platan« » ftuivlal. kiak IZHAJA VSAK TOREK, CETRTEK ifVSOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI UST S«&®opIs tr^o^irio, Industrijo in obrt »ročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani, redništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJULJANA, v torek, dne 13. maja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 57. Izvozna družba ustanovljena, Govorili smo že o tej družbi, ki se je ustanovila ipo prizadevanju ministrstva trgovine in industrije in za katero bo nudila država izdatno subvencijo. V pon-deljek je bil v Beogradu ustanovni zbor te družbe, kotja nosi naziv Privilegirana . delniška družba za izvoz kmetijskih proizvodov kraljevine Jugoslavije. -Na skupščino, ki se je vršila v veliki dvorani Glavnega zadružnega saveza, je prišlo veliko število delničarjev tako iz 'rst izvoznikov kakor tudi iz vrst Glavnega zadružnega saveza. Navzočih je bilo dokaj privatnih delničarjev. Skupščino je »tvoril predsednik Udru-ženja izvoznikov Dragiša Matejič, ki je v imenu pripravljalnega odbora izjavil, da ugotavlja z radostjo, da celokupen kapital družbe ni le vpisan, nego celo pre-vpisan. Poljedelci pričakujejo, da pridejo z novo dcužibo do pravih cen, izvozniki pa, da bodo prišli z njeno pomočjo v večje stike -z inozemstvom. Za predsednika skupščine je predlagal govornik generalnega direktorja Državne hipotekarne banke Voji-na Gjuričiča, ki je mesto sprejel in v daljšem govoru izjavil, da »naša osnovni kapital družbe 30 milijonom dinarjev v 30.000 delnicah po 1000 dinarjev. Delnice se glase na ime. Za sedaj se emitira 15 miljonov dinarjev, oziroma 15.000 delnic. Pri vpisu je bilo takoj vplačanih 9,456.000 Din. (Rok in način nadaljnje misije bo odredil upravni odbor družbe. Vplačevanje .za sedaj emitiranih 15 tisoč delnic ;se bo vršilo na poziv v (»Službenih Novinah«. Delničarji morejo biti samo državljani ali nacionalne ustanove kraljevine Jugoslavije. Prenos delnic se vrši po odobrenju upravnega odbora. Govornik je med drugim poudarjal, da je izvršena ustanovitev noro dražbe po intancijah vlade, ki je obljubila vso svojo pomoč. Arsa Stamenkovič iz -Beograda je predlagal, naj se pravila izpremene v toliko, da se poleg predstavnikov, izvoznikov ter Glavnega zadružnega -saveza in članov, ki jih postavi vlada, prepusti 9kupščini, da izvoli vsaj dva člana upravnega odbora ter enega člana v nadzorni odbor iz vrst delničarjev, ki niso niti izvozniki niti delegati Glavnega zadružnega saveza. Predsednik dr. Gjuri-čič je odgovoril, da se pravila sicer lahko izpreimenijo, da pa je tako nujen pričetek poslovanja nove družbe, da predlaga sprejem pravil en ibloc. Sprejet je biil predlog dr. Gjuričiča. Sledile -so volitve članov upravnega in nadzornega odbora. V upravni odibor delegirata 6 članov Glavni zadružni sa-Vez, 6 članov Udruženje izvoznikov, ostalih 6 članov pa imenuje vlada. Danes so izvolili člane upravnega -odbora izvozniki in -Glavni zadružni, savez, dva Pa j© imenovalo mjnistrstvo trgovino ^ imemvvnf .0st?le Štiri člane bo vlada a v najkrajšem času. V upravni odbor pridejo namreč rza vlado še po en delegat ministrstva trgovine in industrije, ministrstva financ, ministrstva -kmetijstva ter ministrstva prometa. V nadzorstveni odbor vodijo tri čiane izvozniki, tri člane Glavni zadružni savez, enega pa delegira ministrstvo trgovine in industrije. Glavni zadružni savez je poslal v Upravni odbor dr. Gjuro Šurmina :iz Zagreba, Kosto Andiča iz Beograda, predstavnika »Agrarijee iz Novega Sada Friderika Miillerja, dr. Vladimirja G-laserja iz Ljubljane, Vojo Gjuričiča iz Beograda in Alfonza Besednjaka iz Ljubljane. Od zastopnikov Udruženja izvoznikov so v upravnem odboru: Oskar Wei-ss iz Zagreba, Mihajlo Bajloni iz Beograda, Gedeon Djundjerski iz Novega Sada, Dragi- ša Matejič iz Beograda, Voja Petrovič iz Beograda in Milivoj Šičarevič -iz Beograda. V nadzorni odibor je poslalo ministrstvo financ inšpektorja Dragomirja Stra-gojloviča, Glavni zadružni savez dr. Vekoslava Gortana iz Zagreba, Gjuro Pečina iz Sarajeva ter J. Budišina iz Vel. Bečkereka, izvozniki -pa Dragišo Maj-danca iz Beo-grad, Slavka Masaroviča iz Sremske Mitroviče ter Stevana Na-stiea iz Skopi ja. Ministrstvo trgovine in industrije je delegiralo kot svojega člana v upravni o-dbor Privilegirane družbe za iizvoz kmetijskih pridelkov generalnega direktorja Državne hipotekarne banke dr. Vo-jina Djuričača, ki bo izvoljen -tudi za predsednika Privilegirane družbe. Upravni odbor bo imel dva podpredsednika, in sicer enega iz vrst članov Glavnega zadružnega saveza -in drugega iz vrst izvoznikov. Poleg tega bo i-mel Glavni -zadružni savez enega svojega direktorja, drugi direktor pa bo odrejen po Udiruženju izvoznikov. POSVETOVALNI ODBOR PRI DIREK-CIJI DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LjUB LJANI SE SESTANE. -Sklican je jprvi sestanek posvetovalnega odbora, ki se bo vršil dne 19. t. m. ob 9. uri in 30 minut v sejni dvorani Direkcije državnih železnic (Ljubljanski dvor, I. nadstropje, -vrata štev. 41). Na dnevnem Tedu so sledeče zadeve: 1. Uazmotriva-nje glede voznega reda. 2. Tarifna vprašanja. 3. Slučajnosti (industrijski tiri, leža-rimskd prostori in sl.). Z zadoščenjem smo sprejeli vest, da se sestaneta odbor, ki bo mogel kot tolmač potreb in želja interesentov v področju ljubljanske direkcije izvršiti mnogo koristnega dela. K dnevnemu redu moramo pripomniti, da bodo po našem mnenju razmotrivanja glede voznega reda, ki stopi v veljavo šele 15. t. m., preura-njena, dočim pogrešamo -na dnevnem redu poročilo o gradbenem programu, ki se ima -izvesti v .področju ljubljanske direkcije v proračunskem letu 1980/31. Interesenti se prav živahno zanimajo, kaj bo z razširitvijo ljubljanskega kolodvora, kakšni -so načrti glede Zidanega mosta in glede novih gradb pri drugih 'postajah. Ta vprašanja so za -nas vse odlične važnosti, pa -smemo zato -pričakovati, da se -nam bo dala prilika, da k njim zavzamemo -svoje -stališče. Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo v Ljubljani vabi na X- redni letni občni zbor ki -se vrši r nedeljo, 25. maja 1930. ob 9. uri dopoldne v dvorani hotela »Trst« v Kočevju s sledečim dnevnim redom: 1.) Poročilo predsednika. 2.) Poročilo tajnika. 3.) Računski zaključek za leto 1929. in poročilo pregledovalcev računov. 4.) Proračun in določitev zvezne doklade za leto 1930. 5.) Volitev predsedstva. 6.) Resolucije. V slučaju nesklepčnosti se vrši po čl. 11 zveznih pravil eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug o-bčni zbor, ki pa skepa veljavno ne glede na število navzočih delegatov. — Vsak zvezni delegat se mora na zveznem zboru izkazati s poverilnico, katero mu izda gremijalno načelstvo, sicer nima pravico glasovanja. — Točna in -pravočasna udeležba delegatov na občnem zboru je častna dolžnost. Predsednik: Vilko Weixl b. r. Tajnik: Igo Kaiser s. r. Poslovanje zadrug in davki. Ministrstvo za trgovin« in industrijo je obvestilo ministrstvo za finance, da posamezne nabavljalne in konsumne zadruge v mnogih primerih prodajajo svoje blago vsem in vsakomur, samo ne za d ru gar j eni, kakor to odreja zadružni zakon. Zato jo davčni oddelek ministrstva financ poslal finančnim direkcijam razpis, v katerem odreja, naj od vseh tovrstnih zadrug zahtevajo, da priobčijo s svojimi poslovnimi bilancami za preteklo leto tudi podatke o številu polnopravnih zadrugar-jev, o obsegu in vrsti nabavijalnih poslov s potrdilom, da jo bil ves posel opravljen samo z zadrugarji. V primeru, da se ugotovi o teh zadrugah, da ne vrše poslov samo s svojimi zadrugarji, morajo finančne direkcije tako zadrugo obremeniti po zakonu o neposrednih davkih. (Gremiji trgovcev naj v lastnem interesu obvestijo -finančno -direkcijo o vseh primerih, ki so jim znani iz svojega okoliša! Op. ured.) Občni zbor »Društva industrijcev in veletrgovcev« v Ljubljani se vrši v sredo dne 14. maja 1930 ob pol L uri popoldan v posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo nadzorstva, 5. volitev društvenega odbora in nadzorstva, 6. pritožbe in nasveti. Zakon o pobijanju nelojalne konkurence. Drugi del. Skupni predpisi. 1. Pravica na tožbo. § 16. t. Z« preprečitev, odnosno zabranitev ponavljanja dejanj, protivnih dobrim običajem v konkurenci in -preprečitev s temi dejanji nastalega nepravilnega položaja pristoja pravica na tožbo v slučajih §§ 1, 2, 9, 11 odst. 2 in § 13 vsakemu konkurentu, industrijskim, obrtniškim in trgovskim zbornicam in vsaki zadrugi (udiuženje), ki ima po svojih pravilih dolžnost, da čuva ogrožene gospodarske interese konkurentov. 2. V slučajih § 10, lil odst. 1, §§ 12, 14 in 1-5 pristoja pravica na tožbo samo konkurentu, ki je neposredno oškodovan. 2. Povračilo škode. § 17- 1. Povračilo nastale škode se more zahtevati od osebe, ki je vedela ali po svoji dolžnosti morala znati, da je njeno delo tako, da bi moglo povzročiti škodo drugemu konkurentu. 2. Pravica na tožbo za povračilo škode in odtegnjenega dobička pristoja samo konkurentu, ki je z dejanjem nelojalne kon k urence o škodo v a n. 3. 0 tem, jeli kaka škoda nastala in o njeni izmeri odloča sodišče po -prostem prevdark-u, skrbno uvažaj-oč vse okol-n osti. 4. Poleg povračila škode in odtegnjenega dobička more sodišče tožitelju po odredbi iz odst. 2 tega § na zahtevo prisoditi gotovo vsoto -iz naslova odškodnine radi prestale osebne žalitve in osebne škode. ,Sodišče more višino te vsote, ki ne sme biti večja -nego lOO.OOO Din, določiti po prostem prevdarku. 5. Ako je več oseb odgovornih za škodo, katero je treba povrniti po predpisih tega zakona, so dogovorne za -škodo vse te osebe solidarno. § 18- 1. Ako so v §§ 2, 3, 7, 8 v zvezi is § 9 in v §§ 10, lil in 12 označene navedbe bile objavljene v ti-skanem delu, namenjenem za razpošiljanje, se morejo udeležniki pri urejanju, izdaji in -pri običajni odpremi tiskanega dela tožiti na povračilo nastale škode, ako so vedeli, da so navedbe v stanu, da povzročijo zmoto in s tem pripomorejo enemu konkurentu do prednosti na škodo drugega konkurenta. 2. Ako -se iz vsebine i-n načina objave vidi, da se je izvršila proti- plačilu, se more tožiti samo povzročitelj objave, na povračilo škode. Za povzročitelja -se smatra oni, ki kako vest sestavi za objavo potom tiska ali kdor jo je v obli-ki, v ka-koršni jebila objavljena, naročil ali kdor je dal za tako objavo porabljeno pojasnilo, v kolikor se obvestilo sklada z danim pojasnilom. 3. Ti predpisi se porabljajo tudi na navedbe, ki se razširjajo potom svetlobne ali fonetske reklame. 3. Odgovornost za dejanja tretjih oseb, storjena r obsegu kakega podjetja. § 19. V slučajih §§ 1, 2, 9, 10, 11, 12, 13 odst. 1 i-n 14 odst. 2 se more vložiti tožba proti lastniku podjetja z namenom, da se zabraui ponavljanje gotovih dejanj, protivnih dobrim običajem v konkurenci in za preprečitev s tem nastalega nepravilnega položaja in v primeru, kadar se dejanje stori v njegovem podjetju od druge osebe. Toda za storjeno škodo je odgovoren samo, če mu je bilo dejanje nedopustne konkurence znano. 4. Kazni radi zlobe ali objestnosti § 20. Alko se sodišče prepriča, da je ena stranka vložila tožbo ali neutemeljeno vodila pravdo iz zl-obe ali i-z -objestnosti, jo kaznuje na zahtevo druge stranke ali po službeni dolžnosti na denarno globo do 50.(XX) Din. Ta globa se pretvori v primeru neizterljivosti v zapor do mesec dni. 5. Sodna pristojnost, a) -stvarna. § 21. Za civilne spore, ki se vodijo -na podlagi tega zakona, so pristojna ne glede na vrednost spornega predmeta trgovska sodišča, odnosno trgovski senati okrožnih sodišč v smislu § 47 II. zakonika o sodnem postopanju v civilnih pravdah z dne 13. julija 1929. b) krajevna p r i s t o j. n o s t. § 22. 1. O tožbah, vloženih na podlagi tega zakona, proti onemu, čegar podjetje se nahaja v tuzemstv-u ali proti ikojim se vloži tožba z ozirom na zaposlenost pri gotovem podjetju v -tuzemstvu, je izključno pristojno sodišče področja, v katerem jo podjetje. Ako ima podjetje več obrato-vališč, je pristojno sodišče onega kraja, v katerem se je dejanje izvršilo, sicer pa sodišče, kjer je glavno ob ra to val išče podjetja. O tožbah proti osebam, ki nimajo podjetja v tuzemstvu, je pristojno sodišče kraja, kjer toženi stalno stanuje. Ako ne stanuje v tuzemsfcvu, sodi o tožbi sodišče 'kraja začasnega bivališča v tuzem-stvu, odnosno če tudi to ni zinano, sodišče kraja, kjer se je dejanje storilo. 2. Proti več toženim, za katere so po odstavku 1. pristojna razna sodišča — če so dani 'pogoji civilno-sodnega postopanja — Se more tožba vložiti pri katerem koli od teli sodišč. 3. Ako se dejanje, protivno zakonu, izvrši s spisom ali tiskanim delom, ki se razpošilja na kraje izven nase države, se glede pristojnosti sodišča smatra dejanje za storjeno na kraju, kamor je bil spis ali tiskano delo poslano ali kjer je bilo odpremljeno ali razposlano, c) Postopanje pred r a z s o -d i ši č i. § 23. Civilni apori v smislu tega zakona se morejo pri sporazumu strank obravnavati in reševati pr.i razsodiščih trgovskih, industrijskih in obrtniških zbornic po predpsili, ki veljajo za ta sodišča. (Konec prihodnjič.) Občni zbor gremija trgovcev v Kočevju. V nedeljo, 11. t. m. popoldne se je vršil v gostilni »Pri solncu v Kočevju redni gremijalni občni zbor, katerega je otvoril in vodil gremijalni načelnik g. M. K o m. Po pozdravnem nagovoru g. gremijalnega načelnika se je prečita! zapisnik lanskoletnega občnega zbora, na 'kar je g. načelnik M. Rom poročal o delovanju gremija v preteklem letu. Gremij je posvečal vso paž-njo 1 o na tržiščih pravega povpraševanja. Razpoložljive zaloge pšenice v Združenih državah so se zmanjšale za okroglo 3 miljone bušlov in sicer od 14^3 na 14-3 milj., -medtem ko -so se zmanjšale ob istem času lanskega 'leta samo od 122 na 121 miljonov. V -Kanadi so se ta čas zaloge samo neznatno zmanjšale in znašajo trenutno 96-2 proti lil miljo-nom v letu 192.). Pre senečenje so prinesle pred kratkim močne pošiljat ve Argentinije ki so v enem tednu porasle od 373.000 na 510.000 centov. Toda to je bil samo efe-merni pojav, kajti na to so -pošiljatve padle na 189.000 centov -na teden, kar pomeni znaten padec, -pri čemur pa ne smemo prezreti dejstva, da so Velikonočni prazniki -povzročili v poslovanju zastoj. Ta padec torej ni merodajen in zdi se, da bo Argentinija prodala večje pošiljke. Svetovne pošiljke pšenice in pšenične moke so sedaj znašale okroglo 1"5 mi-Ijona -centov proti 2 miljonom centov v prejšnjem letu. Od 1. avgusta 1929. naprej v Evropo poslane količine pšenice so znašale 54 miljonov centov proti 83 milijonom ob istem času lanskega leta. To pomeni -znaten padec in nikakor ni upati da se 'bo amerikanski izvoz v Evropo povečal. Na sedanjih svetovnih pošiljatvah pšenice se je Rusija udeležila v znatni meri, medtem ko lansko leto ni znašal delež Rusije prav nič.______ Dr. J. Basaj: O obrestni meri pri nas in drugod. IZVOZ VINA V ČEŠKOSLOVAŠKO. Dunavska banovinska uprava poroča: Med Jugoslavija in Češkoslovaško obstoji dogovor, glasom katerega more uvoziti Češkoslovaška v Jugoslavijo na leto 110.000 hi piva, obratno pa Jugoslavija prav toliko vina v Češkoslovaško. Ta kontingent je s posebnim ključem razdeljen na posamezne vinorodne okraje; na Donavsko banovino n.-pr. pride 46.000 lil. Letos je ta -banovina do dne 10. maja izvozila samo 5880 lil vina v Češkoslovaško ali nekaj čez osmino dodeljene ji množine. Vidi se, da kontingent ne bo izčrpan, in se vinogradniki in vinski trgovci opozarjajo, da izrabijo izvozne možnosti. NEMŠKA TRGOVSKA BILANCA V PROMETU Z RAZLIČNIMI AGRARNIMI DRŽAVAMI. I Nemška trgovska bilanca je biila v letu 1929. napram različnim agrarnim državam aktivna za približno dve milj a-rdi mark. Po državah se ta aktivum porazdeli sledeče: Danska -f- 114, Švedska -f 125, Nizozemska + 654, Belgija + 161, Francija +298, Španija —33, Italija + 161, Jugoslavija + 92, Ceho-slovaška + 177, Ogrska + 57, Poljska + 5, Estonska + 9, Finska + 74, milijonov mark. Nemški izvoz v našo državo je znašal v letu 1028 117, uvoz pa 66 miljonov mark; v letu 1929 pa izvoz 152, uvoz pa 60 miljonov mark. Ozkotirna proga Lastva—Nikšic, ki je v grad-bi, naj bo dograjena do konca tekočega leta. Podaljšek Lastva—1Trebinje je, kakor smo poročali, že dogotovljen. Avtobus v Švedski izriva železnico v naravnost presenetljivih izmerah; število rednih avtobusnih prog je že 2100, njih dolžina 70.000 km ali štri-krat toliko kot švedsko železniško omrežje. Londonski pristaniški promet v letu 1929. je znašal 58 milijonov brutoregi-sterton, to je za 3 milijone ton več kot v letu 1928. Japonsko posojilo v znesku 12-5 milijonov funtov je izstavljeno v Londonu v podpis. Tečaj je 90 odstoten, obrestova-11 je 5 'A odstotno. Brezposelnih v Avstriji so našteli na koncu aprila 192.500, za 18.700 manj kot 15. aprila. štiri centrale za ekspert žita bo osnovala Ogrska: v Barču za ,eksport v Italijo, v Miškovcu za eksport v Češkoslovaško, v Šopronju za eksport v Avstrijo in v Budimpešti za eksport po Donavi. Brezposelnih v Nemčiji je bilo na koncu aprila 2,081.000. Njih število v drugi polovici aprila ni tako hitro padalo kot v prvi polovici. Prvi del reparacijskega posojila v znesku 300. milijonov dolarjev bo izdan po 5 'A% z emisijskim tečajem 98. Ceno umetne svile v Ameriki je veliki koncern Viscose Comip. zopet izdatno znižal. Pravijo, da se kupčija letos doslej ni dobro razvijala. Novi Sad je že trikrat odklonil posojilno ponudbo angleške Mutual Fina-nce Corporation, ker mu pogoji ne ugajajo. Gre za pol milijona funtov. Pogajanja se nadaljujejo. Mali špecerijski trgovci v Novem Sadu nameravajo ustanoviti nakupovalno zadrugo ter si s tem pridobiti samostojnost napram veletrgovini. Proti kobilicam, če bi se morda -pojavile pri nas v velikih množicah, hoče organizirati poljedelsko ministrstvo s pomočjo vseh zadevnih činiteljev naj-odločnejši obrambni boj. Brezposelnih v Češkoslovaški je bilo v začetku tega meseca 88.000, za 24.000 več kot v doslej najslabših letih po deflacijski krizi. Surovo maslo na Danskem je v ceni zopet padlo in sicer od kron 2'23 na 2*15. Danska krona = 15-13 Din. I. G. Farlien hočejo ustanoviti srednjeevropsko prodajalno za umetna gnojila, najbrž v Pragi. škodove tovarne bodo razdelile dividendo 80 Kč ali 28*1»%. Glede poenotenja v kvaliteti žita na Ogrskem hoče uvesti vlada posebno ^ akcijo; s tem bi se dalo doseči bistveno olajšanje eksporta. Kmetje, ki bi prevzeli zadevne obveznosti, bi dobili zagotovljene produkcijske premije. Obtok bankovcev v Nemčiji je znašal okoli 10.1.111. ca 4400 milijonov mark in je bil s 65-8 odstotki krit z zlatom hi z devizami. Proti zvišanju ameriške uvozne carine je protestiralo že 36 držav, deloma v zelo ostri obliki. švedski vžigalični monopol je prodrl tudi v Bolivijo, in sicer potom belgijske družbe Union Alumettiere, ki pripada švedski vžigal ioni d. d. Eksport iz U. S. A. pada, koji padec je povzročen v prvi vrsti po Evropi, lanski marčev eksport iz U. S. A. v Evropo je znašal 212 -milijonov dolarjev, letošnji 175 milijonov. Ekspertna organizacija ameriškega jeklenega trusta bo osnovala v Haagu v Holandiji podružnico, da prodira od tam na evropski kontinent. Nemška industrija železa in jekla ne kaže nobenega zboljšanja; sem in tja se je položaj celo poslabšal. Prav isto velja o bombaževi industriji in o industriji zrcalnega stekla. Monopol švedskega vžigaličnega trusta je tudi v Turčiji im vidiku; Kreuger bi dal posojilo 20 milijonov dolarjev in bi dobil za to vžigalični monopol za dobo 25 let. Gospodarska produkcija v U. S. A. v prvem letošnjem četrtletju je bila pod primerjalnimi številkami zadnjih petih let. Glej člančič. Ford bo zgradil veliko montažno in konštnikcijsko tovarno tudi v Antvverpu v Belgiji. Kmalu bo v vseh evropskih državah. (Nadaljevanje.) Da je v Sloveniji obrestna mera toliko nižja, za to je več razlogov: 1. Gotovo prvi in najvažnejši je močna, solidna in dobro razvita organizacija kreditnega zadružništva. 2. To zadružništvo je zelo solidno v vsem svojem poslovanju. Zlasti se dobro zaveda svoje bistvene in temeljne naloge, da omra ljudski denar po najnižji obrestni meri biti na razpolago za ljudske potrebe. 3. Kreditne zadruge so se tudi vedno zavedale in so vedno izvrševale svoje naloge, da širijo med narodom varčevanje in zlasti mladino vzgajajo k varčnosti. Zato nam je privzgojena varčnost našega ljudstva ustvarjala in nam še vedno ustvarja nove kapi-tale, ki so v ljudskih zadrugah v prvi vrsti na razpolago za ljudske gospodarske potrebe in to po izjemni, po zadružni obrestni meri. 4. Kot razlog je gotovo omembe vredna tudi izobraženost našega kmeta, privzgojena mu zavest odgovornosti, da se boji visokoobrestnega 'kredita, o katerem ve, da njegovo obre-stovanje ni v pravem razmerju z današnjo donosnostjo kmetije m da bi mu moglo biti le zanka okoli vratu. Tudi za ederuštvo je vedno treba dveh, kakor za praVdarstvo ali pa pretep. 5. Naposled je važen razlog za nižjo obrestno mero v Sloveniji pravna sigurnost in promptno poslovanje sodišč, d očim so v južnih pokrajinah sodne razmere dostikrat zelo nezadovoljive. (Naj navajam za vzgled pravde ki jo vodi Zadružna centrala proti neki zagrebški tvrdki že od meseca aprila 1. 1919, -ki je torej stopila sedaj že v 12. leto, pa še niti v prvi instanci ni prišlo do razsodbe.) Poleg zadružne obrestne mere, ki je v veljavi za -kmetske in deloma obrtne kredite, pa moremo govoriti o bančni obrestni meri, ki je približno 3 do 4%. višja od zadružne obrestne mere. Dasi je položaj trgovine, obrti in industrije, ki mora plačevati bančno obrestno mero, neprimerno ugodnejši, zlasti radi obstoječe izrazite carinske zaščite naše obrti in industrije, vendar si tudi ta skuša obrestno mero olajšati. Zato so vedno številnejši slučaji, da se trgovska in industrijska podjetja obračajo za kredite na -podeželske posojilnice.^ V tem pojavu tiči za naše podeželske posojilnice velika nevarnost. Stvar s trgovskimi in industrijskimi ki oditi se kaže namreč posojilnicam kot zelo lahka in vabljiva prilika za hiter tP dober zaslužek. Imajo razpoložljiv denar. zakaj ne bi dali? Posojilnica bi pridobila veliko na ugledu, ce bo imela taiko stranko. Promet se 'bo povečal, dobiček pa tudi znatno, ker bo stranka lahko plačevala 10%, ne pa samo 1% ali 8%, kot plačujejo kmetje in vendar moramo z 'zadružne- . ga stališča take kredite odločno odsvetovati. a) Nevarnost (riziko) trgovskih m industrijskih kreditov je neprimerno večja -kot nevarnost kmečkih kreditov.' Bila bi naravnost krivica za člane zadruge, ki neomejeno jamčijo, da se z velikim in riekantnim kreditom njihovo jamstvo neprimerno poostruje. b) Nadzorstvo nad takim dotokom, trgovcem ali industrijcem, je članom uprave z ozirom na ninovo iz-obrazbo, sposobnost in prakso popolnoma nemogoče. To nadzorstvo je preko njih sposobnosti in preko njih sil Bla"o, na katero se trgovec sklicuje, je danes še tu, v enem mesecu ga več -ni. Tovarna s stroji predstavlja veliko vrednost, dokler je obratovanje rentabilno. Ce pa rentabilnosti več ni 0n ali more o tem presojati uprava posojilnice), potem so posilppja sikoro brez vrednosti, stroji pa samo za starp železo. c) Taki krediti imajo običajno tendenco, da neprestano rastejo. Čim dalj greš, dalij ti kažejo. In ko kredit doseže gotovo višino, nima več posojilnica v rokah dolžnika, ampak narobe, dolžnik posojilnico. Tako je povezana, da se v obupu zave, da je na milost in nemilost izročena dolžniku in njegovi dobri ali slabi volji. Zato naj se posojilnice previdno držijo svojega delokroga in ne podajajo na pota, na katerih se ne spoznajo in na katerih se jim lahko zgodi nesreča. Zaradi enega procenta ali dveh procentov višjih obresti naj posojilnica ne hodi v nevarnost, ki jo lahko stane življenje. Nič manj kot za trgovce in indu-strijce pa je denar naših posojilnic vabljiv in privlačen tudi za banske. In zlasli ves čas po vojni se vrsti poskus, za poskusom, da hočejo banke dobili v roke zadružne prihranke. O tem se je že večkrat govorilo, a žal je govorjenje vedno premalo zaleglo. In tudi pri tem igra glavno vlogo zopet ■obrestna mera, tistega pol procenta ali največ en procent, ki ga more posojilnica dobiti pri banki kot pri Zvezi. 1. Rajfajzenska posojilnica z neomejeno zavezo je gotovo najodličnejše oživotvorjenje gospodarske solidnosti. Če posojilnica ve, da edino na tej solidnosti obstoji in more z uspehom delovati, kako si potem taka posojilnica upa ravnati proti načelom zadružne solidarnosti v razmerju do Zveze in radi judeževega plačila kršiti zadružno disciplino, rušiti ugled zadružništva in slabiti silo zadružne fronte. 2. Nič manj pomisleka vreden pa je drugi razlog, ;ki prej ali islej postane aktualen za vsako članico, tudi za posojilnico. če Zveza ne bo več denarna centrala za likvidni denar posojilnic, temveč bo ta romal v banke, kje bodo pa potem zadruge dobivale kredite? Ali se bodo obračale na banke in to po bančni obrestni meri, kakor v Srbiji in na Hrva tekem? Kakšno obrestno mero bodo pa potem morale posojilnice računati svojim dolžni-kam? Ta bo morala biti celo nekoliko višja kot bančna. 3. Slišali ste danes poročilo o Zvezi, njenem delu, njenih naporih na vseh poljih. Povsod velika agilnost, povsod le en cilj: za koristi in zg interese naših zadrug in naših zadru-garjev. Vse to delo pa stane denar. Zaito Zveza more živeti in delati dandanes le kot denarna centrala. Zato pa tudi delajo krivico Zvezi in posredno vsemu zadružništvu one posojilnico, ki ne dajo cesarju kar je cesarjevega, ki se poslužujejo ugodnosti Zveze in so deležne vseh uspehov 111 ^vsega dela Zveze, ki pa svojega računa ne poravnajo. 4- Pa vzemimo, da je posojilnica kr-Vavo potrebna, da se ji njene naložbe obrestujejo pri banki po 8%, mesto Pri Zvezi po 7 %. Toda pomisli naj posojilnica, da polovico tega procenta kzame odbitje 6% -nega rentnega davka, ki ga banke odbijajo in po zakonu morajo odbijati, isicer jim gre za Posojilnico plačani rentni davek v njihovo obdačbeno podlago. Pa se pošiljanje in naročanje denarja, kar oboje le Pri Zadružni zvezi prosto vsakih stroškov z ozirom na priznano nam Ppsininsiko prostost celo za denarna Pisma, dočim pri bankah to dosti stane. 5. Zadruga, ki pristopi k Zvezi, pra'vila Zveze, da se izrecno teh pra,vil pa discipline glede 7ftuine denarja. "»laganja odvisnega Poleg bančnega sveta se na denarnem trgu v Sloveniji, zlasti pa pri zbiranju prihrankov močno uveljavlja io tudi mestne, regnlativne hranilnici. Nehote gre tudi med temi in med kreditnimi zadrugami tiha ali včasih celo odkrita borba za 'ljudski denar. In glede regulativnih hranilnic navajajo, češ saj so to medobičkarske, obče-boristne ustanove enako kot zadruge. Res so nedobičkarske ustanove, toda ustanovljene vsaj do sedaj od JPestnih občin iza potrebe mestnih ob-Cl" ter meščanstva, bodisi hišnih posestnikov, bodisi obrtnikov ali trgovcev. Zato kmetska denar ne spada v e ustanove, ker ni kmetu p r v e n - veno za njegovo gospodarstvo n» razpolago. (Konec prihodnjič.) Gospodarski stroji in orodje ho razstavljeno v posebni skupini na letošnjem jubilejnem ljubljanskem velesejmu od 29. maja do 9. junija. Zastopani bodo izdelki na.še države, Avstrije, Če-hoslpvaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madjarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osi pan je, traktorje, lokomobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja. Tako obsežne razstave kmetijski!! strojev kot bo na letošnjem velesejmu, še ni bilo. Večina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim tokom. \ . Mednarodni semenj v Solunu se vrši od 14. do 30. septembra 1930. Na semenj so vabljene tudi vse naše tvrdke, ki se zanimajo za grški in specijelno solunski trg. Za podrobne podatke se je obrniti na Trgovsko-obrtniško zbornico kr. Jugoslavije v Solunu. Občni zbor društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani. Na prvi strani objavljamo dnevni red občnega zbora tega za naše gospodarstvo in za regulacijo kreditnih razmer velevaž-nega in prezasluženega društva. Društvo, svoji z ozirom na naloge, ki ga čakajo na podlagi novega konkurz-nega zakona in novega zakona o prisilni poravnavi izven konkurza, pred bistvenim razširjenjem svojega delokroga in bo zato posvetovanje na letošnjem občnem ziboru ne le zanimivo, ampak tudi bistveno važno, vsled česar je želeti, da bi se člani občnega zbora v čim večjem številu udeležili. Društvo že več let z uspehom iposeza v kreditni sistem na tuzemskih tržiščih in se je tekom let razvilo v uva-ževan faktor na polju trgovske informacijske službe ter pri izterjevanju trgovskih terjatev tako, da stoji danes v teh pogledih na odličnem mestu. Želimo društvu z ozirom na dosedanji razvitek in na naloge, ki ga še čakajo, obilo nadaljnega uspeha. X fublkifttlra boru — —« ■ uri— Tečaj 12. maja f’8o ^orpra- Din Po&udfcs Ois DEVIZ H- Amsterdam 1 h. *»!d. . 22-76 22 82 Berlin 1 M 13-4975 13-5275 Bruselj 1 belfta —■ 7-9014 Budini peSta 1 pengfl . - ■— 9 8905 Čutih 100 fr 1094-40 1097 40 Dunaj 1 iiling 7-9686 7-9986 London 1 funt . 274-73 275 53 ■1ewyork 1 dolar 56-43 56-63 ' 1’ari* 100 fr 222-14 Prana 100 kron 167-39 168 19 1 r*t 100 lir ....... . 295-80 297-80 PROMET V SOLUNSKEM PRISTANIŠČU. V mesecu marcu je prišlo v solunsko pristanišče j26 ladij s 127.000 registriranimi in t'24 jadrnic s 3870 tonami. Od ladij je bilo 78 grških z 38.500 tonami, 18 italijanskih z 32.000 tonami, 11 britanskih s 17.000 tonami, 4 ameriške z .12.600 tonami, 7 nemških z 10.200 tonami, 2 norveški z 3200 tonami, 2 nizozemski z 2900 tonami, 2 ruski s 1800 tonami, 1 jugoslovanska s 1558 tonami in 1 ru-niunska s 350 tonami. Jadrnice so bile vse grške. V istem mesecu se je izkrcalo v Solunu 2700 oseb, od teh 2500 Grkov. Vkrcalo se je pa 2350 oseb, od teh 2100 v Grčijo. Tzloženega je bilo 34.000 ton blaga. čitajte In razširjajte »TRGOVSKI LIST«. Interesantno razpravo o tem perečem vprašanju smo culi na anketi, ki se je vršila prošti četrtek v Ljubljani. Sklicala jo je ljubljanska sekcija Avtokluba, ki je na pravilni in čim skorajšnji rešitvi tega problema prav gotovo najbolj zainteresirana. Ankete so se udeležili poleg g. pod ha na dr. O. Pirkmajerja in funkci-jonarjev Avtokluba številni zastopniki gospodarskih organizacij in korporacij, strokovnih udruženj ter mnogi interesenti. Anketo je o tvoril predsednik Avtokluba g'. Avgust Praprotnik s kratkim pozdravom .Poudarjal je, da so ceste v takem stanju, da je treba na vsak način nekaj storiti, da se sedanje stanje izboljša. Cestni problem je posebne važnosti še ?a dravsko banovino, ki je agrarno pasivna in ki tudi nima močno fundirane industrije in je zato v veliki meri navezana na razvoj tujskega prometa. Tujski promet pa se more razvijati samo tani, kjer so ceste dobre. V sosednih državah posvečajo temu problemu vso pozornost ter store mnogo za zgradbo in vzdrževanje dobrih cest. Pozdravil je g. inž. IDrviša, ki je prišel iz Prage posebej za to, da nam da nekaj informacij o izkušnjah, ki so jih pridobili pri reševanju tega problema v Češkoslovaški. Nato prosi ravnatelja ljubljanskega gradbenega urada g. inž. M. Prelovška, da poda k danšnji anketi uvodno poročilo. Inž. M. Prelovšek je v glavnem izvajal: V dobi vsak dan večjega avtomobilskega, zlasti avtobusnega prometa se stavijo na ceste neprimerno večje zahteve kakor nekdaj. V mnogih državah so zato že leta in leta na delu posebne strokovne komisije za proučevanje tega problema. ■Na podlagi znanstvenega proučevanja je ugotovljeno, da je glavni škodljivec cest prav za prav avtomobil. Ker pa je avtomobil vedno važnejše prometno sredstvo, ki ga ne bi nnogli več pogrešati, je treba pač ceste temu primerno urediti. Treba jih je zgraditi tako, da se prepreči škodljiv učinek preobtežne pnevmatike. Izcimili so se razni sistemi gradnje cest: makadamizirane asfaltne, kitonizirane in slične ter betonske, odnosno kameni te ceste. Cestna površina mora biti ne samo trdna, marveč tudi gladka, zaradi česar se mora polagati posebna važnost na izbiro in pripravo gradbenega materijala. Pri nas o vsem tem še nimamo potrebnih izkušenj, kakor jih imajo v drugih državah, ne gre pa tudi, da bi slepo kopirali tuje države, ker je treba upoštevati naše razimere, zahteve našega prometa in naše klipia-tične prilike. Treba je točno registrirati ves promet, izračunati obremenitev in šele iz tega se da sklepati, kakšen materi jal hi sistem naj se uporabi pri gradnji odnosno obnovi dotične ceste. Vas ta tehnična vprašanja pa se bodo dala lažje rešiti, nego glavni problem, ki je za naše gospodarske razmere izredne važnosti, to je finančni prpbjem. Stroški za gradnjo novih cest so tako visoki, da jih ne prenese niti proračun države, niti proračun samouprav. Za tako velika investicijska dela je neob-IkkIiio potrebno posojilo. Stroški za obnovo cest zahtevajo vrhu tega letno primeren znesek za amortizacije. Sedanji krediti za vzdrževanje cest so tako nizki, da o kakem rednem vzdrževanju ne more biti govora. Ustanoviti bi :seimoral posebni cestni fond, v katerega bi morali prispevati sorazmerno vsi interesi rani čini tel ji. Dravska banovina ima skupno 492 km državnih cest. Od teh bi se -mogle po programu banske uprave vzdrževati 139 km na dosedanji način s posipanjem in vgljanjem, 31.1 km pa bi moralo dobiti močnejšo površinsko prevleko, 14 km cest bi moralo imeti srednje težka cestišča, a 28 km, kjer je prometna obremenitev najvdišja, pa najtežje cestišče. . Stroški iza tako obnovo cest v dravski banovini, bi znašali 158 milijonov dočim bi nadaljni vzdrževalni stroški znašali letno 5 milijonov dinarjev. K tem (izdatkom bi morala prispevati država letno 20 milijonov, bodisi iz rednega proračuna, bodisi s tem, da bi odstopila banovini gotove davščine, n. pr. polovico carine na bencin, pnevmatiko, avtomobile, motorna vozila in vse davke na avtomobile. Prispevati bi morala tudi banovina iz rednega proračuna in uvesti bi Problem naših cest. se moral še poseben davek na avtobuse. ki najbolj kvarijo ceste. Končno bi morali ik vzdrževanju in obnovi cest prispevati vse večje občine, ki so na tem najbolj zainteresirne. K temu bi prišel še primeren prispevek ministrstva za narodno zdravje in vojnega ministra, tako da bi znašala letna kvota za amortizacijo in vzdrževanje cest okrog 30 milijonov. Po referatu g. inž. Prelovška je govoril g. inž. Vaclav D i v i š. Izvajal je v glavnem: Problem cest je postal svetovni problem. Avtomobilski promet se razvija povsod z veliko naglico in stavi zato docela nove zahteve glede zgradbe in vzdrževanja cest. Moderne ceste morajo biti gladke, brez prahu, pregledne in varne. V zadnjil desetih letih je postala gradnja cest posebna znanost. Skušnja kaze, da je treba pred vsako modernizacijo cest dobro premisliti, kako in f;aj naj se gradi, ker se sicer v najkrajšem času pokažejo usodni ned o,sta tki. Treba je poznati obseg prometa, mate-lijgl, Id je na razpolago, in podan mora biti tudi finančni okvir. Vsako cesto je treba najprej terensko natančno proučiti. Šele na podlagi natančnih načrtov je podana možnost za smotreno modernizacijo. Potrebna je prometna statistika gilede obremenitve posameznih cest, dobra organizacija kamnolomov, poznavanje njihove kapacitete in organizacija cenenega transporta gradbenega materijala. Že pri gradnji ceste je treba izšolati cestno osebje za poznejše pravilno vzdrževanje. Iz narodnogospodarskih ozirov se mora uporabljati kolikor mogoče domači gradbeni materijah Izbira med novodobnimi gradbenimi sistemi kljub vsem dosedanjim izkušnjam ni lahka. Vsak podjetnik hvali svoje blago. Granitna industrija je za gramozne in tlakovane ceste, cementna priporoča betonske, asfaltna podjetja zopet svoj izdelek. Zato je važno, da še predvsem natanko prouči vzrok slabega stanja cest in šele na podlagi tega se je mogoče najzanesljiveje odločiti za ta ali oni sistem. Tehnična izvedba cestne zgradbe mora biti brezhibna. Zato je treba biti tudi pri izbiri podjetnika zelo previden. V veliki meri je krivo slabega stanja cest tudi pomanjkanje strokovno izvež-banega osobja. Zato se mora tudi temu vpiašanju posvečati potrebna pozornost in skrbeti za dobro izšolano osobje. Vsaka cesta se jnora upravljati in vzdrževati po posebnih vidikih, ki odgovarjajo ne samo sistemu njene zgradbe, marveč tudi ki trpat Dni m razmeram in prometni obremenitvi. G. inž. Diviš je nato pojasnil, kako skrbe za obnovo cest na Češkoslovaškem. lam je bil leta 1926. ustanovljen poseben cestni fond, ki znaša 1 milijar-do. Iz tega fpnda je na razpolago za vzflržpvanjp cest letno do 1(Xj milijonov Kč. Za amortizacijo posojila, najetega za cestni fond, se žrtvujejo vsi davki na avtomobile (okrog 1200 Kč na vozilo), polovico davka na bencin, razen tega pa še druge dajatve, ki se nanašajo na promet. Dohodki fonda so mnogo večji, kakor so prvotno računali, zato se porabljajo presežki za obnovo okrajnih cest. Ceste se renovirajg pej najrazličnejših sijjteniiji, kakor je pač za posamezne sektofip najbolj prikladno. Inž. Divi« je žel za svoje poročilo glasno odobravanje. Predsednik g. Praprotnik otvori nato debato, pa se je oglasil prvi k besedi zbornični tajnik gosp. Ivan M o bori č, ki je v glavnem dejal: Problem cest je odlične važnosti ne samo za tehnika, ampak v isti in še večji meri za gospodarja. Gospodarski krogi se skoraj na vsakem svojem sestanku in konferenci bavijo s tem problemom. Tudi na zadnjem kongresu gospodarskih organizacij, iki se je vršil 8. in 9. septembra p. 1. v Beogradu, se je razpravljalo o programu za zgradbo in financiranje naših cest. S tem problemom se intenzivno bavi tudi mednarodna trgovska zbornica v Parizu, ki je baš zaključila veliko mednarodno anketo. Naš na-cijonalni odbor je podal za to anketo mnogo koristnega gradiva in dal dokaj inicijative. Za leto 1929.-1930. je predviden v našem državnem proračunu za vzdrževanje državnih češi kredit 110 milijonov. Na en kilometer državne ceste odpade po- temtakem 10.000 Din. Razveseljivo je dejstvo, da se kvota za vzdrževanje stalno povišuje. Tudi za zgradbo novih cest «o predvideni znatni krediti. Zal pa, da Slovenija ne participira na teli vsotah v primernem razmerju z gostoto svojega prebivalstva in z gostoto cestnega omrežja. Vzrok je v tem, ker so na jugu cestne razmere še neprimerno žalostnejše in tam na več sto kilometrov sploh pravih cest ni. Dravska banovina pa ne sme čakati razvoja ostalih banovin, temveč mora iti naprej in mora svoje ceste dvigniti na potrebno višino. V zadnjih desetih letih je billo v naši državi zgrajenih lOOOikm novih-cest. Potreba pa je še velika. Ministrstvo javnih del si prizadeva, da stori vse, kar je mogoče. Na današnji anketi se je še omenilo osnovanje posebnega fonda za gradbo in vzdrževanje cest. Tudi na merodajnem mestu vlada razpoloženje za ustanovitev posebnega cestnega fonda, v katerega naj bi se stekale vse davščine, ki izvirajo cestnega prometa. V Jugoslavijo uvažamo letno za okroglo 1000 milijonov avtomobilov. Od tega se plača na carini okrog 30 milijonov. Za pnevmatiko plačamo letno 7 milijonov carine, za motorje nad 5 milijonov, to je Skupno že 42 milijonov. Za bencin plačujemo saimo na trošarini 70 milijonov, 12 milijonov pa znaša davek na motorna voziila. Skupno da to 135 milijonov, kar je toliko, kolikor znaša proračun ministrstva javnih del za ceste. S pomočjo tega fonda bi bilo mogoče začeti s sistematično obnovo državnih cest. Ker m sedaj še ni upati na skorajšnjo realizacijo, nam ne preostaja drugega kakor da se dravska banovina postavi na lastne noge in doseže od države redni letni prispevek za amortizacijo cesitmih investicij. • Govorili so nato še g. inž. I. Prelov-š e k, župan mesta aMribora g. dr. Juvan in inž. Lenarčič iiz Ribnice na Pohorju, nakar se je oglasil podban gospod dr. 0. P i r k m a j e r, ki je uvodoma izrazil svoje zadovoljstvo, da so se pričeli tudi širši krogi zanimati za problem cest. Izvajal je: Ceste so pri nas kategorizirane. Imamo državne, banovinske (I. in II. razreda), potem pa še okrajne ceste, ki jili začasno še ni kazalo izročiti v upravo občinam. Banovina ima sama upravljati in vzdrževati 4000 !km lastnih cest in bi prispevek za rekonstrukcijo 500 km državnih cest težko prenesla. Res pa je, da centrala ne posveča cestam v Sloveniji take pozornosti, ker pač smatra Slovenijo v primeri z drugimi pokrajinami za pravi cestni eldorado. Druga stvar pa bi bila, če bi država za-sigurala banovini amortizačne anuitete, potem bi banovina prevzela upravo tega cestnega fonda. Na banovinski proračun pa prispevkov za cestni fond ne moremo prevaliti, ker ne moremo prepustiti kmečkemu prebivalstvu samemu 4000 km cest. S 15. majem bo uvedena trošarina 1 Din na 1 liter bencina. To bo vrglo v naši banovina približno 3 milijone dinarjev, kar je že dovolj, da lahko pričnemo z večjo akcijo. Da se ta omogoči, je potrebno tudi, da se vse pristojbine na vozila ne zbirajo v državni blagajni, ampak v .lokalni, to je v banovinski, iker se potem ti prispevki razdelijo tam, kjer so bili plačani. Država pa bi razpolagala z dohodki od carin. Banovina namerava tudi kasirati vse takse na vozila, to so občinsko in druge ter uvesti enotno takso. To bo sicer bolj pravično, vendar za administracijo manj prijetno. Sim-patičnejša bi bila majhna taksa pri razkladanju in nakladanju blaga. Vsi ti dohodki bi se zbirali v banovinski fond, za katerega se vrše sedaj pripravljalna dela. Nato jo inž. M. P re 1 o v š e k stavil predlog, naj bi se izvolil poseben cestni svet, ki naj bi podrobno proučeval vsa ta vprašanja in skupno z bansko upravo skušal pokreniti primernct akcijo. Po debati o tem predlogu se je sklenilo naprositi bansko upravo, da ustanovi poseben cestni svet, iv katerem naj po>!eg svojih zastopnikov pokliče še zastopnike zbornice TOI, društva denarnih zavodov, tehniške fakultete, Zveze industrijcev, zastopnike avtonomnih mest, inžener-skega društva, avtomobilskega kluba, Zveze za tujski promet, časnikarskega društva in zastopnike cestnih odborov. Dr. Ciril Pavlin se je zahvalil g. pod-banu za sodelovanje, nakar predsednik g. Praprotnik zaključi dobro uspelo anketo. škodovo podjetje. To podjetje je doseglo 'V preteklem letu nov prodajni rekord, ki je bistveno presegel 1 milijardo Kč in je bil za 40 odstotkov večji kot v letu 1928. Tekoče leto ne bo zaostalo za letom 1929., kajti dotok naročil je bil do konca aprila bistveno večji kot lani. Letos bo dovršen tudi veliki investicijski program. Občni zbor bo imel na razpolago 68 milijonov Kč čistega dobička; lani 54 milijonov. Dividenda je bila lani 70 Kč; letos bo 90 Koali 28‘/s%. — Proti letu 1927 je bil promet za 90% večji, proti letu 1926 za 123%. — Na novi račun so prepisali 1,044.000Kč. — Delavcev je bilo na koncu leta 1928 32.374, na koncu preteklega leta 37.388. — Rezerve so narasle na 709 milijonov Kč. Številke # prekooceanskih pogovorih. Doslej se je vršilo nad 25.000 telefonskih prekooceanskih pogovorov. Sedanja dnevna povprečnost je 45 pogovorov po 6 minut. Od pogovorov, ki so se vršili doslej v smeri iz Amerike v Evropo, je prišlo 95% iz U. S. A., 4% iz Kanade, 1% iz Kube in Mehike; v nasprotni smeri 53% iz Anglije, 34% iz Francije, 7-5% iz Nemčije, 5-5% iz drugih evropskih držav. 48 odstotkov vseh pogovorov je bilo 'zasebnega značaja, 27% horzno-tehniškega, 21 % uradnega in samo 4% trgovskega značaja, 27% borznotehni-škega, 21% uradnega in samo 4% trgovskega značaja. Reiitnhilitetno zmanjšanje v ameriški jekleni industriji. Dohodstvene razmere v ameriški jekleni industriji so se izdatno poslabšale. Povprečno zaznamujejo devetere največje jeklene družbe ren-tabilitetno zmanjšanje v naročilih avto-mobilne industrije in železnic. Tudi kot porabnik jekla izredno važna stavbna obrt je bila v prvih mesecih tekočega leta nezadostno zaposlena. Na drugem mestu poročamo o splošnem padanju gospodarske produkcije v U. S. A. Brod »v je «Hapag»-e. V začetku tekočega leta je znašalo brodovje te družbe 768.608 ferutoregisterton parniške, 249 tisoč 110 BRt motornoiadijske tonaže in iz 28.331) BRt tomaže pomožnih ladij. Sedaj je vsega skupaj v službi 1,046.058 brutoregiisterton proti 986.536 tonam pred enim letom. V delu je sedaj osem brzovoznih tovornih parnikov (po 15 milj) v skupni tonaži ca 58.000 BRt. M mm. Nabava pisemskih nabiralnikov. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje pismeno dražbo za dobavo 100 komadov pisemskih nabiralnikov. Dražba bo dne 25. junija 1030. ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Jam-čevina (5% ali, če je inozemec 10%) se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba štev. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji. ■ VELETRGOVINA kolonilalns in Špecerijske robe IVAN JELAČIN UUSLiANR ZALOGA svete pražene kave, mletih diSav ir rudninske ToCm In ioIMm Zahtevajta K RAZPIS. Društvo »Trgovski domM v Ljubljani razpisuje oddajo ključavničarskih, slikarskih pleskarskih, steklarskih, parketnih in tapetniških del v palači Trgovskega doma v Simon Gregorčičevi ulici v Ljubljani. Vsi potrebni podatki se dobijo od 15. t. m. dalje med uradnimi urami v tajništvu gremija trgovcev, Beethovnova ulica 10, v Ljubljani. Ponudbe, ki morajo biti opremljene v zmiislu razpisa, je vložiti do 24. maja do 11. ure dopoldne pri Gremiju trgovcev v Ljubljani. Društvo »Trgovski dom« v Ljubljani. raznovrstno žganje, moko in deželne pri« delke - Raznovrstno rudninsko vodo Veletrgovina jjuMpma pnpor«.a špecerijsko blago Lastna praiarna za kavo in mlin za diSa-ve z elektr. obratom Ceniki na razpolago! A : IZDELU3E SOLIDNO = . 'j3£2‘'irs VSEH VRST- P0 F0T0GRAF13AH-AUR1SBAHVEH1AUVEČBARVAH-= KONKURENČNE CENE = KLISARNASIDIUUUBIJAMA OALMATINOVA ULICA ST. 13 Vabilo na Vlil. redni občni zbor Zadruge za izvoz jajc r. z. z o. z., ki se vrši v četrek, dne 22. maja 1930 ob pol 9. uri t zadružni sejni dvorani v Sv. Juriju ob juž. žel. Dnevni red: 1. Otvoritev občnega zbora. 2. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva o poslovanju v letu 1929 ter zastopnika v inozemstvu. 4. Sklepanje o računskem zaključku za leto 1929. 5. Izpopolnitev načelstva in volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Glasom § 31 pravil sklepa občni zbor veljavno, ako je zastopan najmanj deseti del zadrugarjev. V slučaju nesklepčnosti se vrSi čez pol ure na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih ali zastopanih zadrugarjev. Zadruga za izvoz jajc r. z. z o. z. Načelstvo. Naročajte in razširjajte TRGOVSKI LIST KUVERTA muCba I o. s. Tvomlca kuvert In konfekcija papirja LJUBLJANA Toin>»k» pot t Karlonka c. » ifflW«j«BBBBBBBBIBBH8«IBiSBagM«B»BBMBaaBBBBBI Kreditni zavod za trgovino in industrijo Uubliana, Prešernova ulica itew. 50 (v lastnem poslopju) Brzojavka: Kredit Ljubljana Telefon Stev.: 2040, 2457, 2548; Interurban: 2700, 2306 Peterson International Banking Code Obrestovenje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borznaJ™®*11*’ predujmi In krediti vsake vrste, eskompt In Inkaso meni« ter nakazila v tu- In Inozemstvo, satedeposm no. Brej« dr. IVA« PLBB8. — Za Trgovako - lndu*tri}»ko d. d. »ME*XU*< kot iadajatelja In tiakarja: O. MICHALEJC. Ljubljana