1181
Iz sodobne beloruske poezije
Rigor Baradulin (roj. 1935)
Če bi vsi beloruski vetrovi na kup nanesli zamet, bi bil komajda prahec za podstavek silne višine tvoje slave;
če bi vsi beloruski gaji hoteli zamesti sledi, koder so tvoje noge hodile, bi jim zmanjkalo listov;
če bi vsi nesvobodni zajokali, bi njihovih solz bilo le za drobceno roso velike tuge po tebi,
1182
Tone Pavček
Ivan Daminikavič, striček Janka, Kupala . . .
1968
K
OZIMINA     V vojni so za večno obstali, polja vojne zasejali s seboj. Za griči so in za prestolnicami obležali.
V  njihovi setvi kalita mir in pokoj.
V  mirni zemlji, v dlani prsti zrno tišine bolno zori.
1983
Po svoji marljivosti dobro smo znani
mi Belorusi,
mi s tako nravjo.
Kaj smo, radi pozabljamo sami,
in kdo smo.
O tem našem spominu
stoletja vedo.
Po svoji skromnosti od nekdaj smo znani,
da bi hvalili se, nam je težko.
Naj tudi če padejo
od dela zgarani,
šibki vzemo si na pleča
ošabnosti težko vrečo.
Vsem smo po svoji gostoljubnosti znani.
V družbi, s prijatelji nam je lepo. Kot doma sta pri nas gost in potnik nenadejani, a zlobne tudi trave v zalisce bijo.
1183                                                                                Iz sodobne beloruske poezije
Vse smo pripravljeni dati
in v tem smo bogati
mi Belorusi,
mi s tako nravjo.
A to,
da so naše hiše v nevarnih krajih,
tujci za vselej vedo!