1 DOLENJSKI LIST
Brez davkov ni šol, cest, elektrike, pošte, zdravstva, trgovin in še česa!
Ivan Kovačič - Efenka
Jesenske rože so v soboto popoldne na grobnici narodnih herojev v Celju zasule prezgodnje poslednje bivališče našega rojaka, narodnega heroja Ivana Kovačiča-Eien-ka. Umrl je po daljši bolezni pretekli četrtek, star komaj 42 let, v katerih je prehodil pot iz bednih kajžarskih razmer na Dolenjskem do pekovskega pomočnika, partizanskega kurirja in hrabrega borca, preudarnega in premišljeno drznega komandanta divizije, polkovnika naše ljudske armade in priljubljenega ljudskega poslanca.
Tovariš Ivan Kovačič se je rodil 28. januarja 1921 v Dolnjem PodborStu pri JU.Vni peči. Že prvo leto vdora okupatorjev na našo zemljo se je vključil v osvobodilno gibanje, drugega januarja 1942 pa je odšel v partizane. Bil je hraber kurir, ki se je izkazal v mnogih bojih in pohodih. Zgodaj je zato postal polil-komisar itn komandir čete. Pripravil je uničenje italijanski koloni pri Zagrađen, odlikoval se je v bojih med roško ojen t vo. v Jelenovem tlebu in v mnogih spopadih z belogardisti.
Kot komandant bataljona in tudi že kot namestnik ko. mandanta Tomšičeve brigade je v poletju 1943 uspešno vodil Številne bojne akcije na Kočevskem in Notranjskem. Spet ga srečamo kot komandanta Tomšičeve brigade v slavni XIV. diviziji na njeni legendarni poti skozi Hrvatsko na štajersko. Na teikem zimskem pohodu februarja 1944 čez Kozjansko je mimo Senovega, Stor in Lindeka s svojimi borci prestal številne besne spopade s premočnim sovražnikom. V pogumnem jurišu se je skozi gost nemški obroč z brigado prebil s Paškega Kozjaka na Pohorje, mesec kasneje pa se je tuj Graški gori pri Šoštanjji spet priključil diviziji.
Tov. EJenka je postal namestnik komandanta divizije in nato IV. operativne cone. Spet se je odlikoval v novih bojih pri Smartnem, Ribnici na Poliorju, Oplotnici in drugod. Januarja 1945 je kot ko-viandanla CIV. divizije uničeval sovražnika severozahodno od Celja in pri Dravagradu.
Maja 1945 je v Topolščicl pred komandantom E Jenkom
položila svoje orožje nemška balkanska armadna skupina z generalpolkovnikom von Le-ehrom. Nato je divizijo popeljal na Koroško k Celovcu in postavil častno stražo ob vojvodskem prestolu na Go-sposvetskem polju.
Tov. E/enka je bil sposoben borec in komandant. Do kraja je bil prepričan v pravilnost visokih smotrov Komunistične partije in njene revolucionarne borbe in prav iz tega izvira njegova osebna neustrašiiost' ki je bila vedno prežeta z vso preudarnostjo in stalno priprav-Ijenostjo na žrtvovanje. Kot izredno skromen proletarski človek je bil do vseh sobor-cev vedno zgledno tovariški; med njimi je bil priljubljen kot komandant in kot človek.
Vrhovni poveljnik naše ljudske armade ga je odlikoval z vtiokimi odlikovanji. Kot narodni heroj in polkov, nik JLA se je tov. Kovačič po demobilizaciji vrnil iz Beo~ grada v Celje, kjer mu je družinska sreča ustvarila prijeten dom. že leta 1945 so ga v takratnem okraju Slovenske Konjice izvolili za zveznega poslanca, kasneje pa je bil tudi republiški poslanec. Zveza borcev NOV v Celju je imela v njem vrsto let najboljšega predsednika okrajnega odbora ZB.
S tovarišem E Jenkom smo izgubili spet enega izmed dolenjskih prvoborcev in junakov, katerim ostaja ljudstvo hvaležno tudi prek prezgodnjega groba. Ostal boi med nami krepak in pošten mož, do kraja prežet s čutom odgovornosti, plemenit, pov. sod spoštovan in priljubljen, pri vsem tem pa tako izredno skromen.in preprost človek • naše ljudske sredine. Bil je med najboljšimi borci, junaki in graditelji našega lepšega življenja.
Celje in vsa Slovenija sta mu izkazala posebno hvaležnost, njegovemu spominu pa se je poklonila tudi vsa Dolenjska, v kateri je začel svojo svetlo pot. Njegov duh in zgled pa bo živel med nami in vedno kazal mlademu rodu varno pot k novim zmagam. S svojim življenjem nas bo tudi naprej učil, kako je treba s požrtvovalno ljubeznijo ustvarjat srečno bodočnost domovini.
14. novembra so se na občini v Vidmu-Krškem sestali predstavniki občinske skupščine in občinskih vodstev družbenih organizacij. Razpravljali so o izterjavi zaostanka davčnega predpisa za kmetijstvo, ker je od skupno predpisanih 340 milijonov dinarjev dajatev iz zasebnega kmetijstva sredi novembra še neizterjanih 110 milijonov. O posvetu poročamo podrobneje zato, ker smo prepričani, da tudi v ostalih občinah našega področja stanje ni veliko boljše. Vsak kmetovalec pa si mora biti na jasnem, da so vse zahteve po izboljšavah na vasi (teh je obilo!) odvisne tudi od tega, kako kmet izpolnjuje svojo dolžnost: kako plačuje davke!
Predstavniki občinske skupščine in občinskin vodstev aruzoenih organizacij so se z orali, da bi se, dogovorili o akciji, ki je skupna in ne prenese nobenih odstopanj. Dotok davkov in aavenih obveznosti zaostaja za proračun-' sko potrošnjo. Skupščina je najela kratkoročne kredite, da je lahko vzdrže: vala službe, ki jih je dolžna vzdrževati. V novembru in decembru je treba te kredite vrniti, to pa pomeni, da mora biti zaostanek davčnih obveznosti, ki ga občini dolgujejo predvsem kmetje, v celoti pla- , čan.
Brez dvoma gre za pomemben in hkrati zelo odgovoren ukrep, so ugotovili na posvetu. Precej kmetov v redu plačuje svoje obveznosti do družbe. Pogovoriti se je treba o posameznih kričečih primerih zaostankarjev in jih vsakega posamič pretresti. Analize so pokazale, da se pri kmetih, ki so v zaostanku, srečujemo z več vzroki. V prvo skupino štejejo kmetovalci, ki bi lahko plačali, pa namenoma ne izpolnjujejo svojih obveznosti. Pri teh bodo občinski organi brez pomišljanja njihove obveznosti do družbe izterjali. V drugi skupini so sociialno o-groženi lastniki, ki davkov
res ne morejo plačati. Oceniti je treba, ali se pojavljajo kot začasen ali stalen socialni problem, če
kaže, da se iz težav nikakor ne bodo mogli izkopati, naj njihovo posestvo prevzame kmetijska zadruga, za lastnike pa bo poskrbelo socialno varstvo. V primerih začasnih težav pa je treba zaostanek odpisati. Proračun nato prihodnje leto ne bo izkazoval dohodkov, ki niso dosegljivi.
V občini bodo skušali čimprej rešiti probleme, ki se pojavljajo na arondacij-skih območjih. Zaradi težav pri zemljiško-knjižnih prenosih so posamezniki, ki so že oddali zemljo zadrugi, še vedno vpisani kot lastniki. Kot posebna skupina pa se pojavljajo lastniki zemljišč, ki so starejši in imajo bodisi pri sebi bodisi drugod otroke, ki so že zaposleni. V občini Videm-Krško se je dogodil primer, da je 81 let stara posestnica, ki ima pri sebi 60-letno hčer ter 53-letnega in 4(Metnega sina, 1 hčerko poročeno v Ljubljani, eno pa v Trbovljah, prosila občino, naj ji družba pomaga pri popravilu oken v hiši. Lastnica ima 12 hektarov posestva. Prošnjo je vložila neposredno na maršalat. Tarna, da ji primanjkuje sredstev za
Predavanje o obisku tovariša Tita deželam Latinske Amerike
Novinar »Komunista« Gav-ro Altman je prejšnji teden predaval v Domu Jugoslovanske ljudsike armade v Novem mestu o Titovem obisku v deželah Latinsko Amerike. Kot član redakcije »Komunista* je Gavro Altman biil v Titovem spremstvu.
V zelo aanimivem predavanju je posredoval poslušalcem svoje vtise iz vseh etap Titovega potovania. Podrobneje je orisal veličastni sprejem tovariša Tita v Mehiki. »To je bM največji sprejem, ki si ga je mogoče zamisliti,« je poudaril predavatelj. »Našega Tita so pozdravili celi holmi cvetia in na tisoče radostnih oči. Kaj takega se ne bo kmalu ponovilo.«
Omenil je tudi več zanimivih podrobnosti o srečanju med Titom in Kennedvjem, o
VREME
od 21. novembra do 1. decembra
Približno do 24. novembra nestalno ■ pogostimi padavinami. Po 24. novembru bo prevladovalo suho oziroma lepo in hladim vreme, le okrog 29. novembra padavine. Dr, V. M.
sprejemu Tita v Združenih narodih in o njegovem srečanju s predsednikom Bolivije, Cite, Mehike, Brazilije in z našimi izseljenci.
E. P.
preživljanje. Zemlja na kmetiji je obdelana, svojih pridelkov pa ne prodaja zadrugi. Kdo jih torej poje? Mar ne otroci, ki prihajajo na dom s kovčki in odnašajo k svojim družinam pridelek? Ji je torej občina res dolžna pomagati? Vsekakor imajo otroci do svoje matere moralno obveznost, ker so njeni otroci, pa tudi materialno so jo dolžni podpirati, saj uživajo sadove posestva, katerega dediči bodo, ko bo mati- umrla. 81 let stara ženica torej ni socialni problem, kolikor pa je, so ga dolžni reševati otroci!
Delavcem v tovarnah razlagamo, da je od proizvodnje in njihove prizadevnosti odvisen vodovod, komunalna ureditev, otroški vrtec, stanovanjsko vprašanje in še marsikaj v okolju, kjer živijo. Vse to pa mora razumeti tudi kmet, ki se mora hkrati z upravičenimi zahtevami po šoli, po cesti, po elektriki, pošti, trgovini in ostalem zavedati, da materialno osnovo za vse to ustvarja tudi on, s tem da plačuje davke. V naši družbeni ureditvi so vse pravice povezane z dolžnostmi.
Življenjska raven na vasi se iz dneva v dan izboljšuje, hkrati s tem pa kmetovalci vse malomarneje plačujejo davke. Nekateri kmetovalci smatrajo, da so s tem, ko so se udeležili volitev in ko so posodili nekaj tisočakov za obnovo Skopja, svoje obveznosti do družbe izpolnili in da jim ni treba plačevati davkov ... Sodijo, da mora biti oblast zaradi pravkar naštetega do njih tolerantna. Vsi pa zelo dobro vemo, da je udeležba
na volitvah dolžnost vsakega občana in da so prispevki za Skopje dokaz naše humanosti in pripravljenosti pomagati onim, ki so v nesreči, nikakor pa ne vzrok za špekulacijo in barantijo!
Odpor proti plačevanju davkov se kot kužna bolezen širi po vaseh' zlasti tam, kjer posamezni premožni kmetje svojih obveznosti niso poravnali. Vsi kažejo nanje in vprašujejo: — Zakaj jaz, če on ne? — Družba torej ne more dopustiti, da bi tisti, ki svojih dolžnosti očitno nočejo izpolniti, čeprav bi jih lahko, pričakovali dobrosrčnost. V vseh takšnih primerih bo takoj po rubežu sledila zaplemba. Ker so bila takšna stališča sprejeta na skupnem posvetu, bodo zaman vse prošnje za posredovanje organizacij. Vsi družbeni delavci na vasi, ki morda pritegujejo kmetovemu tarnanju o težavah z davki, hkrati pa z njim trobljo v svet zahteve po povečanju šolskega poslopja, popravilu ceste itd. in popuščajo na račun trenutne politične situacije, delajo družbi medvedjo uslugo. November se nagiblje v drugo polovico, zato je ča»,. da odkrito povemo, —seveda le v primerih, ko gre za očitno malomarnost: ali zlepa ali zgrda, toda davek Iz kmetijstva je dolžnost!
Senovska cementarna je spet v ospredju
Načrti za gradnjo cementarne na Senovem postajajo, v zvezi z izdelavo programov 7-letnega razvoja spet aktualni. Senovski premogovnik j« gradnjo tega velikega objekt« uvrstil v svoj 7-letni program. Cementarna bo predvidena tudi v programu 7-letnega perspektivnega plana razvoja občine Videm-Krško. Po dosedanjih podatkih naj bi z gradnjo začeli v letu 1965. Razgovore z republiškimi organi že pripravljajo,- — Kako živo se prebivalci Senovega zanimajo aa to pomembno vprašanje, pa bomo poročali prihodnji teden.
RAZGLEDNICA IZ V i I >M A - K K S KI.(. A: pogled na tovarno celuloze in papirja »D juro Sala j« ob Savi, največji delovni kolektiv te gospodarsko razgibane spod-njeposavske občine, o kateri poročamo danes obširneje na 5., 7., 8. in 11. strani
našega lista
URESNICUJMO NOVO USTAVO!
Vodilna vloga-s prepričevanjem
Zveza komunistov je 8 svojim usmerjajočim in političnim delom v pogojih socialistične demokracije in družbenega samoupravljanja glavni pobudnik politične aktivnosti za varstvo In nadaljnji razvoj pridobitev socialistične revolucije in socialističnih družbenih odnosov, posebno pa za krepitev socialistične družbene in demokratične zavesti ljudi.
IZ USTAVE SFRJ
Zaradi zanimivosti in aktualnosti povzemamo nekatere misli iz govora Velj-ka Vlahovića na plenarnem zasedanju mestnega komiteja ZK za Beograd. Njegova razprava namreč le-
Kosvetljuje vlogo Zveze munistov na sedanji Stopnji družbenega življenja in nakazuje njene naloge pri razjasnjevanju sodobnih pojavov.
Veljko Vlahović, član izvršnega komiteja CK ZKJ,
}e v svoji razpravi pouda-11 predvsem, da je za področje gospodarskega in ekonomskega življenja značilna stalna dinamičnost, kakršna mora zajeti tudi delo Zveze komunistov. Komunisti ne bi smeli abstraktno obravnavati posameznih pojavov našega življenja. Ker se to pogosto dogaja, se v našem delu razen velikih uspehov porajajo tudi negativni pojavi. Zato je treba idejne, brganizacijske in politične probleme reševati na nov način. Predvsem pa je treba posvetiti pozornost konkretnim problemom življenja in določenim pojavom v njem.
V vsem našem življenju smo bili priča močnemu razvoju demokratizma. Posamezne organizacije ZK ln tudi volilni forumi ZK v tem pogledu zaosta-ajo. Boriti se je treba za višjo stopnjo demokratizma pri delu ZK, zlasti v voljenih telesih. Mnogi ne-
gativni pojavi so po mnenju Veljka Vlahovića posledica pomanjkanja takšnega demokratizma. Treba je imeti posluh za kritiko, ki je usmerjena na delo posameznih komunistov ip forumov, še zmeraj je veljaven stari, preizkušeni rek, ki pravi, da nisi tisto, kar si misliš o sebi, marveč da si to, kar drugi sodijo o tebi. To velja tudi za delo komunistov, čigar vrednost in uspešnost naj presojajo predvsem delovne množice in ne zgolj komunisti sami. Tovariš Vlahović si je zastavil vprašanje: Kaj je pravzaprav vzrok našega zapostavljanja kritike, zanemarjanja kritičnega odnosa do problemov in pojavov v Zvezi komunistov? In je odgovoril takole: Včasih je naš odnos do kritike birokratski, in kadar se kritika pojavi, nam začenja presedati Dostikrat je naš odnos do posameznika, ki želi dobrohotno opozoriti na problem, tak kakor odnos do komarja, ki nam nekako kali mir.
V Zvezi komunistov, je poudaril Veljko Vlahović, ne sme biti samozadovoljstva. Ne smemo se uspavati v uspehih, ki jih ža-njemo. V svojih analizah ne smemo biti nerealni. Videti je treba uspehe in slabosti. Nenehno je treba spremljati pojave, vsakodnevno, in ne dopuščati, da bi se kopičile slabosti. Pri tem pa se je treba zavedati, da so družbeni procesi pri nas bolj zamotani in da mora biti metoda dela ZK bolj učinkovita. Nove vloge Zveze komunistov, ki temelji na prepričevanju z argumenti in nikakor ne na »komandiranju« in vsiljevanju svojih stališč, se ne da uresničevati s starimi, preživelimi metodami.
Ko govorimo o enotnosti komunistov, ne mislimo na nekakšno abstraktno, formalno enotnost. Potrebno je. da se boj za enotnost
komunistov bije predvsem v podjetjih in organizacijah, kejr delovni ljudje de-jah, kjer delovni ljudje dese je treba boriti v konkretnih razmerah življenja in dela kolektivov. Spremeniti je treba tudi odnos do delavcev v organizacijah 'ZK. Ustrezno je treba popraviti tudi delež delavcev v sestavi komitejev, ker je delavcev v njih še premalo.
Na koncu je tovariš Vlahović izrekel misli, ki jih zaradi njihove globoke vsebine citiramo dobesedno:
»Rad bi povedal, da imajo delovni ljudje zelo veliko zaupanje v Zvezo komunistov. To zaupanje se je po pismu izvršnega komiteja in govoru tovariša Tita še bolj poglobilo, vsak dan pa se moramo boriti za to, da ga bomo upravičili. To je ena velikih nalog Zveze komunistov. Lahko rečemo, da je naša revolucija ena redkih, ki je ohranila kontinuiteto v revolucionarnem razvoju, in da moramo to kontinuiteto obdržati. To pa bomo lahko storili samo, če se bomo resno lotevali problemov in če jih bomo resno urejali.
Sami dogodki in karakter naše zveze niso dovolili, da bi postali drobnja-karski , prakticisti. Morali smo iskati novih poti. Tudi v bodočem delu se bomo morali boriti za to, da ne bomo zašli v drobnja-karski prakticizem. Nas kot revolucionarno partijo stalno čaka naloga, da bo pridobljena dinamika neprekinjena in da bo rodila nove in nove sadove, da bo naša revolucija vedno mlada in dinamična.«
PREDVSEM: naprednejše gospodarjenje z zasebnimi gozdovi!
Okrajna skupščina v Ljubljani je pretekli mesec na svoji 5. seji pod predsedstvom predsednika inž. Marka Bulca obravnavala poročilo sveta za kmetijstvo in gozdarstvo o praktičnem uresničevanju sklepov in priporočil, ki jih je sprejel (JI O Ljubljana letos marca glede gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Objavljamo poročilo okrajne skupščine z željo, da bi tudi na našem področju te pomembne naloge krenile hitro naprej, predvsem pa da bi vsi zasebni lastniki gozdov pravilno razumeli vso skrb ljudske oblasti za naprednejše in kompleksno gospodarjenje z gozdovi. Na seji okrajne skupščine so 11. oktobra ugotovili:
■ Nedavno se je pri nas rmulila gospodarska delegacija Kenije. Po razgovorih je bil podpisan protokol o gospodarski izmenjavi med obema državama.
■ Zagrebško podjetje »Vode« je
sklenilo pogodbe za uvoz banan. V letu 1963 in 1964 bomo te sadeže uvozili iz Gvineje in Eritreje.
■ Plan graditve zagrebškega železniškega vozlišča Južno od Save pri Jakuševcu na odseku Sesvete— Velika Gorica, prek katerega se bo v prihodnje odvijal tovorni železniški promet, se uspešno uresničuje.
■ V Vrgorcu bodo zadeli graditi
dve transformatorski postaji, ki bosta povezani z daljnovodom Ploče—Vrgorac.
Rezultati dosedanjega dela pri podružbljanju zasebne gozdne proizvodnje — razen v triglavskem in kranjskem gozdnogospodarskem območju — niso zadovoljivi. Po poldrugem letu od uveljavitve zakona o gozdovih se na terenu še vedno polemizira o nosilcih gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Prav zaradi tega je bila potisnjena v o-cadje bistvena naloga tega procesa, ki obsega naprednejše in kompleksno gospodarjenje z zasebnimi gozdovi ter vključitev gozdnih posestnikov v takšen način gospodarjenja, če imamo pred očmi vso težo dela, pred katerim stojimo, potem je jasno, da lahko pričakujemo u-speh pri delu le v okviru ekonomsko in kadrovsko močnih gospodarskih organizacij, ki poslujejo v okviru gozdnogospodarskih območij. Samo vzpostavljanje pogodbenih odnosov ob istočasnem gospodarjenju po posameznih parcelah ne predstavlja končnega cilja, temveč bo treba hitreje prehajati na kompleksni način gospodarjenja. Za pospešitev takega načina gospodarjenja z zasebnimi gozdovi se bo treba vsekakor posluživati določil 37. člena zakona o gozdovih. Podružbljanje zasebne gozdne proizvodnje predstavlja ukrep, ki se vklj'učuje kot člen v skupne napore za socializacijo vasi.
Okrajna skupščina sprejema predlagano poročilo in s težnjo, da se delo na tem področju pospeši,
priporoča:
1. Gospodarske organizacije in občinske skupščine naj
podvzamejo vse ukrepe za pospešeno izvajanje podružb-Ijanja zasebne gozdne proizvodnje, ki do sedaj niti po obsegu nitf po vsebini ni v skladu z intencijami zakona o gozdovih in tozadevnimi smernicami. V tej zvezi je treba dopolniti in poglobiti vsebino pogodbenih razmerij v smeri možnejše orientacije na prehod od sedanjega parcelnega gospodarjenja na kompleksno gospodarjenje s prevzetimi gozdovi. Tudi že sklenjene dolgoročne pogodbe je treba v tej smeri revidirati, kar se lahko uredi z ustreznejšimi letnimi dogovori o proizvodnem sodelovanju. Vsekakor pa je treba proces podružbljanja zasebne gozdne proizvodnje pospešiti, in to v prvi vrsti z Izdajo odločb občinskih svetov za gozdarstvo, kar bo predstavljalo trdnejšo obliko podružbljanja in nudilo gozdno gospodarskim organizacijam širše možnosti za prehod na kompleksno gospodarjenje povsod tam, kjer so za to pogoji.
2. Gozdnogospodarske organizacije naj se takoj lotijo sestavljanja predlogov občinskim svetom za gozdarstvo za izstavitev odločb o dodelitvi zasebnih gozdov v gospodarjenje po posameznih predelih. Ti predlogi naj temeljijo na skrbni ekonomski analizi in upoštevajo specifičnosti posameznih predelov. Istočasno izvršijo vse potrebne organizacijske in stro-kovno-tehnološke priprave za prevzem teh gozdov v gospodarjenje. •
3. Občinske skupščine, ki tega še niso storile, naj ta-
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
• 2e nekaj dni zasedajo skupščinski odbori, ki obravnavajo aktualna vprašanja natega družbenega življenja. Prosvetno-kulturni zbor je na primer razpravljal o zaključnih izpitih na šolah druge stopnje in predlagal dopolnitev sedanjih predpisov, da naj bi zaključni izpiti bolj kot doslej odsevali splošno znanje in bolj spodbujali ali zagotavljali sistematično učenje. Na sejah drugih zborov so poslanci vpraševali o predvidenih rešitvah perečih problemov. Tako je poslanec Seliger vprašal predstavnika izvršnega sveta, zakaj še zmeraj neenotno obravnavajo kmetijske proizvajalce v hribovitih predelih. Predstavnik izvršnega sveta Miran C ven k je odgovoril, da nekatere občine že upoštevajo priporočilo, da je treba zmanjšati davčne obremenitve v višjih predelih, vtem ko je nekaj občin, ki še vedno neenotno obdavčujejo kmetijske proizvajalce v hribovitih predelih.
V razpravi na seji republiškega zbora, kjer je bilo govora o razvoju in problemih izmenjava s tujino v letu 1963, sta govorila tudi poslanca iz dolenjskih občin. Ludvik Golob je poudaril potrebo, naj bi pristojni organi izvršnega sveta in gospodarske zbornice storili vse, da bodo postali obmejni sporazumi najboljši instrument sodelovanja med prebivalstvom na obeh straneh meja. Viktor Zupančič pa je v razpravi poudaril, da zunanjetrgovinska podjetja v svojem poslovanju vse preveč upoštevajo zgolj trenutne učinke, premalo pa upoštevajo proizvodne probleme in se tudi prepočasi prilagajajo hitrim in kvalitetno novim premikom v našem družbenem sistemu.
če bi hoteli izluščiti iz razprave o izmenjavi s tujino le najvažnejše ugotovitve, potem bi morali strniti vse, kar je bilo povedano, v eno samo spoznanje: prizadevanje za čim večji izvoz Je pogoj za vsesplošni na-
predek. Kljub doseženim uspehom v zadnjem poldrugem letu izmenjava še vedno ne ustreza možnostim in seveda še manj potrebam našega gospodarstva. V spremenjenih okvirih zunanjetrgovinskega sistema bo uspevala le tista proizvodnja, ki bo tehnološko in ekonomsko sposobna za tako visok izvoz, da bo z ustvarjenimi devizami krila ne le celotne uvozne potrebe v zvezi
VEČJI IZVOZ POGOJ ZA NAPREDEK
z lastno reprodukcijo, marveč tudi nekatere splošne družbene potrebe. Raven kooperacije med podjetji, ki sodelujejo v izvozu, še vedno ni zadovoljiva. Le širša kooperacija, ki jo jc treba načrtovati, je pogoj za trajno uveljavitev sodelujočih podjetij na zunanjem trgu.
• Zadnje čase je bilo že več letnih konferenc Zveze komunistov, ki se letos odlikujejo po manj načelnem obravnavanju aktualnih problemov, ker govorijo konkretnejši jezik problemov, sredi katerih komunisti živijo in delajo. Na letni konferenci komunistov jeseniške železarne je govoril v raz pravi tudi član izvršnega komiteja CK ZKS Stane Kavčič, ki je med drugim poudaril, da morajo biti komunisti pobudniki hitrejšega tehničnega napredka. Ugotovil je, da je v podjetjih premalo razmišljanja o bolj racionalnem gospodarjenju. To je povezal s pogledi na kadrovske probleme, ki so še dokaj konservativni. Navedel je podatke, ki lepo ilustrirajo stanje glede kadrov v naših podjetjih. Lani je bilo na primer sedem gospodarskih organizacij, ki zaposlujejo preko 500 delavcev, brez kadrov, ki bi imeli
visoko izobrazbo. V letu 1961 je bilo 75 odstotkov naših podjetij brez ekonomistov. Perspektiva poslovnega ugleda takih podjetij je — kot je dejal Stane Kavčič — dokaj problematična. Čakajo jih težki časi, če ne bodo v pogledu strokovnih kadrov in vzgoje tehnične inteligence ubrali drugo pot.
• Na V. kongresu Gasilske zveze Slovenije, ki je bil te dni v Ljubljani, so po izčrpni razpravi o poročilih sprejeli nov statut in resolucijo k statutu. V resoluciji poudarjajo, naj se manifestira enotnost gasilske organizacije na današnji stopnji razvoja gasilstva in reševalne službe v enotnih predstavnikih gasilskih organizacij in služb, ki so lahko samo gasilske zveze v občini, okraju in republiki. Najbolj razgibano delovno področje mora biti v novih razmerah v občinski gasilski zvezi, ki je bila osnovna oblika združevanja obeh vrst gasilstva in ki pomeni samoupravni organ gasilske organizacije.
• Pred dnevi nas je presunila žalostna novica, da jc zahrbtna bolezen pretrgala življenje revolucionarja, priljubljenega družbenopolitičnega delavca narodnega heroja Ivana Kovačiča Efenke. Umrl je v 42. letu starosti, torej v letih, ko je bil še poln načrtov za družbeno delo v korist vseh delovnih ljudi. Tudi v dolenjskih in še zlasti v spotili je posavski li občinah ni partizana in aktivista, ki ne bi poznal heroja Efenka in ki se ga ne bi spominjal kot hrabrega in revolucionarne energije polnega tovariša.
• V petek dopoldne so odprli ljubeljski predor, ki je skrajšal not, povezujočo dve prijateljski državi, za 300 metrov višinske razlike. Na naši strani je predor (685 m) povsem zgotovljen, vtem ko so na avstrijski strani usposobili za promet šele cestišče. Uradna otvoritev predora bo 1. julija prihodnje leto.
koj določijo nosilce podružb-Ijenja. Uspešna izvršitev teh nalog bo mogoča le prek ekonomsko močnih gozdnogospodarskih organizacij, zato naj bi to nalogo v ljubljanskem okraju prevzele tele gospodarske organizacije: GG Bled, GG Kranj, GG Ljubljana, GG Postojna, KGP Kočevje, GG Novo mesto, KGPK Brežice in KZ Grosuplje.
4. Navedene gospodarske organizacije morajo za prevzem in uspešno izvajanje postavljenih nalog predhodno prilagoditi svojo notranjo organizacijo in se kadrovsko okrepiti. Težiti je treba k večji samostojnosti gozdnih obratov ter h kolikor mogoče teritorialni uskladitvi o-bratov z območij občin.
5. Ker ima izvajanje po-družbljannja poleg gospodarske pomembnosti tudi močan družbljanja poleg gospodar-naj občinske skupščine in politični forumi pri izvajanju te naloge nudijo gospodarskim organizacijam vso potrebno pomoč in oporo.
6. Za koordinacijo dela in uveljavljanje enotnih oblik in metod dela v okviru okraja naj skrbi okrajna gospodarska zbornica.
7. Gospodarske organizacije naj pri izdelavi 7-letnega perspektivnega plana upoštevajo vse nastale spremembe v gospodarjenju z zđSebnimi gozdovi, ob največjem poudarku učvrščevanja pomena gozdnogospodarskih območij.
8. Tistim kmetijskim posestvom, ki močno razvijajo lastno kmetijsko proizvodnjo, naj se za potrebe investicijske izgradnje objektov omogoči nabava potrebnega lesa.
To se lahko doseže tako, da nekatere KZ oziroma KG dobe začasno manjše površine gozdov SLP v gospodarjenje — ali pa da se jim potreben les za realizacijo investicij nudi pod najugodnejšimi pogoji .
Cesta in voda do Tajčbirta
Komunalna uprava iz Črnomlja, ki Je pred kratkim začela z đeli pri rekonstrukciji semiškega vodovoda, je ugodno presenetila vse Senii-čane. Trenutno potekajo dela na cesti od Klemena do Tajčbirta. Prebivalci upajo, da bo skoraj napočil čas, ko bo voda prihajala vsij tako redno do njih kot inkasantl.
Pred dobrimi štirinajstimi dnevi je črnomaljska komunalna uprava pričela z razši. ritvenimi deli in gradnjo nove škarpe nad Potočnikom v Semiču. Dela lepo napredujejo, kar je zasluga vemena in boljše organizacije V načrtu je tudi razširil* v ceste do Tajčbirta, ki naj bi bila po želji ljudi asfaltirana.
FRANC DESGANC
Velik promet, nižje cene
18. novembra je bil na novomeškem sejmišču ponedeljkov sejem, kjer je bilo naprodaj 1211 pujskov, starih 6 do 12 tednov. Prodali so jih 1093. Kupci so prišli predvsem Iz oddaljenih krajev, cena pa je tokrat malo popustila In jc znašala 6000 dO 0500 din.
■ H zugrcbiklli trgovin je v prvih devetih mesecih letos prodalo približno v 30 prodajalnah ta .1» milijonov 328.000 deviznih dinarjev blaga tujim turistom.
■ Ho konca oktobra so Industrijska podjetja krunjske občin« dosegla 87,9 odstotka proizvodnega plana In 16,0 odstotka Izvoznega plana. Izvoz ie Ja v primerjavi i lanskim letom po vrednosti pov*. Cal za 98,9 odstotka.
Most čez Savo obnavljajo!
Prebivalci Vidma in Krškega so v preteklem tednu veseli in hkrati začudeni opazovali začetek obnovitvenih del na že tolikokrat omenjenem mostu čez Savo. Delavci Cest-nega podjetja iz Novega mesta bodo most začasno utrdili z velikimi železnimi traverzami in tako pripravili vse potrebno, da se bo mogoče nato lotiti gradnje novega mostu. V zvezi s tem nam je gradbeni inšpektor Stanko 2i-gante na občinski skupščini v Vidmu-Krškem pojasnil sledeče:
»Res bo novomeško Cestno podjetje most čez Savo usposobilo kot provizorij, tako da bomo s pomočjo obnovljenega mostu lahko začeli graditi nov most. Hkrati ga bomo uporabljali tudi za rešitev
Osnutek odloka o preživninah v brežiški občini
V brežiški občini imajo pripravljen osnutek odloka o preživninah za kmete, ki so v okviru podružbljanja kmetijskih zemljišč prepustili svojo posest kmetijskim in gozdarskim organizacijam. Za pridobitno delo nesposobnemu lastniku, ki je kupnino odstopil skladu za preživnine, bo priznana mesečna preživnina v znesku 11 tisoč dinarjev, ta pa se za vsakega nadaljnjega za delo nesposobnega člana družine poveča za 40 odst. V poseben sklad za preživnine se bo iz občinskega proračuna steklo vsako leto po 6 milijonov dinarjev ter kupnine za zemljišča, ki jih bodo prepustili uporabniki sklada, letni prirastek iz njihovih podružblje-nih gozdov, razna volila in darila.
sedanje krize.. Cez obnovljeni most bodo lahko vozili bremena do 10 ton, pri čemer je vštet seveda tudi že kamion, to pa le v eno smer. Železnica je prek Skupnosti cestnih podjetij posodila svoje traverze za določen čas proti odškodnini. Načelno jih posoja za 6 mesecev, ta rok pa se lahko tudi podaljša. Ce bi se že v tem času lotili gradnje novega mostu, bo treba te nosilce vrniti oziroma odkupiti, kar pa pomeni že celo premoženje, saj gre za 80 ton železa!
Začeta dela tečejo po načrtu. Most bo seveda treba tudi med tem časom vzdrževati, saj povezuje okrajno cesto z republiško cesto. Do 15> decembra pa naj bi bile izgotovljene tudi programske osnove za novi most, ki jih dela Projektivno podjetje za nizke gradnje v Ljubljani. Tu zbirajo geološke podatke, ugotavljajo pretočni profil reke, osnovno os novega mostu, višine in nivelete, podatke o stanju Save v različnih letih in še in še. Vse to bo potrebno za izdelavo projekta. Ta programska naloga bo dala podatke,  da bo lahko
razpisan inženiring. Ceneje bo prepustiti izdelavo projekta in izvedbo vseh del strokovnemu podjetju, kakor pa da bi razpisovali vsako posebej. Do marca 1964 naj bi že vedeli za projekt in izvedbo novega mostu. Naša občina bo vsekakor prispevala svoj delež, verjetno kakih 100 milijonov dinarjev, kar predstavlja tretjino potrebnih sredstev. Ostalo naj bi prispevala republika in okraj. Pri tem nikakor ne bi smeli pozabiti, da ima naše gospodarstvo vsako leto 218 milijonov dinarjev škode samo zaradi obvoza čez Brežice. Vsa Slovenija že ve, da sme zdaj čez most v Krškem samo 2000 kilogramov v eno smer. Pri omenjenih 218 milijonih pa niti niso všteti stroški zaradi obrabe gum in avtomobilov. Pa tudi potem, ko bomo s sedanjimi deli stari most obnovili, čezenj še vedno ne bodo smeli voziti težki avtobusi, avtovlaki in vsa druga težja vozila. Gre torej za izboljšanje v tem smislu, da bodo čez obnovljeni most lahko šlo hkrati v eno smer samo 10 ton bruto teže.«
Takole smo srečali delavce na starem krškem mostu pretekli četrtek zjutraj v megli: obnova dotrajalega mostu je vendarle stekla! a
Knjigovodje v Trebnjem
Upravni odbor Društva knjigovodij v Novem mestu je na pobudo KZ Trebnje sklical razširjeno sejo, ki je bila 9. novembra v sejni dvorani KZ Trebnje. Poleg članov upravnega odbora so se seje udeležili tudi ostali člani
Novi prostori „Iskre" v Žužemberku
" Kmetijska zadruga Žužemberk se bo te dni izselila iz Zadružnega doma in prepustila okoli 350 m2 prostora o-bratu Iskre, ki jih bo takoj začel preurejati. Računajo, da bodo s pridobitvijo novih prostorov lahko zaposlili 200 novih delavcev in delavk.
TRASA CESTE AJDOVEC— BREZOVA REBER 2E ZGRAJENA
Večkrat obljubljena gradnja ceste Ajdovec—Brezova reber je letos krenila z mrtve točke. Čeprav so z deli pričeli šele 10. avgusta, je trasa
KMETIJSKA ZADRUGA NOVO MESTO o d p r o d a
VEČJE ŠTEVILO KMETIJSKIH STROJEV
Prednost pri nakupu imajo gospodarske organizacije, nato pa individualni kmetijski proizvajalci. Razprodaja bo v ponedeljek, 25. novembra 1963, v strojnem parku kmetijske zadruge Novo mesto v Žabji vasi od 9. do 14. ure.
Na razpolago so: vprežni  plugi,  vprežne  brane, vprežni osipalniki in  okopalniki, vprežne  srjalnice, vprežni vozovi, brzoparilniki,   elektromotorji   ln   drugi kmetijski stroji.
izkopana že v dolžini 1686 m.
Spomladi bodo z deli nadaljevali, in lahko upamo, da bo maja ali junija nova cesta izročena prometu. Sredstva za dela na tej cesti so prispevali: občinski gozdni sklad, občinski sklad in KZ Žužemberk. Izvajalca del sta bila KZ Žužemberk in Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Za nadaljevanje gradnje so sredstva že zagotovljena.
SLABA KAKOVOST
Letošnji pridelek krompirja je bil precejšen, kakovost pa je slabša kot lani. Krompir je okužen s plesnijo in rad gnije. Vzrok temu je bil okužen   semenski krompir,
zaradi toplega vremena in vlage pa se je plesen hitro širila. Kmetovalci bi morali krompir skrbno prebirati, tako pa se zgodi, da hočejo s krompirjem vred prodati tudi gomolje, debelejše od kokošjega jajca. Odkupovalce to zelo moti. Večkrat morajo kmetje prebrati krompir kar na odkupnem mestu, nekateri trmasti kmetje pa ga raje odpeljejo domov.
Da ne bi po nepotrebnem ustvarjali hude krvi, svetujemo kmetovalcem, naj krompir preberejo že doma. Ker bo odkup trajal le še nekaj časa, velja razmisliti, kako bo mogoče krompir vnovčiti.
M. S.
DK iz trebanjske občine, kot gostje pa so bili prisotni: predsednik občinske skupščine Trebnje Ivan Gole, načelnik za gospodarstvo Franc Zidar, predstavniki podjetij, direktor KZ Trebnje inž. Brane Volč, direktor »Mirne« Franjo Bule in direktor »Dane« Lojze Krhin. Združenje knjigovodij SRS sta zastopala tovariša Bele in Seničar.
Sejo je 'vodil predsednik Društva knjigovodij Ciril Jar-novič, ki je poročal o delu izvršnega odbora. Tajnik DK Dušan čiča je podal analizo knjigovodskega kadra, knjigovodja trebanjske zadruge pa je govoril o problematiki knjigovodske službe v občini Trebnje. Naglasil je zlasti to, da je izobrazba knjigovodij v več primerih premajhna. Podjetja naj bi v bodoče nudila knjigovodskemu kadru vso podporo pri izobraževanju in izpopolnjevanju strokovnega znanja. Prav tako je potrebno knjigovodjem priznati kvalifikacijo na podoben način, kot je urejeno v drugih poklicih.
Predstavnik Združenja knji-
govodij Slovenije je poročal o delu združenja in nekaj o osnutkih finančno gospodar-skih predpisov, govoril pa j| tudi o vlogi knjigovodje f gospodarski organizaciji, 6 analizah in pravilnem dajanju podatkov organom upravi ljanja.
Prisotnim članom so bile razdeljene nove članske izkaznice, po seji pa so predstavniki občinske skupščin j in  podjetij  povabili člane UO in goste na ogled tovarne šivalnih strojev »Mira ta destilacije »Dana«. V ob tovarnah so si ogledali celč ten delovni proces in se « znanih s problemi ln proi vodnimi načrti. Ob tej priloi nosti  so  knjigovodje izmej njali mnenja, posredovali kušnje iz prakse in utr tovariške odnose. Zelja vs je, da bi bilo še več sestankov.
Kmetijski zadrugi Trebnje, predstavnikom občinski skupščine ta podjetij si upravni odbor Društva knjf govodij lepo zahvaljuje n prisrčen sprejem in sodelo^ vanje.
117 milijonov dinarjev za elektrifikacijo
Pasi ovna enota EOektro Ljubljana v Novem mestu je letos na področju Dolenjske in Bele krajine porabila za naložbo v elektrifikacijo okoli 117 milijonov dinarjev. Ta sredstva je prispeval deloma kolektiv, deloma so jih prispevali razni investitorji, za nekaj pa so najeli posojila. Najpomembnejši objekt—zanj so letos porabili okoli 37 milijonov dinarjev — je brez dvoma 35 kilovoltnd daljnovod Novo mesto—Črnomelj. Poleg tega so porabili okoli 34 milijonov za približno 20 kilometrov novega 20-kilovoltnega daljnovodnega omrežja, pri-
bližno 36 milijonov za 18 transformatorskih postaj dn kakšnih 10 milijonov za okoli 20 kilometrov nizkonapetostnega omrežja, ki je bilo zgrajeno ob novih transformatorjih in v zvezi z elektrifikacijo podeželja.
Nova delikatesa do prvih dni decembra
Na Glavnem trgu v Novem mestu v hiši štev. 28 ureja, domače trgovsko podjetje veliko delikatesno prodajalno, v kateri bo možno dobiti jp-stvtae vseh vrst, ekspresno kavo, svežo perutnino in drugo delikatesno blago. Poglavitna odlika te prodajalne bo, da bo imela« vedno sveže blago, kar bodo omogočile hladilne omare z zmogljivostjo 3600 litrov ta ostale naprave. Investitor — trgovsko podjetje »Dolenjka« — bo imel pod to streho tudi svoje nove upravne prostore. Delikatesno trgovino oziroma lokal bodo odprli prve dni v decembru.
SPREMEMBA PRI ŽIRO RAČUNIH
Odpreti jih bo treba za dopolnilne zaslužke nad 10.000 din letno
Zvezni sekretar za finance Kiro Gligorov je izdal od> redbo o pogojih za odpiranje žiro računov državljanov ln o načinu plačevanja s sredstvi s teh računov. Odredba bo začela veljati 21. novembra letos.
Žiro račune morajo odpreti vsi državljani, ki pri dr. žavnih organih in družbeno pravnih osebah ustvarjajo dohodke od samostojnih dejavnosti, avtorskih pravic, do. polnilnega in honorarnega dela ter nekaterih drugih der javnosti, če s tem zaslužijo v koledarskem letu več kot 100.000 dinarjev.
Državljanom bodo neposredno plačevali dohodke, ustvarjene pri državnih organih ali družbeno pravnin osebah, s katerimi so v stalnem delovnem razmerju, na> dalje dohodke iz socialnega zavarovanja — pokojnine, i& validnine ln drugo, dohodke, ki jih ustvarijo s prodaji lastnih kmetijskih pridelkov ta še nekatere vrste dohodi kov. Neposredno bodo izplačevali tudi dohodke do 3000 din mesečno, ki jih ustvarijo zunanji sodelavci časopisnln podjetij.
Pomembna novost je plačevanje s čeki. Lastnik žiro računa bo lahko dobil pri banki gotovinski ček, s katerim bo neposredno plačeval družbenim pravnim osebam in državnim organom — pri nakupu blaga, plačevanju ga stinskih, turističnih, prometnih, komunalnih in drugu storitev, s čekom pa bo lahko plačeval tudi takse A davke. Lastnik žiro računa bo lahko dal banki, pri kateri ima žiro račun, nalog, naj nakaze sredstva z njego» vega računa drugim državljanom, jih prenese na hranita«} knjižico uporabnika ali izplača določene zneske tretjim osebam.
Pogled v kostanjeviški obrat tovarne perila »Labod* (Novo mesto), kjer so sredi preteklega meseca stekli novi stroji. S 6 milijoni dinarjev, ki jih je prispevala občina Videm-Krško, s milijoni, ki jih je nudil Zavod za zaposlovanje in z dvema milijonoma sredstev tovarne Labod so kupili 26 novih strojev, ki omogočajo zaposlitev 60 novih delavk, po novem letu pa jih bodo najeli še 10. Ko bodo nove delavke končale priučevanje v izobraževalnem centru podjetja v Novem mestu, bo kostanjeviški obrat izdelal 2000 srajc na dan. Kolikšnega pomena je zaposlitev 60 delavk za kostanjeviško področje, ki ft brez industrije, si lahko mislimo!
Delovni kolektiv
BELOKRANJSKE
TRIKOTAŽNE
INDUSTRIJE
čestita vsem občanom za praznik komune, hkrati pa vošči delovnim ljudem naše socialistične domovin« ob 20-letnlci ustanovitve SFRJ!
METLIKA
Letošnji občinski praznik ponovno slavimo s spominom na težke, toda slavne čase NOB, hkrati pa se veselimo velikih gospodarskih uspehov, ko uspešno gradimo boljše življenjske pogoje našim občanom, ki jih je skozi vso zgodovino spremljala beda in siromaštvo. Padec belogardistične postojanke na Suhorju, ki so jo naši borci uničili 26. novembra 1942 — ta datum smo sprejeli za praznik naše občine — ni bil za nas samo poraz iz-
METLIKA PRAZNUJE
dajalcev našega ljudstva, temveč hkrati tudi prva zmaga dotlej teptanih in brezpravnih, toda poštenih ljudi nad izdajalci in izkoriščevalci, ki jih je vodila takratna duhovščina. Ta dan je bil podoben prvim potresnim sunkom, kar pa je sledilo, je bila prelomnica v zgodovini naše revščine in poniževanja. 26. novembra 1942 se je po vsej Beli krajini govorilo:
»Naši zmagujejo! Podprimo ta naš boj za boljšo in srečnejšo bodočnost nas vseh!« In tako je vsa Bela krajina postala ena sama partizanska brigada, ki je ni moglo nič omajati vse do končne zmage jugoslovanskih narodov.
Trdno smo verjeli v ta naš boj, trdno smo bili prepričani v zmago in v lepšo bodočnost, v katero nam bo odprla vrata priborjena zmaga.
Prvič v zgodovini se je pokazalo, da nismo bili razočarani in da je bil naš boj pravilen. Ko po enaindvajsetih letih pregledujemo naš gospodarski razvoj, to znova ugotavljamo. Občani govore: »V tej naši državi pa je res drugače, prav so govorili med vojno bor-in aktivisti.« In res je tako: ni si nam treba več izposojevati od soseda
žerjavice, minili so časi, ko smo cepili ali kalali vžigalice na pol, svetili s petrolejkami in delali veljakom tlako. Prebivalcem ni treba več .'jkati zaposlitve izven naših meja; tisoč tristo nas je našlo zaposlitev v domačih tovarnah, podjetjih in ustanovah, v naše vasi pa znosimo zdaj vsako leto že 226 milijonov dinarjev osebnih prejemkov v izplačilnih kuvertah. Letos bomo v občini ustvarili že za 4 milijarde in 200 milijonov dinarjev vrednosti proizvodnje, narodni dohodek pa se bo povečal na 1 milijardo in 700 milijonov dinarjev.
Na naših šolah že poučujejo nekateri učitelji domačini. Na fakultetah in drugih visokih šolah je vedno več naše mladine. Belokranjec ni več samo kmet in delavec; srečamo ga v gospodarstvu kot tehnika, ekonomista, učitelja, zdravnika, profesorja itd. Nikomur ni treba umreti od bede, niti ne zaradi slabe zdravstvene oskrbe. Mesta in vasi spreminjajo svojo podobo, črni asfaltni trak čez Gorjance je odprl še večje možnosti za nadaljnji razvoj. Vodovodne cevi so začele povezovati tudi naše vasi, novi stanovanjski bloki pa dajejo boljše življenjske pogoje vedno večjemu številu zaposlenih in našim strokovnjakom, ki poganjajo kolo razvoja naprej. Novi gostinski objekti omogočajo večji razvoj turizma in družbene prehrane. V kmetijstvu smo se lotili obsežnih del za podružbljanje proizvodnje, od katerih pričakujemo velike koristi za kmečko prebivalstvo. Ni nas več sram, če nas kdo obišče, saj smo vložili v dosedanji napredek veliko truda in smo kot pokrajina pokazali, da znamo gospodariti in živeti v pogojih nove družbene ureditve.
Ob letošnjem občinskem prazniku se vseh doseženih uspehov še posebej veselimo, hkrati pa že sestavljamo načrte za bodoči sedemletni gospodarski razvoj, ki bo omogočil našim občanom še lepše življenje.
FRANCI VRVIŠČAR, predsednik občinske skupščine
Za šolstvo več sredstev!
V 9 mesecih: 100 odst.!
Delovni kolektiv Invalidskega zavoda »KOMET« je dose-fel lepo delovno zmago, ko Je letos uresničil svoj letni proizvodni načrt že ob koncu tričetrtletja. Delovni uspeh kolektiva bo najlepši prispevek za letošnji občinski praznik ln dan republike. Tudi invalidi in drugi uslužbenci tega kolektiva z Aelom potrjujejo svoj delež pri gospodarski krepitvi naše občine.
Podjetje je razen tega doseglo še druge lepe uspehe; sem lbd| povečana bruto proizvodnja od 112 na 280 milijonov dinarjev. Letos so na novo zaposlili 56 ljudi, osebni dohodek pa te je povečal povprečno za 30 odstotkov. Povečali so tudi svoja osnovna sredstva za dobrih 10 milijonov dinarjev. Vse to
pa narekuje kolektivu nove napor«: začeli bodo graditi nov delovni prostor na površini 2 U oč ur. pri čemer bodo polovico potrebnih stroškov krili sami, za ostalo pa bodo najeli kredit pri KB Novo mesto. Število zaposlenih nameravajo povečati ie za (0 novih delavk ln delavcev, vrednost bruto proizvodnje pa naj M v bodoče znašala te 350 milijonov dinarjev. Kolektiv bo zgradil tudi 3 stanovanja, pri čemer Do sodeloval z drugimi podjetji v občini.
Izdelki metliškega »KOMETA« postajajo počasi znani po vsej državi, pred kratkim pa so se začeli pogovarjali tudi n o izvozu. Kupci povprašujejo predvsem po nedrčkih, otroški konfekciji In spodnjih krilih. »KOMET« Izdeluje razen trg« tudi prevleke za avtomobile Zastava 1S0, delovne obleke ln nalje ter različno drugo konfekcijo.
BETI se modernizira
Metliška trikotažna industrija »Beti« zaposluje zdaj 299 ljudi. Iz nekdanje skromne obrtne delavnice je do danes 'nastalo podjetje, katerega izdelki so zaželeni po vsej državi. Ob občinskem prazniku bo končana prva faza rekonstrukcije. Delati bodo začeli novi stroji. Delovni kolektiv je v napredek vložil veliko svojih sredstev.
Ugotovitve ob koncu tretjega četrtletja so za podjetje ugodne. Predvideni plan je presežen. Izvoz v višini 10.000 dolarjev je presežen, prav gotovo pa b0 dosežen tudi letni  izvozni plan.
V letu 1964: nov predilni stroj
Novoteksov obrat II v Metliki je specializiran za predenje enojne preje. Podjetje zaposluje 204 delavce. Delovni kolektiv je ob koncu tretjega tromesečja dosegel pričakovane rezultate. Zdaj imajo tudi moderno klimatsko napravo, ki je veljala 20 milijonov dinarjev. Letos so uspešno sodelovali pri gradnji stanovanj v Metliki, čemur so namenili 5 milijonov dinarjev,
Svet za šolstvo metliške občine sc lani precej pečal z reorganizacijo šolske mreže oziroma prešolanjem otrok v bolj razvite osnovne šole. Prevoz učencev višjih razredov z Radovice v Metliko je že zagotovljen, medtem ko se to za Drašiče še ni posrečilo. V Drašičih je bržčas edini primer, da uči ena učiteljica vse razrede od 4. do 8. razreda.
Lani je bilo rešenih nekaj težjih šolskih problemov. V Podzemlju so dogradili učilnico ih učiteljska stanovanja, medtem ko so šolo na Suhorju temeljito popravili.
Referentu za šolstvo pri skupščini metliške občine Ivanu Zeletu smo zastavili nekaj vprašanj o nalogah v prihodnjem letu.
»šolstvu primanjkuje sredstev,« je odgovoril. »Naša občina je v primer javi z drugi-
mi gospodarsko manj razvita. Zato so tudi dohodki učnega osebja manjši kot drugje'. Najbrž bo morala skupščina v prihodnje dodeliti več sredstev iz proračuna.
Ureditev prevoza prešolanih Otrok z Radovice, iz Drašičev in Boiakovega bo naslednja naloga. Podjetje Gorjanci bo moralo biti pri tem bolj gibčno. Upoštevati bo moralo, da so tudi učenci potniki, ki plačujejo polno ^prevozno ceno vse leto. Zdi se, da bi bili prevozi rentabilni, čeprav avtobusi ne bi bili vedno natlačeni.
Pereče je vprašanje šol v Podzemlju in na Suhorju, kjer je v višjih razredih tako malo učencev, da ni mogoče organizirati kvalitetnega predmetnega pouka. Morda bo treba že v prihodnjih sedmih letih ukiniti take šole in zgraditi novo v Metliki.
V prihodnjem letu pa: iz-
boljšati stanovanjske pogoje, zagotoviti večje osebne dohodke in štipendiranje. Le na ta način bomo dobili dovolj učnega osebja za predmetni pouk. Sedanjemu učnemu osebju pa bo treba omogočiti tudi izredni študij.«
Ivo Likavee
Modernizacijo metliške trgovine
Delovni kolektiv splošnega trgovskega podjetja v Metliki namerava v prihodnjem letu reorganizirati trgovino. V ta namen je predvidel okrog 22 milijonov dinarjev. Kolektiv se dobro zaveda nalog, ki jih od trgovine pričakuje turistični razvoj. Trl-četrtletni plan je pokazal, da je trgovina letos ustvarila 26 odstotkov večji dohodek kot lani, število zaposlenih pa se je povečalo na 42.
Kruh za tiste, ki odhajajo z zemlje
V soboto je zasedala skupščina metliške občine in obravnavala družbeni plan in proračun ob koncu devetmesečnega obdobja. Seji je prisostvoval tudi republiški poslanec Niko Belopavlovič.
Podatki govore, da je bil celotni dohodek v občini dosežen z 78,6 odst., osebni dohodki pa s 77,3 odstotka. Tričetrtletni plan je bil na splošno presežen, kar daje precej upanja, da bo tako tudi ob koncu leta.
V primerjavi s preteklim letom se je proizvodnja povečala za 37 odstotkov. Možnosti v proizvodnji so bile bolj izkoriščene, izdelki pa smotrneje plasirani, kar je precej .utrdilo finančni položaj kolektivov. Zaposlovanje novih delavcev upada, precej možnosti za zaposlitev pa je v novih obratih, s katerimi gospodarske organizacije povečujejo svoje poslovanje.
Dotok dohodkov občinskega proračuna nekoliko zaostaja. Na to vplivajo predvsem neizterjan davek od zasebnih kmetov, prometni davek in ostali neizkoriščeni viri. Razprava je nakazala pot, ki naj privede do boljše realizacije v proračunu.
Občinski odbornik z Radovice je opozoril, da je preslabo organiziran odkup kmetijskih pridelkov. Zatem je načel vprašanje odhajanja delovnih ljudi, ki jim zemlja ne nudi zadostnih pogojev za primerno življenje. Strojna obdelava je zaradi kamnitih in hribovitih tal v metliški občini onemogočena, ročno delo pa ne vrača vloženega truda.
Republiški poslanec in odbornik skupščine metliške občine Niko Belopavlovič je dejal, da nas trenutni uspehi v industriji
KOMUNALNA UPRAVA V METUKI
SE PRIPOROČA IN ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK METLIŠKE KOMUNE - 26. NOVEMBER, KAKOR TUDI ZA DAN REPUBLIKE! POZDRAVI IN ČESTITKE VELJAJO POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM LJUDEM IN VSEM OBČANOM.
Zdravniki in drugi medicinski delavci v Metliki vlagajo vse napore, da In občanom kar najbolj pomagali. Sudi,inm urejen zdravstveni dom jim nudi dobre pogoje za preventivno službo; tu stalno pregledujejo šolske otroke, ambulante pa imajo vedno dovolj dela. Tudi s širšim zdravstvenim prosvetljevaujeiri' jiomngujo zdravstveni delavci naše občine prebivalcem.
ne smejo uspavati. Vso pozornost bi morali posvetiti programiranju, kadrovski politiki in ostalim problemom. V Metliki je treba odpreti niz novih zmogljivosti, ki naj kmečkemu prebivalstvu, kateremu zemlja ne daje vsega za življenje, omogoči nadaljnji obstoj. Zares je to problem vse Bele krajine, zato je naloga še zahtevnejša.
V razpravi so odborniki spregovorili o možnostih,
da bi na novo uredili, oziroma obnovili sadovnjake. To spričo tega, ker vsa povojna leta temu vprašanju ni nihče posvečal posebne pozornosti: zato tudi ni bilo kvalitetnih jabolk in drugega sadja za trg.
Med važnejšimi odloki, sprejetimi na zadnji seji, je odlok o namenski uporabi poslovnih prostorov, kar bo precej pripomoglo k ureditvi mesta. Sprejet je bil tudi predlog o ureditvi trgov in cest v mestu.
Ni še tako dolgo, kar so bili levo od Dularjcve hiše stari hlevi, zdaj pa stoji tam nova pekarna; ta čaka samo šc na peči, in preskrba s kruhom bo v Metliki urejena. Sedanji pogoji za delo metliških pekov so slabi; mesto potrebuje vedno več kruha, stare peči pa so premajhne. No, res pa je tudi, da včasih slab kruh in zemlje povzročajo meščanom precej vroče krvi. Upamo, tla bo nova pekarna vse te nevšečnosti hitro odpravila!
REKORDER S SUH0RJA
Lesnopredelovalna Industrija na Suhorju je največji Izvoznik v metliški občini. Izdelke - dirobno pohištvo - pošilja v Švico. Zahodno Nemčijo, Nizozemsko, Anglijo in ZDA; vrednost znaša 134.000 . dolarjev.
1'odjelje je Iz jeta v leto. v večjem, razmahu. Osnovna sredstva so'se od leta 1961, ko 'jih je bilo 17,5 mulj ona; povečala letos na 53 milijonov dinarjev. Planiranih 200 milijonov bruto produkta podjetje ne bo doseglo, ker je Imelo težave v prvem tromesečju (huda zima itd.). Vrav gotovo pa je, da bo doseglo 180 milijonov bruloprodukta.
Plan za leto 1964 predvideva povečanje proizvodnje na 300 milijonov dinarjev, čisti dohodek pa na 215 milijonov. Osnovna sredstva bodo do lcjta 1970 povečali za 8 milijonov dinarji v.
Podjetje rešuje tudi vprašanje zaposlovanja. Število članov kolektiva se stalno povečuje, prostooa po Imajo Se za okrog 30 novih delavcev.
Za praznik občine in dan republike iskrene čestitke vsem delavcem in uslužbencem v delovnih kolektivih, vsem tovarišem in tovarišicam, ki delajo v organih naše komune, v prosvetnih, zdravstvenih in kulturnih ustanovah, v prometu, obrti, gostinstvu in turizmu, vsem zadružnikom in drugim kmetom, naši mladini, tovarišem v vrstah LM in JLA!
OBČINSKA SKUPŠČINA
METLIKA
OBČINSKI 0ĐB0R SZDL - OBČINSKI KOMITE ZK - OBČINSKI ODBOR ZB OBČINSKI KOMITE ZMS - OBČINSKI SINDIKALNI SVET IN OSTALE ORGANIZACIJE!
Zdaj že 2601 Dolenjski list
Prebivalci občine Videm-Krško so sorazmerno zelo dobro obveščeni o delu in življenju svojih krajev In širše skupnosti. V občini bero lepo število izvodov DELA, Nedeljskega, TT, Kmečkega glasa, pa tudi Pavlihe, Celjskega tednika, Upokojenca, Naše žene itd.; iudi revij in različnih zabavnih listov prihaja kar veliko v to razgibano občino. Precejšnjo vlogo ima pri obveščanju' občanov tudi DOLENJSKI LIST, ki ima od sobote naprej že 2416 stalnih naročnikov, 185 izvodov pa ga pokupijo vsak teden še posebej v Brestanici, na Senovem, v Vidmu Krškem in v Kostanjevici. Samo v zadnjih 14 dneh se je na novo naročilo na naš medobčinski glasnik SZDL v tej občini 220 ljudi.
Na področju posameznih pošt imamo zdaj naslednje število stalnih naročnikov?
Brestanica: 174
Koprivnica: 183
Senovo: 295
Leskovec: 377
Raka: 195
Videm-Krško 536
Kostanjevica: 342
Podbočje: 237
Zdole: 77
Vsak teden prebere Dolenjski list zdaj že skoraj 11.000 prebivalcev občine Videm-Krško. Da pa bi ga zares spoznala vsaka hiša, bodo danes in jutri pismonoše v tej občini še posebej razdelili 1360 izvodov današnje številke vsem tistim družinam in posameznikom, ki našega medobčinskega glasila SZDL šc ne poznajo. Tudi te prisrčno vabimo v krog stalnih bralcev in naročnikov najbolj razširjenega pokrajinskega tednika na območju Dolenjske in Spodnjega Posavja!
Leskovec - res že predmestje?
»Le poglejte, kaj smo zvedeli ob nedavnem ugotavljanju socialne strukture družin naših učencev,« je dejal tov. Leopold Riedl, učitelj leskovške osnovne šole, ko je pred nas v odsotnosti šolskega upravitelja tov. Pluta
Radi bi spremembo voznega reda
Za učence, ki obiskujejo višje razrede osnovne šole v Vidmu-Krškem, je občinska skupščina dala poseben regres pri prevozih s posebnimi avtobusi iz Zdol in s Pi-javškega. Z izrednimi vožnjami pa očitno niso zadovoljni prebivalci, ker jim sedanji vozni red ne ustreza. Nezadovoljni so predvsem v Zdolah in v okolici. Vprašanje bodo poskušali rešiti na zboru volivcev 24. novembra, na katerem bodo posebej obravnavali avtobusne zveze z Vidmom-Krškim. Blizu rešitve pa so že razprave o prevozu učencev Dolenje vasi, ki višje razrede osmovne šole obiskujejo v • Vidmu-Krškem.
razgrnil podatke o šolskem okolišu.
Od anketiranih 230 otrok dela 60 njihovih staršev v Celulozi, 17 pri Pionirju, 15 pri Savi, 12 v Kovinarski zadrugi, 6 v Komunalnem podjetju, 7 v obratih kmetijske zadruge, 6 pri Mizarstvu in 20 pri drugih podjetjih. To so samo delavci in uslužbenci podjetij, ustanov pri tem nismo šteli. Podatki kažejo, da je tudi pri nas že manj kot 50 odst. otrok iz kmečkih družin. To pomeni, da se socialni sestav vasi hitro menja in bi morda res lahko pritrdili na vprašanje, ali postaja Leskovec stanovanjsko predmestje Vidma in Krškega.
— Problemi? Kot šolnik moram govoriti predvsem o tem, kar nas zanima. Kar zapišite, da nimamo dovolj prostorov in zato ne moremo nuditi dodatne pomoči učencem, kot bi bilo treba. Ni prave izvenšolske dejavnosti, saj imamo še vedno dvoje stanovanj naših učiteljev kar v šoli, zato pa manjka učilnic. Na Gmajni je zadnja le-
»Žaga se res močno obrabi, reže pa kar dobro,« sta nam povedala Martin Tomše in Franc Veble, ki sta pred Stadionom Matije Gubca v Vidmu-Krškem prejšnji teden z navadno žago za drva rezala betonske cevi; take cevi polagajo zdaj za krški vodovod
Za 700 videmskih otrok gre!
Problem otroškega varstva v Vidmu-Krškem so z ureditvijo vrtca na desnem bregu Save lepo rešili, medtem ko se na levem bregu Save, v industrijskem Vidmu, ne morejo odločiti za varianto rešitve, ki je sicer že čisto blizu, pa vendar predaleč, da bi bili zadovoljni. Predsednica DPM na Vidmu MARINKA PRESKAR nam je o tem povedala naslednje:
»Otroško varstvo je pri nas problem, ki ga rešujemo iz leta v leto. Občinska skupščina je v ta namen na Vidmu že odkupila stavbo, vendar se zdi objekt preveč odmaknjen od staršev in otrok. Tovarna »Celuloza« je tudi sprva ponudila 4 stanovanja v stolpiču, ki bi jih lahko pre-
Tudi v VeniSah bi radi vodovod
Prebivalci Veniš pri Le-skovcu imajo naselje blizu izkopanih jarkov, v katere polagajo zdaj cevi za novi vodovod Drnovo—Krško. Zvedeli smo, da bi tudi Veniša-ni radi prispevali v denarju ln z delom, če bi lahko na tak način tudi oni dobili vodovod. Za njimi ne zaostajajo prebivalci Leskovca, ki bi prav tako radi uporabljali novi vodovod. Leskovški gasilci so že hoteli graditi požarnovarnostni bazen, a ga zdaj ne bodo, ker pričakujejo v vas vodovod. Dolgoletna želja Leskovca bi bila s tem uresničena.
■ Nedavno so Izdelali predlog programa *u sodelovanje noše države na mednarodnih ln sploh Inozemskih sejmih, ki bodo v letu 1964. Nafat proizvodna ln zunanjetrgovinska podjetja bodo lahko v prihodnjem letu prikazala svoje Izdelke na 2« sejomskih prireditvah.
uredili v ta namen, vendar je kasneje obljubila, da bo zgradila poseben paviljonček za otroke. Idejni načrt je bil že izdelan, do realizacije pa ni prišlo. Občinska skupščina je zatem predlagala, da bi v otroškovzgojne namene uporabili stavbo, ki stoji v neposredni bližini novih blokov. Mislim, da bi tam varstvena ustanova lahko bila, če bi stavbo primerno uredili. Ker pa to nd v skladu z urbanističnimi interesi pri nadaljnjem razvoju mesta, je skoraj nemogoče računati na uresničitev predloga. Zelo primeren prostor za tako ustanovo bi bila še nezazidana površina za Jesenškovo gostilno oz. železniško postajo. V tej smeri nastajajo tudi novi bloki, in vse kaže, da bi taka rešitev ustrezala.
Ni toliko važno, ali obvelja katera od sedanjih variant ali ne, bolj važno je, da se na Vidmu uredi sodobna otroška varstvena ustanova. V podkrepitev tega naj bodo tile podatki: na levem bregu Save je že 423 družin s 694 otroki, od tega 200 takih družin, kjer sta zaposlena oče in mati, 28 pa je samohranilk. Otroci so naslednjih starosti« da 2 let jih je 73, od 2 do 3 let 86, od 3 do 7 let 174 in od 7 do 15 let 361 otrok. V sedanjem vrtcu, ka-
terega prostori so občutno premajhni, se tako rekoč stiska 25 otrok. Mislim, da ti podatki dovolj kažejo, kako je Vidmu resnično potrebna sodobna in dovolj prostorna ustanova za otroško varstvo.
Boli nas, ko ugotavljamo, da veliko otrok uhaja iz primerne vzgoje, ki bi jo spričo preobremenjenosti zaposlenih staršev lahko nudila otroškovzgojna ustanova. — Dolžnost gospodarskih organizacij in celotne družbe je, da se za problem resno zavzamejo ln ga skoraj rešijo. Videm potrebuje tak otroški vrtec, v katerem bi bila možna vzgoja, primerna starosti otrok in da bi tistim otrokom, ki že hodijo v šolo, lahko nudili tudi dodatno pomoč pri učenju in ostalem.«
ta zraslo novo delavsko naselje, saj stoji tam že kakih 10 hiš. .Govorimo torej lahko o priseljevanju v Leskovect saj nudita Videm in Krško dovolj priložnosti za zaposlitev. Prihodnje leto bi radi zgradili vsaj 4-stanovanjski blok, takega, kot ga imajo na Raki. Ljudje so že prispevali 30 kubikov lesa, obljubljenega pa je 60 kubikov. Od tega pa so spet odstopili, ker se baje ne bo delalo v lastni režiji. Na šoli nas je 19 učiteljev, nekateri pa se vozijo iz Krškega in z Vidma. V dveh stavbah — ena je stara 100 let, druga pa 53 — imamo 488 otrok, kar bo menda toliko, kot jih imata Videm in Krško skupaj.
— Kako je zdaj s prevozi otrok? Iz Velike vasi inDrno-vega se vozijo učenci z avtobusom v nižje razrede v Podlog, iz Podloga in okolice pa učenci višjih razredov v Leskovec. Prepiri okrog prevozov so prenehali, saj so ljudje uvideli, da je tako pametneje. Ce bi zdaj ukinili prevoz šolarjev, bi bilo pa prav narobe. Želeli bi. samo še malo boljši vozni red, da bi namreč avtobus iz Leskovca odhajal v'Podlog ob 12.15, ne pa kot zdaj, ko odhaja že ob 12. uri in tako izgubimo vsak teden uro pouka.
— Da Je prosvetno življenje nekako zaostalo, bo verjetno res; premalo je zanimanja za delo v prosvetnem društvu. Pozna se, da smo blizu mesta; ljudje zahajajo na Videm in v Krško v kino, na prireditve in drugam. Res pa je tudi, da ima že skoraj vsaka hiša radijski sprejemnik in da je od tedna do tedna tudi več televizorjev v naših vaseh. Tg.
Za nove šolske odbore
Od 16. do 24. novembra teko v naši občini zbori volivcev; osrednja točka sporeda je povsod priprava volitev novih šolskih odborov, ker je dosedanjim organom upravljanja v naših šolah potekel zakoniti rok. Zbori bodo v 17 krajih; kandidatne liste za člane novih odborov so pomagale pripraviti krajevne organizacije SZDL, ki so povsod živahno sodelovale. Na zborih razpravljajo tudi o komunalnih vprašanjih posameznih krajev.
čokoladne napolitanke iz imperiala
V tovarni čokolade »Impe-rial« v Vidmu-Krškem so začeli nedavno izdelovati še čokoladne napolitanke. Novi proizvod, eden izmed štiridesetih, po katerih je tovarna hitro zaslovela, se zelo dobro prodaja na slovenskih ln o-stalih jugoslovanskih tržiščih. Trenutna proizvodnja čokoladnih napol itank je 50 do 70 kg na dan.
„23 novih naročnikov imamo te dni''
— 23 novih naročnikov imamo, — nam je povedal pl? smonoša Franc Kostanjšek, edini, ki raznaša pošiljke, ki prihajajo na pošto v Koprivnici.
— Zdajle boste videli, koliko imamo pri nas »Dolenjca«, — je dodal, ker je pravkar razvezoval. pošiljko, ki jo je pripeljal avtobus, ki pride ob 8. uri zjutraj iz Vidma,-Krškega in pelje proti Celju. Iz ovoja je' potegnil zajeten sveženj Dolenjskih listov.
— Do zdaj je bilo na območju naše pošte 163 naročnikov vašega lista. Skoro vsaka hiša ga že ima. Kakšnih 50 naročnikov bi se morda še dalo pridobiti, Ž3 pa smo jih že, kot sem povedal. — Med pogovorom je ročno razvrščal došle pošiljke po posameznih dostavnih okoliših in prešteval časnike, ki so prišli.
— 46 kilometrov ima moj okoliš, dvakrat na teden ga obhodim. »Dolenjca« imajo ljudje radi zato, ker je domač list in ker prinaša veliko domačih novic, ki jih najbolj zanimajo.
— Kaj se vam zdi najlepše v Koprivnici? — Tovariša Kostanjška vprašanje ni zmedlo, kljub temu pa je malce pomislil, preden je odgovoril:
— Vse! To je moj rodni kraj. V Velikem Dolu sem se rodil in vse svoje življenje preživel tu. Odtod sem odšel samo takrat, ko sem služil vojake.
— še eno vprašanje, tov. Kostanjšek: česa v Koprivnici najbolj pogrešate?
— Čevljarja nimamo, pa tudi frizer nam manjka. Ko bi kakšen Irizer vsaj ob nedeljah prihajal sem, da bi nas ostrigel in očedil, bi bili vsi Koprivnicam zelo zadovoljni.
SEM TER TJA PO RAKI
Pogled na novo stavbo izobraževalnega centra na Senovem. Namenu jo bodo slovesno izročili na dan republike. V njej je večja predavalnica, prostor za modclarnico, pisarna izobraževalnega centra ter sanitarije in garderoba
0 Nedavni zbor volivcev na Raki je ponovno želel, da bi ss uredila cesta proti Smed-niku. Občane so obvestili, da bodo začeli cesto kmalu urejati, ker je prišlo do sporazuma med občino, ki bo napravila cestne nasipe, in Cestnim podjetjem iz Novega mesta, ki bo opravilo dre-nažna dela. Hkrati so Račani želeli, da M kmalu uredili priključek na avtomobilsko cesto v Gmajni. V ta namen je pripravljenih že okrog 6 milijonov dinarjev. Zasilno urejeni priključek uporablja le novomeško podjetje »Kremen«. 24. novembra bodo Imeli na Raki ponovno zbor volivcev: obravnavah bodo nov šolski odbor in nekatere aktualne probleme domačega kraja.
0 Krajevni organi in prebivalstvo te dni z zanimanjem spremljajo akcijo za popravilo. vodovoda. Raškl vodovod je star nad 56 let, zato mu je treba izmenjati nekaj cevi in urediti javne pipe.
0  Pokopališki zid na Raki
so uredili za 1. november. Hkrati je bilo opravljenih več ur prostovoljnega dela pri popravljanju pokopališča in okolja.
0 Raka ima premalo kmetijskih strojev, a večje število kooperantov, ki so pogodbeno pridelovali še za časa raške zadruge. Ljudje predolgo čakajo na strojne usluge ln negodujejo, en traktor pa ne zmore vsega. # Odkar so raški gasilci dobili ustrezen avtomobil, se Je volja za razne akcije še
povečala, predvsem pa Je zagotovljena večja požarna vax. nost.
# Raški pridelovalci vin se
sprašujejo, kam z letošnjin\ pridelkom, ki je večji irt boljši kot prejšnja leta. D* slej so vina, ki je v teh kra» jih važen vir dohodkov, malo prodali. Nekateri se celo bo« jijo, da ne bodo mogli poravnati družbenih obveznosti.
# Krajevna organizacija RH na Raki pripravlja'v počastitev 29. novembra spodbudno akcijo. Ob tej priložnosti nameravajo obdariti vse socialno šibke občane, dati javno priznanje tistim, ki so petkrat- darovali kri, jn priznanje znani poklicni rejnlcl Avščevi. V zimskem času pa bo organiziran že tradicionalni tečaj RK o prvi pomoči.
Cesta Zdole-Ravne-Kostanjek
Prebivalci Kostanjeka ~5 ob sodelovanju okoliških vasi pričeli preurejati kolovoz Zdole — Ravne — Kostanjek v cesto. Večino del bodo o-pravili prebivalci sami prostovoljno, nekaj sredstev pa bo primaknila tudi občina Videm-Krško. Cesta bo dolga približno 5 kilometrov. En kilometer so Jo že preuredili. Za gradnjo so se odločili, ker je na predelu, po katerem cesta vodi, precej sadovnjakov, vinogradov in gozdov, odkoder so doslej le s težavo odvažali pridelke. V cesto preurejen kolovoz pa bo področje povezal tudi s cesto proti Podsredi, od koder Jo že zgrajena.

Zagate brežiškega šolstva
Stavbe centralnih osnovnih šol so premajhne, v vseh šolah pa primanjkuje prostorov za predmetni in tehnični pouk — S kadri bo še šlo, ker bodo lahko bodisi položili strokovne izpite bodisi izredno študirali na VPŠ — V letu 1963 je bilo namenjenih za šolsko dejavnost 189 milijonov, kar je občutno premalo, le 16 milijonov dinarjev pa je bilo porabljenih za investicije — Brez dolgoročnih kreditov brežiško šolstvo ne
bo našlo poti iz zagate
Letni prirastek prebivalstva je v občini Brežice iz leta v leto večji, šolske stavbe v središčih, kamor se bodo vse bolj in bolj usmerjali učenci iz okoliških področij, pa so ostale domala takšne kot pred desetletji. Obvezni osemletni šolski pouk, ki ga predpisuje zakon, spravlja brežiško občino s podedovano nerazvitostjo vred v veliko zagato. Da bi zadostili rastočim potrebam, bo treba prihodnje leto zbrati za Investicije v šolstvu 230 mili j. dinarjev, v naslednjih letih 7-letnega perspektivnega programa pa še 200 milijonov dinarjev. Kolikšen znesek je to za občino, v kateri je gospodarstvo slabo razvito, si je težko predstavljati.
Gimnazija je pogojno verificirana
Komisija republiškega sveta za šolstvo je po pregledu brežiške gimnazije naštela pogoje, ki jih je treba izpolniti, in izdala odločbo o pogojni verifikaciji. To pomeni: če ne bodo pogoji izpolnjeni, bo treba v prihodnjem šolskem letu gimnazijo zapreti ...
Kvalifikacijski sestav procesorskega zbora trenutno sicer ni zadovoljiv, vendar imajo vsi njegovi člani možnost in pogoje v določenem roku opraviti strokovne izpite, ki jih še nimajo. Na gimnaziji manjka 1 slavist, 1 asistent za kamijo in biologijo (laborant) in pomočnik direktorja, ki bi se ukvarjal S svobodnimi dejavnostmi.
Problem šolskih prostorov bo mogoče rešiti s preureditvijo dosedanjih učilnic in z dograditvijo novih, kar bi Omogočilo organizacijo kabinetnega pouka. Svet za šolstvo je imenoval posebno komisijo, ki bo ugotovila stanje na gimnaziji in predlagala ukrepe, ki so potrebni. Komisija si Je že ogledala gimnazijo v Ravnah na Koroškem in je imela dve seji. Ugotovila je, da bo težave najlaže odpraviti v primeru, če bo gimnazija ostala v dosedanjih prostorih. Koliko sredstev bo potrebnih za preureditev, še ni znano, ker Strokovnjaki še niso rekli svoje besede.
Obe osnovni šoli v Brežicah imata . Se premalo učilnic!
Hkrati z gimnazijo je treba načeti tudi vprašanje obeh
osnovnih šol v Brežicah, ki sta v dokaj težavnem stanju. V nekaterih oddelkih I. osnovne šole v Brežicah poteka pouk celo v treh izmenah! Ker sta stavbi obeh osnovnih šol blizu, so opustili misel, da bi se gimnazija selila v eno izmed obeh, ena izmed osnovnih šol pa v stavbo gimnazije. Z dograditvijo in raznima preureditvami bodo dobili potrebno število kabinetov, predavalnic in delavnic za tehnični pouk, katere bosta uporabljali obe šoli. Osnovna šola nima niti delavnic niti šolske mlečne kuhinje, ker so obojemu namenjeni prostori zasedeni s stanovalci, ki so se preselili tja, ko je v stavbi osnovne šole I poslovala tr-govjka šola ...
Tudi na podeželju je postal suknjič pretesen
Tudi na podeželju se je šolska mreža naglo razvijala Takoj v začetku uvajanja reforme so pričele dotlej nerazvite šole v Pišecah, na Bi-zeljskem in v Veliki Dolini preraščati v popolne osnovne šole. S tem se je število centralnih osnovnih šol v občini povečalo za tri, posledica tega pa je bilo naglo odmiranje ostalih nerazvitih šol, kot so one v Kapelah, Sromljah, Stari vasi, Bušeči vasi in na Čatežu. Te šole so postale podružnične in so se navezovale na področne centralne šole. Slednje so prevzele pedagoško vodstvo, prehod učencev iz podružničnih v centralne šole pa je potekal brez posebnih težav, ker je bil že prej v pedagoškem smislu pripravljen.
Pri takšni reorganizaciji šolstva na podeželju je imela občina takoj precejšnje izdatke z regresi za prev:>z otrok. Breme regresov je iznenada padlo iz republike na občine. Brežiška občina izda v ta namen vsako leto približno 3 milijone in pol dinarjev.
Velik dotok učencev iz podružničnih šol v višje razrede centralnih šal terja povečanje šolskih stavb centralnih šol. Za povečanje centralnih šol v Dobovi in na Bizelj-skem na primer, bi potrebovali več desetin milijonov dinarjev, ki jih ni kje vzeti. Hkrati s tem pa stoje na področju obeh centralnih šol stavbe v Kapelah, Bojs-nem in Mrzlavi vasi, ki so zaradi odtoka otrok v cen-
tralne šole ostale neizkoriščene in bi počasi propadale:
S prevozi otrok bodo lahko marsikaj uredili
Ker so razpoložljiva sredstva nujno potrebna za ureditev šolstva v Brežicah, kjer je stanje najbolj pereče, drugih sredstev pa nI, si bo treba pomagati s prevozi. Zanje bo morala občina odriniti okroglo milijon dinarjev več na leto, hkrati pa bodo izkoriščene tudi Šolske stavbe v Kapelah in Stari vasi, pa morebiti tudi v Boj-sjiem, ki bi jih sicer zaoel na-jedati zob časa.
Zadeva s prevozi je precej zapletena, vendar bo mogoče organizirati krožne vožnje, tako da bodo avtobusi v obe ameri izkoriščeni. Otroke iz nižjih oddelkov sole v Dobovi bi vozili v Kapele in morebiti tudi v Bojsno. S tem bi v dc-bovski šoli pridobili nekaj prostora. Otroke, ki so doslej obiskovali višje oddelke v šoli v Stari vasi. bi vozili v šolo na Bizeljskem, en nižji oddelek iz te šole pa v Staro vas. Otroke iz področja Kapel in Župelev-ca, ki obiskujejo višje oddelke, bi vozili v šolo v Dobovi. Ko bo zgrajena cesta Pišev4©-Bi-zeljsko, se bo morda dalo s prevozi reševati tudi dokaj težavno stanje, ki je na pišečki šoli. Za področje šol Bizeljsko. Stara vas. Dobova in Kapele bi uvedli posebno avtobusno progo. Avtobus vozi otroke, ki obiskujejo dopoldanski pouk v Dobovi, zaenkrat samo opoldne domov v Ziipelevec, k.r nimajo po pouku kje čakati na popoldanski avtobus, ki bi jih sicer pripeljal domov. To je zelo pereče zlasti takrat, kadar dežuje ali sneži.
Kaj pa šola v Veliki Dolini?
Ta šola je zelo pereč, toda neresen problem že vsa ltta po osvoboditvi. Vzroki 60 subjektivni in objektivni. Vsi načrti so že vrste let pripravljeni, le za prostor, kjer naj bi nova šola stala, se niso mogli s prebivalci nikdar zedtiniti. Za gradnjo nove šole bi bilo potrebnih okoli 78 milijonov dinarjev. Velika Dolina mora brez dvoma v prvi plan. Tamkajšnja šola ima 10 oddelkov, ki poslujejo v 4 učUnleah v maitičnj stavbi in v eni »turistični« učilnici pri gradu Mokrice ... To učilnico, ki .'a za vse področje prava sramota, si je ogledal že marsikak tuji turist, ki je dobesedno zazijal od začudenja...
Odveč bi bilo trditi, da v ostalih centralnih šoilah, kot so one v Artičah, v Pišecah in v Cerkljah, ni težav. Poudariti velja zlasti to, da nobena podeželska šola nima kabineta in delavnic za predmetni in tehnični pouk, brez katerih si uresničenja šolske reforme ne moremo zamišljati. Ugotovimo lahko le to, da je suknjič, žal, povsod močno pretesen in da bo treba preudarno krpati, da ne bo počil po vseh šivih!
V okvir proslav ob 20. obletnici naše republike je garnizija v Novem mestu vključila tudi obisk nekateirih tovarn in podjetij. Za te obiske je bila določena prva polovica novembra. Vojaki so si v manjšin skupinah ogledali Industrijo motornih vozil, tovarno zdravil »Krka«, tovarno perila »Labod«, obrate »Iskre« in tovarno »Novoteks«. Tako so vojaki neposredno spoznali sistem proizvodnje v teh podjetjih, izvršitev letnih planov, tehnične procese, višino mesečnih prejemkov delavcev in razvojno pot kolektivov industrije Novega mesta.
Znova smo videli, kako so tovrstne akcije koristne, saj vojaki praktično spoznajo organizacijo našega gospodarstva. Zato ni čudno, da so imeli ob teh obiskih polno vprašanj. Zanimali so se pri delavcih za podrobnosti njihovega delovnega mesta in mesečne prejemke pa še za številna druga vprašanja iz življenja in dela kolektiva. — Na sliki: skupina borcev novomeške garnizije JLA v Industriji motornih vozil. (E. P.)
Idejno delo ■ temelj rasti komunistov
Na seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Novem mestu je ideološka komisija predložila v obravnavo program idejnovzgcjhefa dela za sezono 1963/64. Na podlagi izkušenj iz prejšnjih let in izredno plodne razprave so sprejeli program idejnega dela. Uresničili ga bodo ob sodelovanju delavske univerze in članov Zveze komunistov.
Najprej bodo organizirali dva oddelka politične šole za komuniste, ki delajo v industriji, kmetijstvu in gozdarstvu. Poleg rednih predavanj bo delo slušateljev tudi v grupah, posebno pa se bodo usposabljali s seminarskimi nalogami. Za nove člane ZK .bo več seminarjev, na katerih se bodo mladi člani podrobneje seznanili s statutom ZKJ, z vlogo organizacije KPJ oziroma ZKJ v zgodovinskem razvoju naše stvarnosti, delavskimi gibanji v svetu ter aktualnimi političnimi vprašanji in nalogami komunistov v občini.
Pred dnevi so bile končane letne konference ZK. Za nova vodstva osnovnih organizacij bodo priredili posebne seminarje, na katerih bodo obravnavana najbolj aktualna vprašanja, ki jih morajo vodstva poznati. Med drugim bodo na enodnevnem seminarju za ta vodstva obravnavali naloge pri idejnem delu, delovnih metodah, vprašanju kadrovanja itd.
Da bi temeljito seznanili člane z vprašanji notranje in zunanje politike, bo organiziran ciklus   predavanj ln
razprav. Na ta način bodo imeli komunisti priložnost, da se kar najbolj informirajo o problemih, ki jih zanimajo.
Izredno važen poudarek so dali na seji idejnemu delu v osnovnih organizacijah in delu posameznih članov, ker nekatere osnovne organizacije temu vprašanju niso posvetile dovolj pozornosti. Tako so šli mimo komunistov
nekateri pomembni dogodki in dokumenti, ki so izredno pomembni za pravilno zavze-, manje stališč.
Nedvomno bogat program idejnega izobraževanja, ki ga bo občinski komite ZK uresničil s pomočjo delavske univerze, bo prav gotovo močno vplival na nadaljnjo rast komunistov in plodnej-še delo osnovnih organizacij.
Sd.
Bogato kulturno leto v Dolenjskih Toplicah
Na občnem zboru Prosvetnega društva Maksa Henig-mana v Dolenjskih Toplicah so 15. novembra razpravljali o uspehih in prihodnjem delu društva. Tajnica PD Baj-čeva je poudarila, da je bila društvena knjižnica zelo obiskana, da pa bo treba zanjo zainteresirati tudi starejše. Samo knjižnico bo treba še registrirati in ji določiti ustanovitelja. Uspešno je deloval tudi klub, v katerem je  televizor.  Manj je bilo
dramskih uprizoritev. Kljub temu kulturno življenje v Dolenjskih Toplicah ni zamrlo, saj so med drugim zabele-1 žili kar 16 gostovanj. Predsednik občinskega Sveta Svobod in PD Ernest Jazbec je potem omenil, kako važno je prosvetno delo na vasi. Društvo je na podlagi sklepov in predlogov sestavilo nov delovni program, po katerem bo delalo v obdobju do prihodnjega občnega zbora.
D. G.
Mortln Fuls: 7
O vzgoji otrok
Izpolnjevanje dolžnosti
V začektu drugega leta starosti se otrok poskuša že po svoje sleči. Tako na primer vleče nogavico proti trebuščku. Konec drugega leta se bo znal že morda sam sleči. V tej dobi se poizkuša tudi obleči, vendar vse pomeša. V času od drugega leta in pol do četrtega leta potrebuje pri oblačenju mnogo našega potrpljenja, će mu ne dovolimo, da obleče, kar želi, ali če se mnogo vmešavamo, se razjezi. Sedaj, ko Ima voljo, da se navadi oblačiti, mu moramo pomagati. Ce tega ne storimo, se sam ne bo oblekel, zato bo dobil občutek manjvrednosti. Pri oblačenju mu obzirno pomagajmo! Obleko razporedimo tako, da se lahko začne pravilno oblačiti. Vzbujajmo mu zanimanje za manj komplicirano oblačenje, težje pa opravimo sami. Ce se mu kaj zatakne, ne končajmo sami oblačenja, ampak mu pomagajmo, da ga bo sam dovršil! Ko bo občutil, da z njim sodelujemo, bo tudi sam raje sodeloval.
Dokler je otrok še majhen, pospravimo igračke sa-
mi, veselo, kot da je pospravljanje igrač igra: »Punčko damo v posteljo, avto pa v garažo.« Do četrtega leta se bo navadil pospravljati igrače. Včasih bo to storil brez našega opomina. Dokler pa mu je še potrebna pomoč, mu prijateljsko pomagajmo! Na ta način bomo vzbujali v njem pravilen odnos do izpolnjevanja dolžnosti.
»Dober dan!« in »HvalaI«
Otrok se mora navaditi reči: »Dober dan!« ali: »Hvala!« Prvi pogoj temu je, da ima ljudi rad. Ce jih ne mara, ga težko navadimo na lepo vedenje. Zato ne spravljajmo otroka spričo tujih ljudi v neugoden položaj! Pouk o lepem vedenju je za otroka te starosti malo vreden. Njegovo lepo vedenje je v tej dobi odvisno od odnosov med družinskimi člani. Otrok bo rad rekel: »Hvala!«, te tudi ostali člani družine tnko rečejo drug drugemu. Prav tako rad bo pri pozdravljanju dvignil kapo, ker tako stori tudi njegov oče, kateremu želi biti podoben. Hkrati moramo vzbujati v njem pravilna čustva do ljudi in lepo vedenje bo prišlo samo po sebi.
(S tem zaključujemo podlistek O VZGOJI OTROK, katerega namen je bil nuditi nekoliko koristnih, splošnih navodil za vzgojo naših najmlajših.)
flllliUlilllllllllllllillllllllllllllM
Kri, ki rešuje življenja
Pretekli teden so darovali kri ha novomeški trans-s tuzijski postaji: Ivan Križan, član kolektiva Kovinar, Novo mesto; Jože Vlšček, Anton Vibanek, člana kolektiva Industrije motornih vozil, Novo mesto; Franc Krivic, mizarski vajenec iz. Cesnjic; Zvonko Pegan, član kolektiva Mizarstvo, Trtbnje; Stane Fabjan, kovaški vajenec iz Dolnjega Kamenja; Jože Canielj, član kolektiva "Dolenjka«, Mirna peč; Darinka Gajtč, gospodinja iz Novega mesta; Franc Oklešen, Alojz Kra-Sevec, Drago DJeklč, Tilka Strmec, Drago Blagojcvlč, člani kolektiva Opekarne Zalog; Ana SLapnlčar, gospodinja iz Dolnje Straže; Janez Smoiic, upokojenec iz Dolnje Straže; Alojz Lukšič, posestnik iz Dolnje Straže; Marija Bobnar, gospodinja iz Podgore; Anton Der-ganc, član kolektiva ŽTP Novo mesto; Joie Drčar, posestnik lz Podgore; Marija Crnlč, gospodinja iz Podgore; Marija Klc, gospodinja lz Podgore; J usti Drčar, član kolektiva Novolcs, Straža; Viktorija Košir, gospodinja iz Dolnje Straže.
liiiriiiHiiui«
Takole poteka pouk v učilnici v Velikem Dolu pri Koprivnici, kjer domuje en razred v zasebni stavbi. Učitelj Ivan Kos nam je prejšnji teden povedal, da je to 4. razred, ki ga obiskuje 24 otrok. »Pogoji za delo so težki, kljub temu pa gre!« nam je dejal, otroci pa so pošteno priznali, da so včasih pridni, včasih pa nc...
Volitve novih šolskih odborov
Mandatna doba starim šolskim odborom je potekla, tato bodo v kratkem Izvolili nove. V občini Videm-Krško so se na to pripravili z vso vestnostjo, tako v mestu in na podeželju, ker se zavedajo vloge, ki jo ima ta družbeni organ. Kako pomembno delo lahko opravi šolski odbor, nam je povedal upravitelj osnovne šole v Vidmu-Krškem JOŽE URBANC.
0 Tovariš upravitelj, ali bi hoteli za uvod povedati nekaj o delu prejšnjega šolskega odbora?
»Ob izvolitvi je štel 21 članov, zaradi nedelavnosti pa so bih nekateri razrešeni, tako da je bilo ob koncu mandatne dobe v odboru le še 13 ljudi. Poudarjam, da so ostali res delavni ljudje, ki so se zelo zanimali za uspehe in probleme šole.
Vprašanja, ki jih je reševal šolski odbor, so bila različna, najpogosteje pa so obravnavah finančno gospodarsko poslovanje, šolska pravila, učno in vzgojno delo, izvenšolsko dejavnost, učni kader, stanovanjske zadeve itd. Na svojo pobudo je odbor v celoti pomagal pri ureditvi kanalizacije okrog šolskega poslopja, tehničnih delavnic in vrsti prostovoljnih akcij. Pri odboru sta delali tudi dve komisiji: socialnozdravstvena in
komisija za šolsko mlečno kuhinjo. Da je bilo delo bivšega šolskega odbora tako uspešno, se je treba zahvaliti zlasti njegovemu predsedniku Darku Mižigoju.«
0 Po kakšnih merilih bo sestavljen novi šolski odbor?
»Na skupno sejo KO SZDL, kjer smo obravnavah to vprašanje, smo povabili predstavnike vseh gospodarskih, družbenih in političnih organizacij ter društev in jih seznanili s problematiko šole ter nalogami šolskega odbora. Zanimanje je bilo spričo vsega tolikšno, da smo brez kakšnih posebnih težav sestavih kandidatno listo za nov šolski odbor, ki naj bi štel 19 članov. Med kandidati so predstavniki večjih gospodarskih organizacij, SZDL, DPM in občinske skupščine. Podružnični šoli (v Zdolah in Dolenji vasi) bosta imeli
svoje odbore, vendar bosta volili po enega kandidata tudi za centralni šolski odbor.« 0 Naštejte, prosim, nekaj najvažnejših vprašanj, ki jih bo moral obravnavati in reševati novi šolski odbor?
»Novi šolski odbor bo obravnaval in reševal predvsem
takale vprašanja: gradnjo no-ve šole, ki je v Vidmu-Krškem nujna, uč«i kader, stanovanjske zadeve, linanč-no gospodarsko poslovanje šole itd. Da bi čim uspešneje delal, bo moral šolski odbor najtesneje sodelovati z vsemi družbenimi činitelji, ki imajo interes za vzgojo in izobraževanje šolske mladine^
šola dela v izredno težkih pogojih. Trenutno manjka tudi 8 predmetnih učiteljev in profesorjev ter dva učitelja. Učna mesta smo razpisali, odziva pa ni bilo, ker kandidatom ne moremo zagotoviti primernih stanovanj.
Novi šolski odbor se bo moral torej lotiti težkega dela!« I. Z.
VSAK ČETRTEK: DOLENJSKI LIST!
Da je bil tudi letos šolski odbor na Vidmu eden najboljših v krški občini, je nemajhna zasluga njegovega prizadevnega predsednika Darka Miži-goja
Ljubezen, dolga 56 let
Zmotil sem ga, ko je po kosilu v četrtek popoldne pravkar prebiral naš tednik. JOŽE KLADNIK, upokojeni šolski upravitelj, je imel ta dan 75 let in 3 dni. Čestital sem mu za lepi jubilej, in že sva bila sredi prijetnega pogovora.
— Vaše prvo službeno mesto v življenju?
— 16. septembra 1907 v Halozah.
— Pa ste Sevničan?
— Seveda! Oče je bil sedlar, tapetnik in neka) malega »emlje je imel. Od leta 1913 dalje sem bil pa ves čas na sevniški šoli.
— Delali ste kot...
— Bii sem učitelj, upravitelj osnovne šole in tudi upravitelj vajenske šole. Letos septembra je poteklo 56 let, kar sem začel učiti.
— Do kod sežejo spomini, ko se ozrete nazaj?
— Tja okoli leta 1895, ko sem prišel v prve stike s študenti.
— Kakšna je bila takrat Sevnica?
— Majhen kraj. Samo kopitarna je stala v Šmarju. Največ vpliva so imeli Nemci, lastniki tovarne. Delo so dobili samo tisti obrtniki, ki so trobili v njihov rog. S pomočjo Sildmarke so nato Nemci ustanovili schulvereinsko šolo, menda je bilo leta 1885. Otroke so pridobivali na ta način, da so prirejali vsako leto božičnlce, ob koncu šolskega leta pa veselice z obdarovanjem otrok in staršev. Nato so začeli tudi Slovenci z božnlčnlcaml in letnimi prireditvami. Prišlo je včasih tudi do pretepa, če sta bili veselici na isti dan. Leta 1908 je prišlo do hudega spopada: vmes so posegli tudi starši, tako Slovenci kot nemšku-tarfi.
— Pa ste bili vseh 56 let aktivni učitelj?
— Ne, od 1948 do 1958 sem preživel deset let v pokoju, nato pa sem se reaktivirah Dolgčas mi je bilo po službi. Vedno sem bil vajen delati.
— Do kod ste prišli po svetu najdlje?
— Do Seraksa na perzijski meji; kot avstrijski vojak sem prišel v prvi svetovni vojni v rusko ujetništvo, od koder sem se leta 1918 vrnil.
n- ln med drugo svetovno vojno?
— Nemci so me izselili v Koburg na Bavarskem. Sin Savo je delal s partizani v Sevnici že leta 1941. V jeseni 1942 so ga Nemci aretirali, odpeljali v Celje, tam obsodili na smrt in ga 19. septembra 1942 v Mariboru ustrelili.
— Ste imeli več otrok?
— Sina, ki je umrl leta 1939, in hčerko, ki živi v Ljubljani.
— Kdaj ste bili v življenju najbolj' veseli?
— Vedno, kadar sem imel v šoli uspeh! Delal sem tudi pri Sokolu: če smo imeli veliko prireditev, sem bil zadovoljen.
— Kakšna se vam zdi Sevnica po polstoletju?
— Je kot noč in dan. Od hiše, ki gre od Plausteinerja do postaje, je stala takrat ena stavba, zdaj pa je že celo naselje.
"— Ste radi živeli tu?
— Bilo mi je všeč.
— Hud kadilec?
— No, včasih sem jih spi-hal po 25 do 30 na dan. zdaj po 15 do 18 ljubljanskih Morava.
— Kaj pa kozarec dobrega vina?
— Ga ni! Rad sem hodil v gostilno, pa ne zaradi vina, temveč zavoljo družbe. Vrgli smo tarok ali marjaš.
— Živite v svoji hiši?
— Da. ie od 1938.
— Najljubše knjige?
— Rad sem bral Aškerca in Prešerna, pa druge izdaje: polovico sem jih znal na pamet. Tudi Gregorčiča.
— Sle na tekočem z novimi dogodki?
— O, pač, berem Delo. Dolenjski list. Zasavski tednik, TT in Tovariša.
— Pokonci se držite kot mladenič. Ste ,..
— Seveda, telovadba v društvu, to se človeku pozna!
— Ka) pa sle delali v društvih?
— Vse funkcije sem imel: bil sem blagajnik, tajnik pa načelnik Sokola. Od 1929 do 1931 smo zgradili sedanji telovadni dom v Sevnici.
— Kako sodite o kulturnem življenju in športu v Sevnici?
— Lahko bi bilo boljše.
— Zakaj ni?
— Manjka sposAnih vaditeljev, ni pravega id.alizma, razen pri posameznikih. Vsako malenkost hočejo imeti plačano. Vem, ne vsi, toda...
— Česa se še radi spominjate iz preteklosti?
.— Leta 1924 sem ustanovil gasilsko godbo na pihala. Vse do 1941 sem ves čas vadil, učil in še iz svojega sem plačal kak liter vina, če smo kje bili.
— Naš tednik poznate?
— Že več let ga berem, ravno prejšnji teden pa sem bil v njem.
— Kako, prosim?
— Vnuk me je spoznal: na kolesu pred gasilskim domom.
— Od kdaj kolesarite?
— že od 1911. leta. V življenju sem imel štiri kolesa; dve so mi zaplenili Nemci, tole (stalo je pred hišo) pa mi še kar služi.
— Kam pogosto zavijete?
— V Sevnico vsak dan: na-kupovat, po pošto, pa še kaj.
Že 43 let živi Jože Kladnik v srečnem zakonu. Sam še naseka drv kot mladenič, po kosilu ne gre počivat, ob desetih zvečer pa leže k počitku. Številni učenci se ga s hvaležnostjo spominjajo, spoštuje pa ga vse v Sevnici in daleč na okoli. Uspehi in dobra življenjska pot njegovih učencev — to dvoje je bilo in je njegovo največje zadovoljstvo. Tg.
»Punce, čez deset minut bo zvonilo!« Vendar ta vest ni ujezila nobene izmed deklet, ki obiskujejo osnovno šolo na Vidmu v popoldanski izmeni. V živahnem pogovoru pod toplimi žarki novembrskega sonca so se pomenkovale o mnogočem, kar smejo vedeti samo one
KRŠKO: prvi korak k pridobitvi poklicev kmetijskih delavcev
Delavska univerza v Vidmu. Krškem je 5. novembra sklicala v sodelovanju z občinskim odborom SZDL posvet s predstavniki KZ. Posvetovanju je prisostvoval tudi referent za kmetijstvo pri občinski skupščini. Pogovorili so se o obliki izobraževanja kmetijskih delavcev zaposlenih v socialistični proizvodnji, kakor tudi tistih, ki kakorkoli so-sodelujejo s KZ. Udeleženci posvetovanja so menili, da je potrebno čimprej organizirati načrtno strokovno izobraževanje kmetij skih delavcev, ki jim bo omogočilo pridobitev poklica. Do sedaj so bile namreč kmetijskim delavcem priznane kvalifikacije, kar pa je spričo zahtevnejših nalog v sodobnih pogojih moderne-nega kmetijsbva premalo. Slušateljem tečaja bodo predavali domači kmetijski strokov-"njaki. Predvidoma bo tečaj organiziran že v letošnji se-
»Škrat« že, toda tre pravi!
Približno 12 naših bralcev iz Tržišča in Šentjanža nas je te dni opozorilo na napačen podpis pod fotografijo, ki smo jo objavili pred tednom dni na tej strani: stiska za mizo v konferenčni sobi je bila posneta v Šentjanžu, ne pa v Tržišču, kot smo po pomoti zapisali. Bil je škrat, a ne tiskarski — temveč naša napaka, zaradi katere se učiteljskima kolektivoma v Šentjanžu in Tržišču opravičujemo. Naročnikom, ki so menili, da je treba iskati to tiskarsko napako v zadnji številki, pa svetujemo, da si ogledajo pravega »škrata«, ki smo ga danes objavili na 9. strani našega tednika.
Za prijazno opozorilo pa vsem — prav lepa hvala!
Uredništvo
zoni in bo nadaljeval delo v naslednji sezoni.
Za splošno izobraževanje kmetijskih delavcev so udeleženci posvetovanja sprejeli izobraževalni program. Ta obravnava razvoj kmetijskih obratov in posameznih zadrug do leta 1970, obdelovanje zemlje, vrste in uporabo umetnih gnojil, kakor tudi vzrejo in pitanje govedi v pogodbenem sodelovanju, pridelovanje krme in osnove sadjarstva. Predavanja, ki bodo potekala v obliki razgovorov, bodo organizirano verjetno že 20. no-
vembra in bodo trajala do aprila 1964.
Sekcije za izobraževanje pri KO SZDL pa bodo prav tako pripravile s kmetovalci razgo. vore s področja kmetijstva. Na takih razgovorih bodo obravnavali predvsem tista kmetijska vprašanja, za katera je največ zanimanja. Znano pa je, da se kmetovalci zanimajo za vzrejo govedi in prašičeT v pogodbenem sodelovanju in za perspektivni razvoj kmetijstva z ozirom na krajevno področje.
Kaj pa sindikat prosvetnih delavcev v Brežicah?
Sindikata prosvetnih delavcev pravzaprav ni več, saj se je aprila letos združil s sindikatom ostalih uslužbencev v enoten Sindikat de-levcev in uslužbencev družbenih dejavnosti. V zvezi s tem je bil tudi v brežiški občini prejšnji Sindikat prosvetnih ln znanstvenih delavcev razfonniran, v okviru Sindikata delavcev ln uslužbencev družbenih dejavnosti pa je bilo za prosvetne delavce ustanovljenih deset sindikalnih podružnic. Te naj bi delovale- in živele v vseh Šolskih središčih v občini.
Le Štiri od na novo ustanovljenih sindikalnih podružnic so zaživele vsaj toliko, da pobirajo članarino in jo odvajajo višjim sindikalnim organom. To so podružnice v brežiški gimnaziji ter osnovnih šolah Brežice I, Dobova to Velika Dolina.
Težnje so deljene: nekateri prosvetni delavci zahtevajo eno samo sindikalno podružnico prosvetnih delavcev v vsej občini, drugi spet temu nasprotujejo, največji del pa molči in pravi: »Naj odločijo drugi .. .«
Pred dvema mesecema je bil sklican  sestanek  zaradi ponovne
združitve v eno sindikalno podružnico prosvetnih delavcev. Občinsko sindikalno vodstvo ne ve niti. če je bil sestanek sklepčen, niti kakšne sklepe so na njem sprejeli, Slišati je, da je bilo sklenjeno, da bodo v vseb desetih šolskih središčih ustanovili pododbore. Sklep je ostal samo na papirju in nihče ga nI uresničil. Zapisnik o tem sestanku doslej Se nI priromal na občinski sindikalni svet, tam pa tudi ne vedo, kdo je predsednik, kdo tajnik in kdo blagajnik tet kdo so člani odbora te nove, združene sindikalne podružnice. Na dopise ni odgovorov, nihče tudi na najde časa, da bt se osebno zglasij na sindikalnem svetu ln povedal kako in kaj.
Pravila Zveze sindikatov Jugoslavije določajo, da morajo sindl-kalne podružnice o svojem delovanju in sklepih obveščati najbliži jI sindikalni organ, to Je občinski sindikalni svet, in da morajo voditi finančno poslovanje po posebnem pravilniku. Vse kaže, da bo treba prosvetne delavce v brežiški občini še enkrat zbrati na skupnem sestanku ln v odbor izvoliti ljudi, ki bodo voljni delati.   I. V.
Bogdan Borčič razstavlja v Celovcu
V Celovcu in Beljaku prireja Zveza sindikalne mladine na Koroškem tudi letos zanimive kulturne tedne pod naslovom »Mladinski forum 63«. Mladina se sestaja na raznih razstavah, diskusijskih večerih, tekmovanjih, koncer-
Glasbeni filmi v Krškem
V kinu »Svobode« v Vidmu-Krškem vrtijo ie od 18. novembra dalje nekaj najboljših svetovnih glasbenih filmov. Organizator tedna glasbenega filma, ki se zaključi jutri, je DPD »Svoboda«. Pobudnik za predstave OLAF LOVRENCIC, ki je prevzel vrsto organizacijskih poslov, je ta kulturni dogodek v Vidmu-Krškem takole označil:
»Teden glasbenega filma smo organizirali zlasti z namenom, da obiskovalci ln ljubitelji kvalitetnih filmov spoznajo tudi vrhunske stvaritve te vrste. Krčanl so kulturnega razvedrila žejni, zato so z zanimanjem, če že ne z navdušenjem, sprejeli program. Po tem je moč soditi, da podobnih stvari zelo pogrešajo. Morda bi bili na boljšem, če bi povabili na gostovanje npr. ljubljansko ali kakšno drugo opero. Toda zdaj si tega še ne moremo privoščiti, ker ni sredstev, pa tudi dvorana ne ustreza.«
Filmski spored vsebuje 7 najbolj znanih in priljubljenih glasbenih filmov. DPD »Svoboda« je ob tej priložnosti izdala ciklostlrano brošurico ■ kratko vsebino vseh predvajanih filmov, kar je gledalcem v nemajhno pomoč za boljše razumevanje.
Bogdan Borčič: RAZTRGANA MREŽA
tih, predstavah in predavanjih, kjer spoznava izdelke vajencev, umetnost, umetniška ustvarjanja sosednih dežel in podobno. Na mednarodni umetniški razstavi v celovškem »Domu mladine« razstavlja te dni poleg koroških in italijanskih umetnikov tudi * Ljubljančan Bogdan Bor1-čič. Umetnik, ki se je letos poleti po večletnem bivanju v Novem mestu preselil v Ljubljano, je s svojimi deli vzbudil na Koroškem precej zanimanja.
E. P.
Ljubljansko gledališče pride v Semič
V nedeljo, 24. novembra, bo ob 9. dopoldne v Semiču spet gostovalo ljubljansko gledališče z Borovimi »Raztrgane i«. Semičani so nazadnje gledali »Raztrgane*« leta 1944, zato se zdaj močno veselijo ponovne uprizoritve. Vstopnice, ki so v predpro-daji v trgovini pri ToncTd, gredo kar lepo v promet.
F. D.
ae:
REICHSTAG V PLAMENIH

45
Za ta korak se jc odločil šele zadnje dni pred obračunom. Rohm je končno, poveljeval oddelkom SA, ki so bili pomembna sila, in vsi voditelji SA — Obergrupeniuhrerji — 80 bili Kohmovi bližnji prijatelji. Toda res je tudi, da so bili Rohm in njegovi prijatelji silno nepopularni zaradi izgredov, razsipnosti in moralne pokvarjenosti.
Rohm je opazil, da se nekaj dogaja in da je SA v defenzivi, zato je 16. maja izdal povelje lokalnim voditeljem SA, naj beležijo vse obtožbe in napake proti oddelkom SA.
Prihodnji tedni so zaviti t skrivnost. Kasnejša poročila o teh dogodkih in pričevanja očividcev si nasprotujejo. Dokumentov ni več. Po porazu Nemčije o teh dogodkih niso našli nobenih dokumentov. To je del zgodovine Hitlerjeve Nemčije. Za njim ni smela ostati nobena sled.
Popolnoma jasno je samo dejstvo, da je Hitler ostal pri sporazumu z armado in je zato 4. junija poklical na razgovor Rohma. Kasneje (že po obračunu) je Hitler o tem sestanku dejal, da je opozoril Rohma, naj ne poskuša začeti drugo revolucijo. »Izrecno in zadnjikrat sem ga prosil, naj se upre tej neumnosti, naj uporabi svojo avtoriteto, da bi zaustavil razvoj stvari, ki bi v vsakem primeru mogle privesti le do katastrofe.« Hitler je tudi dejal, da je zagotavljal Rohmu, da ne namerava razpustiti SA oddelke, toda opozoril ga je na njegove skandale in na razsipno in čudno življenje njegovih najbližjih tovarišev v vodstvu SA. Najbrž mu je tudi povedal
tsvoji nameri, da postane Hindenburgov naslednik, in mu naj ne dela težav s svojimi spori z armado.
Rohm ni nikoli povedal, kaj sta s Hitlerjem govorila. Če bi hotel to storiti, bi moral povedati takoj, kajti 26 dni po tem sestanku ni več živel.
Dva dni kasneje je Hitler odločil, naj bi oddelki SA Sli na enomesečni dopust; v tem času ne bodo smeli nositi uniforme in se ne bodo smeli udeleževati no-
?»enih prireditev in vojaških vaj. Dan za tem je iz-avil Rohm, da odhaja na bolniški dopust za nedo-očen čas. Rohm je odšel iz Berlina trdno prepričan, da se v bližnji bodočnosti ne bo zgodilo nič posebnega. To govori tudi proti kasnejšim Hitlerjevim navedbam, da je Rohm pripravljal svojo revolucijo za konec junija. Saj je vendar bil na dopustu in so ga zadnji dan prav tega meseca našli nič hudega slutečega v postelji.
Hitler je govoril kasneje (13. julija 1943) pred Rcichstagom in pred poslanci o Rohmovi krivdi. V parlamentu je pojasnjeval, da je hotel Kolun z generalom von Schleicherjem vreči tedanjo nemško vlado, zliti armado in vsa nacionalna združenja v eno samo organizacijo, kateri bi načeloval Rohm, general Sehleicher pa naj bi postal podkancler.
Težko je iz Hitlerjeve zgodbe o Rohmovi zaroti izluščiti resnico. Zgodba o tem je bržkone laž. Po vojni je nekdanji notranji minister Frick izpovedal, da Je Hitlerja prepričal o Rohmovi zaroti Himmler. Če je Hitler samo igral užaljenega furerja in se pretvarjal v svojem besu, je na dan obračuna zaigral veliko \logo. Ljudje, ki so Hitlerja dobro poznali, pravijo, da je tudi sicer znal odlično igrati in se pretvarjati.
Junij 1934 je bil mesec temnih pričakovanj. V Berlinu je bilo ozračje naelektrizirano. Sirila so se razna napovedovanja 'i povsod so ugibali, kaj se bo zgodilo.
HITLER OBIŠČE MUSSOLINIJA
V juniju 1934 je Hitler odšel prvič kot kancler na obisk v Inozemstvo. Obisk je bil namenjen njegovemu tedaj še »starejšemu bratu« v politiki — Krni t u Mussolinijii. Srečala sta se 14. junija v Benet-
Sah. Hitler se je počutil kot učenček. Mussolini jc 11 na vrhuncu svoje slave in je sprejel Hitlerja v ble-Sčečl uniformi, s kratkim mečem ob boku.
Hitler je prispel v skromnem dežnem plašču in z mehkim klobukom. Tega prvega srečanja ni Hitler nikoli prebolel, saj se je zdel ponižan, ko mu je italijanski diktator svetoval:
»V svoji hiši morate uvesti red ...« Hitlerju je svetoval, naj levemu krilu strank prepove delo. Hitler se je vrnil iz Benetk potolažen, toda razdražen kot sršen. Morda ga je tudi to srečanje sililo, da se je odločil za Goringov in Himmler-Jev načrt. — Skoraj bi morali verjeti, da je Hitler še vedno upal, da se bo Rohm unesel in da bo tudi Strasser popustil. Vedno bolj se je nagibal na zmerno stran v stranki, in to tem bolj, ker ga je skrbelo še nerešeno vprašanje predsedniškega mesta, ki ga bo kmalu izpraznil betežni Hindenburg. Vendar je še odlašal in se izogibal akcije.
KOCKA JE PADLA
Hitlerja je medtem razdražil von Papen, ki je 17. junija obiskal univerzo v Marburgu. V govoru, ki ga je tu imel, je v glavnem govoril o »drugi revoluciji« in o zlorabi nacistične propagande. Hitler je spoznal, da je pred veliko krizo in da ne more več odlašati akcije. K temu ga je silil tudi sprejem pri starem hudo bolnem predsedniku Hindenburgu 21. junija. Zdravniki so mu komaj dovolili kratek razgovor, še važnejše pa je bilo srečanje z generalom von Blom-bergom, obrambnim ministrom.
Stari predsednik, ki je bil hkrati tudi vrhovni poveljnik armade, jc Hitlerju o notranji politiki dejal:
»Nemčija potrebuje red, tudi armado je treba spoštovati. Zvedel sem stvari, ki so ine razjezile...
Zbornik o dolenjskih poštah
Direkcija Pošte, telegrafa ln telefona v. Ljubljani pripravlja zanimiv Zbornik dolenjskih pošt. Album bo obsegal fotografske liste o 64 dolenjskih poštah po stanju preteklega leta, ko je bil še novomeški okraj, V albumu bodo prikazani poštni uradi, pa tudi vsi ti kraji na .ozemlju občin Novega mesta, Metlike, Črnomlja, Brežic, Vjd-ma-Krškega, Trebnjega in Sevnice. Fotografski del je pripravil referent za dokumentacijo pri PTT podjetju v Ljubljani Stane Košir, ki je navdušen fotoamater in je obšel vse te kraje s svojo kamero. Izredno so mu uspeli posnetki Novega mesta, Črnomlja, Metlike, Otočca in drugih krajev. Vsak list objavlja tudi podatke o poštnem  prometu  in krajevnih
dejavnostih. Tiskane tekste je oskrbela poštna tiskarna v Ljubljani.
Širši javnosti Je manj znano, da izdajajo uslužbenci podjetja PTT tudi svojo revijo. Urednik je nečak slovenskega pesnika Otona Zupančiča — Oto Župančič, ki je uslužbenec ljubljanske poštne direkcije. Poštna revija objavlja od časa do časa tudi zgodovinsko gradivo o naših poštah. Med prvimi, ki je začel zbirati tako gradivo, je omeniti dr. Boga Kurbusa, poštnega inšpektorja. Podatke o telegrafu in-telefonu pa je zbral tudi tehnični inšpektor PIT tov. Brus. Bogato zbirko poštnih pečatov ima Ivan Šimenc pri direkciji PTT. Tov. Šimenc ima tudi krasno zbirko poštnih znamk.
Avtor zbornika o dolenjskih
Z obema rokama hkrati vrti Rihard Kolman ročice, da bo pravočasno zaprl progo blizu Blance. Veliko železniških čuvajnic na cestnih prelazih je posebnost Spodnjega Posavja, zlasti pa še odseka proge med Brestanico in Sevnico
NAGRADNO KRIŽANKO
bomo objavili v prihodnji številki — ne zamudite je! Za tiste, ki jo bodo pravilno rešili in bodo izžrebani, smo pripravili lepe. denarne in knjižne nagrade!
99
Pozor, Rihard, B-3 prihaja!46
V čuvajnici št. 19 ob zasavski železnici na Blanci je pozvonil telefon. Službujoči čuvaj, 27-letni Rihard Kolman iz Sevnice, je dvignil slušalko in se javil. Prihajal je brzi tovorni vlak za Zagreb.
Železniški čuvaj Rihard Kolman, oblečen v temno modro uniformo z vsemi ustreznimi našitki, je vzel rdečo zastavico in se postavil pred signalni mehanizem. Potem je začel vrteti ročice. Natanko 33 obratov. Kakih 600 metrov ob progi navzdol se je v tem trenutku spustila rdeče rumena zapornica in ustavila cestni promet. V nekaj trenutkih so bili zaprti vsi prehodi čez »železno cesto««. STOP, vlak ima prednost!
Brzi tovorni .vlak B-3 je prihajal s hitrostjo kakih 50 km na uro. Vlekla ga je velika temno zelena Dieslo-va lokomotiva, ena tistih, ki že nekaj časa vozijo na glavnih jugoslovanskih progah. Ko je vlak dirjal
mimo čuvajnice, se je zdelo, kot bi potegnil tornado. To je trajalo, dokler ni v oglušujočem ropotu zdrvelo mimo vseh 40 do 50 vagonov.
Ko je Rihard-ugotovil, da je vlak že dovolj daleč, je zapornice spet dvignil. V službeni dnevnik je zapisal: »804, B-3...« Vlak B-3 je šel torej mimo ob 8.04 minute. Rihard je dvignil slušalko in se javil.
»Kolikokrat stopite k signalnemu mehanizmu, odkoder zapirate železniške prehode?«
»Moj službeni čas je 12 ur. Medtem gre mimo do 40 vlakov. Zapornice spustim 5 minut pred prihodom vlaka. Zapiram počasi, da bi mogli tisti, ki so že blizu prehoda, nadaljevati potovanje po cesti.«
»Kdaj je vaš delovni čas?«
»Podnevi in ponoči. Izmenjavamo se.«
»Koliko vas je v tej čuvajnici?«
»Trije. Pred menoj je bil Ivan Sovdat.«
»Ste stalno tu v službi?« »Ne, ker sem iz .leteče". V tej skupini sva dva. Nadomestujeva čuvaje, ki so na dopustu ali so bolni. Najin teren? Vse čuvajnice od Sevnice do Vidma-Kr-škega.«
»Koliko časa ste že železničar?«
»Osem let.«
'Ste bili v kakšni šoli za čuvaje železniških prog?«
»Bil sem na posebnem tečaju.«
Razgovor je prekinil nov telefonski poziv. Rihard je vzel na znanje, da prihaja potniški vlak št. 59-10. Spustil je zapornice. Medtem, ko smo pričakovali vlak, ki vozi tudi do 70 km na uro, sta se pred zapornico ustavila osebni avtomobil GE-63-02 in tovornjak NM-34-35, očitno namenjena v Sevnico.
»Na tem odseku dvotirne železniške proge velja pravilo desne vožnje, medtem ko je ponekod v veljavi le-
»Na to bi moral že prej pomisliti. Za hip sem v začetku že dopustil to možnost, potem sem jo zavrgel, ker se mi je zdelo preveč zamotano in ker trdim, da je resnica zmerom preprosta. Trupla malega Alberta niso na Trgu de la Concorde odložili njegovi morilci.
»Kdo pa?«
»Ne vem, ampak to bomo kmalu zvedeli.« »Kako?«
»V časopise sem dal oglas. Spomnite se, da je Albert malo pred peto popoldne, ko je sprevidel, da mu mi ne moremo pomagati, imel telefonski pogovor, ki ni bil namenjen nam.«
»Ali je po vaše prosil za pomoč prijatelje?«
»Mogoče. Vsekakor se je z nekom sestal. In ta nekdo ni prišel o pravem času.«
»Kako to veste?«
»Pozabljate, da je rumeni avto dobil okvaro na Nabrežju Henrika IV., kar je trajalo precej časa.«
»Tako da sta oba moža, ki sta bila v avtu, prišla prepozno?«
»Natanko tako.«
»Trenutek! Tudi jaz imam pred očmi vse spise o tej zadevi. Kot trdi vaša vedeževalka, je avto stal nasproti »Malega Alberta« približno od pol devetih do devetih. Truplo pa je bilo odloženo na pločniku Trga de la Concorde šele ob eni zjutraj.«
»Morebiti sta se vrnila, gospod sodnik.«
»Zato, da sta odnesla žrtev hudodelstva, ki ga nista storila, in jo odložila drugod?«
»To je možno. Nič ne razlagam. Ugotavljam.«
»In kje je bila medtem Albertova žena?«
postali tov. Stane Košir je prežšul mladost na Dolenjskem, kjer je bil njegov oče želspito uslužbenec v Trebnje« aSjegov sin Ivan je dobil ftko pobudo za likovno udejalovanje pri znanem no-vomslem slikarju in -peda-goguarof. Germu, ki ga je poučiti na novomeški gimnaziji isanje. Zdaj uporablja tov. I išir svoje umetniške sposfll losti na fotografskem podi« u. Krajevne posnetke dela  relikim razumevanjem za pj ilno podajanje in iskanje tt »ljšega zornega kota. V  U likih  stavbe  PTT v Ljubi i ima Košir stalno razšli i svojih posnetkov iz vseh Itajev Slovenije. Tov. Koši« j je treba pohvaliti za njegt I lepo zamisel o zbiranju I jfliva o dolenjskih poštah! krajih Dolenjske in Belejfejine, prav tako tudi direA podjetja PTT, ki je omoftllo   zbiranje gradiva in ino albuma.
Jože Zupančič
»Kar sami peljete repo?« — »Seveda, saj hodimo že v šolo: v 1., v 2____razred
v Podlog,« so nam povedali otroci v Veliki vasi, nagneteni na vozu z repo, ki ga
je voliček peljal domov
Cigani na Švedskem
va vožnja,« je pojasnil čuvaj Rihard, ko je bil osebni vlak 59-10 že mimo.
Prisrčno slovo, ker je pot vodila dalje. Rihard Kolman je sedel v čuvaj, nico in pričakoval naslednji vlak. Vestnost in budnost ter vztrajnost so zanj poglavitne naloge, dokler je v službi. Od svojega . delovnega mesta se ne sme oddaljiti vse dotlej, dokler ne pride izmena. Tak pa rriofa biti vsak od 50, 100 ali več čuvajev, ki zapirajo železniške prehode čez eno najbolj prometnih železnic ob Savi.
Ivan Zoran
Avseniki v Švici
Priljubljeni slovenski kvintet bratov Avsenikov je iz Tirolske, kjer je nastopal več /tednov, dopotoval v Švico, kjer bo imel vrsto gostovanj v Zurichu in drugih švicarskih mestih. V Švici bodo Avseniki ostali blizu mesec dni.
Mginotova linija ,fria dražbi
Zitjnita Maginotova linija, Tso jo zgradili Francozi pd drugo svetovno vojno, I bi ohranili svojo deželo Jed napadom nacistične Ifičije, že četrt stoletja počit popolnoma neuporabna, tle njenih utrdb, be-tonslj bunkerje in vojaške zgrA sedaj prodajajo na dral"
T* so pred nekaj dnevi vedjrttevilo zgradb prodali nek* podjetju, ki namerava ''*s dobro ohranjenih vojr objektih urediti stanovanja svoje delavce in natAnce. Ti se bodo lahko I*** nekaj mesecev vselili 1 ^aginotovo linijo pri Novinu, Doncourtu in ErlWhi.
Na Švedskem živi le kakih 8000 Ciganov. To je razmeroma majhno število in Švedom prav gotovo ne bi bilo pretežko živeti z njimi v miru. Kljub temu prihaja neprestano do raznih sporov, ki so jim vzrok predvsem" najrazličnejši predsodki.
Mlada Ciganka, ki se je po razgibani mladosti umirila, je v teh dneh začela pisati roman iz svojega okolja, iz ciganskih šotorov ob robu ceste. Katarina Taikon je dala knjigi enostaven naslov »Ciganka«. V knjigi opisuje svojevrstne navade in običaje Ciganov in se v njej seveda zavzema za svoje rojake, ki bi prav tako radi živeli v urejenih stanovanjih in pošiljali svoje otroke v šolo.
Katarina Taikon se je v starosti dvanajstih let, kmalu po svoji poroki z enako starim dečkom, ločila od svoje družine. Nato jo je podpirala država, da je končala osnovno šolo in nato še trgovsko šolo. Delala je pri filmu in gledališču, kasneje se je znova poročila, z nekim Švedom. Danes ima komaj trideset let, je mati treh otrok — »človek, kot
vsi drugi, čeprav vsi ljudje o tem niso povsem prepričani«.
»Naveličala sem se že psovk in žalitev,« pravi Katarina Taikon, »zato sem napisala to knjigo, ki naj vzpostavi most k našemu ljudstvu, katerega usoda ni vselej tako vese-la in romantična, kot trdi legenda, ampak je nered-kokdaj tragična.«
0 krapih v Brestanici -le potegavščina?
»Recimo, da so jo ravno takrat spravili na varno.«
»čemu bi je ne ubili hkrati z možem, ko pa je najbrž tudi ona vedela, saj je vsekakor morala videti morilce?«
»Kdo lahko reče. da ni bila zdoma? Nekateri moški pošljejo ženo drugam, kadar morajo urediti resno zadevo.«
»Se vam ne zdi, gospod komisar, da vse tole tudi nas oddaljuje od ubijalcev, ki se, kot pravite, zdajle klatijo po Parizu?«
»Kaj nas je spravilo na njihovo sled, gospod sodnik?«
»Truplo na Trgu de la Concorde, seveda.«
»Zakaj se ne bi še enkrat povrnili k njemu? Veste, mislim, da nam ne bo težko^ tolpo dobiti v roke, ko bomo vse razumeli. Treba je samo razumeti.«
»Vi domnevate, da so ubili nekdanjega natakarja zato, ker je preveč vedel?«
»To je verjetno. In poskušam zvedeti, kako to, da je vedel. Ko bom to odkril, bom vedel tudi to, kar je vedel«
Predstojnik mu je pritrdilno pokimal ln se nasmehnil, ker je čutil, da si moža nasprotujeta. Kar se tiče Colombanija, je že prej hotel spregovoriti.
»Morebiti vlak?« se je vmešal.
Svoje spise je do dobrega poznal in Maigret ga je spodbodel.
»O katerem vlaku govorite?« je pozvedel Comčliau.
»Od zadnje zadeve,« govoril je Colombani in njegov kolega ga je s pogledom priganjal, »od zadnje zadeve vemo za neko manjše dejstvo, ki ga namenoma nismo objavili, zato da bi tolpa ne bila posvarjena. Prosim, poglejte na zemljevid številka 5, ki je dodan spisom. Napad dne 19. januarja je bil storjen pri zakoncih Rival, ki sta oba, žal, mrtva, kot tudi njun hlapec in dekla. Njuna kmetija se imenuje »Pri nuni-cahe, gotovo zato, ker je sezidana na ruševinah nekdanjega samostana, in leži skoraj pet kilometrov daleč od vasi. Ta vas Godcrville Ima železniško postajo, kjer se ustavljujo potniški vlaki. To je na glavni progi
F Tako boš vsaj vedel, kam gre denar!
V Vidmu-Krškem smo ujeli govorice, da je v brestaniškem ribniku poginilo 200 krapov, ki jih goji ondotna ribiška  družina. Predsednik ribiške družine Brestanica— Krško Jože Mam je bil, ko smo ga obiskali s tem vprašanjem, zelo presenečen in nam je pojasnil: — Zveza ribiških družin iz Novega mesta nam je lani posredovala iz NRH — mislim, da iz Pi-sarevine — pošiljko 2700 kra-povih mladic. Prispele so 27. aprila 1962, vložili smo jih v oba ribnika in kakšnih 300 prodali zasebnikom. Vse mladice so do konca meseca avgusta 1962 poginile. Smrt jih Je najbolj žela v prvih dneh in v prvem mesecu. Preden smo ribnik delali, je vodo preiskal Inštitut za kmetijstvo v Ljubljani, to je bilo leta 1947. Vse krapove mladice, ki smo jih vložili, so se lepo obnesle, razen prej omenjene pošiljke. Letos smo
jih zredili devet tisoč — dobili smo jih iz Maribora in iz Ljubljane — 2. novembra pa smo vložili 2700 krapovih mladic, ki se zelo dobro drže. Vmes je najbrž potegavščina na račun lanske smrtfte žetve — je še dejal in se nasmejal.
Pa^FUselj. Ni vam treba praviti, da so redki potniki, Judejo iz Pariza, ker traja vožnja dolge ure in se F Ustavlja na najbolj neznatnih postajah. Dne l9.fwjR ob osmih sedemnajst zvečer pa je iz vlaka 'Pil neki človek, ki je imel povratno vozno karto P-Goderville.« vam ga opisali?«
[Jasno. Se mlad, dobro oblečen mož. Nič ni go-voj Penil Je po glavni cesti skozi vas in ga niso vetju. Pač pa je drugi dan zjutraj ob šestih in ne-kaJPut spet stopil na pariški vlak na neki drugi p» v Moucheru, ki leži enaindvajset kilometrov
fkv Jugu- Ni sl naJel taksi.fn- Noben kmet ga nlHjJal zvozom. Težko sl je misliti, da je vso nojPjodil kar tako za zabavo. V usodnem času je mflftl blizu tiste kmetije.«
Bfet je zatisnil oči, ker ga je premagala utru-jeflFi se ji je upiral samo še s trudom. Zgodilo se ^ celo, da je stoje" na pol zaspal.
i smo vse to vedeli,« Je nadaljeval Colombani, ,,sjCeli 'skali vozni listek pri železniški družbi du tfoJP«. vse listke, ki jih ob prihodu vlakov pobe-reJT*aj časa hranijo.«
niste dobili?« P Severni postaji ni bil izročen. To se pravi, da je j£otnik stopil iz vlaka na napačni strani ali pa s«9*1' med množico na kaki predmestni postaji in j Je posrečilo oditi, ne da bi ga opazili, kar ni
k*'Ti ste hoteli govoriti, gospod Maigret?«
gospod sodnik.« t**J iz tega sklepate?«
iVem. Mali Albert bi bil lahko v istem vlaku. k'J'ja'etel na koga na postaji.« Cv1 je z glavo in spet začel: kvotom bi ga prej začeli nadlegovati.« K/Oroj?«
IJSicer pa je moral imeti pri sebi materialen djJSt Se J'in Je zdelo vredno prebrskati hišo od vf «U, potem ko so ga umorili. Stvar je zamo-
tana. In Viktor se je vrnil k bistroju in se klatil tam okoli.«
»Najbrž niso našli, kar so iskali?«
»V tem primeru bi ne poslali tja tega tepčka. Viktor je'to storil sam od sebe, ne da bi drugi vedeli, to bi prisegel. To so dokazali s tem, da so ga hladnokrvno pobili, ko so zvedeli, da mu je za petami policija in da jih zaradi njega lahko vse primejo. Oprostite mi, gospodje. Oprostite mi, predstojnik. Nič več ne morem, tako sem utrujen.«
Obrnil se je h Colombaniju.
»Dobiva se okrog petih?«
»Ce želiš.«
Videti je bil brez moči, ko je odhajal, vendar nI šel počivat. Odpeljal se je na Charentonsko nabrežje. Tisti Viktorjev obisk pri »Malem Albertu« mu ni dal miru. Vso dolgo pot je v duhu videl pred seboj tega velikega, rdečelasega fanta, kako stopa z mačjimi koraki in za njim Lucas.
Chevrier se je popolnoma vživel v svojo vlogo in njegova žena je najbrž dobro kuhala, ker je bilo v točilnici kakih dvajset gostov.
»V sobo grem! Ali bi mi poslal Irmo?« Stopila je za njim po stopnicah in si pri tem brisala roke v predpasnik. Ozrl se je naokrog po sobi, kjer so bila na steza j odprta okna.
»Kam ste deli reči, ki so ležale povsod po hiši?« Z Moersom je sestavil seznam vseh reči. Ampak takrat je iskal tisto, kar so morilci utegnili pustiti za seboj. Zdaj je hotel vedeti nekaj drugega, bolj določnega: po kaj je Viktor osebno hotel priti. »Vse sem stlačila v predal na vrhu omare.« Nekaj glavnikov, škatla, v kateri so bile lasnice, izdelki iz školjk z imenom nekega normandijskega kopališča, reklamni nož za papir, patentni svinčnik, ki ni več pisal, vsa tista ropotija, ki se nabere v hiši.
Se zmeraj je brskal po predalu in iz njega je izvlekel majhne orglice nemške znamke, ki so že skoraj odslužile. Irma se je na moč začudila, ko si jih je vtaknil v žep.

Ut Tito .'"alo rrmrd6| jMem rad' ift. tM-anik
TI!« •
ruice*
"■M «»
LIH
S.fDOtt tU*

Tiskarski škrat v sevniški občini
Vse no.-očnlke ln bralce našega listo v »evniški občini obveščamo, da nam jo |e 'Kkorski ikrai      '•"'u tiskamo h<•--»-•-
*n<i__
Tu ga imate, nesrečnega škrata iz zadnje številke! Vprašaj, ki ga vidite na zgornji sliki, je bil zadnjič odveč. Zato vabimo vse naše bralce in naročnike, kakor tudi vse tiste, ki so pretekli teden prvikrat dobili v iroke naš tednik, pa imajo v svojem izvodu na srednji strani številke natisnjen tak vprašaj, da nam v kuverti pošljejo izrezek te strani, na katerem se mora videti naslov »TISKARSKI ŠKRAT V SEVNIŠKI OBČINI« in zraven seveda tudi nesrečni vprašaj.
Zreb bo nato med tistimi, ki so tokrat pomagali preganjati nesrečnega škrata in ki nam bodo pravočasno poslali izrez opisane strani. Izbral
25 NAGRAD
- 5 denarnih in 20 knjižnih - ter jih prihodnji teden razdelil srečnim izžrebancem.
Vaš odgovor in dokazni izvod »škratove napake« moramo dobiti najkasneje do torka, 26. novembra dopoldne; v levi spodnji kot kuverte napišite: TISKARSKI ŠKRAT, kuverto pa odpošljite na naš naslov: DOLENJSKI LIST, NOVO MESTO, poštni predal 33.
Mnogo prijetnih uric vam tudi vnaprej želita pri prebiranju našega medobčinskega glasila SZDL
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
Profesor Janez Plečnik je na ljubljanski medicinski fakulteti takole navduševal svoje študente za zakon:
»Fantje, z zakonom je tako: mislite si, da Imate pred sabo veliko vrečo, polno kač. Vse so gadje, samo ena med njimi je belouška, če sežeš v vrečo in imaš veliko veliko srečo, zgrabiš belouško. Pa še ta je kača.«
Ivan Cankar je imel leta 1913 v Ljubljani politično predavanje, na katerem je izjavil:
»Avstrija leži v »dreku«, mar smo mi Slovenci poklicani za to, da jo vlačimo iz njega? Rajši si ustanovimo jugoslovansko republiko.«
Politični komisar, ki je bil navzoč, si je vestno beležil pisateljeve besede. Zaradi njegove ovadbe je bil Cankar obsojen na sedem dni zapora (ker je bil slovenski sodnik dokaj uvideven).
Ko je prestal kazen, ga je prijateljska družba odvedla na okrepčilo v gostilno »Pri fajmoštru«.
O Cankarjevem zaporu so pisali takrat vsi slovenski listi, najkrajše pa je poročala socialistična »Zarja«:
»Včeraj so izpustili iz zapora Ivana Cankarja, že na obrazu se mu pozna, da se ni prav nič poboljšal.«
—  Prekleta  megla! Jaz sem pa mislil, da se držim za avtobus
~-Oh, kako sem raztresen! Kar v pižami sem odšel od doma!
lllliJSI.i
BREŽICE: naloge bodo uresničene
V brežiški občini se je dejavnost v gospodarstvu v prvem tričevtlesju lepo odvijala, in kot vse kaže, bodo naloge letnega programa za 1963 ob prizadevanju vseh činiteljev uresničene.
Takšen »turistični okras« prav gotovo ni v prid nobenemu kraju, zlasti pa ne mestu! Kje stoji in lakaj ga še niso podrli, pa bodo najlaže ugotovili Brežicam
BREŽICE: razširjeno kmečko zavarovanje je uresničljivo
Brežiške občina je letos iz proračuna poleg 7 milijonov dinarjev za sklad kmečkega zavarovanja namenila še 11 bulijonov dinarjev za bolniško oskrbo in zdravljenje Kmečkih zavarovancev. Poleg tega je pri kmetovalcih še tieizterjamh 6 milijonov 500 tisoč dinarjev sredstev za Zdravljenje, ki jih bodo morali plačati sami. V občini Ugotavljajo, da bi bilo razširjeno kmečko zavarovanje Uresničljivo, če bi ' občina sredstva, ki jih zdaj namenja ta zdravljenje plačila nezmožnih kmetov, dala v sklad za razširjeno zavarovanje in bi kmetovalci dodali le nekoliko večji prispevek od dosedanjega. To bi bilo toliko boljše tudi zato, ker kmetovalci v primeru, da bi imeli
Cesta
DRAMUE-VITN A VAS pred dograditvijo
Cesto Drairdje—Vitna vas,
ti so jo začeli graditi pre-ivalci sami, je tik pred dograditvijo. Približno 3 kilometre ceste prebivalci ie uporabljajo, preostanek pa bodo dogradil] prihodnje leto, ko podo svojo cesto priključili k novi od Pisec na Bizeljsko. Prizadevni Drameljčani •• in Vltnlčani bodo torej svoj veliki načrt, ki je združil nabore ln moči vseh prebivalcev, le uresničili.
»Pouk nas velja veliko naporov!«
Tako nam je povedal J02E BREGAR, učitelj iz šole v Šentjanžu, in nadaljeval:
— Samo 8 učiteljev nas je, delovnih mest pa je na šoli sistematiziranih 11. S šolskim delom smo res preobremenjeni. Kljub temu ne pozabljamo na potrebe Šentjanža. Sposobnih ljudi manjka, vse, kar je, je v poslovni enoti zadruge. Zdaj, ko se začenja zimska sezona in bo družbeno življenje dobilo nov utrip, bo treba misliti na marsikaj. Prosvetno društvo bo treba zbuditi b sna, pomagati bo treba mladinski organizaciju brez pomoči bo šlo le v SZDL, ld Je edina organizacija z Izdelanim programom. S sodelovanjem in medsebojno pomočjo bomo prav gotovo smogli vse naloge tudi v Šentjanžu.
pravico do razširjenega zavarovanja, ne bi odlašali z zdravljenjem do zadnjega. Za brezupne primere porabijo zdravstveni zavodi nemalo sredstev, s preventivnimi in takojšnjimi kurativnimi posegi pa bi se tudi med kmečkimi zavarovanci dalo opraviti mnogo več, predvsem pa z manj sredstvi kot doslej. Rešitev je v razširjenem kmečkem zavarovanju, ki je, kot vse kaže, uresničljivo.
Pišečani bodo imeli bliže na Bizeljsko
Ko bo dograjena cesta Pi-šece—Bizeljsko, bo kazalo preusmeriti paciente iz Pisec v zdravstveno postajo na Bi-zeljskem, ker bodo imeli do tja samo 5 kilometrov. Poslej so tisti, ki jim enkrat na teden" odprta ambulanta v Pišecah ni mogla nuditi pomoči, odhajali v zdravstveni dom v Brežice, 14 kilometrov daleč. Zdravstvena postaja na Bizeljskem je zelo dobro opremljena, prizadevni Bizeljanci so zgradili novo stavbo, oboje, oprema in stavba, pa ni dovolj izkoriščeno, ker je za bizeljskl okoliš preveliko. Ko bo cesta zgrajena, bosta obe težavi odpravljeni, Pišečani bodo imeli bliže zdravnika, zdravstvena postaja na Bizeljskem pa bo imela zagotovljen primeren obisk.
?roslova dneva republike na Bizeljskem
Krajevna organizacija SZDL na Bizeljskem pripravlja v sodelovanju s šolo svečano proslavo dneva republike, ki bo na predvečer, 28. novembra. V slavnostnem govoru se bodo spomnili prvih začetkov revolucije in nove jugoslovanske državotvornosti ter se pomudili ob vsem, kar je bizeljski okoliš v novi socialistični ureditvi dobil.
Seja brežiške občinske skupščine
V torek dopoldne je bila v brežiškem Prosvetnem domu redna seja občinske skupščine, ki jo je vodil predsednik Milan Sepetavc. Na seji so sprejeli poslovnik občinske skupščine, odlok o delovnem področju OS ln njenih svetov, temeljito pa so razpravljali tudi o uresničevanju družbenega plana do konca septembra ln o smernicah za družbeni plan za leto 1964. Sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi krajevnih skupnosti in vrsto drugih pomembnih odlokov, o čemer bomo obširneje poročali prihodnji teden.
Periodični obračuni za III. tromesečje kažejo, da sta proizvodnja in iztržek v letu 1963 precej večja in da sta celo enaka, kot je bilo oboje v vsem letu 1962. Vse panoge gospodarstva so do konca septembra dosegle 78,9 odst. plana. Zelo razveseljivo je, da se je vnovčeni iztržek povečal v primerjavi z 1962 za 8,2 odst., kar je ugodno tako za delitev narodnega dohodka kot za družbeno skupnost in za delovno organizacijo. Podjetja so razpolagala z večjimi sredstvi, zmanjšala so svoje obveznosti in terjatve in si s tem olajšala poslovanje.
BREŽIŠKE VESTI
PRIHODNJI TEDEN bomo obiskali vso večjo kraje v občini BREŽICE In posebej poročali o problemih, novicah In dogodkih v krajih te občine!
Industrijska proizvodnja se
je precej povečala, zastoj je-opaziti le v opekami, ki je v primerjavi s tretjim trome-sečjem 1962 dosegla le 83,08 odst. proizvodnje. Vzroke je iskati v rekonstrukciji, ki se je zavlekla v poletje, precej škode pa je povzročila tudi dolga in huda zima. Za okrog 35 odst. večjo realizacijo kot lani so dosegli predvsem v tovarni pohištva in v podjetju za popravilo voz v Dobovl. Zaloge izdelkov so se povečale za 179 odst., ker je v tovarni pohištva za 40 milijonov dinarjev izdelkov, ki čakajo, kdaj bodo tuji naročniki dali nalog za dobavo. V podjetju za popravilo voz v Dobovi so z boljšo organizacijo dela, z večjimi napori kolektiva in s pospeševanjem planskih del v primerjavi z lanskim letom povečali vnovčeni iztržek za 23 odst.
Tudi kmetijska zadruga Brežice je povečala iztržek za 12,6 odst., zlasti zaradi večjega odkupa poljskih pridelkov, gob in živine. To je pripomoglo, da se je povečal tudi promet v trgovinah z reprodukcijskim blagom, po katerem so kmetje močno posegali. Kmetijska zadruga Bizeljsko je do konca septembra uresničila 93,7 odst. letnega plana.
V gozdarstvu je iztržek za 30,2 odst. večji, ugodno pa se odvija sklepanje pogodb o sodelovanju z zasebniki. Doslej so sklenili 431 pogodb, ki zajemajo IT odst. zasebnih gozdov.
Po oceni je v kmetijstvu doseženih 69,7 odst. plana v obeh sektorjih lastništva. Nekatere kmetijske zadruge niso uresničile planiranih investicij (gradnja hlevov v Trnju, hlevi na Vrbini, klavnica itd.), zato bo treba vse nedokončane investicije čimprej dograditi. V vseh gospotiar-skih panogah je premalo skrbi za strokovne kadre, ki jih še vedno primanjkuje, to pa se odraža v poslovanju podjetij.
Gradbeništvo je v primerjavi z lanskim letom povečalo promet za 45,6 odst., kar je razumljivo, če upoštevamo investicije, ki so bile letos začete. Gradbeništvo je do konca septembra doseglo 94,5 odst. letnega plana.
V prometu Je uresničenih 92,5 odst. letnega plana, podjetje Prevoz Brežice pa Je kljub reorganizaciji povečalo vnovčeni Iztržek v primerjavi z lanskim za 26 odst.
V prvem polletju je bilo v trgovini opaaitt zastoj; do konca oktobra pa je trgovina kjluh temu ustvarila 96,7 odstotka planiranega prometa. Do konca septembra je Ljudska potrošnja iztržila 858 milijonov 338.000 din ali za 7 vnovčenega iztržka ali za 7 odst. več kot v enakem razdobju lani. Ta porast Je precejšen, čeprav Je S odst. po vrtanje ^cen upoštevano. Ker
z obratnimi sredstvi m bilo težav, je trgovina lahko zmanjšala svoje obveznosti do dobaviteljev (na primer trgovsko podjetje Krka), skratka, trgovina Je zabeležila viden napredek.
Gostinstvo in turizem sta dosegla 81,4 odst. letnega plana in hkrati povečala svoj promet za 17,9 odst. v primerjavi z lanskim obdobjem. Največji promet je opaziti na področju Čateža in Mokric. Se posebej je razveseljivo, da so gostinska podjetja letos povečala čisti, dohodek in sredstva, namenjena skladom. Po dosedanjih predvidevanjih bo letos ustvarjenih okoli 20 milijonov dinarjev skladov, ki jih bodo gostinska podjetja lahko s pridom porabila pri najemanju posojil. Ker posvečajo gostinci premalo skrbi izobraževanju
in šolanju zaposlenih, prav ti pa bodo v preurejenih in na novo zgrajenih objektih odigrali glavno vlogo, ne bi bilo odveč sklicati posvet predstavnikov gostinskih podjetij in se o tem podrobneje pogovoriti. Turistična društva v občini so dokaj aktivna ln so ponekod dosegla precejšnje uspehe.
Obrtništvo ne zaostaja za ostalimi panogami gospodarstva. Do konca septembra so v obrtništvu uresničili 85,7 odst. letnega plana. Posamezna obrtna podjetja vidno na. predujejo brez večjih investicij. Mednje štejejo Kovina v Dobovi in Livarstvo v Dobovl. Težave je čutiti v konfekciji »DOKO« v Dobovi, ki je uresničila le 40 odstotkov plana, čeprav je dosegla boljši finančni rezultat. Vse kaže, da bo pletilnica našla pot iz za-
gate, toliko bolj, ker preostanek zalog, v vrednosti okroglo 11 milijonov dinarjev, sestavljajo predvsem drobni izdelki. Splošno livarstvo v Dobovi se je lepo razmahnilo in z lastnimi sredstvi ureja proizvodne prostore. Letos bodo ustvarili okoli 5 milijonov dinarjev sredstev za sklade, kar je posebno razveseljivo. Pogoji za nadaljnji razvoj so zelo ugodni. V ostalih obrtnih podjetjih se proizvodnja odvija brez večjih težav.
V zasebnem obrtništvu se Je letos v zvezi z izpremem-bami predpisov o obdavčenju obrtnikov stanje nekoliko izboljšalo in je manj odjav o-brti. Uslužnostna obrt, po katetri je vedno večje povpraševanje, ne more zadostiti rastočim potrebam. Ker so zakoniti predpisi poostreni, bo treba servisne obrtne delavnice, ki jih je razvila stanovanjska skupnost, srpemenitt v samostojne obrtne obrate.
M. A.
Pomanjkanje prostorov in sredstev
Tovariš Jože Smodej pripoveduje o stanovanjski skupnosti v Sevnici
— Pomanjkanje obratnih sredstev in prostorov, ki bi bili primerna za naše delavnice, je v Sevnici osnovna težava, ki ovira boljša razvoj stanovanjske skupnosti. če bi dobili 2 milijona 500 tisoč dinarjev obratnih sredstev — toliko nam jih primanjkuje — bi lahko zlasti za vodovodne naprave kupovali potrebne nadomestne dele, ki jih na tržišču primanjkuje. Zdaj se lovimo: kadar bi jih lahko kupili, nI denarja, kadar imamo denar, pa ni delov!
S prostori pa je tako: bojimo se, da nam bodo servise zaprli, ker obratujemo v neprimernih delavnicah. Obrat družbene prehrane se bo preselil v bivšo nonstop trgovino. Za preureditev potrebujemo poldrugi milijon dinarjev, odkod Jih vzeti, pa ne vemo. Občina nima sredstev, saj še za šolo zmanjkuje.
Organizirali smo servis za pomoč gospodinjstvom, v svojo škodo, kot se je pokazalo. Dve pomočnici, kd obiskujeta posamezna gospodinjstva ln pomagata pri večjih čiščenjih, tam tudi pere ta. Zaradi tega se je promet v naši Javni pralnici tako zmanjšal, da smo prisiljeni odpustiti eno delavko. V javni pralnici imamo po zaslugi projektantov straš-
SEVNIŠKI VESTPflK
ne težave. V načrtih niso predvideli ne prezračevalnih naprav ne pomožnih prostorov, vodovodna Instalacija pa Je speljana tako, da si pralnica ne more vgraditi lastnega vodomera. Nesporazumi ln kreg s stanovalci zaradi potrošnje vode so na dnevnem redu. Načrte Je delalo SGP Pdonir Iz Novega mesta.
Vprašanje družinskega varstva prihaja vedno bolj v ospredje tudi zato, ker se pri nas zaposluje vedno več žena. Lisci ln Juftrnnjki, ki zaposlu-
jeta pretežno žene, se obeta precejšen razvoj. Da bi reševanje otroškega varstva bilo v enih rokah, bo s 1. januarjem 1964 stanovanjska skupnost prevzela oba otroška vrtca. Načrti za gradnjo novega vrtca — ta je močno potreben — so že pripravljeni, zgrajen pa bo v neposredni bližini novega stanovanjskega naselja. Gradnja bi se morala pričeti prihodnje leto, potrebnih
krpalniod in pralnici so nižje kot kjerkoli drugod! To smo ugotovili s primerjavo. Mar bi nam Remont iz Celja pošiljal v pranje rjuhe in delovne halje, če bi bili dražji?
Ker je v pozno jesenskih in zimskih dneh velik pritisk na mizarske usluge, bi rad povedal še to, da je tudi naša želja odpreti mizarsko delavnico. Prostora, ki bi bil primeren, pa ni! Dobro vemo.
Naš urednik v razgovoru s tov. Jožetom Smodcjcm
Je 30 milijonov dinarjev. Upamo, da Jih bomo s pomočjo občine in delovnih kolektivov zbrali.
Z obratom družbene prehrana smo v zagati samo zato, ker v sedanjem stanju podjetja nimajo interesa pomagati. Vsi kolektivi imajo svoje menze, zmogljivosti naše pa bodo po preselitvi v lokal bivše nonstop trgovine še vedno premajhne za vso Sevnico. Mnogo boljše bo, ko bo zgrajen novi hotel. Takrat se bo obrat družbene prehrane preselil v prostore Kolodvorske restavracije, M stoji prav v sredini Industrijskega dela Sevnice. Zmogljivostd bodo nato zadostne, kolektivi pa bodo, tako smo prepričani, pokazali več razumevanja.
Ker Je velikokrat slišati, da so naše cene previsoke, naj povem: cene v nafti likal ni cl,
Od Radeč do Sevnice slabi prometni znaki
kodiko oken, pragov, podov in vsega drugega čaka na popravilo, in zelo radi bi ustregli, pa žal ne moremo, ker ni delavnice. Vse drugo bi našli takoj!
Boljša cesta proti loški postaji
Zadnje dni je začel tovariš Skrab iz Loke urejati cesto od trga proti postaji. O tem, da je cesta slaba, smo že pisah. V dogovoru z loškim o-bratom je Skrab najprej poreza! živo mejo, ki je zmanjševala preglednost ceste, zatem pa pričel popravljati cesto. Nekaj gramoza in ostalega materiala je dobil ob živi meji, največ pa ga je dohtl v ruševinah nekdanje gasilske orodjarne. Popravljena cesta je zdaj vse drugačna. Potrebno pa bi bilo urediti še ograjo ob gospodarskem poslopju blizu cesto, ki gre proti postaji. Sedanja, kjer ni videti drugega kot porušen plot, ne spada v kraj, ki ga urejajo.
Cesta iz Radeč v Sevnico je zadnje čase zelo prometna.- Na njej je možno opaziti najrazličnejša motorna vozila, enkrat na dan pelje tudi avtobus! Na določenih mestih postavljeni prometni znaki so slabi, da se skoraj ne vidi, kaj predstavljajo. Na drugi strani hitijo vozila z nedovoljeno hitrostjo. Cesta skozi Loko, Račioo in Breg je razen tega še sila nepregledna. Med dru-
gim bi moral stati ob vhodu v Loko iz radeške smeri prometni atak »STOJ«, ker je takoj za ovinkom trgovina. Komisija Je cesto in naselje že pregledala ter odredila, da je treba neposredno bližino ob cesti očistiti ln omogočiti večjo preglednost in varnejši promet. Priporočili bi zlasti motoristom ln mopedi* on., naj vozijo previdno, Ver s prehitro vožnjo ogrožajo pešce.      S. Sk.
SEVNIČANI!
Napovedani sestavek o gradnji nove šole bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili prihodnji teden. Ne zamudite v četrtek, 28. novembra, tudi sestavka »TRD OREH ZA OBČINSKO SKUPŠČINO«!
UREDNIŠTVO
SPODNJE
„Mi pa ne damo za davke..

Janez Sintič je gospodar z Jevš 21 pri Krškem. Ima 6,51 hektarov obdelovalne in 2,27 hektara neob-delovalne zemlje. V 7-članski družini je 1 otrok, ostali člani so odrasli, dva pa sta celo redno zaposlena. Po letni odmeri bi moral 1963.1eta plaćati 80.920 dinarjev davkov, po stanju 31. oktobra pa Je skupaj z zaostanki dolgoval 180.291 dinarjev neizterjanih dav kov.
Branko Soba lz Zdol 30 Ima 10.02 ha obdelovalne in 5,80 ha
POROČEVALEC
KOMUNE
VIDEM-KRŠKO
neobdelovalne zemlje. Davčni predpis za 1963 znaša za njegovo posestvo 169.170 dinarjev, skupaj 8 prejšnjimi zaostanki pa dolguje družbi 241.783 dinarjev davkov. Do leta 1957 je Imel v vasi gostilno, ki Jo je zaprl, slišati pa je, da v njej še vedno toči. Na posestvu živi 5-članska družina, v kateri sta 2 otroka, Sobova žena pa Je učiteljica.
Martin Zugič lz Fodbočja 57 ima lastno posestvo s 6,07 ha obdelovalne in 2,93 ha neobdelovalne zemlje. Razen tega upravlja posestvo Alojza Lustlka, ki živi v ZDA. To posestvo meri vsega 5,10 ha. Štiričlanska Žugičeva družina živi na posestvu, 8 otrok pa je poročenih ln v službi drugod. Lusti-kovo posestvo, katerega upravlja, daje v najem ln ne odvaja za davke niti tistega, kar pobere kot najemnino! Davčni predpis za 1963 za Lustikovo posestvo znaša 36.430 dinarjev, skupaj z zaostanki pa dolguje dnižbl 92.834 dinar-
Sesa občinske skupščine Videm-Krško
V torek je bil v Krškem 4. seja občinske skupščine, na kateri so predvsem poročali o uresničevanju programa gospodarskega razvoja in uresničitvi proračuna za obdobje prvih 9 mesecev tega leta. Na dnevnem redu je bilo tudi več drugih zanimivih točk, o čemer bomo porotah prihodnji teden.
jev. Predpis za njegovo, to je 2u-gičevo posestvo, za leto 1963 znaša 123.830 dinarjev, skupaj z zaostanki za svoje posestvo pa dolguje 126.269 dinarjev.
Albin Debevc tz Velikega Tina št 3 poseduje 10,27 ha obdelovalne in 13,93 ha neobdelovalne zemlje. V družini živijo trije za delo sposobni ljudje. Davčni predpis za leto 1963 znaša od zemlje 133.970 dinarjev, skupaj z neplačanimi zaostanki za gostilno pa Debevc dolguje družbi 244.790 dinarjev davkov.
Alojz Gričar iz Ravni 4 poseduje 7,37 ha obdelovalne in 6,76 ha neobdelovalne zemlje. V 6-članski družini je en otrok. Lastnik Ima nove vinograde in gospodarska poslopja v redu. Davčni predpis za 1963 znaša 195.000 dinarjev, Gričar pa dolguje družbi še 144.534 dinarjev davkov. Je napreden kmečki' gospodar, ki je s prizadevnostjo posegel po vsem, kar je socialistična družbena ureditev omogočila v njegov prid, svoje obveznosti do družbe pa izigrava ln ne plačuje davkov.
Vseh 5 gospodarjev, ki smo jih našteli, živi na področju obalne Videm-Krško. Iz površin, ki smo jih našteli, je razbrati, <U vsi sodijo med večje kmete. Po stanju 30. oktobra so vsi dolgovali družbi zneske, Id smo jih našteli, ker ne plačujejo v redu davkov. Po njih se zgledujejo okoliški gospodarji, ki marsikdaj i težavo odrinejo denar za davke, pa ga vendar
Deklica Stanka Za.iber je prinesla na krajevni urad v Zdolah, ki je odprt enkrat na teden, prijavo vinskega pridelka. Sprejela jo je tovarišica Kristina Stanko, ki prihaja v krajevni urad na Zdolah vsak četrtek iz Vidma-Krškega
BRESTANIŠKI PROBLEMI
plačajo, ker vedo, da tako mora biti. V srcih jim vre, kadar se spomnijo, da njihov večji sosed ne plačuje in z jezo vprašujejo davčnega izterjevalca: — Zakaj jaz, zakaj jaz, zakaj pa oni ne?
Občina je letos na primer samo za šolstvo namenila 220 milijonov dinarjev; koliko je dala za potrebe socialnega varstva, kmečkega zavarovanja, zdravstva, kulture in prosvete ter vseh ostalih družbenih služb, namenjenih občanom, bi bilo odveč govoriti. Pet kmečkih gospodarjev, ki smo jih našteli, na to najbrž nI nikdar pomislilo. — Očitno bi radi bili svet zase. hkrati pa le uporabljajo cesto, ki jo vzdržuje občina, pošiljajo svoje otroke v šolo, ki jo vzdržuje občina, uporabljajo razna sodobna sredstva in ukrepe v kmetijstvu, za kar so prispevali svoj delež vsi delovni ljudje Jugoslavije, in najbrž se je marsikateri član njihove družine zatekel v ambulanto, ki jo vzdržuje občina. Tu se srečujemo z moralo tiste vrste, ki pravi: — Vzel bi, o, z obema rokama; nak, dal pa ne bi!
■ Predstavili smo vam 5 krneč-
■ kih gospodarjev, ki skupno dol-
■ gujejo družbi več kot milijon
■ dinarjev davkov. Kako mislijo
■ o njih njihovi sosedje, kako
■ naj jih oceni družba, od katere
■ sicer jemljejo, kar jim pripada,
■ ne dajejo pa ji tega, kar so
■ dolžni dati?
0 V Brestanici je najbolj
pereč problem šolstvo. Gre za zidavo nove šole, ki jo potrebujejo bolj kot v drugih krajih. Sedanji šolski prostori so močno natrpani (pouk v treh izmenah) in celo v nevarnost učencev in učnega osebja. Po programu bodo novo šolo v Brestanici začeli graditi v letu 1964. V ta namen so na podlagi načrtov že določili prostor za šolsko poslopje, f) Ob vprašanju preskrbe potrošnikov naštejejo v Brestanici predvsem naslednje probleme: pomanjkanje trgovine z zelenjavo in sodobne mesnice. Tudi pošta nima dobrih prostorov. Pričakujejo, da bodo vprašanje rešili z
Neža Sikošek iz Vojskega in prodajalec Edi Siko-šek ter poslovodkinja Ladica Klun so se oni dan srečali v lepo opremljeni prodajalni Preskrbe v Koprivnici. Poslovodkinja Klunova je povedala, da imajo po 3 milijone dinarjev prometa na mesec, na zalogi P& imajo vse, kar ljudje na kmetih potrebujejo
-_-;-
Na Senovem se pripravljajo na TEDEN VARNOSTI PRI DELU
JOŽE KOSTREVC, varnostni tehnik v premogovniku na Senovem, je naštel vrsto zanimivih stvari, ki jih pripravljajo za letošnji teden varnosti pri delu, in povedal tudi nekaj več o tem, kakšna je higiensko-tehniina zaščita v rudniku.
— Do konca tretjega trome-tečja 1963 smo imeli v rudniku 1 smrtno, 126 ostalih in 10 nesreč na poti na delo in na povratku domov. V primerjavi z lanskim letom se je število nesreč zmanjšalo, povečalo pa se je število dni, izgubljenih zaradi boleznin, ki so posledica nesreč pri delu. V prvem polletju je bilo zaradi nesreč pri delu 825 dni boleznin več kot lani. Največ nesreč se primeri zato, ker rudarji ne upoštevajo varnostnih predpisov, pa tudi zaradi nesmotrnega dela posameznikov. Kar dobri dve tretjini nesreč sta posledica takšnih vzrokov.
Rudarje nenehno opozarjamo na zaščitne ukrepe. S pomočjo zvočnikov jih seznanjamo s pravilnikom o nesrečah
pri delu in jim dajemo varnostna navodila. Naprave v jami so v redu, 8 tesarjev jih stalno vzdržuje in popravlja. Vsi rudarji imajo osebna zaščitna sredstva. Vsako leto damo zanje 8 milijonov dinarjev,' za vse ostale varnostne naprave pa 4 milijone. Največ težav je z manjšimi nesrečami, ki povzročijo krajše bolezenske izostanke.
Za teden varnosti pripravljamo predavanje v vsaki tretjini. Govorili bomo o varnosti nasploh in o zaščitnih ukrepih, posebno pa o varnosti na poti na delo in na povratku.
V stavbi izobraževalnega centra bomo pripravili razstavo zaščitnih sredstev, posnetke nesreč pri delu in razstavili grafična ponazorila, če bo le mogoče, bomo predvajali oz-kotračne filme o zaščitnih sredstvih, o nesrečah pri delu in podobnem. Kolektiv daje vsako leto znatna sredstva za zaščito in varnost pri delu, vse ostalo pa je odvisno samo od ljudi. Prav zato se nameravamo letos v akciji, ki jO pripravljamo, posvetiti predvsem rudarjem in oblikam neposrednega prepričevanja.
Za vse velja enako!
V Kočarjevo gostilno v Brestanici je prišepal mlajši moški in prosil za pijačo. Najprej je pojasnil, kaj se mu je med vožnjo s kolesom pripetilo:
»Motorist se je vame zaletel, ko sem v cikcak vožnji prečkal cesto. Padel sem in si poškodoval nogo.«
Natakarica Mihca Zvar ga je nekaj časa poslušala, nato pa rekla:
»Nič pijače. Za, vse enako!«
»Zakaj?« je nekdo vprašal, ko je moški že od-šepal lz lokala.
»Pijan je bil. Pijancem pa pri nas ne točimo alkoholnih pijač.«
Eden redkih odgovorov, ki smo jih lahko veseli od gostincev in gostilničarjev, žal, ni povsod tako...
Varnostni tehnik Jože Kostrevc
Shranite današnjo številko!
Vsem naročnikom in bralcem našega tednika v občini VIDEM-KRŠKO priporočamo, da za teden dni shranijo današnjo številko Dolenjskega listal Med celotno naklado — danes in jutri bodo dobili prebivalci videmsko-krške občine 3.961 izvodov našega tednika —- je tudi 200 izvodov, v katerih smo natisnili posebno TISKARSKO ZNAMENJE. Prihodnji teden bomo objavili lotografijo te posebnosti in povabili vse stare in nove bralce našega lista, ki bodo imeli številko našega časnika s to »napako«, da nam pošljejo tisti košček lista, na katerem bo znamenje natisnjeno. Med bralce, ki bodo tako naredili, bomo zatem
RAZDELILI 5 DENARNIH IN 25 LEPIH KNJIŽNIH NAGRAD
NE POZABITE TOREJ: shranite današnjo številko Dolenjskega lista — morda bo prav v vašem izvodu natisnjeno znamenje, ki vam lahko prihodnji teden pomaga do lepe denarne ali pa knjižne nagradel
Vse stare in nove naročnike našega medobčinskega glasila SZDL v občini Videm-Krško lepo pozdravljata
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
DOLENJSKEGA LISTA
gradnjo 6-stanovanJskega bloka, ki bo imel v pritličju prostore tudi v ta namen. 0 Preostale neasfaltirane
ceste v Brestanici kličejo po modernizaciji. Prav tako Je potrebno urediti razsvetljavo ob Savi.
9) Kot drugod v občini je
tudi v Brestanici aktualno vprašanje volitev novega šolskega odbora, ker je mandatna doba staremu odboru že potekla. Nedvomno bo ena najvažnejših nalog novega odbora, da se bo čim prej zavzel za zidanje nove šole. O »Brestaniške novice«, glasilo krajevne organizacije Socialistične zveze v Brestanici, bodo ob prazniku republike spet prišle na svetlo. Številka bo prinesla vrsto pestrih sestavkov o krajevni problematiki in drugem.
„ČE BI IMEL
ČAS..."
Komaj se zdani, že krene iz Brestanice mož, ki prinaša največ novic. To je pismonoša JOŽE TOPOLO VSE K.
Vsak dan pride na pošto ob 6.45. Takrat ga že čakajo časopisi, revije, pisma, dopisnice, razglednice. Jože se postavi pred kup in z vajeno roko deli pošto po predalčkih. Potem se odpravi na teren. Večkrat je zunaj do 8. ure zvečer in ostane brez kosila.
»Veliko dela imate. Koliko časopisov raznese te?« »Včasih tudi čez 500.«
»Kam morate najdlje?«
»V Gorico. Oddaljena je 21 km.«
»So vas ljudje veseli?«
»Kadar jim neseni dobre vesti, ie...«
»Dolenjski list radi bero?«
»Se razume, saj je njihov tednik.«
»Zdi se, da ste v sedanji akciji za povečanje naklade DL rekorder med zbiralci novih naročnikov. Kako ste uspeh?«
»Slo je, čeprav včasih težko. Potrudil sem se, da sem bil ie čisto zmešan.«
»Koliko jih nameravate zbrati?«
»100 vsekakor! Če bom Imel čas, pa gotovo še več.«
Tako pismonoša Jože Topolovšek, ki je zbral ie ob samem začetku akcije nad 60 novih naročnikov.
Na Senovem so nam povedali
0) Stanovanjska skupnost
na Senovem se že pripravlja na prehod v krajevno skupnost. V okviru krajevne organizacije Socialistične zveze so imenovali komisijo, ki dokončuje osnutek statuta bodoče krajevne skupnosti. Stanovanjska skupnost ima čevljarski servis, upravnik pa je povedal, da na Senovem zelo potrebujejo javno pralnico, kemično ' čistilnico in tudi z otroškim varstvom se bo treba temeljiteje spoprijeti.
9) Regulacija struge Reštanj-skega potoka, ki teče skozi Senovo, se uspešno odvija. Regulacijska dela opravlja Vodna skupnost Dolenjske. Reštanjski potok je v nalivih poplavljal, prebivalci pa so veseli, da so z regulacijo, o kateri so se nemalokrat pogovarjali, letos le začeli.
0 Cesto proti Dovškcmu asfaltirajo. Neasfaltirani del od Senovega do športnega prostora in plavalnega bazena Je bil v celo slabem stanju. Asfalt bodo položili samo do tja. Hkrati bodo dosedanji leseni most zamenjali z betonskim, ki bo nekoliko širši. Ker bodo razširili tudi cesto, je čisto po nepotrebnem prišlo na dan nekaj starih pravd med prej sprtimi solastniki, ki jim bo odvzet del zemljišča.
LETNA KONFERENCA ZMS
8. decembra bo letna občinska konferenca mladinske organizacije naše občine; o delu, uspehih in načrtih mladine bomo zato v kratkem obširneje poročali.
»Vodovod bi pri nas nujno potrebovali,« je povedala Rozalija Bogolin iz Leskovca, ki je imela prejšnji teden malo žehto. Vodo je črpala iz 14 m globokega vodnjaka, pri tem pa sta jo spodbujala sin Jožko in Bojan Novak, Id je 16. novembra dopolnil 8 mesecev svojega življenja. Mamica Malka Novak, Id je zaposlena pri mizarstvu v Vidmu-Krškem, je malega Bojančka s nasmehom rotila, naj bo pred fotoaparatom velik.
POSAVJE
Zakaj je BELTOV plan na tehtnici?
Zelezolivarna in strojna tovarna Belt v Črnomlju bi morala ustvariti letos 1 milijardo 20 milijonov dinarjev vnovčenega iztržka. Do S. novembra so do-. segli 801 milijonov dinarjev zaračunanega iztržka, do konca leta pa upajo ta znesek povečati za največ 250 milijonov dinarjev. V kolektivu navajajo celo kopico vzrokov ln težav z« takšno stanje.
Največ škode je povzročila nepričakovano huda zima 1962/63. Livarna porabi približno 4200 ton kremenčevih peskov na leto. Pesek dobivajo sproti. V peskokopih ga izpirajo z vodo. V hudem mrazu je voda zmrzovala, pralnice peska so stale; kadar se je vreme le toliko o-toplilo, da se je dalo delati, so v njih hiteli. V zdmskih dneh sproti dobavljeni pesek je bil vlažen. V livarni se je zato v januarju in februarju Belo povečal škart, precej ulit. kov je bilo neprimernih za prodajo, morali so jih vnovič Uli vati.
Da jih tudi letos ne bi presenetilo pomanjkanje peska ln da se ne bi ponovile težave iz lanskega leta, so pripravili zasilna skladišča za pesek. Zal so še vedno prazna, ker jim peskokopi zaradi pomanjkanja vagonov ne morejo dobavljati zadostnih količin.
Vse leto jim je primanjkovalo sivega surovega železa, ki je za livarsko industrijo pomembna surovina. Vrhu vsega pa dobavljeno sivo surovo železo največkrat ni bilo dovolj kvalitetno.
Zelezolivarna in strojna to-
varna Belt v Črnomlju je še vedno samo na pol dograjena. Naročila kopcev se iz leta v leto zelo povečujejo, Belt pa se ne razvija tako, da bi jim lahko zadoščal. Do konca 1962 so imeli dovolj naročil ra avtomobilsko industrijo, delali so predvsem karterje za motorje. Livarna lahko izdela 3 tisoč ulitkov na leto, konec lanskega leta pa so imeli naročil za komaj 1200 ton za TAM v Mariboru. Morali so se lotiti študija tržišča in ugotavljati, kaj delati. Uspelo jim je — z velikimi napori seveda — in našli so 8 novih naročnikov v državi. Letos so izdelali okoli «G5 tisoč zavornih bobnov, za prihodnje leto pa jih imajo naročenih 43 tisoč ... Kako zadostiti tolikšnemu povpraševanju? Ali izbirati med naročniki najbolj »pravšne« in
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
OBČINSKA SKUPŠČINA ČRNOMELJ
oddelek za družbene službe
Išče
rejniške družine,
ki bi bil« pripravljene sprejeti v rejo mladoletne otroke. Pogoji ugodni in po dogovoru. Interesenti naj se zglase pri referentu s* socialno varstvo, soba št. 16.
ostalim sporočiti: Oprostite, ne moremo vam ustreči, poiščite drugo livarno!? Osvajanje tržišča je zahtevna in dolgotrajna naloga. Ko si kupca pridobil, je težko reči: Ne moremo ...
Z 225 milijoni dinarjev investicijskih posojil bi lahko povečali proizvodnjo za 50 odst. Namesto dosedanjih 3 tisoč ton ulitkov bi delali nato 4500 ton ulitkov letno. Dolgoročnih kreditov nI ali pa so nedosegljivi,
V Črnomlju spet večerna politična šola
Pretekli ponedeljek je v okviru delavske univerze začela delati večerna politična šola, ki ima '30 slušateljev iz vrst članov ZK raznih osnovnih organizacij iz Črnomlja in Kanižarice. Program je skrčen, in čas skopo odmerjen, zato bo šolanje precej naporno. Slušatelji imajo predavanja trikrat na teden po 4 ure. Učna snov je razdeljena v tri skupine: v prvi obravnavajo družbeno - ekonomske procese v svetu, v drugi ekonomsko graditev SFRJ in v tretji delovanje komunistov v današnjih razmerah.
NAS OBISK____
Ura ne bo poplačala vestnega dela
V delikatesni trgovini pred mostom čez Lahinjo je za pultom stregla številnim Strankam MINKA FABJAN. fM Splošnem trgovskem podjetju smo zvedeli, da jo bodo te dni nagradili za 10-letno Vestno službovanje z ročno Uro s posvetilom. Direktor podjetja J« povedal, da Je lako nagrajevanje pri njih že V navadi in da bodo tokrat razen omenjene tovarišice nagradili tudi Jožeta Poljanca.
»Ta nagrada ne bo poplačala vestnega dela teh dveh uslužbencev, je pa skromno priznanje kolektiva,« je poudaril tovariš Kos.
Ko so bile stranke post rezone, smo jubilantki zastavili nekaj vprašanj:
— Koliko let ste ie v službi ln kako ste zadovoljni v poklicu?
— Bila sem že prej v službi v Ljubljani, odkar pa sem
Eporočila, je to moja prva, videti je, tudi zadnja služ-. Sem zelo zadovoljna, V tej poslovalnici delam že leto d"', ln sicer teden dni po-popoldne, teden dni dopoldne.
— Imate svojo hiio?
— Stanujemo v hJttl može-
ve matere, ki nam tudi pazi otroke ln kuha. Stanovanje je v redu. Vedno kaj dokupimo, tako da smo si že kar lepo uredili dom.
— Koliko imate otrok?
— Tri! Najstarejša, Nada, je že v Ljubljani v PTT šoli, 13-letna Majda hodi v črnomaljsko osemletko, 6-letnl An-drej pa je še doma. Otroci so pridni, nimam kaj reči.
— Imate morda avto? Ne!  Rada bi hodila vsaj
ob nedeljah kam na izlet z otroki, pa nI časa. Vsako drugo nedeljo delam, kadar pa sem doma, imam dela na pretek. Ob nedeljah imamo pri nas navadno veliko žeh-to, Z družino pa smo skupaj samo na dopustu.
— Kako vam je všeč življenje v Črnomlju?
— Nimam se kaj pritožiti! Trgovine imamo lepe, in vedno več je modernih trgovin. Rada hodim v kino in tudi v gledališče, zlasti kadar so gostovanja. 2e ko sem bila v Ljubljani v službi, sem rada hodila v gledališče. Kdor se Črnomlja navadi, gre vsak težko stran. Kraj ln ljudje so prljsani!
ker v občini ni sredstev za soudeležbo. Z 223 milijoni dinarjev Investicij bi kupili stroj za tavorne bobne, ki stane nekaj čez 31 tisoč dolarjev. Samo ta stroj bi Izdelal letno 18 tisoč zavornih bobnov. Poleg tega bi potrebovali večvretenski vrtalni stroj, ker z dosedanjimi vrtalnimi stroji pač ne bi mogli v zavorne bobne navrtati toliko lukenj, kot jih mora biti. Potrebujejo rekupurator, ki bi jim omogočil uporabo domačega kolesa v kupolkah, pečeh za topljenje, ter se nekaj drugih strojev, pd omenjene strojne opreme bi kupili nekaj na zahodnem tržišču (za okoli 80 tisoč dolarjev), nekaj na Vzhodu (za okoli 53 milijoinov dinarjev), za približno 76 milijonov dinarjev strojev pa bi lahko kupili v Jugoslaviji. Od tega je - to je treba podčrtati -brez vseh utvar odvisna usoda Beltove proizvodnje. Kako bodo s temi načrti uspeli v obstoječem sistemu kreditiranja, ko so zahteve kreditnih zavodov nemalokrat v nasprotju s trdo življenjsko prakso, s kakršno se srečuje Belt, pa je vprašanje zase. Naj povemo samo to, <U bodo morali, če ne bo odobren uvoz stroja za zavorne bobne, kupiti vsaj 5 velikih stružnic, od katerih bo treba za vsako odšieti okrog i milijonov dinarjev, vseh pet stružnic pa bo naredilo man] kot stroj, ki je v načrtu! Kakšni so občutki, ko pomisliš na svežnje načrtov, ki jih je treba predlagati, in na to, da Je treba uvozno opremo naročiti vsaj 6 mesecev prej. preden Je dobavljena, je odveč govoriti.
Letos so najeli 169 milijonov dinarjev investicijskih posojil za nakup strojne 6-preme. 7 milijonov 900 tisoč dinarjev je prispeval BELT, ki se je poleg tega obvezal odkupiti za 64 milijonov 600 tisoč obveznic pri GB, občina pa bo kupila za 25 milijonov takšnih obveznic. Samo na ta način jim je uspelo zbrati potrebno udeležbo. Belt je prerasel srajčko, v katero je bil oblečen pred leti, ko je bil zgrajen. Golih bokov ne more na tržišče, kupcem, ki so se nanj navezali, ne more reči: — Premajhne zmogljivosti imamo! — Tržišče zahteva, postavilo je svoj imperativ, kateremu proizvodnja mora slediti, ker jo bo sicer čas povozil. 225 milijonov dinarjev posojil, s katerimi bi povečali proizvodnjo za 50 odst., pa visi v zraku!
Tako vodstvo BELTA. Pogledati pa je treba tudi drugo
Proslava 100-letnice RK na Vinici
17. t. m. je bila na Vinici proslava 100-letnice ustanovitve svetovne dobrodelne organizacije Rdečega križa. Na proslavi so bila podeljena priznanja krvodajalcem, ki so največkrat dali kri. Po programu, ki ga je priredila dramatska skupina osemletke na Vinici, je o borbi proti tuberkulozi govoril primarij dr. Smrečnik.
Viničani se zahvaljujemo odboru krajevne organizacije RK, ki je priredil bogat program, prav tako tovarišu dr. Smrečniku za izčrpno predavanje. F. P.
plat zadeve, ki so jo kritično načeli predvsem na seji občinskega zbora proizvajalcev pretekli četrtek. Kolektiv Belta mora upoštevati, kar so razpravljali o njihovem podjetju odborniki: v Beltu prihaja do samovolje, ki je proizvajalci ne morejo in ne smejo več prenašati! Treba je odpraviti neurejene notranje odnose, ki prav gotovo po svoje hromijo delovne odnose. Samovoljno prestavljanje delavcev in strokovnjakov pač ni prispevek za utrditev notranjih odnosov. Organi samoupravljanja v podjetju nimajo vloge, kot bi jo morali imeti, to pa velja tudi za družbene organizacije v kolektivu. Kje je odgovornost posameznikov, če je npr. v livarni včasih tudi do 30 odst. izmečka? In še se bo treba vprašati, če je v podjetju res potrebno imeti tako širok proizvodni program ali pa bi bilo gospodarneje, če bi proizvodnjo specializirali.
Prav gotovo je v Beltu precej odprtih, perečih in nerešenih vprašanj, ki v nobenem primeru niso odvisna od investicij. Razprava odbornikov občinskega zbora proizvajalcev je bila pretekli četrtek plodna in je potekala brez razburjanja. Lahko bi rekli, da je dala vsakomur svoje — predvsem z iskrenim namenom, da se posamezni odgovorni ljudje v podjetjih, delavski sveti, upravni odbori in organizacije v kolektivih takoj lotijo uresničevanja nalog, ki so zdaj pred njimi. Kolektiv Belta ni izjema — nujno in pošteno mora ukrepati, da uredi številna odprta vprašanja, ki vplivajo tudi na proizvodnjo.
-c-š.
Na Vinico ob Kolpi je prinesel štafetno palico slovenskih planincev Jovo Grobovšek s skupino mladih prijateljev planincev in tabornikov
Štafeta »TRIGLAV-JAJCE« na poti po Hrvatski
Potem ko so - nosilci planinske štafete prehodili številne partizanske poti od očaka Triglava do Kolpe, so v soboto, 16. novembra, dopoldne slovenski planinci predali štafetno palico hrvatskim planincem. Ob tej priložnosti je bila pred rojstno hišo Otona Zupančiča na Vinici lepa manifestativna svečanost, kateri je prisostvovalo okoli tisoč ljudi z obeh strani Kolpe, med njimi tudi novomeški planinci. Od črnomaljskih planincev je štafetno palico prevzel predsednik Planinske zveze Slovenije tov. Fedor Košir in jo nato izročil predsedniku Planinske zveze Hrvatske tov. Večeslavu Holjevcu. Pionirji osnovne šole Vinica so pod vodstvom učiteljev izvedli lep kulturni program, nakar je skupina planincev iz Karlovca ponesla štafetno palico prek Kolpe in dalje mimo številnih zgodovinskih krajev Hrvatske po poteh, koder so potovale delegacije na drugo zasedanje AVNOJ v Jajce. V čast dvajsetletnice tega zasedanja so jugoslovanski planinci organizirali tudi dve štafeti; ena je imela izhodišče na Triglavu, druga pa v Makedoniji. Obe bosta prispeli v Jajce do dneva republike. Štafeta bo potovala po Hrvatski do 22. novembra, nakar jo bodo prevzeli planinci Bosne in Hercegovine.
Čemu nekatera podjetja zaostajajo?
Zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Črnomelj je 14. novembra na razširjeni seji razpravljal o izpolnitvi plana v prvih treh četrtletjih 1963. Na sejo so bili vabljeni tudi predstavniki delovnih organizacij, ki so bile predmet razprave. Skupščina je že na svoji zadnji seji razpravljala o izpolnitvi plana in je takrat ugotovila, da so nekatera podjetja svoje planske dolžnosti močno zanemarila. Zato je bil sprejet sklep, da bo komisija za družbeni nadzor prizadeta podjetja obiskala ter točno razčlenila vzroke, ki so privedli do takšnega stanja.
Zbor delovnih skupnosti je imel za razširjeno sejo, o kateri poročamo, na voljo ugotovitve, ki jih je zbrala komisija za družbeni nadzor. Ugotovili eo, da je bdi plan do konca septembra v gospodarstvu občine sicer resda izpolnjen s 75,2 odst., razprav-
Lep pozdrav hvaležnega sina
V ponedeljek je uprava našega lista dobila i/. Kranja pismo z naslednjo vsebino:
Že 9 let živini na Gorenjskem, kjer so čudovite naravne lepote. Kljub temu pa sem stalni naročnik vašega lista, ki mi prinaša novice iz rojstne Bele krajine, prav tako pa iz Dolenjske in Spodnjega Posavja. — Doma imam mamo, ki je že 20 let hroma in nesposobna za delo, v kratkem pa bo praznovala življenjski praznik. Iz hvaležnosti za vso njeno neprecenljivo skrb in ljubezen, ki sem je vseskozi deležen, ji naročam naš tednik z željo, da jo bo prijetno razvedril.
Lepo vas pozdravlja
JOŽE KAPELE, Kranj (doma iz Adlešičev)
ljali pa so predvsem o podjetjih, ki plana niso dosegla. V belokranjski livarni Belt na primer so do konca septembra dosegli le 54 odst. letnega plana. V razpravi je bilo poudarjeno, da so v tem kolektivu samoupravni organi med letom premalo razpravljali o vzrokih slabe realizacije. Strokovnjakom, inženirjem, tehnikom in mojstrom ni bila nudena možnost, da bi svoje strokovne sposobnosti po lastni presoji uporabljali v tehnoloških postopkih. Prav zato je nekaj Strokovnjakov kolektiv že zapustilo. V kolektivu ao jih prepogosto-krat premeščali z delovnega mesta na delovno mesto, ne da bi bili s tem seznanjeni organi samoupravljanja in strokovni kolegij. Tudi inženirji so poudarili, da se takšnemu načinu vodenja ne morejo podvreči in da raje zapustijo kolektiv.
Popolnoma drugače je v Iskrlnl tovarni kondenzatorjev v Vrtači pri Semiču. Do konca septembra so letni pJan presegli, saj so ustvarili 114,6 odst. planirane vrednosti. Po ekonomskih enotah redno enkrat na mesec razpravljajo o proizvodnji, o težavah in o tem, kako stanje izboljšati. Kolektiv sodi, da bo do konca leta ustvaril milijardo 400 milijonov dinarjev vrednosti dn s tem m 40 odst. presegel svojo plansko obveznost. V kolektivu imajo samo enega inženirja in tri tehnike, kar se strokovnjakov tiče. Zelo dobro so gospodarili tudi v Licu, kfer so do konca septembra dosegill 100,7 odst. letnega plana.
Na zasedanju zbora delovnih skupnosti so ugotovili, da so plane slabo Izpolnjevali v tistih kolektivih, kjer niso storili vsega za najetje investicijskih posojil ln kjer se boje novih naložb. V kritični razpravi o kolektivih, ki v proizvodnji zaostajajo, so po-
udarili, da bodo v prizadetih podjetjih takšno stanje lahko odpravila le, če bodo temeljito pripravljali načrte za razširitev proizvodnih zmogljivosti in za preureditve, če bodo skrbeli za zadostno število strokovnjakov, katerim je treba prepuščati pobudo pri organizaciji proizvodnje, ln če bodo hkrati z obojim oživili samoupravne organe ter z njihovo pomočjo in sodelovanjem reševali vse težave, ki se pojavljajo.        —ko—-
»... KAJ ZAPIŠEVATE?«
Belokranjice so zelo nezaupljive do vsakogar, ki drži v rokah svinčnik. To se je pokazalo tudi pretekli četrtek rut črnomaljskem trgu.
— Po čem je fižol?
— Po nič!
»Hitro bi znala za ceno, če ne bi zapiševa)!,« se o-glasi soseda.
— Mamca, kaj pa jajčka?
— Danes sta ie dva ho-llla po trgu ln nekaj pisarila. Le kaj vam bo to!
Nu ta način ni bilo mogoče zvedeli za ceno.
Prijazna gospodinja, ki pozna cene in razmere, pa mi je zaupala, da so tokrat jajca veljala 45 din, zelje 30 din, par piščancev 1400 din, fižol 200 din kg, tolsta 120 din, kostanj 50 din, čebula v vencih od »oka«?
— Mi se pogajamo. Za vsatai stvar, taka jc navada.
— Kaj pa tiste, ki so v službi, imajo tudi čas za pogajanje?.
— Tiste pa ne smejo med uradnim časom na trg, — se odreže kmetica.
R. B.
Razprava je skoraj odpovedala
Zapiski z občnega zbora občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem
(13. novembra)
Vprašanja, načela na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem 13. novembra, kažejo na to, da' je življenje in delo v delovnih kolektivih trebanjske občine sicer pestro, vendar dostikrat neurejeno in včasih preveč enostransko usmerjeno. Taki pomisleki so se vsiljevali tako ob branju poročila kot v razpravi, ki je bila precej skopa in spričo tega ni v celoti zadovoljila.
Glavne probleme in uspehe trebanjskega gospodarstva je nakazalo že poročilo predsednika ObSS Darka Krištofa. • Omenilo je vse poglavitne značilnosti gospodarskega gi-
banja med dvema občnima zboroma, tako o porastu proizvodnje kot o dvigu delovne storilnosti in drugem. Spričo še mnogih nezadovoljivih dosežkov je poročilo pozvalo
VEDNO SREDI DOGAJANJ!
ZA NOVEGA SEKRETARJA OSNOVNE ORGANIZACIJE ZK NA MIRNI JE BIL IZVOLJEN JOŽE GOVEDNIK
5. novembra je Imela osnovna organizacija ZK na Mirni (teren) letno konferenco. Kritično so pregledali in ocenili svoje delo in ugotovili, da niso bili vsi člani aktivni.  Vzrok  so  na konferenci
videli v tem, da so ili pri raznih akcijah mimo konkretnih zadolžitev.
V razpravi so menili, da mora komunist živeti sredi dogajanj. V ta namen so sklenili, da bodo člani osnovne organizacije odslej sodelovali z vsemi krajev-
nimi činitelji, predvsem pa z druž. benimi in političnimi organizacijami in društvi. Z enako vnemo bodo razpravljali o poživitvi kulturno - prosvetne dejavnosti, ureditvi otroškega varstva, komunal* ni dejavnosti in drugem. V urbanizaciji bodo utrdili sistem ideološkega izobraževanja.
Sekretar občinskega komiteja ZK v Trebnjem Roman Ogrln je na konferenci poudaril, da so komunisti doslej z uspehom sodelovali v raznih akcijah, to pa jih čaka tudi v prihodnje. Predvsem pričakujemo večjo aktivnost v času, ko bo v občinskem merilu sprejet niz pravnih in drugih aktov (obč. statut, statuti krajevnih skupnosti, letni in '-letni plan itd.). Vloga in pomen ZK sta se medtem tako povečala, da ne bi smela nobena akcija mimo komunistov. Zato pričakujejo večjo angažiranost tudi na Mirni.
Koristen posvet v Ozlju
Pred kratkim so se v Ozlju zbrali predstavniki ribiških in turističnih organizacij Novega mesta in Karlovca ter predstavniki občinskih skup sčin Črnomelj, Metlika, Ozalj, Duga Resa in Vrbovsko. Na prvi razširjeni seji koordinacijskega odbora za izboljšanje turističnega ribolova na Kolpi so sprejeli gospodarski načrt za poribljavanje-Kolpe in se zedinili za enoten ribolovni režim na Kolpi. Gospodarski načrt turističnega ribolova na Kolpi predvideva vlaganja v višini 11 in pol milijona dinarjev. Na zad-
■ V železniškem inštitutu v Beogradu pripravljajo projekte za io-mač elektronski števec za merjenje kllometraže železniških vagonov. Instrument bo Izdelala Iskra v Kranju. Strokovnjaki sodijo, da bodo z namestitvijo števcev na vagone veliko prihranili.
■ Pred kratkim je stekel promet skozi ljubeljski cestni predor. Predor je / Jugoslovanske strani di)!g 681 m ln Je popolnoma dograjen, 889 m predora na avstrijski strani pa je narejenega le za silo.
- ■ 12. novembra je bila v Marl-buru  sklenjena  kooperativna po-
! godba med predstavniki hotelov InUrnacional Iz Zagreba, plitvlč-kega hotela Plitvice, hotelov Mi-
. ramare in Therapia Iz Crikvenice, mariborskega hotela Slavija In bo-
- dočpga  ljubljanskega hotela Lev.
. Na pobudo republiških gospodarskih zbornic Hrvatske In Slovenije so se vsi ti hoteli vključili v združenje Adria Alpe-Tour.
Ljudski poslanci obiskali trebanjsko občino
Pred kratkim se Je v Trebnjem mudila skupina poslancev SR Slovenije, ki so na povabilo občinskega odbora Socialistične zveze obiskali trebanjsko občino ln se s njenimi predstavniki pogovarjali o vrsti gospodarskih in drugih vprašanj. Poslance Je zanimalo zlasti vprašanje gospodarskih in negospodarskih Investicij, ki Jih namerava občina vložiti v nadaljnji razvoj, naloge po planu, šolstvo, zdravstvo ln podobno. Trebanjski obisk pomeni uvod v navezovanje stikov med poslanci in občani.
njem sestanku v Ozlju so se domenili, da bodo ta sredstva prispevale občinske skupščine. Sredstva vseh petih občin se bodo zbirala na posebnem žiro računu pri Zvezi ribiških družin v Novem mestu. Uvedli bodo še čuvajsko službo, ki bo pripomogla k uresničevanju enotnega ribolovnega režima.
upravne in samoupravne organe delovnih organizacij, sindikalne organizacije in druge činitelje, naj budno spremljajo dogajanja in rešujejo probleme.
Razprava je bila vsaj na oko bolj malo- podobna tisti, ki jo je zahtevalo poročilo oziroma ki naj bi poročilo v celoti dopolnila. Lahko trdimo, da so se vsi delegati ogreli za večje osebne dohodke, zlasti za povprečje dohodkov, da pa nikogar ni zbodlo v oči, da so se osebni dohodki do zdaj hitreje povečevali kot delovna storilnost (lani: porast osebnih dohodkov za 19.2 odst., delovne storilnosti pa le za 11,5 odst.). Nikakor ne bi mogli zahtevati od občnega zbora, da bi rešil to vprašanje — to, da bi vsaj temeljito razpravljal in morda s posebnim priporočilom organom in organizacijam v delovnih organizacijah nakazal ustrezne nove naloge, pa ima vsak pravico in dolžnost zahtevati.
Tudi ostalih nalog, ki bi jih morale sindikalne podružnice opraviti ali vsaj pri tem pomagati, se razprava ni zadovoljivo dotaknila. Omenjeno je bilo, da je npr. naloga sindikata pri izdelavi statutov delovnih organizacij (2 osnutka sta že sprejeta, 6 jih je v razpravi) precej večja, kakor jo pojmujejo. Prav na tem področju je opaziti nekakšno omahljivost in nedoslednost, katerima ponavadi botruje pomanjkanje kadrov. Le-to je še vedno ena poglavitnih hib v delovnih organizacijah. Pomanjkanje kadrov je po nekaterih ugotovitvah občutno prav zategadelj, ker strokovnjakom niso zagotovljeni dobri življenjski pogoji in pogoji na delovnih mestih.
Pozdraviti pa je treba skrb .za kadre, ki prihaja iz vrst
»DOLENJKA« ima štiri prodajalne v mirenski dolini
Nedavno odprta specializirana prodajalna z živili in gospodinjskimi potrebščinami v Mokronogu je že četrti lokal, ki ga je v trebanjski občini uredilo trgovsko podjetje »Dolenjka« iz Novega mesta. V adaptacijo stavbe za to trgovino in njeno opremo je »Dolenjka« vložila o-krog 3.5 milijona dinarjev-Lokal je zdaj res eden najmodernejših in nedvomno zadovoljuje potrebe potrošnikov bližnje in daljne okolice.
V programu ima »Dolenjka« ureditev svojega lokala v Slovenski vasi, otvoritev drugega lokala na Mirni (adaptacija prostorov za ta lokal bo veljala okrog 12 milijonov dinarjev), še letos pa namerava izven novomeške
občine urediti dvoje sodobnih trgovskih lokalov. Za vso adaptacijsko dejavnost m sodobno opremo prodajnih in drugih potrebnih prostorov bo »Dolenjka« potrebovala krog 30 milijonov dinarjev.
Trgovsko podjetje »Dolenjka« v Novem mestu je do zdaj budnn spremljala zahte-, ve potrošniškega terena ne samo v matični občini, pač pa tudi izven njenih meja. S tem da ureja lokale ln odpira nove poslovalnice v krajih, kjer je najbolj potrebno, dokazuje »Dolenjka«, da ji ni le za osvojitev trgovske mreže, ampak je pripravljena pomagati k hitrejšemu razvoju trgovin v trebanjski občini in drugod.
Piramide vidimo lahko samo v Afriki. No, tale, ki smo jo videli v Trebnjem, sicer nI zidana in tudi ne faraonska, kaže pa domiseln način nekega trebanjskega sadjarja. Pravijo, da te vrste sadnih dreves, ki si dajo vplivati na tako ln podobno rast, niso samo v korist zaradi obilnih in številnih sadov, ampak tudi kot lepotično drevje
neposrednih proizvajalcev. Dober zgled je dal delovni kolektiv TSS »Mirna«, kjer obiskuje razne srednje strokovne večerne šole že nad 30 ljudi, šole so organizirali na lastno pobudo proizvajalci, ki delajo na najrazličnejših delovnih mestih. V tej smeri je trenutno tudi najboljša rešitev.
Sport in rekreacija delovnih ljudi v trebanjski občini do zdaj nista poznala kakšnih posebnih uspehov. Vsaj kar se rekreacije tiče, je v tej občini tako, da še noben od delovnih kolektivov nima svojega počitniškega doma za prebivanje med letnim dopustom. Ponekod (npr. v KZ) so sicer poskušali z regresi oživiti nekdanja prizadevanja, naj bi delovni človek med dopustom res počival, vendar so bili rezultati precej slabši, kot bi lahko bili. Značilnost trebanjske občine je, da ima med proizvajalci večino polprole-tarske delovne sdle, zato razne nujne akcije — če tudi rekreacijo tako imenujemo — rodijo le malo oziroma nič sadov. Vsekakor pa je to eno izmed vprašanj, ki ga bo treba slej ali prej rešiti. Le na ta način bo možno pričakovati tudi boljše delovne uspehe, zlasti" še povečano delovno storilnost in večje osebne dohodke.
Tretja okrajna nagrada: na Mirno!
Sekretar okrajnega odbora SZDL Ljubljana Miro GoS-nik je 8. novembra izročil krajevni organizaciji Socialistične zveze na Mirni tretjo nagrado (140.000 dinarjev), ki jo je Mirna osvojila za uspehe pri tekmovanju, ki ga je razpisal bivši okrajni odbor SZDL v Novem mestu. V utemeljitvi ob nagradi je bilo poudarjeno, da je KO SZDL dosegla nekaj spodbudnih in posnemanja vrednih uspehov, predvsem pa njeno delo ni potekalo samo v času tekmovanja. Socialistična zveza na Mirni je našla stik z ostalimi činitelji, ki skupaj pomagajo reševati gospodarska, komunalna in ostala vprašanja. V imenu organizacije je nagrado prevzel predsednik KO SZDL Mirna Darko Krištof.
Združitev osnovnih organizacij ZK
Na zadnji seji občinskega komiteja ZK so obširno razpravljali o sedanjem delu in nadaljnjih nalogah osnovnih organizacij ZK. Ker je bila v občini vrsta manjšin organizacij, ki nalog niso zmogle, so prišli na seji do sklepa, da bi jih bilo potrebno združiti oziroma pripojiti k večjim. Pripojene organizacije, predvsem močnejše, bi postale aktivi ZK.
Na podlagi teh sklepov so se v Trebnjem že združile štiri osnovne organizacije ZK, priključena pa jim je tudi organizacija   v »Mizarstvu«.
Prav tako so se osnovni organizaciji v Mokronogu priključile organizacije ZK v Puščavi, Iskri in Trtami. Združevanje Je bilo obsežno: od prejšnjih 26 osnovih organizacij jih je ostalo le še 17, prav toliko pa je tudi aktivov ZK.
V tem času so potekale letne konference osnovnih organizacij ZK. Razpravljafe so o svojem delu in nalogah, razmišljale pa so tudi, kako bodo sestavile delovne programe združenih organizacij. Konference so bile končane 15. novembra.
Neresnične govorice o umoru pri Krškem
Kakor strela z jasnega neba se je 11. novembra v Krškem in okolici razširila vest o uboju neznane ženske srednjih let. Ljudje so se vznemirili, ugibali in stikali glave. Nekateri, željni senzacij, so vedeli celo povedati, da gre za posilstvo in da se je ženska v zadnjih trenutkih življenja s poslednjimi močmi upirala napadalcem. To naj bi kazali znaki na njenem telesu. Drugi so trdili, da so organi Ljudske milice našli kovček pokojnice 100 metrov stran od storjenega zločina, ženska pa da je bila vsa razmesarjena in da je ležala gola v potoku. Zato se je marsikatera žena ob večerih, če ni bilo moža doma, zaklepala; začele so krožiti najrazličnejše govorice in nekatere vse do danes niso potihnile.
18. novembra smo se pozanimali o tem na postaji Ljudske milice v Krškem ln zvedeli, kako je bilo z zadevo v resnici:
11. novembra ob 16. uri je miličnik Miha Geršak našel nedaleč od pokopališča v Krškem pleteno košaro (kovček) in videl dobrih 100 m od najdenega predmeta krvave madeže na cesti. Ko je odprl kovček, je našel v njem tudi osebno izkaznico na ime Jožefe Erker, rojene 1924, stalno stanujoče v Rečici 74 pri Laškem. Teleprinter na postaji Ljudske milice v Krškem je zabrnel, in kmalu so od tajništva za notranje zadeve v Celju dobili pojasnilo, da gre za duševno belno žensko. Poizvedbe so nadaljevali in kmalu zatem so organi Ljudske milice zasledili Jo-žefo Erker v Zagrebu ter jo odpeljali domov.
Iz vsega tega lahko skle-
pamo, da je Erkerjeva slučajno zašla v Krško in tavala v neznano. Zaradi padca je nekoliko krvavela, se morda ustrašila krvi ah kakšnih ljudi in zbežala. Pri tem je odvrgla kovček in se odpeljala v Zagreb. Ljudje pa, ki tako radi nasedejo takim vestem, so iz komarja napravih slona.
Tudi znamke so denar
Na 3 mesece zapora, pogojno za 2 leti, je bila pred kratkim obsojena Slavka Markovič, ki si je kot uslužbenka pri novomeški »Krki« prisvajala znamke. Izkazalo se je, da jo je k temu nagovoril Avgust Vindiš, pismonoša iz Dobrunj pri Ljubljani, kateremu je Markovi-čeva izročila za 4500 dinarjev znamk, da jih je vnovčil. Nepošteni poštar pa denarja ni prinesel. Ko so v podjetju pregledali zalogo znamk, ki je bila zaupana Slavki Markovič, so ugotovili primanjkljaj za 8535 din. Pri njej doma je bilo najdenih še za 4035 din znamk.
Glavni krivec Avgust Vindiš, ki zdaj služi vojaški rok( je bil obsojen na 4 mesece zapora, pogojno za 2 leti. Oba obtoženca pa bosta morala podjetju »Krka« povrniti nastalo škodo.
>
Mihaelu sb zadišale - kumare
Na zatožni klopi občinskega sodišča v Novem - mestu se je znašel pred kratkim Mihael Brajdič iz Smlhela. Ze dalj časa Je brez zaposlitve, doma pa ima 10 otro«c.
3. Julija sta se s sinom v večernih urah vračala iz mesta, mimogrede pa sta na ozemlju Heferlo-
ve vrtnarije nabrala okoli 30 kg kumar, lz kurnlce Pavla Pleska v Kristanovi ulici sta hotela suniti dve raci, pa Ju je gospodar prepodil, na vrtu Panike Mikllč v Adamičevi ulici pa sta snela poli vinilno vrv ln jo odnesla.
Sodišče je Mihaela Brajdlča obsodilo na 3 mesece zapora in bo moral kazen odslužiti. Ni pa lepo, da oškodovanci pri ciganskih pravdah zahtevajo za ukradene stvari naravnost astronomske cene.
Mojster bi se moral prepričati!
Ob Sloki cesti v Vidmu-Krškem je podjetje Elektro podiralo stare drogove. Mojster Vinko Bizjan je naročil vajencu Bojanu Borovicu, naj spleza na leseni električni drog in odklopi tok. Pri tem Je pripomnil, naj fant pogleda, če je drog dovolj trden.
Vajenec Bojan Je plezal, ln ko je bil že 7 m visoko, se je drog spodaj prelomi), ln oba sta zgr-mela na tla. Pri tem je Bojan dobil hude telesne poškodbe.
Malomarnost mojstra, ki bi se moral sam prepričati o vzdržljivosti droga, je bila hudo kaznovana. Zadnjo besedo pri tej nesreči pa Je izreklo novomeško sodišče,' ki Je Vinka Bizjana, vodjo vzdrževalne skupine pri Elektio Krško, kaznovalo s 4 meseci zapora, pogojno za 2 leti.
Srna skočila na vozilo
Janezu Cegnarju lz Zabnice. U se Je 17. novembra okrog 17.30 peljal po avtomobilski cesti mimo Medvedjeka, Je na osebni avtomo-fjil skočila sma. Škodo so ocenili na 30.000 dinarjev.
šoniolović prepozno zavrl
Z osebnim avtomobilom ZE 31-01 se je 17. novembra okrog 19. ur* proti Zagrebu peljal Marjan Knez iz Zenice. Ko je ugotovil, da j« pred nJim neko pokvarjeno vozilo. Je pritisnil na zavoro. V kratki razdalji Je za nJim vozil osebni aup ZG 218-42 Zagrebčan Zlatko SU|-talovič, prepozno zavrl ln se zaletel v Knezovo vozilo. Telesnih poškodb ni bilo, le osebni vozili (ta utrpeli za okrog 30.000 din škode.
Ni pričakoval take kazni
Ko je Franc Nahtlgal, kmet z Vrhovega, zvedel za sodbo, ki mu Jo je Izreklo okrožno sodišče v Novem mestu, se je močno začudil: »Sest mesecev zapora, pogojno za dve leti — zato, ker sem gnal po cesti vole?« Bilo pa Je takole:
V začetku Junija Je nekega dne okoli 11. ure zvečer iz Straže proti Soteski gnal vštric tri vole, tako da so zavzemali večino cestišča. Iz nasprotne smeri sta se pripeljala z motornim kolesom
Albin Sajevec in sopotnik Vinko Murn. Motorist, ki je zelo hitro vozil, je naenkrat zagledal vole pred seboj, zato je skušal na hitro zaustaviti motor. Pri tem Je motor spodneslo, oba motorista sta padla in Vinko Murn tako nesrečno, da je utrpel smrt-nonevarno telesno poškodbo.
Kdo je bil kriv? Franc Nahtlgal, ki je v temi gnal po sredi ceste 3 vole, sokriv pa je bil tudi Albin Sajevec ker je vožnja z motornim kolesom ponoči pri 80 km nt uro le pretirana
Na Biču odpovedale zavore
Janez Jcvnlkar, ki se Je 17. novembra ob 9.30 peljal po avtorrm-bilskl cesti lz LJubljane v osebnem avtomobilu IJ 236-98, na priključku v Biču ni mogel zmanjšali hitrosti, ker so odpovedali zavore. Podrl je smernik ln zadel ob železen drog, kjer se je ust a-vil Ranjen ni bil nihče, medtem ko je na vozilu za okrog 100.000 dinarjev škode.
Cikcak na mopedu .
Prometni organi so dalj časa opazovali Antona Hrlbernlka iz Brežic, ki se je 13. novembra okrog 20.30 ni mopedu peljal po avtomobilski cesti proti Brežicarrl. i Ker je vozil cikcak, so ga ustavili In ga preizkusili z alkotestom. Hrlbernik Je vozil vinjen, zato so mu odvzeli vozniško dovoljenje.
V KANONSKEM VRTCU MARSIKAJ NOVEGA
Zvedeti smo, da ima nova upravnica kandljskega vrtca Lojzka Potrt kup novih načrtov glede vrtca, Id pomenijo za naše mesto zelo velik napredek, kakršnega v preteklih letih nismo mogli doseči. Zaradi tega smo Jo obiskali in Jo prosili, naj nam pove, kaj vse pripravljajo. Povedala nam je:
Ker doslej nI bilo poskrb-yeno za varstvo otrok delavskih družin, ki imajo službo v izmenah, smo se odločili Ca popoldansko izmeno otrok y vrtcu in jo nameravamo uvesti že prihodnji mesec. Vsa družba je zainteresirana Oa tem, da bi bilo čimveč Otrok deležnih organiziranega strokovnega varstva, vemo pa, da se mnogi tega ne poslužujejo zaradi vzdrževalni-be, ki je ne zmorejo. Sklenili fnio naprositi podjetja, kjer So starši zaposleni, naj lz fonda za otroško varstvo prispevajo za vzdrževalnino ptrok svojih delavcev. V tovarni zdravil »Krka« so o tem že razpravljali in delajo nam zaposlenih mater. Pri podeljevanju pomoči v pod-stjih naj bi Imele prednost atere samohranilke ln pa ielavke oz. uslužbenke z niz-prejemkl. Mnenja smo, visokokvalificiranim karom  pomoč  ni potrebna,
ker imajo sami dovolj sredstev.
Ko bo to urejeno, se bo socialni sestav otrok v vrtcu bistveno spremenil. Doslej smo Imeli v varstvu največ otrok iz vrst uslužbenskih in intelektualskih družin, medtem ko so bili delavski otroci prave izjeme. To m prav in moramo napako na kakršenkoli način popraviti. '
NUDILI BOMO OBČASNE USLUGE
Vemo, da so matere, če morajo k zdravniku, k frizerju ali po drugih opravkih, v pravi zagati, kam z otrokom. Zaradi tega smo predvideli tudi novost: občasne usluge. Se pravi, da bo mati lahko pripeljala otroka v vrtec samo za nekaj ur, najsi bo to dopoldne ali popoldne, dokler bo ona po opravkih. Predvidoma bo znašala cena za eno uro varstva 50 din, kar ni pretirano.
VRTEC V NASELJU MAJDE SILC
Dogovarjamo se, da bi v novem naselju Majde Sile, kjer je veliko otrok, odprli v sklopu našega vrtca posebno sobo s sanitarijami, ki bi delovala kot vrtec za otroke tega predela mesta. Prostor smo si že ogledali in ustreza. Na žalost hišni
Zima ln sneg sta letos kar nekako zakasnila. Čeprav smo ie v drugi polovici novembra, je bilo vreme do ponedeljka ie razmeroma toplo ln lepo. Vendar se je treba pripraviti, kajti meteorologi obetajo tudi zs letos hladno zimo. Zato so v trgovinah ie pomislili tudi na tiste, ki zimo in sneg najteže čakajo — na nsie najmlajše, ki bi radi čimprej sedli na sanke sli si pripeli smučke.
Naša slika je bila posneta pred nekaj dnevi pred skladiščeni ene od novomeških trgovin, ki je prejela večjo količino sank. Vsekakor — dovolj zgodaj...
Novomeška kroriilsa
■ Plesna lola za dijake ln dijakinja 2., 3. ln 4. letnikov gimnazije, učiteljišč«, ESS ln kmetijske kole Grm je pred nedavnim začela delovati v gimnazijski telovadnici. Med mladino je zanjo uredno zanimanje. Prijavljenih Je oaz 300 obiskovalcev, tako da moti plesni učitelj, ki se vozi lz Ljubljane, voditi tečaj v dveh Izmenah. Najprej se učijo klasičnih plesov, ki Jih bodo obdelali v prvem tečaju, v drugem pa pridejo na vrsto modemi plesi. Za Oba plesna tečaja, ki se bosta zvrstila v tej zimski sezoni, prispevajo dijaki po 700 din.
■ Preteklo soboto popoldne Je v
Hladnikovl ulici 2 začel delovati nov frizerski salon »Jelka«, ki ga je odprla ena najboljših frizerk v. Novem mestu Jelka Smalc, doslej zaposlena v frizerskem salonu Adam. Lokal Je majhen, pač pa skrbno ln lepo urejen, saj je adaptacija veljala skoraj milijon dinarjev. Za zdaj Je poleg mojstrice zaposlena samo ena pomočnica, le pa bo obisk zadovoljiv, bo tu lahko natla mesto tudi vajenka ln morda ie kakšna moč.
■ Pred tednom dni so se v zelenjavni trgovini pojavile prve letošnje pomaranče po 500 din kg, ki to Jih potrošniki i veseljem Sprejeli. Cena res nI vsakemu senu primerna, na razpolago pa to, ln če )e pri hill otroška bolezen, močno prav pridejo.
■ V torek m v Novem mestu
rgostovali  Igralci IJublJansu-Mestnega gledališča, ki so v
dveh predstavah, ob 16.30 in 20. uri, uprizorili Shakespearovo »Dvanajsto noč«. Delo Je režiral Janez Vrhunc, nastopili pa so znani ljubljanski igralci, ki tmo Jih v Novem mestu Je večkrat videli.
■ Na ponedeljkovem živilskem trgu nI bilo nič kaj dosti kupiti. Naprodaj to bila jajca po 45 din, mleko po 60 din, solata po 150 din kg. tllvovka po 600 din liter. Spi-nača, motovileč ln radič po 50 din krožnik. Jabolka od 60 do 80 din kg, orehi 160 din, hruške 100 din ter razna zelenjava za Juho v Šopkih, ki to Imeli glede na velikost različne cene. Na zidkti pri vhodu v tržnico pa Je neka ženska prodajala zelo lepo mehko tolsto po 10 din glavico. Volnene nogavice ln otroška konfekcija to lil dobro v promet.
■ Gibanje prebivalstva: rodile so: Pavla Maras z Novega trga 2 — Marka, Pavla Koročin lz Kettejevega drevoreda 46 — Renato, Milena Vidic lz Ulice Majde Stic — Matjaža. — Poročili to te: Jože Znldaritč, skladiščnik ls Kettejevega drevoreda. In Matilda Miklavž, Šivilja t Kidričevega trga 5: Anton Medle, avtomehanlk lz Gub-čeve 16, ln Angela Klobučar, uslužbenka lz Kostlaiove 30; Leopold Fink, mizar lz Irce vasi, ln Anica Cesar, kuharica lz Šolske S. — Umrla tta: Vinko Kaplan, upokojenec z Glavnega trga 14, ttar 40 let, ln Majda Petrič, gospodinje iz Pugljeve 3. 75 let. — Ponesrečila se Je Ana Ksstellc. delavka It KoStlalove 34, ki Je padla t koles« in sl poškodovala glRVO.
Lojzka Potrč, nova upravnica v Kahdiji
svet nima pravega razumevanja za to stvar in se upira sobo odstopiti za vrtec; vanjo namerava namestiti snažilko. Nekvalificirane ženske delovne sile pa je pri nas dovolj in prenekatera žena bi rada sprejela zaposlitev tudi brez stanovanja, vrtec pa bi le imeli! Otroci, ki bi bili tu v varstvu, bi lahko dobivali hrano iz naše kuhinje; dostavljali bi jo s primernim prevoznim sredstvom.
PIONIRSKE SOBE NAP MLINI
Hišni sveti v naselju Nad mlini so že razpravljali o tem, da bi kupili opremo za pionirske sobe, ki so v kletnih prostorih vseh teh blokov. Bliža se zima, otroci bi bili radi skupaj, zunaj pa se ne' bodo mogli več igrati, če bo slabo vreme. Nobeni
materi ni všeč, če otrok pripelje v stanovanje svoje sovrstnike, zato bo pionirska soba čez zimo prijetno zatočišče otrok, kjer bodo imeli na razpolago razne igre. Da pa se ne bi otroci sami shajali, kar nekaterim staršem ni prav, smo predvideli varstvo starejše, za to usposobljene osebe. Tudi te pionirske sobe bodo pod nadzorstvom in v sklopu našega vrtca.
LUTKE, KINO IN ŠE KAJ Razpravljali smo tudi o tem, da bi poživili svobodne dejavnosti za otroke vsega terena. Vsak teden bomo imeli po eno prireditev: kino, lutke ali igrico, ki jo bomo organizirali s pomočjo DPM.
Stojimo na stališču, naj bi povsod otroke varovale strokovne moči, zato bomo poskrbeli za nove vzgojiteljice. Tovarišice, ki že delajo pri nas, pa so pokazale najlepšo pripravljenost za sodelovanje pri uresničitvi teh načrtov, zato upamo, da nam bo uspelo.
0 Tako iiroko zastavljen 6j) delovni načrt z več noti vestmi, ki jih doslej pri 6) nas nismo poznali, pome-0 ni prelomnico v doseda-0 njem delu vrtca. Tistim,
# ki so si ga zamislili, lah-0  ko samo čestitamo, osta-
# lim vrtcem pa naj bo za 0 vzgled in dokaz, da se da Q) tudi z dobro voljo in šoti dobnimi prijemi marsi-4))  kaj narediti brez preveli-
# kega hrupa   Ria Bačer
Vojaki na sestankih delavskih svetov
Delavci in uslužbenci gradbenega podjetja »Pionir« so imeli v ponedeljek redno sejo delavskega sveta. Tokrat so imeli v svoji sredi nenavadne goste. To so bili pripadniki Jugoslovanske ljudske armade iz Novega mesta.
Starešine novomeškega garnizona uvajajo v zadnjem času zelo koristno prakso pri pouku za vojsko. Razen teoretične obdelave posameznih tem poskušajo vojakom predstaviti tudi praktično stran. Ena od takih akcij je tudi navzočnost vojske na sestankih delavskih svetov, konferenc in ostalih organov naših delovnih kolektivov. Tako so vojaki prisostvovaili seji delavskega sveta v gradbenem podjetju »Pionir«. Iz referata ln zanimive razprave so spoznali problematiko tega ko-
Predavanje v Do!. Toplicah
0 Delavska univerza v Novem mestu, ki je v zadnjem času organizirala v občini že nekaj, zelo poučnih predavanj, je priredila podobno predavanje tudi v Dolenjskih Toplicah. 18. novembra Je v topllškem prosvetnem domu govoril Jože Mallč o obrambi malih držav. Predavanje Je bilo precej dobro obiskano.
#> Praznik republike bodo v Dolenjskih Toplicah svečano proslavili. V ta namen bo 29. novembra slavnostna akademija, na katero se vestno pripravljajo. D- G-
Iektiva' dn kako se rešujejo posamezna vprašanja.
Vinku Kaplanu v slovo
Ze spet je umrl borec! V najlepših letih ga je strla zahrbtna bolezen, saj je bil star šele 39 let. Zapustil je ženo in 4 otroke.
Vinko Kaplan se je rodil 6. 2. 1924 v Vrbovcu pri Do-brniču. Sredi poletja 1942 je odšel v partizane. Bil je v Dolenjskem odredu, v Gubče-vi brigadi, ko pa se je formiral jurišni bataljon 15. divizije, se je vanj prostovoljno vključil. Bil je namestnik komandirja čete. Kot borec je bil zelo predan in neustrašen, zato je bil večkrat pohvaljen in odlikovan z redom za zasluge za narod II, stopnje ozir. z redom za hrabrost in medaljo za hrabrost. V letu 1946 se je demobiliziral iti se zaposlil v tekstilni tovarni v Novem mestu. Pozneje je bil štiri leta cesar, v tej službi si je nakopal neozdravljivo bolezen. Nazadnje je bil zaposlen kot nabavljati v hotelu Metropol. Ker je bila njegova bolezen huda, je moral prezgodaj v pokoj. Dobival je 21.300 din invalidske pokojnine, s katero je moral preživljati 6-člansko družino.
Vsi, ki so ga poznali, so bili nemalo začudeni, ko so izvedeli, da je Vinko U. novembra v bolnišnici umrl, saj so ga vsak dan srečevali na novomeških ulicah, vedno vedrega in nasmejanega. Za vsakogar je imel dobro besedo in je bil med tovariši zelo priljubljen.
Ne najdem pa primernega izraza za tiste tovariše, člane ZB II. terena iz Novega mesta, ki so se za njegov pogreb tako malo pobrigali, saj je bil Vinko pokopan prav na nedostojen način. Pogreb je
bil civilen, s precejšnjo udeležbo. Pevci so zapeli dve pesmi, nikogar pa ni bilo, ki bi pred. odprtim grobom spregovoril Vinku v slovo. Tu se jasno vidi, da je ponekod ljudski pregovor »Kolikor imaš, toliko veljaš«, resničen. Prav v Novem mestu pride to večkrat do izraza, posebno pri takih ljudeh, ki jih ne bi smeli pozabiti, saj so bili oni tisti, ki so izbojevali svobodo. Med drugimi pomanjkljivostmi pri pogrebu je bilo očitno, da ni niti ena organizacija poskrbela za to, da bi pri pogrebu nosili prapor organiza-
cije, niti, za pogrebni govor zadolženi člani ZB niso pri-
m.
Ce nas živih ne spoštujete, spoštujte vsaj mrtve! Pokažite vsaj malo srca m spoštovanja do borcev, vsaj toliko, da bodo ob pogrebu njihova odlikovanja prišla na dostojno mesto. Vsaj to skromno priznavanje zaslužijo vsi, ki so priborili za našo domovino boljši kos kruha, ki pa je za borce včasih še vedno zelo skromen.
Jtudi Puienjak-Urcgan
V počastitev dneva republike
Letošnje praznovanje dneva republike v novomeški občini bo po obsegu in vsebini ena največjih in najlepših manifestacij, posebej posvečenih 20-letnici II. zasedanja AVNOJ. Občinski odbor Socialistične zveze v No-t>em mestu je pripravil v ta namen vrsto prireditev in pritegnil k sodelovanju pri pripravah proslav večji krog ljudi, gospodarskih, družbenih in političnih organizacij, zavodov in ustanov.
Spored prireditev je obsežen, njegova vsebina pa zelo pestra. Prva prireditev bo že 22. novembra v okviru razstave mladinskega tiska, ki jo ob 16. uri v Domu JLA v Novem mestu odpreta občinski komite ZMS in Mladinska knjiga. Razstava bo odprta do 30. novembra. 23. novembra bo v Domu JLA ekipni šahovski dvoboj med Novim mestom in Domžalami, dan kasneje, 24. novembra, pa Je na sporedu kar četvero športnih m kulturno-zabavnih prireditev. Ob 8. uri bo v Bršlinu na »Pionirje-vem« kegljišču revija keglja-čic novomeške občine, ob 9. url bodo v Domu JLA tekmovali šahisti na brzoturnilju za prvaka Dolenjske, ob 15. uri pa bo na stadionu bratstva in enotnosti nogometna
tekma, v kateri se bosta pomerili domači moštvi Elana in Borca. Zvečer, ob 20. uri, bo v Domu JLA večer lahkih opernih in operetnih arij ter baleta. Nastopili bodo člani ljubljanske opere: sopranist-ka Manja Mlejnik, tenorist Drago Čuden, basist Vladko Korošec, pianist Zdenko Lu-kač, medtem ko bodo baletne točke izvajali Tatjana Rem-škar, Metod Jeras, Lidija So-tler in Stane Polik. 26. novembra ob 19. uri bodo v zgornjih prostorih Doma JI.A odprli razstavo črno-bele fotografije, ki jo prirejata hor-tikulturno društvo in foto-kino klub iz Novega mesta. Razstava bo odprta do 3. decembra. Dan kasneje, 27. novembra, bo ob 19.30 mladina osnovne šole »Katje Rupena« priredila svečano akademijo v čast dnevu republike. Studijska knjižnica »Mirana Jarca« pa bo 28. novembra ob 8. uri v svojih prostorih (v avli) odprla razstavo z zbrano literaturo o Socialistični federativni Jugoslaviji. Na sam praznik, 29. novembra, bo najprej ob 6. url budnica godbe na pihala, ob 9.30 pa promenadni koncert na Glavnem trgu v Novem mestu. V kinu JLA bodo tega dne štiri brezplačne predstave (ob 10., 15., 18. in 20.) jugoslovanskega filma »Rdeči cvet«.
Te dni je Dom JLA dodal sporedu še nove prireditve. Med drugim bo 28. novembra v prostorih kina družabni večer s prostim vstopom. Pripadniki JLA pa bodo sodelovali pri mnogih drugih prireditvah, posebno pri tistih, ki bodo v Pomu JLA.
V dneh pred praznikom bo delavska univerza iz Novega mesta predvajala nekaj dokumentarnih in poučnih filmov na podeželju. Filme »Trije spomeniki«, »Žareči svet« in »Poljedelstvo postaja industrija« bodo med drugim videli v Žužemberku, šmar-Jeti, Šentjerneju in Stopičah, nekaj dokumentarnih filmov in umetniški film »Edini izhod« pa bodo predvajali 26. novembra v Mirni peči, kjer bodo Imeli dan kasneje kombiniran kulturno-zabavni program. Večje ln manjše samostojne prireditve pripravljajo tudi ostali kraji v občini, zlasti tam, kjer so šole.
Tudi delovni kolektivi novomeške občine bodo dan republike proslavili s posebnimi svečanostmi. Proslave bodo organizirale sindikalne podružnice v sodelovanju z ostalimi organi v delovnih kolektivih dan ali dva pred praznikom. Proslave povsod skrbno pripravljajo.
OBVESTILO ŽIVINOREJCEM
Veterinarska postaja Novo mesto obvešča vse živinorejce, da v zimskih mesecih, to Je v decembru, Januarju in februarju, ob nedeljah ne bo osemenjevanja.
VETERINARSKA
POSTAJA
NOVO MESTO
0P0Z0 RILO
Komunalno podjetje »VODOVOD« - NOVO MESTO
opozarja
vse potrošnike vode Iz vodovods, da le pred nastopom mraza zavarujejo mraiu izpostavljene vodovodne napeljave. Parite posebno na vodomere, ki so večinoma osnovno sredstvo podjetja ln bo treba vso nastalo škodo plačati podjetju.
Komunalno podjetje »VODOVOD«, Novo mesto
IRENA MIKEC-novo ime v našem ženskem namiznem tenisu
Na nedavnem mednarodnem prvenstvu Jugoslavije v namiznem tenisu je jugoslovanska ženska ekipa dobila spet novo ime. To je osemnajstletna mladinka Irena Mikec lz Novega mesta. Irena dosega v zadnjem času čedalje vidnejše rezultate. Po komaj enoletnem prizadevnem treningu je brez konkurence dosegla drugo mesto na seznamu naših igralk, takoj za žampionko Cirilo Pire.
»Koliko časa že igrate?« smo vprašali Ireno, ko se je vrnila iz Ljubljane.
»Namizni tenis igram od svojega 12. leta. Vendar je bilo to zgolj za zabavo. Sele proti koncu 1961 sem začela intenzivno trenirati.«
»In prvi rezultati treninga?« smo jo vprašali.
»Prvi uspeh sem dosegla lani na prvenstvu Slovenije za mladinke. Tedaj sem v finalu premagala tre-tjeplasirano mladinko Evrope Zrimčcvo. Rezultat Je bil 2:1 v mojo korist.«
»Je bil nastop v Ljubljani morda vaš debut v državni reprezentanci?
»V seniorski konkurenci da. V mladinski sem nastopila prvič julija letos na evropskem mladinskem šampionatu v Duisburgu. Trema je naredila svoje ln moj prvi nastop ni bil preveč slaven. Z mladinko Zeljko Mitrovlč se nisva uvrstili v finale.«
»Kaj vam je pomenil nastop t Ljubljani?«
»Lahko si mislite, kako ml Je bilo pri srcu, ko sem morala nenadoma nastopiti v taki konkurenci. Zlasti še, ko je na drugem koncu moje mize stala evTopska prvakinja v mešanih parih Nemka Korst, nedvomno najboljša igralka namiznega tenisa v Evropi. Izgubila sem gladko, moram pa povedati, da mi res ni šlo od rok. V nekaj dnevih opazovanja tenisa v dvorani Gospodarskega razstavišča sera se veliko naučila, moje naj-
ljubše srečanje pa je bila zmaga proti Bolgariji s 3:1. Dobro sem premagala Kristovo, v parih pa sva s Cirilo premagali par Kris*o-va—Ivanuva z 2:0. Navdušila me je igra Luzove (CSSR), ki stalno napada in ne pusti nasprotnici, da bi se približala mizi.«
»Katera vaša zmaga vam je najljubša?«
»Bilo je na državnem mladinskem prvenstvu v Zrenjaninu. V finalu sem se srečala z Novosadčaoko Stojšičevo. Rezultat je bil 1:1, a stanje v tretjem setu 18:12 za Stojšičevo. Povečala sem tempo in zmagala z 21:19. Prav tako sem bila vesela uspeha na izbirnem tekmovanju za sestavo državne seniorske reprezentance prejšnji mesec v Kranju, ko sem se plasirala za drugega člana reprezentance .1
»In se eno vprašanje: kaj mislite o namiznem tenisu v Novem mestu?«
»Zanimanja za ta šport je Jo-volj, pa tudi dobrih Igralcev. Le
kluba za namizni tenis nimamo. Pred leti je delala sekcija za namizni tenis v sklopu TVD Partizan, toda danes je ni več. Jaz se prav mučim s treningom. Treniram v osnovni šoli, in to komaj dvakrat, trikrat na teden. Pogojev za delo sploh ni.«
In tako Irena Mikec nastopa za »Ljubljano«! Trenira razmeroma malo, če upoštevamo reprezentativne okvire. Za njeno delo malokdo skrbi. Edino študent Ivo Kapš ji pomaga v osnovnih vprašanjih te igre. Ne smemo pozabiti, da ima Irena kvalitete vrhunske igralke namiznega tenisa. Njena značilnost je oster forhand ln stalno napadanje, kar spominja na Luzovo. Pridobiti mora nekoliko še na hitrosti in tehniki serviranja, pa bodo njeni rezultati še očitnejši. Irena to more in tudi obeta. Priložnost bo imela prihodnje leto v LJubljani, kamor bo šla študirat ln kjer bo imela več možnosti za stalno treniranje.        Edo Pezzi
Balinarska liga Novega mesta
V tekmovanju I. lige po jesenskem delu vodi Pionir pred Borcem in Železničarjem, vendar pa Ima Železničar eno tekmo preloženo. Važnejše tekme so se končale takole: Pionir : Borac 13:5, 7:13, Pionir : 2elezničar 13:3, 3:13, železničar : Borac 13:3 11:13.
Lestvica:
1. Pionir 5 3 2 0 8
2. BORAC 5 2 3 0 7
3. POŠTAR 5 2 2 1 6
4. ŽELEZNIČAR 4 13 0 5
5. TNZ 4 0 0 4 0
6. NOVOTEKS 5 0 0 5 0
V drugi ligi je nastopilo tudi šest novih balinarskih klubov, ki so nastali po zgraditvi novih igrišč na Loki. V tej ligi je v vodstvu Novoles, lestvica pa je naslednja:
1. NOVOLES 5 4  1  0 9
2. ISKRA 5 3  2  0 t
3. KGPK 5 3 117
4. IMV 5 10 4 2
5. PLM 5 0 0 5 0
6. ELEKTRO 5 0 0 5 0
Zaključen jesenski del tekmovanja v štajerski rokometni coni
Štajerska rokometna cona, tako Imenovana II. republiška vzhodna liga, je bila v nedeljo, 10. novembra, z odigranjem še zaostalih tekem zaključena. Jesenski prvak je postala ekipa »Celja«, na drugo oziroma tretje mesto pa sta se uvrstili ekipi »Partizana« iz Radeč in »Partizana« lz Brežic. Razveseljivo Je dejstvo, da so v splošnem vse ekipe, ki sodelujejo v tem tekmovanju, pokazale zelo dobro igro, ne glede na več ali manj uspešno uvrstitev na lestvici. Omeniti je treba, da sta ob koncu jesenskega dela tekmovanja največ pokazali ekipi iz Radeč in Brežic, ki sta se tako uvrstili pod sam vrh lestvice ter Imata največ možnosti za povratek v enotno republiško ligo. Ekipa »Celja«, ki je bila na začetku prvenstva močno v vodstvu, Je doživela s tema dvema ekipama močan poraz, zato ima zelo malo upanja za uvrstitev v višje tekmovanje, posebno še zato, ker bo v začetku spomladanskega dela prvenstva morala Igrati brez nekaterih najboljših Igralcev, ki bodo zaradi nešportnih izgredov v tem delu prvenstva morali dalj časa presedeti na klopi za rezervne Igralce. Tekmovalna komisija je že uvedla postopek in bo tekmovalce najstrože kaznovala, kar bo vsekakor vzgojno vplivalo na ostale prenapeteže, ki se še tu pa tam pojavljajo na športnih Igriščih. Omeniti moramo, da Je bila najbolj disciplinirana na prvenstvu ekipa »Partizana« iz Brežic, ki lahko služi za zgled tistim, ki so skušali uveljavljati svojo moč na način, ki nikakor ne spada na Igrišče (nešportnl Izgredi celotne ekipe »Celje« na prvenstveni tekmi v Brežicah: fizič-
ni napad na sodnika s strani igralcev     MTT-Livame Maribor
itd.).
Ob koncu še nekaj besed o ekipi »Partizana« lz Brežic. Zadnje tekme, ki smo jih gledali v Brežicah, jasno govorijo o tem, da Je ekipa dosegla svojo staro formo. Da pa njena uvrstitev na lestvici ni Še ugodnejša, je vzrok ta, ker so takrat, ko so se druge ekipe že z vso intenzivnostjo pripravljale na prvenstvo, njeni igralci sodelovali pri gradnji novega asfaltnega rokometnega igrišča v Brežicah; od tod nekaj spodrslja-
jev na začetku prvenstvene sezone.
Zaradi zelo izenačenih ekip na vrhu lestvice lahko trdimo, da bo borba za prvaka štajerske cone zelo ostra.
Zaključna lestvica jesenskega dela tekmovanja: 1. Celje 14 točk; 2. Partlzan-Radeče 14 točk; 3. Partlzan-Brežice 13 točk; 4. Drava (Ptuj) 10; 5. MTT — Livarna Maribor 10; 6. Partizan — Celje 9; 7. Rudar (Velenje) 9; 8. Partizan — Beltinci 4; 9. Nafta (Lendava) 4 in 10. Svoboda (Kr-melj) 3 točke. I. Z.
Novo mesto pred Celjem
V nedeljo je bila v Kranju vsakoletna revija kegljačev v čast 29. novembra. Tudi letos je ta revija zbrala vse najboljše slovenske Igralce. Gorenjski kegljači so v vseh dosedanjih desetih revijah zmagali, letos pa so imeli še lepšo priložnost, saj so tekmovali na svojem igrišču.
Tekmovanja se je udeležila tudi reprezentanca Dolenjske, ki so jo sestavljali kegljači Pionirja iz Novega mesta. Novomešfiani so dobro začeli, saj je Vesel podrl v 200 lučajih 840 kegljev, Vukšinič pa 802 keglja. Tudi naslednji tekmovalec Juntez Je dosegel dober rezultat (841), Hren pa celo 862 kegljev, kar mu je o končnem vrstnem redu prineslo osmo mesto med najboljšimi Slovenci. Vendar je pri zadnjih dveh tekmovalcih prišlo do sprememb: za Ljubljano Je nastopil reprezentant Grom, ki je dosegel res odličen rezultat 923 kegljev ter s tem pripomogel LJubljani, da je prehitela Novo mesto. Zadnja tekmovalca Novega mesta
Krušič In Mrzlak sta podrla 799 in 785 kegljev, kar je zadostovalo za prepričljivo zmago nad Celjem (s 170 keglji).
Rezultati: KRANJ 5262 (Slibar 916, Ambrožič 885, Jereb 879, Mar-telanc 874), MARIBOR 5118, LJUBLJANA 5002 (Grom 923), NOVO MESTO 4928 (Hren 862, Juntez 841, Vesel 840, Vukšinič 802, Krušič 799, Mrzlak 785), CELJE 4758. (en)
Novo mesto-Domžole
V soboto bo ob 17. uri v Novem mestu v Domu JLA dvoboj Novo mesto : Domžale po sevniškem sistemu na 8 deskah (brzoturnir). Ker sta si obe moštvi že od nekdaj velika konkurenta, bo dvoboj Izenačen in zelo zanimiv.
j Z DOPISNICO-I po 50 000 dinarjev!
j Če že dobivate naš tednik na svoj do-I mači naslov, za vas sploh ni prepozno! i Prekasno pa tudi ni za tiste, ki si bodo j DOLENJSKI LIST naročili vsaj do I   31. decembra 1963 — zakaj vsi
stari in novi naročniki našega časnika bodo sodelovali v VELIKEM NAGRADNEM ŽREBANJU ob petnajstletnici izhajanja Dolenjskega lista, ki bo 17. februarja 1964!
Takrat bomo razdelili
71 nagrad
-
Naročnik, ki bo izžreban prvi, bo dobil 50.000 dinarjev; sledilo bo 15 nagrad po 5.000 din, nato še 25 nagrad po 2.000 din, 30 naročnikom pa bomo podaljšali celoletno naročnino.
I   Skupno bomo torej razdelili ob našem 1   jubileju med naročnike DOLENJSKEGA j
LISTA v denarju in naročninah 202.000
dinarjev.
ZATO: Če še nimate Dolenjskega lista, ima naročilnico za vas vaš pismonoša — treba jo je samo podpisati, in že prihodnji teden boste dobivali naš tednik domov. Lahko \ pa nam pišete tudi sami na naslov:
DOLENJSKI LIST - Novo mesto, p.p. 33
I   :    "... ,_______________v____________________
ŠAH: poraz Mariborčanov
Šahovska sekcija ŠSD gimnazije v Novem mestu je prav delavna. Potem, ko so igrali z ekipo JLA, so povabili v goste še ekipo SSD gimnazije iz Maribora. Mariborčani so se vabilu odzvali ter prišli z zelo močno ekipo, saj so v njej igrali kar štirje drugokategornlkl. Kljub temu so se Novomeščani pogumno spustili v boj in dosegli presenetljivo, toda zasluženo zmago.
Novomeščani so že pred pričet-kpm dvoboja vodili 1:0, ker Mrvar-Jevega nasprotnika Klemcnčiča ni bilo. Pudovič je v borbi z Modi-cem odklonil remi, vendar pa v izenačeni poziciji ni mogel zmagati, tako da se je moral zadovoljiti z remijem. Po treh partijah je bil rezultat 1,5:1,5. Sporer, ki je pred. kratkim premagal velemojstra Matanovlča, je v borbi z N. Sosterjem Igral mlačno, kar je nasprotnik dobro izkoristil. Takoj nato so bili domačini spet v vodstvu, ker Je Božič premagal Dra-slerja. Sledila sta dva remija. Ce-trtoplaslrana s prvenstva Slovenije za ženske Brigtta Serlanz proti Uhanu ni poznala strahu vse do takrat, ko bi morala žrtvovati figuro. Tega pa ni storila ln na Uhanovo pobudo sta se sporazumela za delitev točke. Bergerja Je v borbi z Dctičkom rešila sreča.
Ekipni brzoturnir Dolenjske
V nedeljo, 24. novembra, bo v Novem mestu v Domu JLA ob- 8.30 ekipni brzoturnir, ki ga organizira v čast dneva republike odbor za šah v Novem mestu. Ekipe sestavljajo štirje Igralci in dve rezervi. Pravico do nastopa imajo vse dni-štvene ekipe na Dolenjskem in najboljše sindikalne ekipe. Tako predvidevamo, da bodo nastopila moštva Brežic, Črnomlja, Senovega, Trebnjega, Metlike, Vidma-Krške-ga. Novega mesta (I. In II, moštvo), Kočevja, SGP Pionirja, IMV, / IT. PTT, Novolesa, Novoteksa, Kfil'K, Iskre (N. m.), Celulozarja iz Vidma-Krlkeca itd. Kot gostje bodo nastopili tudi Domialčani, ki bodo v soboto Igrali v Novem mestu z domačim moštvom na t deskah. Zmagovalna ekipa bo osvojila naslov ekipnega brzoturnirske-ga prvaka Dolenjske, najboljša moštva pa bodo prejela plakete. Stro* Ike udeležbe bodo plačala nastopajoča moštva sama.
saj je nasprotnik spregledal eno-potezni mat ter nato ni mogel doseči več kot remi. Erplč je z belimi figurami že v začetku nad-igral Komovca in povečal vodstvo Novomeščanov na 4,5:2,5. Sledil Je poraz Picka v borbi z Mihevcem, ln vse je kazalo, da bo rezultat izredno tesen, ker Je bil Skube popolnoma izgubljen z Marušičem. Ta pa Je v končnici nepričakovano spregledal kraljico, ln zmagovalec je bil odločen. Novomeščani so, kljub temu da še ni bila končana partija med Gazvodo ln A. Sosterjem, bili že zmagovalci in Gazvoda je v boljši poziciji sprejel ponujeni remi. Končni rezultat je bil torej 6:4 za Novomeščane, kar je lep uspeh ln spodbuda za nadaljnje delo. —al.
Brzoturnir v Novem mestu
Brzoturnlrskega prvenstva Novega mesta za november se Je udeležilo kar lepo število udeležencev, ki so bili zaradi tega razdeljeni v dve skupini, najboljši lz vsake skupine pa so se uvrstili v finale. V finalu sta si delila 1. in 2. mesto Bartol J ln Penko v 4,5 točke, pred J. Pičkom, Skerljem ln Ti-sujem (po 4 točke), Hrovatičem (1 točke) Itd. Slavko Sitar
-:--■
Ne jezite se, če ga v trafiki zmanjka: DO« LENJSKI LIST si naročite na svoj naslovi
Otroški komplet »Ciciban« je izdelek KO-MET iz v
Metlike. Primeren je za mokro ln suho vreme, pa /{
tudi za sneg. Te so trenirke, preoblečene z balonsko \
svilo, v Štirih osnovnih barvah, najprimernejših ca ( otroke v starosti od enega do Štirih let. Osrečite svojega malčka in mu kupite to oblačilo, ki je najprimernejše za jesen in zimo!
1   ■ .,. tet ... : "A
Irena Mikec
Putka je šla na Mirno goro...
V hladnem jutru je megla nizko ležala nad Črnomljem. Mati je nesla v hrib močno zavitega otroka. Cesta je bila dolga, večkrat je morala počivati, dokler se ni ustavila na vrhu Grička, pred hišo z velikimi okni. Otroški vrišč se je slišal izza zaprtih vrat.
V veži je bilo na obešalnikih precej majhnih plaščkov, pod njimi na tleh pa so bili razvrščeni otroški čeveljčki vseh velikosti. Mamica je fantka slekla, takoj nato pa je brez pozdrava zdrvel v sobo:
— Tovarišica, sem že tu!
Velika soba, kjer so otroci zlagali kocke in se v skupinah igrali, je učilnica črnomaljskega vrtca. Okoli tova-rišice Slavke Planine se je smukala Metka, dokler je ni vzela v naročje in jo stisnila k sebi. Medtem ko sva se s tovarišico pomenkovali, so se otroci igrali najljubšo igro: »Putka Je šna na Mirno goro«. Petelinček, kokica in rakec so imeli glavno besedo.
— Letos smo vrtec preuredili, — je pripovedovala tovarišica. — Dozidani sta bili dve učilnici, hodnik, sanitarije in kopalnica s tušem, modernizirali pa smo tudi kuhinjo. S pomočjo občinskih sredstev Je bilo vse to zgrajeno, nabavili pa so tudi lepo novo opremo. Preden smo začeli z dozidavo, so vsi starši vpili, kako je potreben večji vrtec, zdaj pa, ko je narejen, stojita dve popolnoma opremljeni učilnici prazni. Zdaj ni zanimanja!
Res je, da je vrtec malo daleč iz mesta, prostor in okolica pa sta tako lepa kot malokje. Vrtec spada v sklop osnovne šole in deluje že več let. Letos imamo v varstvu od 6. do 14. ure 21 malčkov in 8 šolarjev. Za varstvo računamo 1.500 dinarjev, za kosilo ln
malico pa po 60 dinarjev na dan, tako da znaša povprečna mesečna vzdrže-valnina 3.000 dinarjev. Hrana je dobra in dosti je je!
— Kako je poskrbljeno v Črnomlju za varstvo dojenčkov?
— Organiziranega varstva ni. Matere same poiščejo ženske, da jim čuvajo otroke, medtem ko so same na delu. Za tako nestrokovno oskrbo pa morajo plačati 7.000 do 8.000 dinarjev na mesec. Mnoge komaj čakajo, da otrok odraste in je sposoben hoditi v vrtec.
— Boste opremljeni učilnici pustili prazni?
— Ne! Trudimo se, da bi spravili kar največ otrok v organizirano varstvo, tudi šolske. Starši pa še vedno mislijo, da je otrok lahko sam, ko začne hoditi v šolo. Pri tem se ne zavedajo, kakšni nevarnosti jih izpostavljajo.
Ko je tovarišica postavila na tla Metko, se je začela k njej stiskati Lila.
»V vrtec pridem z mamico ali pa me pripelje sestra, ki hodi v peti razred. Očka je oficir...« Neverjetno, kako Lila lepo govori slovenski — tega se je v pretežni večini naučila v vrtcu!
Pa spet naprej:
— Tovarišica, ali ste domačinka?
— Sem in nisem. Doma sem iz Kva-slce, v Črnomlju pa sem hodila v gimnazijo, tu sem se poročila ln zdaj že tri leta službujem v vrtcu. Tudi moja hčerka hodi v vrtec, samo danes Je ni, ker je bolna.
Pritazni tovarišici in malčkom okrot* nle, ki Jo imajo tako radi, želimo, da bi se iim v praznih nroRtorlh čimprej Dridružili novi rakci, petelinčki in kokice!
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Petek, 22. novembra: Cilka Sobota, 23. novembra: Milivoj Nedelja, 24. novembra: Janez Ponedeljek, 25. novembra: Katarina Torek, 26. novembra: Januša Sreda, 27. novembra: Bernard Četrtek, 28. novembra: Jakob
ČESTITKI
Andreju Plutu iz Toronta za njegov dvojni praznik želijo vse najlepše —
mama, oče, sestra z družino
in bratje.
Dragi mami Elizabeti Ovniček iz Novega mesta želi za njen praznik vse najlepše hčerka Cirila z družino.
POCENI NAPRODAJ pečnice za visoko keramično peč ali kamin. Naslov v upravi lista.
PET KLESANIH BLOKOV iz kamna ugodno prodam v Novem mestu (velikost 63x63x10 cm); primerni kot »kapač« za zidan steber ali za vrt. Naslov v upravi lista.
iiUPIM 8 gr zlata za zobe. Naslov v upravi lista. (3431-63)
GOSPODINJO srednjih let išče štiričlanska zdravniška družina z mehaniziranim gospodinjstvom, centralno kurjavo in dvigalom v središču mesta. Plača 15.000 dinarjev, lastna soba ln vsa oskrba. Bombač, Ljubljana, Voš-njakova 8-VII.
Ob smrti naše drage žene, mame, stare mame in tete
FRANČIŠKE SMUK Smolenja vas 41 ee zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo kolektivoma trgovskega podjetja »Dolenjka« in »Zeleznina« iz Novega mesta ter kolektivu občinskega sodišča v Novem mestu. Vsem prav lepa hvala.
žalujoči:  mož, sin in hčerke
s' družinami.
Brestanica: 23. in 24. novembrt jugoslovanski film »Poletje je krivo za vse«, 27. novembra francoski film »Kdo ste vi, Mr. Sorge?«
Črnomelj, 22. in 24. novembra ameriški barvni film »Živim za tebe«, 26. in 27. novembra francoski film »Pogled z mostu«.
Dol. Toplice: 23. in 24. novembra »Cas brez usmiljenja«.
Kostanjevica: 24. novembra ameriški film »Mladi levi«.
Metlika: 23. in 24. novembra francoski film »Prehod čez Ren«, 27. novembra poljski film »Eva hoče spati«.
Mokronog: 23. in 24. novembra francoski barvni film »Nesrečniki«, I. del, 27. novembra francoski barvni film »Nesrečniki«, II. del.
Novo mesto — Krka: od 22. do
25. novembra angleški barvni film »Pod okriljem noči«, od 26. do 28. novembra »Bilo jih je sedem«.
Novo mesto — Dom JLA: od 22. do 24. novembra nemški film »Tudi to se imenuje življenje«, 25. in
26. novembra sovjetski film »Povest o pravem človeku«.
Straža: 23. in 24. novembra francoski film »Crni Orfej«.
Trebnje: 23. in 24. novembra mehiški film »Nazarin«.
Sevnica: 23. in 24 .novembra ameriški film »Zakon prerije«, 27. novembra francoski film »Spuščena divjad«.
Smarjeta: 23. in 24. novembra italijanski  film »Nepredvideno«.
Videm-Krško: 23. in 24. novembra španski barvni film »Mati, poslušaj mojo pesem«, 27. in 28. novembra »Macario«.
Žužemberk: 24. novembra ameriški barvni film »Cez planine divjega zahoda«.

T -
V Ob težki izgubi svojega moža JOŽETA GLOBOČNIKA
. .iz Šentjerneja
Se ponovno zahvaljujem vsem, ki so ml bili ob strani v najtežjih trenutkih ter ga spremili na zadnji poti.
2ena Angela z otroki, Jožica ln mama.
fRODAM nov radio Triglav UKV z gramofonom. Tratnik, Novo mesto. Glavni trg 32.
PRODAM raztegljiv kavč. Novo mesto, Kristanova 1.
PRODAM malo posestvo s hišo pri Podnartu na Gorenjskem. Ce^ na zelo ugodna. Takoj vseljivo. Gabrijel Gorjanc, Medvode 80a.
MATIČNI  URAD VINICA
V oktobru sta bila rojena izven bolnišnice dva dečka.
Porok ni bilo.
Umrla sta: Katarina čemas. kme-tovalka iz Zilj, 67 let, in Gašper Biaževič, kmečki delavec iz Velikega Jadrča, 82 let.
MATIČNI  URAD METLIKA
V oktobru sta bili rojeni izven bolnišnice 2 deklici.
Poročili so se: Franjo Povrženič, delavec iz Bereče vasi, in Anka Ku-terovac, delavka iz Bjelovara; Peter Magovac, upokojenec iz Ra-dovič, in Josipina Malkovič, delavka iz Gornje Lokvice; Roman Zupančič, soboslikar iz Loke pri Črnomlju, in Marija Ružič, šivilja iz Metlike.
Umrli so: Emil Jakša, oskrbovanec iz Semiča, 70 let; Anton Jur-jevčič, posestnik iz Rosalnic. 76 let; Anton Nemec, posestnik lz Metlike, 81 let.
MATIČNI URAD ČRN0MEIJ
Izven bolnišnice so bili v oktobru rojeni: dva dečka in ena deklica.
PRIJETNO PRESENEČENJE: OD 7. DO 19. NOVEMBRA
722 novih naročnikov
Prvim 118 novim naročnikom so se od zadnjega četrtka do torka opoldne pridružili še 604 novi prijatelji našega medobčinskega glasila SZDL. Priznati moramo, da smo bili vsak dan prijetno presenečeni: pismonoše so kar tekmovali, kdo bo poslal več podpisanih naročilnic. Tako se je zadnji četrtek na novo naročilo na naš list 128 ljudi, v petek 66, v soboto kar 135, v ponedeljek 88 itd. Prvaka sta do torka opoldne pošti Brestanica in Senovo, ki sta pridobila v novi akciji že 89 oz. 87 novih naročnikov. — še nekaj najboljših v zadnjih dveh tednih: Dobova — 50 novih naročnikov, Podbočje — 40, Zabukovje — 29, Brežice —23, Koprivnica — 22, Adlešiči — 34, Novo mesto — 34, Brusnice — 21, Videm Krško — 20, Oto-!> čec — 13, Sevnica— 20, Semič — 13 itd. Pismonoše in drugi uslužbenci PTT so se torej tudi tokrat pošteno potrudili, da je začetek letošnje akcije tako razveseljiv.
V 13 dneh smo potemtakem pridobili 722 novih naročnikov, od tega na področju posa meznih občin:
BREŽICE:    ... 104 novi naročniki
ČRNOMELJ: ... 60 novih naročnikov
METLIKA:    ... 1 nov naročnik
NOVO MESTO:    . 113 novih naročnikov
TREBNJE:   ... 25 novih naročnikov
SEVNICA: .... 122 novih naročnikov
VIDEM KRŠKO: . 282 novih naročnikov
Razne pošte: ... 14 novih naročnikov
Inozemstvo: ... 1 nov naročnik
Vse pismonoše in druge uslužbence PTT, kakor tudi KO SZDL, sindikalne podružnice in vodstva ostalih organizacij prosimo, da na-■daljujejo zbiranje novih naročnikov do konca decembra 1963.
Vsak, kdor se na DOLENJSKI LIST naroči zdaj, bo prejemal naš tednik do konca 1963 brezplačno! — Pošljite nam naslove svojcev in znancev iz naših krajev, ki žive drugod po Jugoslaviji ali v tujini, da jim pošljemo naš tednik brezplačno na ogled!
V VSAKO HIŠO — DOLENJSKI LIST!
UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA
Poročili so se: Miroslav šneljer, delavec iz Sinjega vrha, in Zofija Luzar, gospodinja1 iz Loke; Franc BolSeč, strojni ključavničar, in Jožefa Seiko, pletilja, oba iz Naklega; Ivan Praprotnik, upokojenec iz Črnomlja, in Marjeta Keršmanc. gospodinja iz Drenovega vrha; Marjan Polovic, uslužbenec, in Erna Zore, dijakinja, oba iz Kanižarice.
Umrl je: Jože Filak, kmet iz Gribelj, 53 let. ,
MATIČNI URAD NOVO MESTO
Od 11. do 18. novembra je bilo rojenih 14 dečkov in 18 deklic.
Poročili so se: Jože BarboriS, delavec iz Jurne vasi, in Marija Go-renc, poljedelka iz Mačkovca; Jože Bezeg, lesni tehnik iz Regerče vasi, in Veronika Slabe, uslužbenka iz črmošnjic, Franc Hočevar, strojni ključavničar, in Valentina Sekula, uslužbenka, oba lz Regerče vasi; Alojz Fifolt, upokojenec iz Dolnjega polja, in Milena Rakoše. delavka iz Sel pri Straži; Jože Zupane, natakar iz Dol. Toplic, in Stanislava Grandovec, kuharica lz Vrha pri Ljubnu; Jože Rozman, delavec iz Goriške vasi, in Jožefa Mali. delavka iz Potočne vasi; Ludvik Barbo, kmetovalec iz Orkljevca, in Marija Globokar, poljedelka iz Globočdola.
Umrla sta: Matija Jerele, užitkar iz Osrečja, 65 let; Marko Majerle, otrok iz Starega trga .ob Koipi, 5 mesecev.
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Kaste-lic s Pristave — Jolando, Marija Judež iz Mirne peči — Martina, Marija Kavšek iz Črnomlja — Andreja,  Stanislava  Popovič  iz če-
šče vasi — Simona, Anica Koha-nič iz Pravutine — Marico, Jožica Žagar iz Črnomlja — Eriko, Vida Rifelj iz Lešnice — Vido, Fani Ljubi iz Petan — Alojzijo, Amalija Derganc iz Metlike — Jožico, Angelca Fink iz Dolenjskih Toplic — Marjana, Marija Lužar iz Šentjurja
— Marijo, Kristina Lilič z Radovice — Marijo, Ana Miklavčič iz Zapuž — Silvo, Olga Hudorovac iz Križevske vasi — Janeza, Ana Sti-berc iz Mačkovca — Anico, Ana Seničar iz zapuž — Ivico, Alojzija Fink iz Meniške vasi — Viktorja, Jožefa Brulc iz Smolenje' vasi — Vesno, Ivanka Mlhelič iz Kočevja — Antona, Marija Kranjc iz Hinj — dečka, Marija Duh iz Le-deče vasi — dečka, Milica Medic iz Črnomlja — deklico in dečka, Milka Breznikar iz Gornje Dobrave — dečka, Frančiška Saje iz Ga-brja — deklico, Ana Grdun iz Dejan — deklico, Milka Lužar iz Semiča — deklico, Marija šimc iz Šentjakoba -r» deklico, Jožefa Er-šte iz Polhovice — dečka, Malči Pavlin z Rateža — dečka.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Pavla Hera-kovič iz Bukovška — Martina, Anica Zibert iz Brezja — Anico, Jožica Kostanjšek iz Sentlenarta — Metko, Marija Griim iz Brežic — Mitja, Terezija Grame iz Boršta
— Darjo, Vera Bogovič iz Volčjega
— Anito, Majda Tomažin iz Vidma-Krškega — Dušana, Terezija Me-dvešek iz Zakota — Renato, Vera Les iz Bučerce — Branko. Ana Grmsek iz Križ — Zdenko, Fanika Geršak iz Glogovega broda — Jožeta. Terezija Jarc iz Cerine — Marijo.

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoć v novomeški bolnišnici: Ljudmilo Rumpert, invalidsko upokojenko iz Krškega, je na cesti napadel pes, da je padla in si poškodovala glavo; Jože Poč, delavec iz Vrtače, je padel z rho-torja in si poškodoval desno stopalo; Milena Usenik, hči delavca iz Stare cerkve, je pri telovadbi padla in si poškodovala levo koleno; Marija Kovaču-. upokojenka s Trške gore, se je polila z vrelo vodo po nogah; Slavko Slak, sin posestnika iz Loga, je padel ? okna in si poškodoval desno roko v rami.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoč v brežiški bolnišnici: Ivan Biaževič. železničar iz Kapel, je padel z mopedom in sl poškodoval glavo in levo roko; Terezija Černelič iz Dečnih sel je padla in si poškodovala rebra; Ivan Kos, sin posestnika iz Križ, je padel pod voz in si poškodoval prsni koš; Ana Omerzu, posestnica lz Pečic. Je padla pod voz in dobila hujše poškodbe.
DOPISNA ŠOLA
PRI ZZB NOV SLOVENIJE
V LJUBLJANI
organizira
6-mesečni tečaj gospodarskega računstva in
6-mesečni tečaj za izpopolnjevanje slovenskega izražanja
METODE POUKA:
Kandidatom bomo pošiljali učno snov z nalogami vsakih 14 dni na dom. Opravljene naloge bodo kandidati pošiljali profesorjem v pregled ter naio, popravljene z razlago napak, dobili nazaj.
PRIJAVE ZA VPIS
pošljite na Upravo Dopisne šole, Ljubljana, Parmova 39. S tečajem bomo pričeli 15. decembra, če bo dovolj prijav. ŠOLNINA ZA POSAMEZNI TEČAJ bo znašala 12.000 din. Plača se v celoti ob vpisu.
VPIS V TEČAJ
gospodarskega računstva priporočamo knjigovodjem, komercialistom, bančnemu, trgovskemu in gostinskemu osebju ter drugim, ki žele s poglabljanjem strokovnega znanja racionalizirati delovni čas in povečati storilnost. Tečaj za izpopolnjevanje slovenskega izražanja pa priporočamo zlasti upravnemu in administrativnemu osebju, ki mu službeno mesto nalaga dolžnost za oblikovanje dopisov in razgovore s strankami.
Vse tiste, ki se nameravajo vpisati v tečaj TEHNIŠKEGA RISANJA in ki so že prejeli tiskane prijave, prosimo, da jih zanesljivo dostavijo do 1. decembra. Po tem roku prijav ne bomo več sprejemali.
OBVESTILA
Objava
Vida Pakar iz Podturna 24 pri Dol. Toplicah želi sprejeti v oskrbo dojenčka. Pogoji po dogovoru.
RADIO LJUBLJANA
_ ^SAJ* "AN: Poročila ob 4.05 5.05 , 8.00. 7.00 . 8.00, 12 00 13 00 17.00 19.30. 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00 do 8.00.
PETEK, 22. NOVEMBRA: 8.05 Dva venčka narodnih v priredbi
PTvai . B,u,rnarda- ».25 Orkester Kl V LJubljana s popularnim sporedom naših skladateljev. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Po-*or, nimaš prednosti! 12.15 Radijska kmečka univerza — vet. Ivo Rapoc: Kako organiziramo zre Je in nakup telet za pitališče. 12.40 Lepe melodije. 13.30 Plesi za klavir, violino in orkester. 14.35 Lepe melodije — Iskrene čestitke. 1515 Napotki za turiste. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Petkovo glasbeno popoldne. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Revijska glasba. 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled.
SOBOTA, 23. NOVEMBRA: 8.05 Vedro melodije za konec tedna. 9.25 Mladina poje. 10.15 Kar po domače ... 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Radijska kmečka univerza — inž. Rado Linzner: Zasnova poljedelske proizvodnje na agrokombinatu Ljubljana. 12.25 Srbske narodne pesmi in kola. 13.30 Glasbeni sejem, pester spored orkestralne, operne, solistične, komorne in zabavne glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.40 Pred mikrofonom so nasi amaterji. 16.00 Vsak dan zn vas. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 19.06 Glasbene razglednice. 20.00 Posnetki Javne narodnozabavne matineje z dne 29. septembra 1983 v Trbovljah.
NEDELJA, 24. NOVEMBRA: 8.33 Iz albuma skladb za mladino. 9.0S Nosi poslušale! čestitajo in po. zdravijajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši ... 11.30 Nedeljska reportaža. 12 05 Naal poslušalci čestitajo in pozdravljajo ■ II. 13.30 Za našo vas. 14.10 Voščila a* 29. november, dan republike. 15.06 Strani iz ruske glasbe. 16.00
Humoreska tega tedna — G. Gua-reschl: V trmi. 17.15 Radijska igra — Alfred Andersch: Smrt Jamesa 1 tarna. 18.25 Glasba iz znameni' ili oper. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Izberite svoje ne-lodije.
PONEDELJEK, 25. NOVEMBRA: 8.55 Za mlade radovedneže. 9.25 Sestanek z orkestrom Porez Pra-do. 10.55 Zabavni orkester Percy Failh. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž. Lojze Hrček: Letošnja vinska letina. 12.25 Igra ansambel »Veseli hribovci«. 13.30 Glasbeni sejem 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Ob 15.15 uri Zabavna glas-bu. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Glasbena križanka št. 4. 18.45 Pota sodobne medicine — Nove pre-Iskavne metode v medicini. 10.05 Glasbene razglednice. 20.00 Skupni program JRT -— studio Sarajevo.
TOREK, 26. NOVEMBRA: 8.05 Narodne ln domače viže. 9.25 Uverture in arije Mozartovih oper. 10.15 Popevke ln godala. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 RKU
— ini. Janez Verblč: Uporaba antibiotikov pri zreji telet. 12.40 Lepe melodije z zabavnim orkestrom Dolf van der Llnden In vokalno solistko Kilo Fitzgcrald. 13.15 Obvestila ln zabavna glasba. 14.35 Narodne pesmi iz raznih pokrajin Slovenije (čestitke za dan republike). 15.30 V torek na svidenje. 1G.00 Vsak dan za vas. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.45 Na mednarodnih krlžpotjlh. 19.05 Glasbene razglednice. 20.20 Radijska Igra — Miroslav Krležu: Na robu pameti.
SREDA. 27. NOVEMBRA: 8.55 Pisani svet pravljic ln zgodb. 9.2» Glasba ob čfelu. 10.15 Ljudski zvoki s švicarskih planin. 11.00 Pozor, nimaš prednosti!  12.15 RKU
— inž. Milja Cerne: Razmerje med etaioiu ln prirastkom gos-
Razpis Veterinarske postaje Brežice
Upravni odbor veterinarske postaje Brežice razpisuje delovno mesto
veterinarskega tehnika.
Pogoj: dovršena srednja veterinarska šola oz. srednja kmetijska — veterinarski oddelek. Razpis velja 8 dni po objavi. Prejemki po določilih Zakona o javnih usluž-lienclh.
Razpis čevljarskega podjetja Mokronog
čevljarsko podjetje Mokronog razpisuje delovna mesta za tapetniške ali sedlarske pomočnike.
Nastop službe je lahko takoj, plača po pravilniku.
Razpis delovnega mesta
Zavod  ta  kulturno dejavno«!.
Novo mesto, razpisuje službeno mesto
RAČUNOVODJE. Pogoj:  srednja ekonomska šola ali večletna praksa. Razpis velja do  zasedbe  razpisanega delovnega mesta.
dov. 12.25 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike pojeta Janez Jeršinovec in Arnold Arčon. 13.30 Od Triglava do Ohrida. 14.35 Pozdravi za dan republike. 15 15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 Iz fonoteke radia Koper. 18.45 Ljudski parlament. 19.05 Glasbene ruzglednice. 20.00 Claude Debussy v dveh komornih zasedbah.
ČETRTEK.     Iti. NOVEMBRA:
8.05 Jutranji divertimento. 9.25 Venec melodij aa 29. november. 10.15 Pihalne godbe za 29. november, dan republike, 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 RKU — Inž Dušan Modlc: Program sadjarstva v prihodnjih lotih. 12.25 Trlo Slavka Avsenika, pojeta Danica Fllipčič in France Koron. 13.30 Glasbeni sejem. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.15 Zabavna glasba. 16.00 Vsak dan za vas. 17.15 Turistična oddaja. 18.02 Trinajst minut domačih napevov. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Orkester RTV Ljubljana z novim, popularnim sporedom Jugoslovuntklh skladateljev.
NABIRAJTE ZDRAVILNA ZELIŠČA!
ZVIŠALI SMO ODKUPNE CENE! Vreme je ugodno za nabiranje raznih korenin.
Nabirajte korenine: beladone —i volčje češnje (200 din), bodeče ne-ze — kompave (300 din), angelike (300 din), rumenega regrata (150 din), cikorije (100 din), pastinake (200 din), medvedovih tac (20(1 din), malega divjega Janeza (700 din), repinca, gabeza.
Listje: bršlina.
Plodove: gloga (100 din), črnega trna (70 din), šipka (135 din), je-reblke (110 din).
Gomolje: Jesenskega podleska.
če Je vaša kmetijska zadruga odkup že zaključila, oddajte nabrano blago (zdravilna zelišča in suhe gobe) v poslovalnici GOSAD v Novem mestu!
Konec novembra -trobentice
Milka Šparovec jc pretekli teden po službi v Novem mestu, kjer je zaposlena kot murka, doma n.i Gor. Težki vodi gnala živino na pašo. Pod kozolcem v bližini vasi je zagledala šopek trobentic v najlepšem cvetju. Utrgala jih je in prinesla v mesto, kjer so se mnogi čudili tej nenavadni igri na-r»vc.
PRIHODNJA ŠTEVILKA
Dolenjskega lista bo izšla že v sredo, 87. novembra 19Mj v povečanem obsegu in višji nakladi.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZD1. Brcžioe, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Sevnica, Trebnje in Vkiem-KrSko - URfcUU.IK UHKDNISKI ODBOH: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloi5 Jukopcc In Ivan Zoran.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna Številka 20 din - Letna naročnina 900 din, polletna 430 din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 1800 <lln - TekočI račun pri podružplcj Nil v Novem mestu: 604-11-80«-» - NASLOV tlRKDNlSTVA IN (JOKAVE: Novo mesto. Glavni trR I Poštni predal SS - Telefon »1-127 - Rokopisov In rotot&raUJ ne vračamo - TISKA: Casopumo podjetje »DELO« v Ijubljnnt