-Th medium ■^TfpS^B - — ^ ^........-m - r e a c h the best customers Izhaja dvakrat na teden. Velja za celo leto $3.00 Published semy g weekly. Subscription ytirTy. I GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI. ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER xx. x9i9., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd x879 ŠTEV. (NO.) 19. ~ ---! I "EDINOST" 1849 W. aa. St. Telephone: Canal g8. 1 Chicago, 111. 1 I ZA RESNICO 1 IN PRAVICO. CHICAGO, ILL., TOREK, 8. MARCA, 1921. LETO (VOL.) VII. Published ,nd distributed under Permit (No. 3aa) authorized W th. aA »I October 6- „Ky. on file at the Post Office of C^^IIL - By the Order of the President A- S. gurleson, Postmaster General 1 ^ ""——_____ VOJSKA MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO, London, 7. marca.—Brzojavka iz Trsta poroča, da so se spopadle jugoslovanske in italijanske čete pri Postojni. Postojna je vsa v plamenih. Zavezniki napadli Nemčijo. TAKO JE ODLOČILA LONDONSKA KONFERENCA. — ZAVEZNIKI SO IZJAVILI, DA SO PROTIPREDLOGI NEMČIJE GLEDE VOJNE ODŠKODNINE NESPREJEMLJIVI. UPOR V RUSIJI. Nezadovoljnost in upor v Rusiji raste bolj in bolj.—Lenin upa, da se bo spomladi upor polegel. _ Ljudstvo pobija boljševiške uradnike.—Petrograd do sedaj še ni v uporniških rokah. Lenin in Trotzky se baje pripravljata za *beg. Nikolaj Lenin in Leon Trotzky se pripravljata za beg. Vodja bolj-ševiških nasprotnikov, Antonoff, ki stoji na čelu 50.000 oboroženih kmetov, je baje dobil nadzorstvo nad go-vernementoma Worones in Tambow v južni Rusiji in zato ne morejo bolj-ševiki na severu dobiti živil iz južne Rusije. -o- KAJ DELA HARDING. London, 8. marca.—Brzojavka iz Rige poroča: Povsodi morijo boljševiške uradnike. Najbolj more tiste zastopnike vladnih komisij, ki rekvirijo po vaseh živila. — Ljudstvo se je uprlo z Nemči;0 2a enkrat v krajih Orel, Briansk, Kursk ^a- ^ • ^ .. T ' —a nati miru-Danes ratoft, Iver in Nišni Nowgorod. — General Antonoff je zasedel s svojimi četami ozemlje ob srednji Olgi. — Astrahanski kozaki so se tudi u-prli sovjetski vlacfc. — Vse brodovje na Vzhodnem morju se je pridružilo upornikom, ki so se založili z živili za štiri mesece. — predsednik Lenin ! rublje v v zHitu za Hardingov nastopni govor. Glavne točke govora: Amerika ne sme sklepati z inozemstvom trajnih vojaških zvez.—Dežela je pripravljena, da si obenem z drugimi silami prizadeva zmanjšati vojno nevarnost.—Kaj nas uči minula vojska.—Varčnost bo njegovo geslo pri upravi dežele.—-Harding ne prevzame sam odgovornosti za upravo dežele, temveč jo deli z vsem ljudstvom^ Washington, 4. marca.—V svojem inauguracijskem govoru je povedal predse inik Harding sledeče: Rojaki! Ko si ogledujemo svet po prestanem velikanskem viharju, opazujemo sledove razdejanja in se istočasno veselimo stanovitnosti vseh tistih reči, ki so temu še noče skle- viharju uspešno klubovale, teda^j vdihava očiščeni zrak, kdor je pravi Amerikanec pati miru.—Danes se je osebno z mešanimi občutki obžalovanja in novega upanja. Bili smo priče, ko so se stra- nosvetoval 7 vnditelii Wnnar^a Sti Sveta razPasle> toda naša republika se ni dala omajati in naša civilacija je zasi-po S vet oval z voditelji kongresa.-- gurana. Prostost — prostost v mejah zakona — in civilizacija sta nerazdružljivi Republiki Panama je poslal uiti- in dasiravno bilo oboje v nevarnosti, je vendarle ostalo nepokvarjeno in Ameri- mat. kancu je jasno ko beli dan, da nudi naša reprezentativna vlada ravno prostosti __in civilizaciji največjo varnost. Washington 7 marca _ \Tovi ' Z ozirom na resnost sedanjih trenutkov, ko me obdajajo občutki, ki jih nihče . ' . . " * ne občuti dokler ne prevzame nase ogromne teže odgovornosti, moram povedati, predsednik Harding je prvotno na- da sem za svojo osebo prepričan, da so bili ustanovitelji naše republike posebej merjal, da bo takoj sklenil mir z navdihnjeni od Boga. Prav gotovo je prišla pri ustanovitvi te republike božja London, 7. marca.—Zavezniki so padni Evropi. — danes popoldne odločili, da bodo postopali proti Nemčiji z vojaško silo in ji naložili vse kazni, ki so ji jih prej določili, ker noče sprejeti mirovne pogodbe. ^ Bataljon angleških čet stoji pripravljen, da vsak čas zasede nemška industrijska mesta v porenskem o-zemlju, francoske in belgijske čete pa prežijo in komaj čakajo, kdaj bodo smele prodirati v nostranjost j Nemčije. Nemčija predlagala provizorij. Moskve, so v Helsingfotsu zmagali uporniki, ki vladajo zdaj z mečem in se ne strašijo prelivati krvi. Petrograd še ni v uporniških rokah. Uporniki so se polastili vojne ladje Petropawlowsk in obstreljujejo iz nje Petrograd, ki ga dosedaj še niso zavzeli, pač pa se bo to zgodilo v kratkem, ker mesto ne more več vzdrževati napada. Lenin se tolaži s spomladjo Res je, da se nahajamo sedaj v . si pridobila častni venec. V začetku nas je stari svet zaničeval zaradi naših Harding je pnsel do prepričanja, novih poizkusov, dočim stoje danes naši temeljni principi v političnem in social- da bi 'sedaj, ko bi bila sprejeta oziru neomajano, za nas dragocena dedščina, za ves ostali svet pa navdušu-, " . . T_ lioč zeled orostosti in eivilizaciie Šp pnWr^t nnnauliamn An ----- i____i ~ - rovna resolucija senatorja Knoxa v senatu, s tem naravnost razžalil prej- .... . izredno slabem položaju, toda na po- Nemški zunanj. m.mster m vodja |m]ad bomQ ,j -e S(Jvrr>ž_ delegacije, Dr. Simons je zavezm- ..... kom rekel, da Nemčija odklanja, pa- riškfe predloge ter da je sklenila, da Inike!" Tako je rekel Lenin. Sovjetski komisarji beže v Kst-landijo. Pet sovjetskih komisarjev je zbežalo v Estlandijo, ker so jih njihove lastne čete pustile na cedilu in se pridružile boljševiškim nasprotnikom. Tako je storila tudi garnizija v Krasnaji Gorki pri Petrogradu. Hardinga prosijo, naj jim pomaga. Paris, 8. marca.—Ruski parlamentarni krožek v Parizu je poslal predsedniku Hardingu in trgovinskemu ministru Hooverju brzojavke, v katerih ju prosi, naj pošljeta živil in drugih življenskih potrebščin boljševiškim nasprotnikom v Kronstad-tu in Petrogradu. V ?menu krožka je podpisan Kedrine. Revolucijonarji so ustanovili provi-zorično vlado v Kronstadtu. Helsingfors, 7. marca.—V Kron-stadtu so se združili vsi sloji proti sovjetski vladi. Takoj so organizirali posebni krožek, ki je vzel potem začasno vlado v roke in sestoji po večini iz mornarjev in delavcev ne glede na politično pripadnost. Ta provizorična vlada je objavila program, v katerem zahteva v prvi vr- i -4.: -J - _____ t t- ... bo predlagala provizorij. Po tem novem predlogu hoče Nemčija prvih pet let plačevati samo gotove svote, celotni dolg pa se naj bi določil pozneje. Nadalje je. pripravljena dati zaveznikom tudi ekvivalent ali enakovredno nadomestilo za 12 pro-centno zacarinjenje blaga, ki se izvaža iz Nemčije. — Zavezniki pa so zahtevali, da mora Nemčija plačati $53,788,000.000 vojne odškodnine in so naložili 12 odstotno carino na ves nemški eksport. To odškodnino naj bi Nemčija plačala v prihodnjih 42 letih. Nemčija je podala svoje proti-predloge pod pogojem, da bo ljudsko glasovanje v Zgornji Šleziji izpadlo na korist Nemčije in ako zavezniki na noben način ne bodo ovirali nemške trgovine. "Ako naj stavimo predlog, koliko smo pripravljeni plačati skupne vojne odškodnine, potem .nam morate dovoliti, da zborujemo vsaj teden dni in da se sporazumemo z Be-rolinom", je izjavil Dr. Simons. Kdo je zakrivil svetovno vojsko Dr. Simons je na konferenci tudi sti, da se mora sklicati konstltuanta. povedal, da se samo zato ni dotak- ^ - nil preje vprašanja, kdo je zakrivil ŠIRITE LIST "E D I N O S T", svetovno vojsko, ker se mu zdi, da sne vojne zaveznike, ki so pripravili svoje čete da s silo iztirjajo o<^ Nemcev vojno odškodnino in zasedejo nemška industrijska mesta. Prezident je danes predložil senatu v potrjenje celo vrsto menovanj, po večini za pomožne sekretarje v raznih eksekutivnih vladnih oddelkih. joč zgled prostosti in civilizacije. Še enkrat ponavljamo, da smo nad vse hvalež-ni ustanovnikom za njihov nesmrtni začetek in z zaupanjem pričakujemo, da bo Najvišji tudi izpolnil in dovršil, kar so oni začeli. Napredek kaže modrost. Že iz tega, da je naša republika posredovala tako v materijalnem kakor v duševnem oziru, je razvidno, da je politika, ki smo jo podedovali od naših ustanoviteljev, modra, namreč politika, naj se ne vmešujemo v zadeve starega sveta. Prepričani, da bomo mogli sami voditi svojo usodo in bomo skrbno čuvali svoje tozadevne pravice, ne stremimo niti najmanj za tem, da bi vodili usodo starega sveta. Nočemo se dati zaplesti. Ne bomo prevzemali nikakih odgovornosti, razen kadar nam bo v posameznih slučajih to narekovala naša vest in lastna sodba. Naše oči se ne bodo nikoli dale oslepiti od nove nevarnosti in naša ušesa ne bodo nikoli gluha za klic civilizacije. Priznavamo novi svetovni red. toda gle-jdamo ga iz višjega stališča. Čutimo, kako hrepeni človeško srce po tovarišiji, koj prenehati z vsemi sovražnostmi nasproti Costa Rici. ,ed protestira proti mu postopanju, vendar je pa zadovoljna s tem, da prevzame Amerika vlogo posredovalke med Panamo in Costa Rico. V BLIŽINI CHICAGE. Joliet, 111., 7. marca.—Na farmi Fredericka Palmerja, miljo daleč Danes je povabil na večerjo naj- bratstvu in skupnemu delovanju. Na vso moč si bomo prizadevali za prijatelj- odličnejše republikanske senatorie ?tv° V? ne b?m? -gojili nikakih- sovražnih čustev. Toda Amerika, naša Amerika, 1 • • x • kl stoJ1 na Principih naših inspinranih pradedov, ne more in ne sme sklepati trajne in kongresnike in pri tej priliki so vojaške zveze s kako državo, ne sme sklepati nikakih političnih pogodb, ne sme veliko razpravljali o političnih vpra- sprejemati nobenih gospodarskih obveznosti, ali pa napraviti, da bi bila naša usoda šanjih. odvisna od koga drugega, kakor od naše lastne auktoritete. Prepričan sem, da me naše ljudstvo ne no narobe razumelo in da si tudi Združene države posredujejo med ostali svet mojih besedi ne bo napačno razlagal, ker mi ne mislimo s tem ovirati Panamo in Costa Rico. |*sega, kar bi nas moglo privesti do tesnejših vezi. Mi hočemo pospeševati med- „ ,,, sebojno razumevanje in prijateljstvo. Storili bomo vse, kar bo v naši moči da -tsalboa, Panama, 7. marca.-Prvo bomo ofenzivno vojsko tako pristudili, da bodo morali narodi in vlade, ki se bodo delo novega predsednika je bilo, da hotele vojskovati, najprej dokazati, da je njihova zadeva pravična in da zanje ni je poslal republiki Panama ultimat druge r.ešitve- Drugače pa bodo stali pred sodnim stolom civilizacije kot brež- - ' postavni, v katerem je zahteval, da mora ta- „ . Združenje zaradi posvetovanja. Pripravljeni smo, združiti se z deležami sveta, velikimi in malimi, toda samo radi konferenc in posvetovanj, da se medsebojno dogovorimo, kako bi se dalo Panamski predsednik Porros je iz- najboljši način zmanjšati oziroma omiliti težko breme, ki ga vsem nalaga vo-javil, da Panama protestira Droti te- ja!tvo *_n mornarica. _ Pripravljeni smo pomagati « tem, da bomo od svoje strani priporočali razne načrte za pogajanja, pobotanja in odločilne razsodbe. Veliko nam je ležeče na tem, da se razjasnijo zakoni,glede narodnopravnih odnošajev in da se ustanovi svetovno razsodišče, ki naj odločuje v velikih vprašanjih. Ker nas prostost spodbuja, neodvisnost navdušuje in narodnost povzdiguje, zato bi bila vsaka nadvlada nad svetom z vsem v nasprotju, kar nam je drago, in bi se iz stališča republike ne dala opravičiti. To pa je le vzvišeno stališče,' nikakor pa ne želja, da bi se popolnoma ločili od vsega sveta; tako bomo delali NOVI PETROLEJSKI VRELCI e zaradl naše varnosti. Danes vemo bolj kakor kdaj prej, za Čim stremi človeštvo. Pridobili smo novo spoznanje, kako stališče nam gre med drugimi deželami na svetu. Spoznali smo, kako ostali svet spoštuje naš narod. Naša nesebičnost je pojasnjena naše prizadovanje za mir, tako za nas same, kakor za ostali svet, je zadosti utemeljeno Zadostno smo tudi pokazali, kako nam je na srcu, da bi se ohranila in pospeŠeva-ItJ^T: fifl -1AmierJkaJ ni odnehala, ko je bilo treba odbijati napade na civili- j . • ... (Dalje prih.) bi se potem še težje zedinili. Niti versaillska mirovna pogodba, niti sedanje postopanje zaveznikov ne ne more določiti, kdo je kriv, temveč edinole zgodovina bo zamogla izpričati, kdo je pravzaprav odgovoren. Nemci morajo plačevati več davkov kakor zavezniki. Na trditev Lloyd Georgea, da plačujejo Nemci manj davkov kakor pa prebivalci zavezniških držav, je Dr. Simons odgovoril, da to nikakor ni res. Tukaj mora priti v poštev pred vsem število prebivalstva v posameznih državah. In če se oziramo na to, potem plačujejo Nemci veliko več davkov, kakor pa zavezniki. porti vzhodu od Essexa so odkrili v globočini 215 čevljev nove petro- zacii° in Amerika tudi danes ali jutri ne bo odnehala. lejske čevljev v globino. i\ia ta način upa-| ^ jo priti do ogromne množine petro- ^ leja. Novi petrolej ski vrelci bodo velikega pomena za Chicago ZA 5 NOVIH NAROČNIKOV DOBITE BREZPLAČNO "EDINOST"! H KONCU GRE NAŠA ZALOGA MOHORJEVIH KNJIG ZA L. 1921. Med njimi je tudi novo delo; "KAKO SI OHRANIMO ZD RAY JE." . Notri je obilo koristnih nasvetov ZA ŽENE IN DEKLETA. Ne zamudite prilike in pohitite z. naročilom I Pozneje teh knjig ne bomo imeli več. * + * + + * * + * + + NAJLEPŠE PIRUHE 4 boste dali svojim v stari domovini, ako jim Došljete nekaj denarja. NAJVEČ DENARJA bodo prejeli Vaši, če ga jim pošljete po našem posredovanju. O tem se boste prepričali. NOBENIH SITNOSTI * f i ♦r * + 4> t za one, ki prejmejo denar, kajti ne bodo + imeli nobenih potov, temveč bodo dobili de- ~ j*-nar naravnost na dom. J NAJHITREJE IN NAJCENEJE PO DNEVNEM KURZU ZVEZE Z VEČ BANKAMI + I Obrnite se osebno ali pismeno na t EDINOST, 1849 West 22nd St. CHICAGO, ILL. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. NOVICE IZ NEWBURGHA. Delavske razmere so v tem okrožju bolj slabe, kakor menda po vseh drugih krajih prostrane Amerike.— Vendar nam "American Steel Wire Co." obeta boljše dneve, ker je 3. marca pričela nekoliko bolje obratovati. Blagoslovljenje nove farne šole sv. Lovrenca se je vršilo pred nekaj dnevi. Nova šola je moderna stavba in je v ponos newburški slovenski naselbini. Stavba je baje stala okoli $60.000. V farno šolo sv. Lovrenca pohaja okoli 600 slovenskih otrok. • Tako ima sedaj newburška naselbina krasno šolo, krasno cerkev in vse drugo, kar spada k dobri fari, kakoršna je newburska. Zasluge za vse to gredo gotovo v prvi vrsti navdušenemu duhovnemu voditelju te bujne in krasne slovenske župnije. Učenec Louis Kužnik je bil pred nekaj dnevi operiran na slepiču, a je že na poti okrevanja in upamo, da ga v kratkem času zopet zagledamo veselega med našo mladino. Mladeniško društvo Najsv. Imena se je pričelo učiti godbe na pihala. V učenju silno hitro napreduje in mislimo, da ne bo dolgo, ko se bodo v javnosti pokazali s svojimi pihali. Družba "Narodni Dom" jim je dala prostore za učenje brezplačno na razpolago. Godbo poučuje neki godbenik, ki je zaposljen pri American Steel W ire Co. — Marljivemu društvu želimo obilo uspeha! V sredo dne 2. marca je posetil našo naselbino Rev. Francis J. Ažbe, župnik v Waukeegan, 111. Častiti gospod je imel ravno isti večer tudi pridigo pri večerni pobožnosti. Njegov govor je bil nekaj krasnega. Posebno je v vzvišenih besedah slikal pomen in važnost katoliškega časopisja v naših dnevih. Povdarjal je, da je mesec marec določen za razširjanje katoliškega časopisja. Njegove besede so segale vsem navzočim globoko v srce. Te dni se mudi v naši sredi zastopnik "Edinosti" Mr. Jerič iz Chicage. S svojim uspehom se izvrstno pohvali. Saj pa tudi z vsem navdušenjem agitira za katoliško časopisje, zato je vreden od strani naroda vse podpore. "Novičar". Cleveland, Ohio.—Ko sem se zad-njič oglasil v kolonah našega lista, se mi je zareklo, da sem našemu Mr. editorju obljubil, da mu sporočim, kako se bom postavljal po Cleve-landu v svoji novi obleki, ki sem Vam o nji že zadnjič nekoliko napisal. Danes, ko pišem te vrstice, imam že svojo obleko, ki je imel krojač velike težave odmoru se popraska za ušesi in mi veli: "Nič se ne bojte, naredil Vam bom nove hlače iz ravno takšnega blaga!" — 4 'Kdaj bodo gotove ?" ga vprašam. — "Pridite v petek dopoldne", mi odvrne na kratko in že malo nevoljno. Odšel sem in nestrpno pričakoval petka. Slednjič pride zaželjeni dan in zopet se napotim h krojaču. Krojač me je že pričakoval na pragu in mi je že oddaleč klical: "Nace, obleka je že gotova! Danes ti bo tako prilegla, kakor bi ti jo vlil!" Vstopim in pomerim novo obleko. Ko sem bil gotov, se postavim pred ogledalo. 1 'Krojač, Bog Vam odpusti grehe, zdaj ste mi pa res izvrstno napravili oblek©! Tako mi stoji kot bi bila vlita!" Tako pohvalim slavnega krojača, sežem v žep in mu doplačam, kar sva bila še na dolgu ter možato odidem s svojo novo obleko. Sedaj ko imam novo obleko, bom potreboval tudi novih čevljev. Te pa dobim pri našem Francelju, ki sva ž njim dobra znanca. Nanj se pa že veliko lažje zanesem kakor sem se mogel na krojača. Naš Fran-celj mi je celo še nekaj drugega obljubil, koga in kaj pa danes zamoi-čim, ker v današnjih časih mora biti človek zelo zelo previden, da se prehitro ne izda. Posebno pa moram biti previden, s takimi tajnostmi, kadar pišem našemu Mr. editorju.— (Nace, kar se mene tiče pa bodi kar brez skrbi in odkrito povej, kaj imaš zopet na srcu !Saj veš, da sem priklenjen na Chicago in da ne morem za teboj. — Ured.) Ker se mi zelo mudi k prijatelju, naj za danes zadostuje. Ne jenjal bi še, toda svojemu dobremu znancu "Jakatu s pipo" sem dal besedo, da ga bom še danes obiskal in ne bilo bi možato, ko bi ga varal. Zakaj prepričan sem, da bomo še danes peli: "Jaka s pipo, Nace z Mico, oba vesela 1 bosta pela poleg Jakca, bratca". "Nace izpod Klanca". predsednica, Mrs. M. Kure tajnica, Mr. Zunič blagajnica in odbornici Mrs. Mladič in Mrs. Pazdertz. Operacijo na vratu je srečno prestala Miss Mary Gregorič. Upamo, da bo kmalu popolnoma zdrava in vesela, kakor je bila prej. JAVNA ZAHVALA. Podpisani odbor se javno zahvaljuje Rev. J. Smoleju, ki je poslal iz Severne Dakote zaboj zajcev, kot njegov prispevek in priznanje nam za naš krepki nastop za slovensko šolo in narodni dom. Bog mu plačaj ! To nas je navdušilo pri našem delu, ko vidimo, da tudi drugod po Ameriki cenijo naše delo za tako plemenit namen. Hvala lepa! Pa še drugikrat! Odbor za zidavo šole in Narodnega doma v Chicagi. Chicago, 111. — Po dolgem odmoru se je kegljaška liga zopet prebudila iz "zimskega spanja". Vendar se je med tem zgodilo nekaj novega. Svoj čas so bile vse naše čete bojaželjne do skrajnosti, zato se nismo malo začudili, ko smo zaslišali, da je društvo sv. Jurija podpisalo premirje za letošnjo sezono. Toda takoj drugi dan se je zbral mlajši oddelek Mladeniškega kluba in poslal vsem ostalim društvom ultimat. Društva so se takoj odzvala in zadnjo soboto je zopet prišlo do velikih bojev. Mlajši oddelek Mladeniškega kluba je imel smolo: bili so odbiti v vseh treh naskokih. — Umakniti so se morali v zaledje. Ko bodo prestali prvi strah, se bodo najbrž zopet osrčili in kapitan bo zopet brez odmora vadil svojo vojsko, da jo pripravi za novo ofensivo. Na vsak način hočejo biti namreč zmagovalci. V naslednjem podajamo natančno poročilo, kako se je razvijala zadnja bitka med mlajšim oddelkom Mladeniškega kluba in društvom "Danica" Y. M. C. Jr. J. Hočevar ...........166 L. Skala •............199 V. Cagrari ...........167 popolnoma mrtev, da je tam strašen mraz i. t. d. Učenjaki pa so si sedaj v laseh zaradi njega. Eni trdijo, da je na mesecu tiste dni, ko ga rasvetljuje solnce, zelo huda vročina in da se skozi daljnoglede celo vidi, kako tiste dni začenja zeleneti. Nadalje trdijo, da je mogoče, da so tam tudi živa bitja, če tudi morebiti ni zraka, ker pravijo, da je tudi na zemlji najti živali, ki žive brez zraka in če pridejo na zrak, takoj poginejo (gotove morske živali). O potresih smo čuli, da- jih povzroči eksplozija pod površino zemlje, kjer pride voda v dotiko z vročino, ki je v sredini zemlje in ta spremeni vodo v paro in ko ta potem nima izhoda, povzroči eksplozijo. Ker so bili pred par meseci zelo hudi potresi po vsej zemlji, so se učenjaki posebno zanimali za nje. In kaj je rekel o njih načelnik "United States Weather Bureau" v svoji izjavi? "We simply don't know what cause them", naravnost ne vemo, kaj jih povzroči! Hribe in gore tudi pravijo, da so povzročili potresi. Dr. Washington petrologist, pa je drugačnega mnenja. (Petrologija je ime znanosti, ki ima opraviti z kamenitimi plastmi zemlje). On trdi, da so površine zemeljske skorje, ki se dvigajo najvišje, najlažje, med tem ko so nižine težje in najnižje ležeči deli pod morjem pa najtežji. V dokaz zato je tehtal kamenja iz onih delov zemlje. On pravi, da je zemlja v sredini dvakrat tako težka kot do globine 20 do 50 milj. Ogenj, ki je v sredini zemlje, ni tekoči ogenj ampak je trda tvarina, je pa zadosti mehak, da se vda do gotove mere. Iz tega sklepa omenjeni učenjak, da so se težji deli pogreznili v sredine med tem ko so bili ob enem težii deli pahnjeni kviško. Ko sc se to-raj težji deli pogreznili dovolj globoko in izpodrinili dovolj lažje zemlje nad površje se je pogrezanje in dviganje ustavilo, ker se je doseglo nekako ravnotežje. Toraj o mesecu so različna mnenja, ravno tako o postanku potresa in nastanju gor in hribov. Učenjaki so različnega mnenja oz. domnev. Potresi se dogajajo takorekoč vsak dan pred našimi očmi, ravno tako se skoro vedno kje pogreza zemlja, med tem ko se po drugih krajih dviga. Vse to fe pravzaprav še cela uganka celo učenjakom. Vse kar tem učenjakom manjka, so gotovi ljudje od gotovih slovenskih "učenih" brezverskih listov. Ti bi jim ne le izpodbili vse dvome o rečeh omenjenih gori ampak povedali bi jim tudi, kako je postala zemlja, Bog in tudi kako se je opica spremenila v človeka. A. Okoliš. ' * Gvišnu je gvišnu". — Gospod u-či tel j (pri vaškem krojaču): "Za božjo voljo, kam ste pa vendar gledali, da ste mi napravili takšen frak? Saj bi imela dva prostora v njem ! Krojač: "Veja, gespud, šumaš-tar. gvišnu je gvišnu! Sm rajtu, de je bulš, če je mau prevelik kokr če b biu premejhen. Odrežem ga še ved no lohka, prštukat pa se ne more kar toko". CHICAŠKE NOVICE. Novo življenje se je začelo med našimi junaškimi Boy Scouts od kar jih je sprejel v svojo skrb naš vrli Mr. Josef Gregorič. Tako so navdušeni ti naši orliči, da je veselje. Te dni bodo imeli prvo javno skušnjo za njih "avanziranje". Le krepko naprej ! Preteklo nedeljo zvečer je imel odbor za zidavo šole in narodnega doma v Chicagi prijeten večer, katerega mu je priredil Rev. J. Smo-ley, župnik v North Dakoti, ki mu je poslal zaboj rejenih divjih zajcev, katere je nastrelil. Razvila se je živahna zabava, kjer so kolektorji pripovedovali o svojih doživljejih za -— ------- ------z njo, predno „ w ■»--- jo je "uštimal" za mojo nenavad- ?asa našep "Drive-a" za šolo, ko so no postavo. Najprvo sem pomeril'sh od hiše do hiše nabirat prispev-hlače in videl sem, da so za dva ce- kov* °benem se je razglasilo, da la komolca predolge. Krojač mi ie !je svota nabrana do tega večera pre- obljubil, da jih bo popravil, tako da jih bom lahko nosil brez vsakega sramu. Ko sem odhajal mi je rekel, naj pridem zopet prihodnji dan. Drugi pridem res in zopet pomerim hlačke, pa glej ga šmenta, ko jih potegnem na svoje suhe noge, so mi segale komaj do kolen. Prvi hip sem se vstrašil, potem pa mi pride v glavo misel, kaj ko bi feila to nova pomladna noša za fante. Kako sem prišel nato misel sam ne vem. Najbrž zato, ker nosijo dekleta vsak - dan bolj kratka krila, torej bi ne bi- !Pretekl° nedeljo svoj misijon, kate lo tako čudno, ko bi tudi fantje mo- trega )e vodil v slovaški cerkvi blizu segla svoto petindvajset tisoč dolarjev. Kolektanje se krepko nadaljuje. Vsa naselbina je navdušena za to delo. Še celo taki, o katerih nismo mislili, so se priglasili in podpisali večje svote. Veliko družin še ni bilo mogoče obiskati. Društvo Marije Pomagaj se pridno uri za igro, ki jo bo priredilo na cvetno nedeljo in sicer v korist slovenske šole. Rev Kazimir Zakrajšek je končal 452 Danica. M. Koščak ........./.160 F. Bicek .............188 T. Rovtar ............169 194 176 116 4 26 155 144 189 130 145 134 Izredna prilika za zaslužek! KRASNE NAGRADE! 409 188 164 M3 517 488 495 Tioga, Wis. — Vesela vigred se nam bliža. Zopet bo vse veselo, vse se bo radovalo, ptički, cvetlice in cela narava sploh : vse nam bo prinašalo tolažbo, da se bližajo boljši dnevi in da bo tudi nam delavcem trpinom zasijalo solnce sreče. Res je, da hodimo sedaj po trnjevi poti, po poti trpina, ki mora delati na vse kriplje, da si zasluži za vsakdanji kruh in da se sploh more preživeti. Toda, ko bi si mogel zaslužiti vsaj toliko! Ali Amerika, moderna obljubljena dežela, kjer se cedi mleko in med, nima več dela za svoje prebivalstvo. Delodajalci postavljajo delavce na cesto in med ubogimi trpini vlada vedno večje pomanjkanje. Sedaj je marsikdo razočaran nad obljubljeno deželo Ameriko.— Toda upamo, da bo vsaj zdaj na spomlad bolje v tem oziru. Dal Bog! Leo Stupica. rali kazati javnosti svoje "beautiful legs". Šele ko zapazim, da je kro-jačev obraz rudeč kakor mak, se domislim, da jo je moral krojač najbrž zavoziti s svojo mero, ki si jo je bil najmanj dvanajstkrat zapisal na neki od masti zamazan papir, v katerem je imel prej najbrž zavit svoj "lanč". "Ne da se pomagati, moja kriv- |svoj "štant" in da bodo društvenice da je!" tako nekako je v zadregi iz-[same poskrbele za velik uspeh. V javil navihani krojač. Po kratkem odbor so bile izvoljene Mr. Garbais, nas na California Ave. in 25. ulici. Kakor čujemo je bil uspeh velik. Ta teden odide v Pennsylvanijo, kjer bo v petek in soboto v Canonsburgu, v nedeljo pa začne sv. misijon v Am-bridge pol tedna za Slovence in pol tedna za Slovake. Društvo žena in mater je sklenilo, da bo imelo na našem feru poseben ZNANOST. Življenje na mesecu. — Potres. — Kako so nastale gore. Ko pada dež in se solnce posveti izza kakega oblaka, povzročijo njegovi žarki na deževnih kapljah krasen odsev v raznih barvah, in mi imenujemo to "mavrica". Prav vidi se, tako se nam zdi, kje da se dotikajo njeni konci zemlje. Če pa gremo proti nji, se nam pa vedno odmiče dokler naposled popolnoma ne izgine. V gotovih ozirih in v gotovih slučajih je ona podobna znanosti. Znanstveniki nam kako stvar že skoro natančno- razložijo, mi jo en čas občudujemo, a ko se ji hočemo še bolj približati pa pride kaj vmes in vsa stvar se zdi kot trenutna prikazen ali pa napačna domneva. O našem mesecu smo se učili, da je Brez truda, takorekoč mimogrede si lahko zaslužite kolikor hočete. Rojak, rojakinja, ali Te kaj stane, ako greš zvečer k sosedu, znancu ah prijatelju in ga pridobiš, da naroči naš list? Nič Te ne stane, obenem si pa lahko zaslužiš lepo nagrado. Ameriške Slovenke! Gotovo imate veliko svojih prijateljic in znank. Ali so že vse naročene na "Edinost"? Gotovo same rade čitate dobre slovenske knjige in časopise; morda imate tudi otroke, ki bi radi slovenskih knjig. Tukaj Vam damo na razpolago knjig kolikor hočete in ni Vam treba drugega, kakor poseči po njih. Deklica, deček, ki nimata prilike, da bi si mogla kaj zaslužiti! Pridobivajte nam naročnike, pa si bosta zaslužila prav lepo nafgrado! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA DOBITE $£50 — ČE JIH NABERETE VEČ KAKOR 5, DOBITE RAZEN TEGA ŠE POSEBNO NAGRADO, TEM VEČJO, ČIM VEČ JIH NABERETE. Kdor pridobi 5 novih naročnikov dobi $2.56 ali pa mu pošiljamo eno leto brezplačno "Edinost". Za 10 novih naročnikov dobite $5.00, obenem pa si lahko izberete iz našega cenika knjig za $1.00. Za 15 novih naročnikov dobite $7.50, razen tega še za $2.00 knjig, ki si jih sami izberete in eno leto "Glasnik Presv. S. J." brezplačno. Za 20 novih naročnikov dobite $10.00, za $3.00 knjig, ki si jih sami izberete in eno leto "Ave Maria" s koledarjem vred brezplačno. Za 25 novih naročnikov dobite $12.50, razen tega knjig za $4.00 in eno leto vse tri naše liste brezplačno. Za 50 naročnikov $25.00, knjig za $10.00 in vse tri naše liste. Za 100 naročnikov pa dobite $50.00, knjig za $25.00 in vse tri naše časopise brezplačno za 2 leti. ZA "EDINOST" NI TEŽKO PRIDOBITI NOVIH NAROČNIKOV. — ZAKAJ? 1. "Edinost" izhaja sedaj redno DVAKRAT na teden, bo v najkrajšem času izhajala TRIKRAT na teden in bo kmalu postala DNEVNIK. 2. "Edinost" je V RESNICI KATOLIŠKI LIST, ki se še nikdar ni dal zavesti od svojega cilja, če tudi se je bilo treba boriti na levo in desno. 3. "Edinost" zastopa vedno in povsod RESNIČNE DELAVSKE KORISTI. Mi ne varamo delavstva s praznimi besedami kakor delajo to večkrat razni drugi "delavski" listi. Kdor je sledil nam, se še nikoli ni kesal. 4. "Edinost" prinaša NAJNOVEJŠA POROČILA, NAJZANIMIVEJŠE NOVICE, JASEN POLITIČNI PREGLED S POSEBNIM OZIROM NA JUGOSLAVIJO, NAJBOLJŠE NOVICE IZ STARE DOMOVINE, IZVIRNE DOPISE IZ SLOVENSKIH NASELBIN PO AMERIKI TER V SVOJIH UVODNIKIH JASNO OZNAČUJE NAŠE KULTURNO, GOSPODARSKO, POLITIČNO IN SOCIALNO STALIŠČE. Pa tudi ZABAVE Vam nudi "Edinost" več kakor katerikoli drugi slovenski list v Ameriki. Spomnite se samo na PAVLA ZGAGO, spomnite se na razne HUMORESKE, ki ste jih že čitali v "Edinosti"! Ni zaveden Slovenec, kdor ne razširja dobrega slovenskega časopisja ! Ni vreden, da bi se imenoval katoličan, lodor v sedanjih časih, ko ima tisk na javnost tolik vpliv, ne razširja resnično pravega katoliškega tiska! Mesec marec je mesec dela za razširjanje dobrega tiska! Poglejte nasprotnike, kako oni agitirajo zase! Ali se jim bomo dali osramotiti? Nikdar! j©©©©®®©©®©©gx^ V PUSTIY JE ŠLA. Spisal Fr. Jaklič. (Nadaljevanje.) Tretji dan je bil Matija že prepričan, da je sam vsega kriv, bil je prepričan, da se mora vse spraviti skoro v pravi stari tir. Zdelo se mu je vse v največjem neredu zlasti v veži in hiši, kjer se je poznala najbolj ženina skrbna in izvežbana roka. Nekako miren je bil čez dan, da-si se ni preveč kazal ljudem in mu tudi jed še ni dišala. Zvečer pa ne gre k počitku, ampak sloneč na oknu gleda na večerno nebo, dokler ne izgine zadnja pramena zarje. Ko se zgodi to, vstane' in gre. "Ali ti nisem pravil?'' pobaha se stari proti ženi in zamrmra še sam seboj: 44Prav je tako!" IV. Za božjo voljo, kaj pa ti — o tej Kaj -te je prineslo? Zakaj si čana, da je res tako, kakor pripoveduje hgi. Solze so rosile njena zgr-bančena lica, bridke solze ljubeče matere, ko objokuje nesrečo svojih otrok. "Oh, nesrečna moja hči! Uboga Micika!" izvije se materi iz grla, ko dokonča ubežna hči. "Oh, pa da nam nisi prej ničesar povedala! (Zakaj si trpela tako dolgo? Zakaj nisi že prej prišla?" Hčeri je ugajalo materino pomilovanje, in v srcu je bila hvaležna za preveliko sočutje. Čakala je, kaj reče oče. Toda resnega očeta ni tako brž genilo hčerino pripovedovanje. Pogleda jo ostro in izpregovori počasi: — "Tako? Za to nespamet in otročarijo si morala domov? — Uh, sra-| muj se! Mislil sem, da si že res žena, a sedaj vidim, da si še vedno nepoboljšljiva in lahkomiselna Micika". Mati in hči sta imeli pripravljene polne oči solz, da bi ž njimi pritrdili očetovemu pomilovanju, kakršnega sta pričakovali. Sedaj pa tako nepričakovano grajanje! Zakaj ne hvali in ne pomiluje oče svoje hčerke? Toda mati se ni dala tako hitro premagati možu. 4'Oh, neusmiljeno srce! Še lastni otrok se ti ne smili! Ali si jo res za to dal temu Novljanu, da bi jo sovražil in pretepal? Oh, saj sem vedela, da nimaš srca, kakor ga Še nikoli imel nisi "Kaj pa je bilo tako hudega, da je morala proč, in ti sedaj tako javkaš, kakor bi se svet pogrezal?" "Nikdar ti ni dovolj hudo! — Ali veliko težavo in še bolj ni dovolj, da jo je pretepal? Kaj ne, Micika moja, da te je?" "Kolikokrat pa jo je? — Enkrat! Zastonj je pač ni! Slušaj ga in stre-zi mu, tvoj mož je!" nadaljuje obrnjen k hčeri. "Kaj ti je bilo treba zaradi majhnega prepira domov hoditi ! Kaj pa misliš, da se srdiš in kujaš!" "Sedaj jo hočeš pa še ti, kaj ne?" ustavi ga mati. 41 Ali ni zadosti, da ima ?e moža takega? Oh, ti si oče, ti!" "Kaj se ženeš! Jaz ji le pravim, kar je res. — Kam pa pridemo, ako bo za vsako malenkost uhajala možu? — Dostikrat sem že dejal, da ve ženske še toliko ne mislite naprej, kolikor vidite!" "Ako bi bilo po tvojem, naj bi jo skoraj ubil!" "Ne govori vendar tako nespametno, saj si stara dovolj", razjezi se mož, ker si mati le ni dala dopovedati. "Potrpi naj ž njim, ti ji pa uri: prišla — z otrokom ?" so izpraševali Strokovi na Bab jih Gredeli, po pravici hudo vznemirjeni. Vsi so bili pokoncu in so čakali nestrpno, kaj jim pove. Mica postavi oprezno zibel na tla, vrže culico na klop, sede k peči, zakrije si obraz in zaihti tako bridko, da je segalo vsem do srca, zlasti pa je zbodlo in preplašilo mater. "Mica! O, za pet rant Mica!" zajavka mati v strahu ter jo prime za roke. "Povej, kaj pa je vendar!" "Zakaj si prišla domov v tem času? Kaj je?" vprašuje oče. "Tam ne morem prebivati več zajeca z zaihti. Čudili so se vsi, zakaj doslej se še ni pritožila nikdar, nikoli še niso slišali nič hudega o Novljanih. Seveda so silili vsi, naj brž pove, kako in kaj je bilo tam doli, da ji ni več obstanka pri možu. Ko se dovolj izjoka in uteši, pove natančno vse to, kar mi že vemo. Pripovedujoč je nekatere neznatne reči pretiravala precej", da bi stariše bolj prepričala o moževi zlobnosti in surovosti. Tako je trdila, da je ne mara več, in je povedala, kako grdo jo je pretepal, ko ni hotel in ni mogel večerjati. Pač je oče nekoliko zmajeval z glavo, ko je pripovedovala, zakaj dobro je poznal ženske. Slutil je, da hči menda preveč pravi. Toda dobra majka je iz dna duše pomilo-vala svojo nesrečno in trpinčeno hčerko in je zaničevala njenega tr-dosrčnega moža, zakaj bila je prepri- ne dajaj potuhe, ampak pouči jo". "Oh, ti! Micika, umakniva se", veli silno ihteči se hčeri in pograbi zibel. Sli sta v stransko izbico in se zaklenili. Oče Strok je pa zamišljen hodil po sobi gori in doli. Čudnc3 se mu je zdelo in prav mu ni bilo, ker je prišla hči domov. Ni mu hotelo v glavo, kaj bi se bilo v Hudem Koncu zgodilo takega, da je morala proč. Kolikor je poznal zeta, je vedel, da je pameten možak, in tudi hči ni do nocoj nikdar dejala ničesar čezenj, celo stara dva je hvalila, da ji gresta na roke. Sedaj ni mogel" odločiti, kateri je kriv, Mi Matija ali Micika; previdno je pa sodil, da najbrže vsak nekaj, kakor je že navada v takih slučajih. Da je pa šla precej v pu-stiv, je bil jezen, ker je vedel, da se domače nasprotje s tem le še povečuje, ako se tako ljudem razglaša. Sklenil je, ne poditi je nazaj, ampak počakati, da zve natančno, kako je bilo. "Oh, oh, oh", vzdihne mlada že-^ na, ko pride v izbico in se zgrudi na klop. Solze ji lijo curkoma po gladkem licu in ji lajšajo bol. Očetove resne besede so jo skoro o-zdravile. Žal ji je bilo, da je prišla domov. "Oh, ti Micika moja ljuba, zakaj mi nisi prej črhnila ničesar o svojem trpljenju? Kako si mogla toliko časa prebivati tam doli, zakaj nisi že prej pustila vsega tam in prišla domov?" izprašuje jo mati. "Sedaj te pa ne pustim nazaj in kadar pride po-te, povem mu jih, da bo pomnil. — Le potolaži se! — Ej, veš, oče ne misli nič hudega, govori kar brez premisleka. Nikar mu ne zameri! Rajša mi povej, kako je bilo vendar!" Micika je morala, dasi nerada, ponavljati vse. In mati je zopet po-milovala svojo hčer. Ker se pa Micika ni hotela več razgovarjati, zapusti jo mati, naj bi se vlegla in počila od hoje, naj bi za nekoliko pozabila svojo nesrečo. "Oh, kaj sem storila! — Kaj mi je^. bilo, da sem prišla domov?" izvije se mladi ženi iz prsi. Nasloni se ter bridko vzdihuje in joka. Nato premišljuje zadnje dogodke, zlasti kaj jo je pripravilo, da je bežala od hiše. Sedaj šele vidi, da so bili vzroki precej malenkostni, da ni bilo treba zaradi njih od moža. Res je pil nekoliko preveč, res mu ni bila všeč večerja, ali komu pa tekne vendar prismojena kaša? In tepel? — Kako jo je? Suknjo je vrgel vanjo, to je bilo vse. — In zato je šla v pustiv? Vest ji je dejala, da ni storila prav, da se je prenaglila. Kaj bi storila sedaj? Pač ji je velevala pamet, naj se vrne, k možu jo je vleklo tudi srce, 3 tega ji ni dopuščal ponos. — Hotela ni, da bi se norčeval ž njo mož, češ: "Ali si se rada vrnila? Ne moreš biti brez mene? Hahaha!" Hotela ni slišati posmeha starih dveh in zasmehovanja va-ščanov. Tako je obvisela na Bab-jih Gredeh. Drugega dne ni hotela nikamor iz hiše, pa je tudi silili niso. "No, ali si že kaj modrejša?" vprašal jo je oče zjutraj, potem je pa ni več nadlegoval. Mati ji je nosila jedi in jo vedno tolažila, zakaj silil jo je vedno jok. Tolažila jo je, da ji bo bolje poslej pri možu, ko bo videl, da neče več toliko trpeti. Vzbujala ji je upanje, da skoro pride ponjo. Ubežnica je pestovala otroka, pritiskala ga k s<*-bi in pojubovala, kadar je bil pa v zibeli, tedaj je šivala. Solze so ji kapljale na šivanje, pogled ji je pa uhajal skozi malo okno, koder se je lepo videlo tie na Hudi Konec. "Oh, da bi bila že kmalu tam!" Kadar je šel kdo mimo okna, od-meknila se je naglo, da je ne bi o-pazil, zakaj sram bi je bilo, ako bi jo videl kdo doma. Ljudem se pa skrije težko kaj. Ta in oni je slišal pri Strokovih otroški jok. To je bilo pa čudno, ker Strokovi niso i-meli tako majhnih otrok. Nekaterim ženskam, ki so bose prihajale pod oknom, skrivala se je Novljan-ka prepozno, tako so izvohale kmalu, kdo je v izbici. In stikale so glave, skrivnostno si namežikovale in se čudile, kaj to pomeni, da je Stro-kova Micika doma. Oj, to je bilo toliko govorjenja po Bab jih Gredeh, kakor prej že celo leto ne. Ko je pa prišla kokošarica Marijanka 3 svojim koščm po piščeta na Babje Gredi, je povedala, kar je slišala v Hudem Koncu. In ženske so dejale precej: "Oh, saj smo vedele, da bo tako! Pravile smo jim, da ji ne bo dobro, pa so jo le ponujali ven in ven na Hudi Konec. Na, sedaj pa imajo! Izpolnjuje se, kar smo jim prerokovale". Strokova Micika je pa vedela, da ni tako hudo pri Novljanu, kakor so si domišljale klepetave sosede. Komaj en dan ni videla moža in domovanja v Hudem Koncu, že ji je bilo tako hudo in dolg čas, da skoraj ni mogla prestajati. "Oh, da bi bila že skoro tam doli!" Drugi dan ji je bilo še huje. Pre-udarjala je, kako bi poravnala storjeno napako. Ni ji kazalo drugega, kakor skesano iti k možu. A ponos ji ni dopuščal tega koraka. Tretji dan ji pa kar ni bilo več živeti. Izpraševala je mater, kaj naj stori. Mati, .misleča, da si hči ne želi ničesar bolj, kakor biti daleč proč od moža, ji prigovarja, naj o-stane, dokler ne pride sam pohlevno ponjo. Hči si je pa mislila: "Oh, kdaj šele bo to!" in jokala je še huje. Vest ji je dejala: "Pojdi domov!" — Toda neki zli glas ji je odgovarjal: "Nikar! Ti ne veš, kako se ti bodo posmehovali!" Zopet je .zmagal ponos. (Dalje prihodnjič.) njegovo neprilike KDO SE POSLUŽUJE PAIN-EXPELLERJA? Delavec se ga poslužuje, da odporaore svojim bolečim mišicam, ki so se mu pre-tegnile pri težkem dnevnem delu. firmer ga uporablja in noče biti brez njega. Pain-Expeller zavzema častno mesto v vsaki farmarski hiši, kjer se pojavljajo hitri napadi, nesrečni dogodki in druge stvari. Tovarnsrški delavec uporablja Pain-Expeller, če napadejo moč in en energijo revmatične bolezni, lumbago, nevralgijo in druge v njegovem težavnem poklicu. !.Iajnar potrebuje Pain-Expeller pri revmatičnih boleznih, bolečinah v križu, nevral^iji ali vseh boleznih, katere oslabijo telo in odvzamejo vso energijo. Gospodinja uporablja Pain-Expeller, če otroci padejo ter se ranijo, zoper pike muh in vbodljaje drugih žuželk in kjerkoli je potreba dobrega linimenta. * Vsakdol uporablja PAIN-EXPELLER. SLOVENCEM V JOLIETU! Naznanjamo, da kdor si želi v Jolietu in tamkajšni okolici Mohorjevih knjig, raznih molitevnikov ali drugih povestnih knjig in karkoli spada v področje našega podjetja, naj se obrne na nara tamkajšna zastopnika: PODPIRAJTE MOŽL KI YAS PODPIRA. ' FRANK SUHADOLNIK /eliko stori za "Ave Maria" in "Edinost," zato ker je navdušen za kato-iški tisk. On je zastopnik za ta dva lista. Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži, da kupujete pri njem on ima VELIKO ZALOGO OBUVAL. Ljubeznjiva in točna postrežba 6107 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO. ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.! Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na rojaka MIHAEL PROGAR 162X N. gth STREET * SHEBOYGAN, Wis. Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev je jamčena. O v OOOOOOOOO•"iiC-O C-o o 00 O C* SLAVNEMU OBČINSTVU naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najboljše in za najnižjo ceno. Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na: JAMES A. JANDOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave., Chicago, HI. Tel.: Canal 4108 Pozor! MARKO BLUTH, 505 N. Bluff St., JOLIET, ILL. JOSEPH MUHIC, 506 Summit St., JOLIET, ILL. Oba gg. zastopnika proporocamo kar najbolje cenjenemu občinstvu v Jolietu in okolici. SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 W. 22nd St. -:- CHICAGO, ELL. — Kadar potrebujete raznega pohištva, obnite se na mene. V zalogi imam najfinejše postelje in mo-droce* raznovrstne peči za plin, olje in premog. Prodajam tudi vsakovrstno orodje za vse rokodelske stroke. Ravno tako imam v zalogi tudi vse automo-bilske potrebščine, kakor tudi vse potrebne predmete za napeljavo elektrike. Svoje blago razpošiljam po celi Ameriki. Pišite še danes po naš cenik! FRANK SEDLAK'S SONS Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA. Kadar mislite graditi svoje domove ali kako drugo poslopje, obrnite se na nas, da Vam damo svoj nasvet. 2448 South Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. Phone: Lawndale 250. ************** Telefon: Canal 6319. MATH KREMESEC Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dan sveža meso, kakor tudi — prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpela*«. 1M2 W EDINOST. GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI Lzjaha dvakrat na teden. NASLOV: Slovenian Franciscan Press« z849 W. 22nd St. Teleplione Canal 98. Chicago, I1L ADVERTISING RATES ON APPLICATION. Published Semi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL Entered as second-class matter Oct. 11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Hardingov govor. Prezident Harding je označil v svojem nastopnem govoru samo splošne smernice, ki se misli po njih ravnati in se ni spustil v podrobnosti. Označil je svoje cilje, zamolčal pa je sredstva in pota, ki namerava po njih svoje namere izvršiti. Povedal je, da je treba Združene Države na vsak način oprostiti evropskih mrež ter jim zagotoviti, da bodo v vseh političnih in gospodarskih vprašanjih popolnoma prosto odločevale in ravnale. Harding zametuje sodobno Ligo narodov kot ''vojaško zvezo", ker stoji v nasprotju s principi, ki je na njih zgrajena naša republika;; izjavil je, da pristopi k združenju narodov samo s tem namenom, da se ž njimi posvetuje in pogovori, kako bi se razburkani svet dal čim bolj pomiriti in sprijazniti, vendar pa ni podal nikakih definitivnih predlogov v tej smeri. Lahko rečemo, da ima Hardingov govor veliko lepih besed, pa malo, novih, krepkih misli, ki bi se dalo na podlagi njihfcaj gotovega sklepati. Silno čudno je, da prezident niti z eno besedo ni omenil vprašanja, ki stoji sedaj v ospredju političnega mišljenja in čigar rešitev pričakuje vse z veliko napetostjo. Preje je bil vedno zato, da se sklene nemudoma mirovna pogodba z Nemčijo,. sedaj pa noče o tem ničesar vedeti. Kakor vse kaže, stoji Harding, kar se zunanje politike tiče, res na stališču: Amerika je prva. Najprej morajo biti Združene Države proste in neodvisne, pravične in krepke in pripravljene za pomoč svetovni politiki, potem pridejo šele drugi na vrsto. "Amerika je prva", to je Hardingovo geslo, to se pa tudi pravi, da mu mora biti čast Amerike nad vse drugo. Cast Amerike pa zahteva, da se mora tudi Harding, kakor je to storil njegov prednik Wilson, potegniti za male in tlačene narode ter pomagati pravičnosti do zmage. Hardingova administracija stoji pred velikimi in težkimi nalogami. Ne smemo pozabiti, da ima Amerika sama veliko takih elementov, ki bodo iz sebičnih finančnih in gospodarskih ozirov nasprotovali čisti amerikanski politiki. Zato tudi ne moremo prerokovati, v koliko se bodo uresničile Har-dingove besede, da mora biti Amerika popolnoma neodvisna in da mora sama voditi svojo usodo. Tudi Wilson je imel prekrasne načrte, tako lepe načrte, kakor malo mož v svetovno zgodovini, in vendar so mu spodleteli. Isto se vtegne pripetiti tudi Hardingu. Toda eno je: pokazal je dobro voljo in • "where there's a will, there's a way". _____—o--- Znižanje delavskih plač. E. H. Fitzgerald, veliki prezident "Brotherhood of Railway and Steamship Clerks" je povedal včeraj v Ashland Auditorium v Chicagi pred več nego 4,000 člani tega podjetja, da morajo na vs^k način znižati plače svojih uslužbencev. Pokazal je dva tozadevna pisma. Eno je naslovljeno na nastavil j ence Peoria železnice, drugo pa na nastavljence železnice Chicago-Milwaukee-St. Paul s podpisom obratnega vodje J. T. Gullika. Tudi nastavljenci v velikih klavnicah pričakujejo, da jim bodo proti njihovi volji v prihodnjih štirinajstih dnevih znižali plače za 10 do 20 procentov. C. A. Cudahy je včeraj izjavil, da so bili uradniki njegovega podjetja ža danes povabljeni na sejo, kjer se bodo dogovorili glede delavskih plač. Cena mesa in mesnih izdelkov je na splošno padla, in Cudahy Bros. kakor tudi ostali mesarski kralji, morajo delavcem znižati plače, ako nočejo imeti prevelikih izgub. Ako se bo to v resnici zgodilo, bodo nastavljenci energično protestirali. Vse kaže, da se bo to zgodilo. Chicago Federation of Labor se je včeraj izrazila, da so bile delavske plače v teh mesnicah že do sedaj premajhne in da jih bo moralno in finančno podpirala v boju za boljše plače. Njena izjava se glasi: , "Sedaj ko hočejo velemesarji na prav mesarski način kr- šiti zvezo z nami, in so na nesramen način povedali, da ne pri-poznajo razsodbe sodnika Alschulerja in se ne bodo po njej ravnali, naznanjamo, da bomo moralno in finančno podpirali: vsi 2Ciruženi, ljudstvo potegniti Iz Koledarja Ave Maria razvi koliko Vas je slovenskih duho kov tam in da bi morali, ko bi b seboj. "Žal da je slovenskih svobo-domiselskih listov še preveč. Je pač le pregosto dajo omamiti od mamo-na — menda tu in tam". Ponavljamo, kar smo že nedavno povedali, da boste storili svojim domačim v stari domovini silno veliko veselje, ako jim naročite naše liste. Sami si jih ne morejo naročiti, to bi bla za nje prevelika žrtev,—za vas mesarske delavce v njihovem boju, da se odpravi osemurm delavnik, ko je na milijone ljudi brez dela. Plačilo 40 centov na uro, kar so dobivali tile med vojsko in 53 centov, ki jih do- kakor v stan domovini, in lajiki se bivajo zdaj, znaša manj kakor znašajo njihove življenske potrebščine. Zaradi tega smo za to, da se označijo sedanji posestniki in voditelji mesarske industrije kot nevarnost za vlado in ljudstvo, razen ako bodo takoj storili potrebne korake, da pomagajo delavstvu iz njegovega težkega položaja". Tudi cestni pometači groze s štrajkom. — Mike Caroz- . * & _ . J . . T .i , i pa je to malenkost. Pomnite, da smo* zo, prezident cestnih pometačev v Chicagi, je obvestil mestno tukaj o veliko stvareh bolje infor_ stavbeno komisijo, da so njegovi ljudje sklenili, da bodo pri- mjrani in smemo več povedati, ka-hodnji pondeljek začeli štrajkati, ako jih bo mesto še nada-, kor smejo naši listi v stari domo-lje sililo, da morajo še zanaprej nositi belo delavsko uniformo j vini! z belo čepico. Kaj hočemo, dandanes pač vse štrajka! —j j 3 ✓ 3 Torej cestnim pometačem gre v prvi vrsti za uniformo, dru-j . fv*. azun in ev- es Pn- .., , , . t-v . «»r- r-r\ i ~ i jatelj iz stare domovine nam pise, ga njihova zahteva pa se glasi: Dajte nam $5.50 place za, da je koroški župnik Rev Ražun osemurni delavnik mesto dosedanjih $4.40! sprejet v ljubljansko škofijo ter je postal ekspozit pri Sv. Joštu nad Kranjem. Kje je župnik Meško, pra- IZ DOLENJSKE. ' Novo mesto, 15. febr.—Vaši ameriški listi so nam v stari domovini dobrodošli. Iz njih razvidimo, v kaki smeri se razvija življenje med ondotnimi rojaki. Iz poročil, ki jih posnemate po naših listih, pa si vi onstran Atlantika lahko napravite sodbo o naših razmerah. jejo. V Jugoslaviji se stvari poeebno srečno ne razmotavajo. Konstitu-anta pri samem dlakocepljenju kar ne more naprej. Mnogoštevilne stranke s svojimi načrti bodoče u-stave menda še niso na jasnem. Demokrati se oklepajo vladnega načrta, ker jim ugaja vsled centralizma. Dasi drugače radi posnemajo Francoze, jim vendar v tem oziru ne slede, ker oni so po časniških vesteh sklenili svojo državo decentralizirati in vpeljati večjo samoupravo. Pri nas se zdi, da hočejo celo državo prikrojiti po vzorcu bivšega srbskega kraljestva. Če pa pomislimo na veliki kompleks bivših avstroogrskih dežel, ki so se ujedinile s Sirbijo na podlagi manifesta 1. decembra 1918 bo prepozno! z obširno avtonomijo, je neumljivo, da celo "prečanski" demokrati sledijo centralistom, dasiravno. morajo vedeti, da je bila .uprava v njihovih deželah gotovo boljša nego v prejšnji Srbiji. Da je tostransko uradniš-tvo glede inteligence in uprave na mnogo višji stopnji nego srbsko, ni nobenega dvoma. Da pa liberalci kljub temu drve za centralisti, so najbrž krivi strankarski oziri. Tudi židovska bankokracija bi. vtegnila imeti svoje kremplje vmes. Do sedaj se drži najbolj dosledno še Jugoslovanski klub, ki vodi akcijo v dosego avtonomije posameznih dežel oziroma plemen. Neumljiva je dosedanja taktika "Radičevcev" na Hrvatskem. S samo negacijo ne bodo dosegli uspehov. Čim bolj se zavlačuje stalna ureditev države, tembolj raste nezadovoljnost med ljudstvom. To gojijo . z nepremišljenimi odredbami in u-kazi, ki jih izdajajo posamezni ministri ali pa nekateri poverjeniki v Slovenji, ki pa niso v soglasju z dosedanjimi zakonitimi določbami. Tako je na pr. vodja za bogočastje in rirtllL- cvniom to, kot si jo plačal prej. • 100 procentov poviška je igrača. Ako pla- vi, da ne ve, — najbrže mora biti čaš od kake parcele 20 vinarjev či- kje na Štajerskem. stega davka v kaki občini, dobiš po- ___ ziv, da pošlji ka ro mserkiEATO * ROJAKOM V AMERIKI! ziv, da pošlji kar osem kron inva- Božiči so minulif gotovo ste se vsi lidnine. Od prepisov za posestva pa spominjali na svojce v domovini. Kako gre kar na tisoče. V Beli krajini je Pa ->e Pri Has- veste dobro Vojska je , - , 1__gospodarsko opustošila celo Evropo. — sin po zamrlem ucetu prevzel poses- Najtežje je pa udarila slovenskega viso- tvo, ki v tisti občini ne obsega mor- ko solca, ki je bil znan vedno kot zelo da niti 30 oralov, ker so tam samo fev.en. Po prevratu se je slovenski vi-« . . - , . kosolca, ki je bil znan vedno kot zelo maloposestniki, a poziv se glasi na . . , _ , .K . vini napotil v tuje države in v Pragi, IO.OOO kron prepisnine. S tem je pO- glavnem mestu Češkoslovaške republike sestnik že v korenini uničen, ker se jih danes študira krog 140. Telesno o- bo moral zadolžiti in ne bo zlepa fla^el. se je vsedel slovenski dijak zopet ... . _ _ . k knjigam, a prva povojna doba je bila prišel na suho. — Veliko gorja, pa bolj podobna tragediji kot dostojnemu vkljub temu se ljudje ne spametu- Življenju. Pod največjimi težkočami štu- Hlepenje po zabavah je nena-' dira danes slovenski dijak v Pragi, ob sitno, po vseh naših mestecih se vr-j S^r^^S^ si ples za plesom, vsaka Strokovna va od deželne vlade za Slovenijo mt-seč- organizacija prireja svoje zabave,kjer no P°dPoro do 6 dolarjev in ti so veči- ^ : 1 «1 1 i-i 1 • noma edini dohodek, s katerim mora cel se raja do belega dne. Celo srednje-5 - x> ■ A . . .... v ..... . . .. mesec živeti. Pri tej draginji in teh raz_ solci prirejajo plese, da se priuce o- merah težka stvar! glajenosti in kažejo uspehe "versko- <>dPomore tej bedi, se je dijaštvo nravne" vzgoje, kakoršno predpisu- orSanifralo v "Slovensko dijaško zadru-, j ...... . . r SO v .Pragi . Ta organizacija je čisto e- jejo dosedanji solski zakoni. — Na-j konomskega in krščanski temelj mladi državi, da ne KAKO NAS SODIJO V STARI DOMOVINI. Kanonik Zlogar nam piše iz Novega mesta, Dolenjsko: — "Vaši listi so mi pravo nadomestilo tukajšnih listov, ki so se silno podražili. "Slovenec" stane za 1. 1921 nič manj kakor 240 kron, "Domoljub" pa 30 kron. Občudujem Vašo "Slovenian Franciscan Press", da so 00. frančiškani tako pogumni in podjetni. Ko sem bil od 1909—1913 urednik " Dolenjskih novic", sem čital Glas Svobode, Proletarca, Glas Naroda itd. Priznati moram, da ameriški Slovenec, ki bere take liste, mora postati indiferenten, večinoma pa brezverec. Le čudno je, da se razen Msgr. Bu-hovega "Am. Slovenca" naši duhovniki tamkaj niso prej lotili katoliškega tiska. Morda 00. frančiškani še niso prepozno začeli. Mislim tudi. da mora biti Chicago primernejše središče nego New York, posebno za dnevnike. humanitarnega značaja odni prestavniki, hitite postavljat in ne pozna strank. Tudi ime "Slovenly ska" ne sme motiti. Naša uprava v domovini je taka, da zamore slovenski dijak pričakovati pomoči le od slovenske vlade. Ta pa žal našim željam v polni meri ustreči ne more. Kako pa mora "Slovenska dijaška zadruga v Pra^i" gledali, da priskrbi one vsote, ki so slovenskemu dijaku za usoešen študii nujno potrebne. Mesečno iznaša to obilo in šolsko leto traja 10 mesec. Zima je; z zaupanjem gledamo v novo leto; vemo, da pride še marsikaj težkega in skrbi nas ne pusti mirovati. Naše glavne letošnje naloge so: dati dijaku hrano in obleko; obleko po možnosti, če bodo sredstva. Zato se obrača podpisana organizacija. v kateri so učlanjeni vsi slovenski visokošolci v Pragi, na ameriške rojake s toplo prošnjo: "Pomagajte nam odpraviti dijaško bedo!" Vsem prispevajočim izražamo vnaprej našo( iskreno zahvalo. Denarne prisoev-ke sprejema iz vljudnosti uredništvo tega lista, kjer je v pogled imenilo visoko-šolcev te organizacije. Se to! — "Moja nevesta res ni lepa. pač pa je zelo duhovita". " Ubogi siromak, potem si pa dvakrat obžalovanja vreden !" * * * Hladnokrven. — Žandar: "Stoj ali pa dam ogenj!" Potepuh: "Hvala, — nisem kadilec". pouk v svojem področju kar proglasil srbohrvaščino za državni jezik, kakor bi v Sloveniji to ne bila že slovenščina, kar je bilo dozdaj itak priznano in kar tudi novi ustavni načrti priporočujejo. — Višji šolski svet za Slovenijo je jfc>il postavno upeljan. V zadnjem času pa ga je minister prosvete Svetozar Pribiče-vič kar z novo naredbo ukinil in u-stanovil nekak prosvetni odbor, a imena kažejo, da so le liberalci hitro hoteli mesta zasesti. Pri imenovanju šolskih nadzornikov se kar razkoračijo: svoje somišljenike ime-nujejc^r-pristaše ljudske stranke pa odrivajo. — Telovadbo v šoli hočejo popolnoma "posokoliti", "Orla" pa odriniti. Prekanjeni liberalci si mislijo "via facti" bomo največ dosegli, klerikalci so itak potrpežljivi. Kar se davkov tiče se v tem splošnem kaosu menda nihče več ne razume. Vse mogoče davke predpisujejo. Komaj plačaš en davek, že dobiš ček,"da plačaj za nazaj večjo vso- * _ — * * -b + + + * + Mi pošiljamo jdenar JI na vse kraje JUGOSLAVIJE, Slovenije, Hrvatske in Srbije. Vse posiljatve garantira AMERICAN STATE BANK 1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL. J. F. ŠTEPINA. A. J. KRASA, predsednik; • tajnik. * * + 4- * .50 .50 .50 .50 .50 •SO .50 .50 .5° .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 •5<> .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .50 .SO .50 .50 .50 .50 .50 Pri naroČilih naslavljajte pisma na: SLOVENIAN FRANCISCAN PRESS, 1849 West 22nd StREET 3E CHICAGO, ILL. m "EDINOST" $ 1 * i RAZNO AMERIŠKA 4> 4» SLOVENKA l DOBER TEK SOVJETSKIH KOMISARJEV. Češka socialistinja Severinova, ki je bila član delavske delegacije, ki je obiskala Rusijo, pripoveduje: ''Že v Revalu nas je sprejelo boljševiško l odposlanstvo, ki nas je nato sprem- Urejuje Miss Marica. * Cleveland, Ohio. — Cenjeno u-' redništvo: — Prosim, če bi hoteli priobčiti par vrstic o umrli Mrs. Prinčič, ki je bila naročena na Vaše liste. Bili sva dobri prijateljici, zato bi ji rada napisala par besed v spomin. V TRAJEN SPOMIN NAŠI PRIJATELJICI. Kruta smrt nam je vzela i ako ljubljeno ženo, pustila nam j^ le spomin, toda ta spomin je krasen, neizbrisljiv. Dovolite, dragi čitatelji, da grem daleč nazaj, v tisto dobo, ko je še pestovala svojega nežnega prvorojenca. Bila je srečna, ko je v duhu zrla pred seboj njegovo in svojo bodočnost. Dasi je bila videti srečna, ji je vendar nekaj težilo srce, kakor bi slutila grenko usodo, ki ji bo nekdaj zagrenila srečo. Bila je verna, potrpežljiva in blaga žena ter blaga in skrbna mati svoji hčeri in trem sinovom. Bila je mati, kakorš-nih ima svet le malo. Njeno največje veselje je bila molitev in — njen sin mašnik. Saj je zanj žrtvovala celo svoje življenje. 4'Oh, ko bi le ozdravel moj sin!" tako je večkrat dejala. Z molitvijo je spremljala sina, ko se je šel zdravit v Warrensville, nato v semenišče Denver in konečno pred oltar. Bolan je bil njen sin in ona je to vedela, zato ji je krvavelo srce. Kako se je bala, da ga ne bi Bog prej poklical k sebi, predno bi zapel prvo slovesno sv. mašo. Njena molitev je bila uslišana, ko je dne 2. junija 1918 v cerkvii sv. Vida v Cle-velandu sin prvikrat zapel pred oltarjem "Gloria in excelsis Deo!"— Tedaj se je porosilo oko presrečne matere in njeno srce je zatrepetalo, ko je gledala sina novomašnika stati pred oltarjem Gospodovim. Ni bila zastonj moja molitev, je dejala na tihem. Bog bodi zahvaljen, Marija, dobra mati, čuvaj mi ga tudi za naprej in izprosi mu zdravje! Toda, Marija mu ni izprosila zdravja, kajti božja previdnost je odločila, da mora še en meč raniti materino srce.— Prišlo je do slovesa. Sin se moral vrniti nazaj v Denver, ker mu deljo 11. febr. v navzočnosti njenega ljubečega sina poklical k sebi. Mati je želela še sina imeti pri sebi, zato ju je Bog združil za večno dne 25. febr., ko je tudi njenega sina poklical k sebi. In Ti, draga Mrs. Prinčič, ne pozabi svojih dragih v solzni dolini. Prosi pri Bogu za nas, mi pa bomo molili za Vaju. — Združi nas Gospod v večnosti! Rodbina Urbanija. -o- KUHINJA. ljalo na naši poti v Petrograd in Moskvo. Med drugimi je bila v odposlanstvu tudi komunistinja Rahma-novska. Ta je neki dan omenila, kako nasprotniki boljševizma očitajo ljudskim komisarjem, da stanujejo v lepih stanovanjih in da dobro in mnogo jedo, dočim ljudstvo strada, resnica ^ ^ ^ FOR OUR YOUNG FOLKS. W ing, and such similar things. Hoping to hear from our young folks, I remain, EDITOR. 17. Polžki za v juho. Deni na desko Ya btra moke, prideni za oreh surovega ali kuhanega masla in za-mesi z 1 rumenjakom in 1 debelim jajcem, dobro pogneti ter napravi testo ko za rezance. Zvaljaj testo v prst debele klobase ter jih razrezi v koščke za fižol velike, podrgni vsakega posebej po robati deščici, da se napravijo tanki zaokroženi polžki. Te polžke zakuhaj v vrelo juho (8 do 10 minut.) Stresi jih v skledo in postavi na mizo 6 osebam. 18. Jeterni ali vranični štrukelj za v juho. Napravi vlečeno testo iz \ litra moke, mlačne vode, jajca in nekoliko soli ter pusti prikrito, da počiva vsaj V* ure. Medtem vmešaj v skledi y2 žlice masti, 1 rumenjak, 1 v vodi namočeno in dobro ožeto žemljo, 2 žlici stlačene vranice, za ščep popra, za 1 žlico drobno zrezanega drobnjaka in zelenega pe-teršilja ter snegj 1 beljaka. Raz-vleci testo, odreži, kar je ob robu debelega ter namaži s pripravljenim nadevom. Potem zvij od široke strani, da je štrukelj bolj podolgast, ga razdeli s kuhalničnim držalom v 2 prsta široke kose in jih odreži, kjer si pritisnila, na male štrukeljčke. Te štrukeljčke zakuhaj v vrelo juho, kjer naj vro 10 do 12 minut. Stresi jih v skledo in postavi takoj na mizo šestim osebam. 19. Vsukanec v goveji juhi (močnik). Deni v skledo 34 btra moke, v sredo napravi jamico. V to jamico ubij 1 jajce, dobro ga stepi in zmešaj z moko, najprej z vilicami in potem še z roko, nato pa testo med dlanima dobro vsukaj. Zakuhaj ga v 3 litrih goveje juhe, ki jo tukajšni zrak ni ugajal. Težka je bi- med vrenjem večkrat premešaj. (Ku-la ločitev in še težja je bila misel, ha se 15 minut.) da se morda gledata zadnjikrat. Sin j 2Q. Ohrovt z rižem. Zreži eno je blagoslovil mater, ona pa ga je lohrovtovo glavo na debele rezance, priporočila Mariji. Tako sta se lo- (odstrani ji debelca, operi jo in sku-čila. — -haj, ne premehko, v slani vodi. Po- TO OUR BOYS AND GIRLS. From now on we will publish letters in our column "FOR YOUNG FOLKS", so we would be very glad to hear from our young folks from various parts of the country. We are quite certain that every boy and girl has some interesting subject to To je resnica", je rekla Rahma- wri*e about, for instance how your novska "toda komisarji morajo tudi[ clubs> socialities, etc., are progress-dobro jesti, da morejo dobro delati". In res, poroča Severinova^ je kazala Rahmanovska ves čas najboljši tek ter je mnogo in dobro jedla. Sovjetski komisarji imajo čisto prav: prazna vreča ne stoji pokonci. Napaka je le v tem, da oni to načelo porabljajo le zase, ne pa tudi za ljudstvo. Zato ni čudno, da sovjetski aparat tako izvrstno funkcionira: da pojejo puške in vešala in da nihče niti kihniti ne sme, da ne bi vznemiril boljševiške vesti, a da na drugi strani vse produktivno delo počiva in umira. Če pojde še dolgo tako dalje, boljševikom ne bo drugega preostalo, nego da začno prodajati kosti umirajočih Rusov in z izkupičkom tolažiti svoj obilni tek. IZDATKI ZA AVSTRIJSKO VOJAŠČINO. Po mirovni pogodbi Avstrija ne sme imeti stalne vojske, ampak samo neke vrste deželno brambo, sestavljeno iz samih prostovoljcev. Jt-Vrednost te avstrijske "milice" je manj kot nič in številno je tudi zelo slaba, zato pa zelo draga. Lansko leto je stala ta armada brezposelnih potepuhov 590 milijonov, letos so stroški preračunjeni na čez 1000 milijonov, torej še enkrat toliko. Ta avstrijska armada stane torej več, kakor je stala cela armada v nekdanji Avstriji. PRINC—GOSLAR. Iz Berolina javljajo :: Nemško-nacijonalna ljudska stranka razpošilja vabila za koncert, katerega čisti dobiček je namenjen za volilni sklad stranke. Na tem koncertu bo nastopil princ Friderik Viljem Pruski kot igralec na gosli. STANJE ARMAD. Vrhovni svet v Parizo je določil, da bo smela imeti Avstrija pod orožjem 30.000 mož, Bolgarija 25.00, Turčija 50.000, Grčija 70.000Ž Nemčija 1 oo.oooJugoslavija 170.000, Čehoslo-vaška 205.000, Italija 590.000, Amerika 290.000, Japonska 300.000, Poljska 540.000, Anglija 600.000 in Francija 700.000 mož. Ako bi te ogromne številke znižali za tri četr-tinke, bi imeli vojaštva še vedno več kot dovolj! Neprenehoma je molila za njegovo zdravje, toda božja volja je bila drugačna: Preveč je bilo trpljenja za njo, zato je tudi sama zbolela in morala je v bolnišnico, iz katere se ni povrnila več. Voljno je prenašala vse muke in na tihem prosila Boga, naj ji da, da bo še enkrat videla svoja dva sinova, ki ju je tako vroče ljubila. Vedela je, da ji bo kmalu ugasnila luč življenja, zato si je tem bolj želela videti sina mašnika. Ni trpela in molila zastonj, kajti ravno teden dni pred njeno smrtjo sta se vrnila v Cleveland njena ljubeča sinova. Eden zdrav (stregel je bratu duhovniku v bolezni), drugi bolan. Bil je ginljiv prizor, ko je mati nepričakovano zagledala pred seboj svoja dva ljubljenca. Zopet je mogla zreti v obraz svojemu sinu duhovniku, ki že 11 mesecev ni vstal z postelje. Bila je tako presenečena, da ni mogla govoriti. Samo teden dni jima je Bog dopustil bivati skupaj, potem pa jo je na ne- sebej pa kuhaj osminko riža s tremi osminkami juhe ali vode. Ko je o-hrovt kuhan, ga odcedi, in ko je riž kuhan, ga deni v kozo in vrhu riža' odcejeni ohrovt, ki ga še nekoliko posoli in potresi po njem za ščep popra, prilij pol osminke litra (par žlic) juhe, pokrij in postavi na ognjišče ali v pečico za 54 ure. Potem mu primešaj za 1 žlico parma-zanskega sira, potresi ga tudi po vrhu s sirom in ga postavi s čisto juho posebej v skledi na mizo. Ali pa za prikuho k pečeni klobasi. 21. Zdrobovi žličniki. — Najprej vmešaj dekagrama masti z rumenjakom debelega jajca. Nato napravi iz beljaka sneg in ga narahlo primešaj rumenjaku ter končno primešaj še 10 dkg pšeničnega zdroba. Sedaj pa takoj vzemi žlico, jo pomoči v juho in z njo zajemaj po žlice testa in ga spuščaj v juho, ki mora vreti. Testa ne smeš prav nič pustiti stati, ker bi sicer postali žličniki trdi in malo okusni. V 20 minutah so kuhani. NAČRT ZDRUŽENJA PRAVOSLAVNE IN ČEŠKE NARODNE CERKVE. Češka narodna cerkev je imela nedavno svoj shod v Pragi. Tega^ zborovanja so se udeležili zastopniki: srbske pravoslavne cerkve, ruske, anglikanske in češke prote-stantovske. Na zboru je referiral obširno znani dr. jZahradnik, ki je konštatiral, da bodo pogajanja glede združitve srbske cerkve s češko narodno kmalu zaključena. Od srbske strani vodi ravnokar omenjena pogajanja vladika Dositej, ki je u-druženju s Čehi najbolj naklonjen. PALESTINA IZPRAZNJENA ZA ANGLEŽE. Paris, 7. marca. — Te dni bodo francoske in italijanske čete zapustile Palestino in sicer na podlagi pogojev, pod katerimi je bil Angliji izročen mandat nad Palestino. TALE OF AN APOSTATE. (Continued from last issue.) V. Mrs. Krai seemed little inclined to retire, although it was very late; an unwonted and feverish restlessness made her nervous and 'wakeful, and she wandered from room to room in a purposeless way long after her husband and son were asleep. The knocker oi the street door suddenly sounded. Before descending to answer it, Mrs. Krai looked cautiously from a window. The night was too dark to discern more than the outlines of a figure. With a strangely beating hera,t yet with no premonition of the truth, she hurried dwwn and opened, the door. "Mother, take me back! My faith has returned". There was a cry ^so glad, so wild, so thrilling, that it pierced to the two sleepers above stairs, and roused them as if it had been a shock. They were on their feetin a moment, but like men in some horrid bewildermet. Waiting only to fling on some light apparel, they arrived below, just as Mrs. Krai had fainted in her daughter's arms. "I have kliled my mothe", shrieked Mary; "my return has killed her—oh, mother, mother!" The anguish, and remorse, and fright in her voice, touched and appalled her father and brother. Their astonishment at her return, and their concern for the unconscious womna, ^rendered them powerless to ask a single question. But the closed eyes were beginning to open; the color to return to the blanched face, as if the tears falling like rain upon it had restored its animation. She lifted herself a little from the floor where Mary had been compelled to place her, and seemed trying to recall something. Her husband was helping to support her, and her son knelt before her. In a moment she remembered all, and with another glad, thrilling cry, almost like the first which had startled the sleepers, she turned "to 'her daughter, threw her arms about her, pressed her lips to hers, and cried between bursts f joyful tears: "My darling! the Mother of God has brought you back, as I felt she would. Tim, dear! we have our own poor child home again, back to the faith, and back to our hearts. Dick asthore!" turning her dim eyes upon the young man, "thank God, and his Blessed Mother from your soul out. Oh, God be praised! God be praised!" Was it her own morbidly sensitive fancy, or was it bitter reality, that made Mary think the greeting of her father and brother unwelcome and cold; that it was only given for her mother's sake; that they both regarded her with distrust, and it might be, aversion? With an effort she put away the unhappy thought for the present, and gave her wwhole attention to her mothe. The latter's condition demanded it; she seemed threatened with another swoon even before they could bear her to a sofa, and administer restoratives, and for the remainder of the night she claimed their most watchful care. In the morning she was better, though alarmingly weak, but so happy, that even when she could not speak, smiles were constantly upon her face, and her eyes shone with joy. Her gaze rarely turned from Mary. "Dearest!" she said frequently, when her faint voice could raise itself, "t is so good to have you here". Poor Mary! her burning, aching eyes could weep no more; they were red and hollow from having done little else since the first moment of her singular conversion, the day before, but they looked all the intense affection that the poor old Ttiother could desire. Mrs. Krai seemed to grow suddenly strong as the hour approached for the H»eh Mass. She was able to raise herself a little, and to make her voice more audible. "Tim, dear", she said, laying her trembling hand on her husband's arm, "you and Mary go to Mass like you used to do in the old times, and call in to see Father McGovern, and tell him the good knews—Dick will stay and take care of how Her husband could not refuse, much as he preferred to have it otherwise; neither did Mary offer any objection. Had ever the town such a subject of gossip? the renegade, the apostate, the outcast child back again, and accompanying her father to mass—how had this singular change been effected? not even the annoyed Lorimers could tell; they knew no more than late on the previous evening Miss Krall had returned to their house after an absence of several hours, and had informed them quietly of the restoration of her faith, and of her intention to go immediately to her parents; she had not said the change had been effected. There were more eyes riveted upon Mary Krai during the service, and more thoughts busied about her, than were concentrated upon the Holy Sacrifice But she seemed unconscious of all, and only kept her eyes upon the altar. Fearing to be accosted by some of his acquaintance ,and perhaps asked questions which he was in no mood to an-swwer, Mr. Krai waited until most of the congregation had dispersed, and then accompaniel by h isdaughter, he repaired to the pastoral residence. Father McGovern received them almost immediately, starting a little when he saw Mary. She could not wait for him to speak, but burst out: 'Welcome me, father; I am no longer an apostate—I have come back to do penance; to repair the scandal I have given". (To be continued.) Aids to Ejection.—When the Allies get ready to grab the Turks and throw them out of Europe, those baggy breeches they wear ought to 'make the job easy. —Lexington Herald. Tragedies of the Crime Wave.—Cook —' Cheer up, Liz! It ain't your fault if the silver was stole!" Maid—"N-no, but I'd just cleaned it all!"—Londo n Opinion. Dangerous Fish.—Jones was talking to some friend of a fishing-trip he was contemplating on his holiday. "Are there any trout up there?" questioned one of the friends. "Trout? Thousands of "em", replied the other enthusiastically. "Will they bite easily?" "Wlil they?" reiterated Jones. "Why they're absolutely vicious! A man has to hide behind a treet to bait his hook". —Los Angeles Times. Next!—"Yes, sir", said the big Irishman, reminiscently, "I should say I was personally acquainted with General Pershing. I was lyin* back of the breastworks pumpin* lead into the Jerries one day when I heard the chuggin' of a big car. Then came a voice sayin', 'Hi, you there, with the deadly aim, what's your name?' " 'Hogan, sir', says I, recognizing Gen. Pershing. "'What's your first name?' "'Pat, sir'. " 'Well,' Pat, you better ,go Jiome; you'r killin' too many men. It's slaughter'. " 'Very good, General', says I. " 'And by the way, Pat, don't call me General; call me John'. "---The American Legion Weekly. Being Nice to Her.—The Fair One— "I see here where a man married a woman for money. You woudn't marry me for money, would you?" The Square One—"Why, no, I would not marry you for all the money in the world". Good Reasoning.—Parent—"What is your reason for wishing to marry my daughter?" Young Man—"I have no reason, sir; I am in love". The Old Reliable.—Artist—"I'm awfully sorry I can't pay you this month". Landlord—"But that's what you said last month". Artist—"You see I keep my yord . . . you can confidence in me". Pa's Ready Answer.—"Pa, what is the Minority party?" "That's me, son", said Pa, "when mother and the girls are in the tonneau telling me how to drive". Looking Up.—"So you want to marry my daughter. What are your prospects?" 'Well, sir, I have a wealthy bachelor uncle, sixty-five years old, who has just taken up aviation". Progress.—"Is this an imitation of butter?" inquired the man with the market-basket. 'I can't say that it is", replied the conscientious dealer. "We have got far beyond imitating butter. We are now imitating the imitations". _ _ _________ _ dušo; družba dela kakor stroj, in' kdor pride pod kolesa, je izgubljen. Meni se zdi, da bo še vse hujše na svetu. Če se zviša delavcu plača, se zviša takoj tudi cena živil in dru- "Kdo ve?" je zmignil Jemec z rameni. "Jaz ne slutim^ nič dobrega, odkan je prišel ta Brnot iz Gradca". "Tega človeka, tega Brnota, jaz ne morem trpeti", je pritrdil Janez, gih potrebščin. Podjetnik hoče ime- ki je bil še hud od razgovora sem.