Leto 9 — Številka 2 Liboje, marec—april 196? GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE - CELJE V": 11. — vc ||g& | jrJu-teks« Žalec, politično in strokovno vsestransko razgledanega tovariša in mu ob prevzemu nove dolžnosti želimo mnogo uspeha. iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KAM GREMO NA DOPUST? Vsi želimo svoj redni letni dopust kar najboljše in najlepše izkoristiti, seveda nekateri iz objektivnih razlogov v domačem okolju, drugi pa v naših prelepih gorah ali ob morski obali. Poglejmo na kratko, kako smo lani to je leta 1964 v okviru našega podjetja koristili ugodnosti letovanja v počitniških domovih. 1. V Biogradu n/m je letovalo 26 članov kolektiva s 16 člani družine in 13 nečlanov. 2. V Selcah pri Crikvcnici je letovalo 16 članov kolektiva s 17 člani družine. 3. V Kranjski gori je letovalo 13 članov kolektiva ,s 5 člani družine in 3 nečlani. Skupaj jc torej letovalo 35 članov kolektiva, od katerih je bilo 46 delavcev in 9 nameščencev s 36 člani družine in 16 nečlanov. Z rezultatom še seveda ne moremo biti zadovoljni. saj je letovalo le dobrih 10% članov kolektiva, vendar je razveseljivo dejstvo, da se to število iz lotu v leto veča. Biti si moramo na jasnem, da le pravilno koriščen dopust nadoknadi med letom potrošeno fizično in umsko sposobnost. Izdatki podjetja iz sklada skupne porabe v obliki regresa so znašali v lanskem letu 453.300 din in posebej še 90.000 din za komunikacijske naprave v Biogradu n/m. Sedaj pa poglejmo še kakšni so pogoji letovanja v letošnjem letu. Pri počitniški skupnosti Žalec imamo na razpolago ležišča v Biogradu n/m in v Piranu, pri Počitniški skupnosti Ljubljana-Šiška pa v Selcah, Strunjanu in -Kranjski gori. Za katere od teh krajev se bomo odločili je odvisno od izida ankete oziroma od izpolnjenih prijavnic. Omenimo naj, da nas pogodbena ležišča (to je za celo sezono v naprej zahtevana ležišča) stanejo 500 din dnevno, dočim nas posebno naročena ležišča stanejo 800 din. Veliko ugodnejša so, tako za posameznike, kot za podjetje, pogodbena ležišča, od nas vseh pa je odvisno, da bodo ta ležišča tudi stalno zasedena. Predvideva se, da bo cena celodnevnega pensiona skupaj z ležiščem od 1400 do 1600 din, člani kolektiva pa bodo morali plačati za sebe in za ožje člane družine nad 10 let, ki niso nikjer zaposleni 800 din dnevno, za otroke do 10 let pa 500 din dnevno. Razliko do polnega pensiona regresira podjetje. Domovi bodo odprti kot vsako leto od 1. junija do 15. septembra, menjave pa bodo tudi v letošnjem lotu vsakih 10 dni. VPLIV OSEBNIH DOHODKOV NA PROIZVODNJO Zaradi našega ekonomskega sistema so ljudje pri delu motivirani z denarjem, ki se more zamenjati za stvarne cilje. Tako gredo plače in delo vzporedno. Obstaja več metod plačevanja; vsaka od njih pa ima svoj učinek. Ti učinki sc v stvarnem življenju prepletajo. Razprava o vsaki od metod bi odkrila vpliv na vedenje ljudi in nam pomagala odgovoriti na vprašanje, zakaj so reakcije na plače tako različne. Dejstvo, da uporabljamo danes vrše štiri metode plačevanja, po učinku, po času, po stažu in po človeških potrebah, izpričuje določeno vrednost vsake od njih za celotno družbo. Poslednja metoda navaja skupino, ki jo določena metoda favorizira manj sposobne ljudi, ki ne priznajo svoje manjvrednosti, zahtevajo pa dostojen življenjski standard. Sposobnejši ljudje z višjo ravnjo aspiracije zahtevajo posebne plače za svoj večji učinek. Stari delavci menijo, da jih je treba za njihovo akumulirano modrost nagraditi, ljudje z veliko družino pa zahtevajo več, ker morajo več imeti. Priznamo in cenimo upravičenost teh zahtev, ker so vse naštete vrednote nastale v naši družbi. Industrija lahko z metodo nagrajevanja vpliva na te vrednote, ne more pa samovoljno odločiti, da je zgolj ena metoda prilagojena njenim ciljem in interesom. Opis psihološko zdrave politike plačevanja ne daje specifičnega sistema. Postoji niz tehničnih problemov. Če gre za plačevanje po učinku je potrebno izenačiti različne vrste proizvodnje. Katera količina dela strugarja je enaka količini dela inženirja. Potrebno je analizirati različne vrste dela na stružnici. Da bi se dosegla čim večja stopnja točnosti v razponih plač, moramo upoštevati razlike v klasifikaciji del in primerjati dela, ki zahtevajo sorodno stopnjo tehničnega znanja. Če bi v nadaljevanju poskušali analizirati konkretno stanje v naši tovarni, potem moramo reči, da je stanje v preteklem obdobju, ozirajoč se na vpliv osebnih dohodkov in v sami proizvodnji, bilo dokaj togo. Da je bilo stanje takšno, je treba našteti vrsto dogodkov kateri so s svojo negativnostjo vplivali na preteklo stanje. •— Zastarel strojni park; — zastarela individualna proizvodnja; — neupoštevanje organizacijskih Izboljšav; — način nagrajevanja in — fluktuacija delovne sile. Našteli bi lahko še vrsto činiteljev, ki so vplivali na izplačevanje osebnih dohodkov, vzporedno pa tudi na nedoseganje proizvodnih nalog. Skratka lahko trdimo, da nepravilno vrednoteno družbeno delo ima svoj odraz na vse navedene čmitelje. Hitri razvoj oz. prehod iz individualnega proizvajanja na industrijsko proizvajanje našin konkurentov ter vrsto moderno opremljenih tovarn v naši državi je tudi nas privedlo do odločitve, da skonstruiramo nekaj naših osnovnih proizvodnih obratov. Za predvideno rekonstrukcijo so bili nabavljeni stroji, kateri pa so od dobavitelja bili dostavljeni z zakasnitvijo. Vsem zaposlenim v podjetju je dobro znano, da sc je rekonstrukcija proizvodnega obrata strugarne vršna v zimskem času, kateri pa je gledan iz aspekta tehnologije ravno najmanj primeren čas. Način stare proizvodnje ter nameščanje nove strojne opreme in priučevanje delavcev na nove delovne operacije, katere so bile pogojene tudi z gotovimi tehnološkimi spremembami ter željo za doseganje čim hitrejšega uspeha so nam povzročile vrsto težav. Vsi ti neuspehi pa so imeli za posledico zelo nizko proizvodnjo ter s tem v zvezi nizke osebne dohodke. Uvajanje novih gibov pri posameznih delovnih operacijah ter doslednost pri izvajanju tehnološkega procesa in delovne discipline, je imelo za posledico odpor posameznikov do novih strojev. Prišlo je do večje fluktuacijc delovne sile. Samo vztrajno delo tehničnega kadra in velika volja gotovih delavcev, je pripomogla k uspehu, katerega smo pričeli ugotavljati šele koncem preteklega leta. Z doseganjem proizvodnih nalog, uvajanjem novega režima v proizvodnem procesu, z boljšo organizacijo dela ter z voljo zaposlenih, kateri so uvideli, da so zadnji rezultati ohrabrujoči, je vsem vlilo novega poguma. Na podlagi omenjenih činiteljev, pa so se tudi izboljšali osebni dohodki, v glavnem pa se je doseglo to, da so a ko pričele družbene organizacije razmišljati o novih osebnih dohodkih. V mesecu decembru so odgovorni faktorji in analitska komisija pričeli pripravljati nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, kateri je baziral na večji produktivnosti dela ter s tem v zvezi tudi na večjem OD. Nov pravilnik o osebnih dohodkih je bil rezultat doseženih proizvodnih uspehov v mesecih preteklega leta ter bazira na relativnem povečanju proizvodnega plana v letu 1965. Trdim, da je pravilnik o delitvi OD, kakor tudi njegova osnova — proizvodni plan za leto 1965 — bil res temeljito pripravljen, predložen v zelo široko obravnavo, saj je bil tolmačen po posameznih oddelkih in izmenah. Velika zainteresiranost posameznih članov kolektiva in vrsta Koristnih pripomb na sestavo pravilnika je upoštevala analitska komisija kakor tudi upravni odbor in centralni delavski svet. To je bil jasen dokaz, da je povečanje osebnega dohodka stimulativno vplivalo na zaposlene ter izpolnilo namen, to je doseči zainteresiranost vsakega posamezniku glede na njihovo men-nega plana. Ne moremo mimo tega, da ne bi omenili primera, kako so se posamezniki živo zanimali za vsakodnevno dogajanje proizvodnje, saj so celo zahtevali, da se jih obvešča z raznimi pokazatelji, o dnevnih dosežkih. Skratka v kolektivu smo opazili zaintersiranost vsakega poedinca za proizvodne uspehe m napredek podjetja. Kljub temu, da je kolektiv nov način nagrajevanja sprejel z velikim odobravanjem ter bil prepričan v proizvodne uspehe, so bile zapažene tu in tam pri posamezniku, giecte na njihovo mentaliteto, dvomi v proizvodni uspeh. Nenehno utrjevanje delovne discipline, dosledno izvajanje tehnološkega procesa pa je opogumilo to manjšino ljudi in uspeh ni izostal. Zainteresiranost vsakega posameznika pa je bila še večja, ker je bila osnova za izplačevanje osebnih dohodkov po posameznih mesecih neposredno doseganje proizvodnega plana v ekonomski enoti izražen v %. Tako zasledimo, da smo v mesecu januarju presegli proizvodni plan za 4 % in so se takoj tudi osebni dohodki povečali za omenjeni odstotek. Isto velja za vsak naslednji mesec saj smo kljub raznim objektivnim težavam vse do sedaj dosegali uspeh. 'Nesmiselno bi bilo se zadovoljiti z doseženimi uspehi, saj smo šele na začetku uvajanja raznih novosti v tehnološkem in delovnem postopku. Z izpolnjevanjem potrebnih strokovnih služb, z boljšo organizacijo dela, z novim oblikovanjem delovnih mest, z uvajanjem raznih racionalizacij, z izkoriščanjem proizvodnih kapacitet ter z večjo delovno disciplino sem prepričan v večji uspeh. Posebno poglavje, kateremu je treba dati poudarek, je izobraževanje delavcev, mojstrov in strokovnega kadra saj bi bilo potrebno dodati tej dolgoletni praksi samo še delček teoretskega znanja. _ Velika fluktuacija delovne sile zaradi nizkih OD v preteklem letu, pa nas je pripravila preko raznih analiz do prepričanja, da ima uvajanje nove delovne sile v proizvodnjo vrsto posledic, katere pa smatram, da se lahko odpravijo. v. Mnenja sem, da z odpravo raznih napak, z velikim sodelovanjem celotnega delovnega kolektiva lahko dosežemo še vidnejši uspeh. Bizjak Rudi V VEDNOST KOLEKTIVU Z ZADNJIH ZASEDANJ DS 10. redno zasedanje DS, je bilo dne 10. 2. 1965. Na tem zasedanju se je sklepalo in razpravljalo o inventurnem elaboratu, o dopolnitvi programa investicij in o raznih prošnjah, ki so jih člani kolektiva predložili DS v rešitev. Inventurni elaborat je imel že v razpravi upravni odbor. Predsednik centralne inventurne komisije, tov. Gothe Marija je podala predlog DS o inventurnem popisu, kar je DS potrdil. V zvezi z inventurnim popisom zaloge tovarniškega bifeja je bil sprejet sklep, naj se določi kaio za mesne izdelke, tako kot druga tovrstna podjetja. Ta kalo naj; bi bil v bodoče stalen in bi se tako izognili primanjkljaju, ki ga je prikazal inventurni popis, ravno na račun nepriznanega kaia. Sprejet je bil sklep, da se manj ko v višini 69.838 dinarjev knjiži v izredne izdatke podjetja. Radi slabega poslovanja v skladišču gotovih izdelkov in v skladišču tehničnega materiala je DS sprejel sklep, da se skladiščnikom odteguje 10 % od osebnih dohodkov za doiio 6 mesecev. S tem ukrepom se želi vplivati na izboljšanje poslo: vanja skladiščne službe. Opaziti je bilo tudi neurejeno poslovanje v materialnem knjigovodstvu, zato je bil sprejet sklep, da tov. drektor stvar prouči in se naj krivce za nepravilno poslovanje predlaga v kaznovanje na podlagi določil pravilnika podjetja. Z ozirom na to, ker se ne ujema stanje gline, je DS dal predlog, da se naj glina iz Laškega pri dobavi stalno tehta. Delavskemu svetu je bil predložen dodatni plan investicij, katere so nujno potrebne za redno poslovanje. Dodatne investicije predvidevajo nabavo 5 kom. peči za orevanje prostorov v znesku 51.000 din. Izdelava idejnega projekta za ža-rilno kurjavo v znesku din 229.554. 1 komad — kovaški ventilator v znesku 40.000 din. 2 komada plato vozička za potrebe grafitnega oddelka v znesku 114.000 din. 10 kom. novih stolov z naslonjalom v znesku 80.000 din. 1 centrifugalni ventilator tipa 4 CIJ v znesku 376.000 din. Predlog dodatnih investicij v skupnem znesku 894.563 din je DS potrdil. Štorman Valentin je dosedaj o-pravljal delo kurjača plinskega generatorja in je bil radi slabega zdravja premeščen v kotlarno. Imenovani je tik pred upokojitvijo, zato je DS sprejel sklep, da se Štorman Valentinu izplačuje OD po prejšnjem delovnem mestu, čeprav opav-lja sedaj delo za katero je predvideni nižji OD. 11. redno zasedanje DS je bilo 12. 2. 1965, na katerem je bil sprejet zaključni račun za mesec november in december 1964. Predtein je o za-kjučnem računu že razpravljal u-pravni odbor. Delavski svet pa je potrdil naslednjo delitev dohodka in io za mesec november in december: Realizacija po izdanih fakturah 248,267.189 din Neplačane terjatve od kupcev 71,999.772 din Plačana realizacija 176,267.417 din 26,327.265 din Drugi dohodki Celotni dohodek 202,594,682 din Stroški, ki bremenijo celotni doho dek 129,970.297 din Dosežen OD—CD 72,624.385 din Prispevek v rezervni sklad — ob v ezni 1,115.708 din Za osebne dohodke 61,973.629 din Prispevek za skupne rezerve gosp. organizacije 576.297 din Prispevek za obnovo in izgradnjo Skopja 179.175 din Za poslovni sklad „ , 4,541.576 din Za sklad skupne porabe . 4,238.000 din Komisija za odpis osnovnih sredstev je predlagala DS spisek dotrajanih osnovnih sredstev v vrednosti 1.867.188 din. Ugotovljeno je, da so bila navedena osnovna sredstva res dotrajana in je DS predlog za odpis soglasno sprejel. DS je odobril nabavo 2 novih brusilnih strojev v skupni vrednosti 143.000 din. Ti brusilni stroji so nujno potrebni in to v strugami in v delavnici pri stalnih popravilih. DS je sprejel sklep, da se izplača nagrada tistim delavcem, ki so morali delati nadure in to več kot 48. Nagrada je določena v višini izvršenega nadurnega dela. Rel. laku! 1 u pot se borna pa malo dotaknila čistoče nu pa samga po-spravljaja u naši tovarni. Kar se tiče te reči bi kar lahka rekla, da je ravn tak, kukar če me moja ona naruč naj posravm doma u hiš, ku kar bi po sred pospravili u kutih pa kar iepu pustim namir. Zatu nama nec kej nezamlrte če sina zvoliala tud kak kut, kjir se najde vse sorte ropotija. kut me je zanesia, gor prot delavnicam, pa sem mimgrede vidu lepo urejen avonše pri grafitnem oddeiKu. Moja zde j ko je pomlad tu bi blo pa kar lepo ko bi se na tem dvoriš bal lepo jiorihtal. Ja mrbit ko bi se dal tu lepo črez zglihat, pa bi menda blo kar nahitr urejen. Narlipš je pa urejen tam ukul apnene jame ko je vse lepo križem zložen razne sorte želez in odpadki. Tak pač zglida kokar bi burja raznesla. Za deponiraj e raznih lojter, kišt In druge ropotije je tudi lip plač pri gmoti in tak majo stanovalci stanovanjske hiše kar lepo za ugotavljat, kaj vse mi preč vržemo. ja da nibi pozatiu, da je pr plavnic kar dvojni vhod edn kar čez okn drug pa pr vratih, tak majo fizkul-turniki uhod skoz okn, prlitn pa skuz urata. Noja tu bomo zazidal, ko bu bi cajt zatu. Ce puglidamo mal našu čistoču bi mogl kar najprv poglidat naše WC. V najiipšem redi je le WC pr laba-ratoriju, ko je še čist nov in še za-jenkrat neuporabn. Drugje pa o jo j. Nrbl žalost je, da v WC ni nikjer kištne za papir, da bi ga član kolektiva dostojn uporabljal pa da nebi blo triba svoje avtograme pusti na zid. Pri kupalne so bh WC-ji kar higijensko urejen, al zdej pa že majnkajo deske na školjkah, vra-te se pa mal kire dajo odpret. Velk upaje mamo, da bojo. se te reči po-pravle v litnem času ko nebo tak mrzi. Vode ris ni tak v WC-jih kot mogla bit, sam na vodo se pa tud nemormo kar zgovarjati. Ko sem mimogridi že vohljal ukul čistoče pa higijene, sem šete nekaterih oddelkov vprašal, če mislijo, da so garderobne omare urejene tku kot bi mogle bit. To se prav, da bi v tih omarah blo sam tist kar spada. A vite kaj so mi reki? Vsi so bli Usi so bli mnenja, da so ble te reči, kar se tiče radi čistoče v boljšem stanji takrat, ko je še te reči pregledala komisija vsej enkrat na let. Kakor mi je znan, so se tudi talale nagrade, kdo je jemu vse lepu urejen. Ja skor bi pozabu, da bi lalik tist, ki mate meso za v dem, odnesi kar v pisarne računovodstva, ko so tak lepo črne, da jih bo ris menda treba mal prebilt. Sotrpina \ .m ———— ■■bbm——■g——F POGOVORI S ČLANI KOLEKTIVA Izvolili smo odbornika za OBČINSKO SKUPŠČINO Žc pred volitvami smo imeli v kolektivu zbor volivcev, na katerem smo razpravljali v problemih in delu občine. Na tem zboru smo tudi izbrali kandidate za občinsko skupščino. Predlagani so bili ilije kandidati in to: tov. Gothe Murija, tov. Verlič Konrad in tov. Ivnik Anton. Izbira kandidatov je bila zelo poudarjena. saj so bili izbrani kandidati, ki najbolj poznajo razmere v našem podjetju. Dne 26. 3. 1965 so se vršile volitve in to na dveh voliščih (na obratu Ložnica in v Keramični tovarni Liboje. Člani kolektiva 'so že v zgodnjih jutranjih urah izvršili svojo dolžnost. Končni rezultat volitev je bil naslednji: Gothe Marija je dobila 107 glasov. Ivnik Anton je dobil 157 glasov. Verlič Konrad je dobil 184- glasov in je tako bil izvoljen kot odbornik v občinsko skupščino za dobo 4 let. Tovariš Verlič Konrad je v našem podjetju že 5 let in vrši dolžnost šefa razvojnega oddelka. V letih službe pri nas so mu bile zaupane razne naloge, bodisi po upravni liniji ali v organih družbenega uprav- Občinski odbornik tovariš Verlič 1 jan ja. Poznamo ga kot člana kolektiva, ki svoje naloge opravlja vestno in dosledno in upamo, da bo tudi to zaupano funkcijo vršil v dobro našega kolektiva in v interesu občinske skupščine. Pri njegovem delu mu želimo veliko uspehov. Za to številko smo se odločili, da obiščemo osnovni obrat proizvodnje Strugarnc«. Da bi se seznanili s čimbolj konkretnimi problemi tega oddelka, smo zastavili nekaj vprašanj tov. Šanca Albinu, ki vrši v tem oddelku dolžnost oddelkovodje. Vprašanje: Tov. Šanca povej nam ali proizvodne naloge in postavljene plane izvršujete, s težavami. Ali so te težave trenutnega značaja? Odgovor: Vprašanje ali imamo pri izvrševanju nalog težave, je skoraj odveč, ker mislim, da kjer koli so naloge so tudi težave. So pa nekatere trenutnega značaja in jih. če je mogoče sami rešimo brez posredovanja. Imamo pa tudi težave, ki so težjega značaja, za rešitev teh pa iščemo pomoč pri naših nadrejenih. Imamo pa tudi težave, ki jih v doglednem času ne bomo rešili. V oddelku imamo zaposlenih kar lepo število delavk oziroma delavcev, ki obvladajo samo eno ali dve proizvodnji operacije mi pa za 100% izvrševanje plana po asortimanu, rabimo delavce, ki bi znali izdelovati več izdelkov. Tu se pojavi slaba stan pritičevanja po posameznih dc-lovnih operacijah. Pri izvrševanju proizvodnega plana pa nam dela težave. tudi visok odstotek bolezni, saj narastejo do 18% na število zaposlenih, medtem ko so planirane bolezni samo do 10 %. Za odpravo teh problemov bo potrebno še dosti časa in vsestranske volje in pomoči, ker bo treba izobraževanje reševati bolj splošno. Vprašanje: V vašem oddelku je bila izvršena rekonstrukcija in so bili s tem v zvezi postavljeni novi stroji: stružnice in sušilnice. Nekaj časa je bilo opaziti otežkočeno delo na teh strojih. kakšno-pa je stanje danes glede proizvodnje na teh strojih? Kakor nam je znano je bil stroj za čiščenje izdelkov šele v zadnjem času usposobljen za obratovanje. Zanima nas kaj bi bilo potrebno še ukreniti, da bi stroj brezhibno deloval. Nekaj nam bi tudi povedali o stiskalnici, ki je montirana v našem oddelku? Odgovor: Vsi skupaj smo se nove mehanizi- rane proizvodnje na avtomatih že privadili, tu mislim na stroje za oblikovanje. Dosegli smo že tudi lepe rezultate: na prvem avtomatu 3.800 kom. in na drugem 5.000 kom. krožil kov: je pa škoda, da takšnih rezultatov ne moremo beležili vsak dan in na vsaki izmeni. Ljudje, ki so tako uspešni pri delu. pa vsekakor zaslužijo priznanje. Avtomat za oblikovanje skodelic pa nam ob menjavi asortimana večkrat zagode kakšno nepričakovano pesem. Sušilne naprave pa služijo svojemu namenu skoraj brezhibno. Odgovora glede vprašanja o stroju čiščenja krožnikov si pa skoraj ne upam dati. ker je ta stvar tako nova za naše pojme, da ji pač v mnogih slučajih nismo kos. Poudarjam pa to, da smo pričeli z delom na tem stroju slabo pripravljeni. Nismo si priskrbeli primernih glav za stroj, zaradi tega mislim, da nam povzroča velik lom, to posebno pri čiščenju rebrastih krožnikov, medtem ko bo pa za čiščenje gladkih in relifnih krožnikov že kar zadovoljivo služil, seveda če bo kvaliteta modelov odgovarjala. Pod nobenim pogojem modelov v bodoče ne bo mogoče v taki meri izkoristiti, kot je bila navada do sedaj. Stroj za čiščenje izdelkov pa bo treba še izpopolniti in ga prilagoditi našim pogojem in potrebam. Sem pa še vedno v dvomih. da bomo pri rebrastih krožnikih dosegli taknšo kvaliteto čiščenja, kot na klasičen način. Prednosti pa ima omenjeni stroj predvsem zato. ker delavci pri delu ne bodo vdihavali zdravju škodljivega prahu. Da omenim še novi stroj, to je stiskalnica, ki jo sedaj uporabljajo v naj večji meri za stiskanje distanč-nih gumbov. Moje osebno mišljenje je. da je ta stroj dosti premalo izkoriščen in da bi se dalo marsikaj proizvajati z njim. Za delo pri nejm. pa zaposliti invalide, ki mogoče kje težko čakajo na primerno zaposlitev. Vprašanje: Skozi vaš oddelek je montiran tekoči trak in ali lahko uporabljate sto odstotno za opremo blaga k pečem. Odgovor: Res je skozi naš oddelek speljan viseči transporter, od katerega smo (Nadaljevanje na 9. strani) (Nadaljevanje iz 8. strani) vsi veliko pričakovali. Žal pa je tudi res, da so nas rekonstruktorji tega transporterja zelo razočarali. Navajeni smo že tega, da pač nobena ali malokatera nova stvar steče, kot je zaželeno, transporter, ki ga pa omenjam, pa glede pomanjkljivosti presega vse meje, saj je le malo dni, ko bi ta reč brezhibno delala. O tehničnih pomanjkljivostih transporterja, pa naj bi dal izjavo kdo drugi. Naša želja pa je, da se konstruktorjem transporterja le enkrat posreči, da bo brezhibno delal in služil svojemu namenu. Vprašanje: Kako ste zadovoljni z izdelavo gmote? V kolikor ne, kaj bi bilo potrebno ukreniti, da bi bila gmota boljše kvalitete in primernejša za izdelavo surovega blaga. Odgovor: Glede vprašanja, če smo zadovoljni z izdelavo gmote, bi poudaril, da včasih tudi nismo, je pa to že tako stara stvar, da že vrabci na strehi čivkajo. Je pač tako, da imajo tudi v proizvodnji gmote svoje probleme, nekateri od njih se dajo z dobro voljo odpraviti, so pa tudi problemi, saj so tudi meni znani in se ne dajo z razpoložljivimi sredstvi odpraviti. Vprašanje: V zadnjem času so nastale težave z dobavo raznega potrošnega materiala, ki ga rabite v strugami za nemoteno proizvodnjo. Kakšne predloge imate, da bi se to stanje izboljšalo, oziroma kako nadomeščate material, ki se nikakor ne da dobaviti? Odgovor: O možnostih nabave našega potresnega materiala kot so: polirna pločevina, primerne umetne gobe in klavirska žica, lahko rečem samo to, da občutimo pomanjkanje. Glede možnosti nabave tega materiala pa naj se izrazijo tisti, ki ga nabavljajo. Kot nadomestek za uvoženo polirno pločevino se poslužujemo neke druge, dosti cenejše pločevine. ki j c 2/10 mm debelejša od prejšnje uvožene in jo je treba brusiti in jo je za robi jenje manjših izdelkov, kot so podstavki, težko uporabljati. Vprašanje: Kako mislite, da so regali še nujno potrebni v strugami in ali jih bo mogoče v doglednem času odstraniti? Odgovor: Ali so potrebni regali v strugami, pa bi rekel naslednje: Vse dotlej dokler no bo viseči transporter služil 100% svojemu namenu, nam bodo regali nujno potrebni, takšni kot so, saj v nasprotnem primeru nimamo kam pripraviti izdelkov za žganje na 5. izmeni in ob nedeljah. Kjo pa bo to vprašanje rešeno, bomo pa regale rade volje odstranili, saj bomo imeli s tem tudi lepši oddelek. Vprašanje: Uvedli smo nov sistem delitve OD. Kako ta sistem vpliva na proizvodnost in na disciplino v oddelku? Odgovor: Glede sistema delitve osebnega dohodka pa lahko rečem, da vpliva na proizvodnost in so naše delavke kar zelo radovedne, kako se dosega plan proizvodnje. Sistem delitve dohodka vpliva na boljši zaslužek naših delavk in delavcev, vendar pa na disciplino zelo malo. kar bo pa treba še popraviti. Mislim, da ho z boljšo disciplino lahko preiti na skrajšan delovni čas. Vprašanje: Ali sc po vašem mnenju vrši vzdrževanje strojev dovoljno in v kotili kor vzdrževanje ni dovoljno, kaj smatrate, da je temu vzrok in kaj predlagate, da se izboljša? Odgovor: O vzdrževanju strojev pa se ne morem ne vem kako pohvalno izraziti. Mislim, da temu botruje pomanjkanje sposobnih ljudi v EE usluge. Da bi pa ta problem do prihoda novih strokovnjakov odpravili, pač ne bi smeli slišati sirene, ki oznanja konec delovnega časa. Vprašanje: Kakšne izboljšave še predlagate, da bi se proizvodnost v vašem oddelku dvignila, ali so po vašem mnenju že izčrpane vse rezerve. Odgovor: Za izboljšanje proizvodnosti v našem oddelku bi morali storiti naslednje: Malo zaostriti delovno disciplino, pri tem mislim to. da z obratovanjem strojev ne bi končali že pol ure pred koncem delovnega časa. Cc to skrajšamo samo za 10 minut in če računamo, da je v strugami efektivnih dnevno 64 ljudi, bi to podaljšanje naneslo toliko večjo proizvodnjo, kolikor lahko proizvaja en dan 17 delavcev ali v enem dnevu 257 efektivnih ur. Na nekaterih delovnih mestih je spremenili tudi odnos do dela. Večkrat pa bi se morda dalo manj izkoriščati socialno zavarovanje. V zvezi z vsemi zastavljenimi vprašanji sem se obrnil tudi na same delavce, pri strojih v tem oddelku. Večina vsi so bili istega mnenja, kot oddelkovodja. (Nadaljevanje na I I. strani) Stiskalnica Proizvodnja in uporaba grafitnih loncev Namen navedenega članka se sestoji v informacijski podaji predstave o izdelovanju grafitnih loncev (v nadaljnjem GL), ki je v našem podjetju že v teku. Ker je navedena proizvodnja sorazmerno slabo poznana, vsaj v okvirnem smislu, še manj pa uporabnost in vrednotenje teh artiklov, imam namen nakazati osnovne zakonitosti. Grafit, ki je osnovna komponenta pri izdelovanju grafitnih loncev se v tozadevne namene uporablja pridobljen v naravi, kjer nastopa kot rudnina v več variantah. Za nas najzanimivejša je modifikacija grafita v luskicah, kar omogoča boljšo strukturo črepinje in tako tudi njeno večjo vzdržljivost. Vrednost grafita v artiklih te vrste se sestoji V tem. da je grafit močno elektro in cej poveča kar precej podraži odlitek, mehansko odpornost proti udarcem in transportu, navsezadnje pa tudi dobro konsistenco, ki jo zahteva proizvajalec loncev oziraje se na produktivnost dela. Grafiti, ki se za proizvodnjo grafitnih loncev uporabljajo so iz različnih lokacij in sicer: 1. visoko kvalitetni Madagaskar grafiti v luskicah; 2. Enako kvalitetni Ceylon grafiti, ki jili moramo predhodno obdelati na valjih, da dobimo lusltice; 3. zahodno nemški grafiti, tako imenovani »bavarski« grafiti; ■L Ruski grafiti v luskicah; 5. korejski grafiti v luskicah, raznih velikosti; 6. kitajski, manj kvalitetni grafiti, v luskicah; variant, ki pa so v širšem krogu nepoznane. Rroizvodnja poteka tako, da se osnovne komponente med sabo zelo aonro prenašajo v suhem m mokrem stanju na odrejen procent vlage, nakar je potrebno odtezavanje neko določeno dobo, kr pa se od gmote do gmote spreminja. Nato predelava m gnetenje gmote na obitkovance, ki so pripravljeni za struženje, lahko pa se oblikuje tudi z nabijanjem ali stiskanjem v velikih stiskalnicah, kar še posebej pride v poster pri silicium karbidnih grafitnin loncih. Ro sušenju, ki je zelo delikatna stran te proizvodnje, se lonci loščijo in vlagajo v peči. reči imajo, oziraje se na konstrukcijo, vlogo izolirne končne faze, dajanje medanske odpornosti, trdnosti, vezivnost lošča in tudi zunanji izgled lonca. Ro-membnost črne barve tudi ni na od-met ker se ta faktor odraža na ab-sorbciji toplote in njeni porabi v koristne namene. Lošč je lahko tudi popolnoma gladek ir svetal, torej ima sijaj, vendar so mnogi potrošniki zahtevali bolj grobo glazuro zaradi varnosti, ki nastane pri prenosu razžarjenja GL iz peči do mesta za vlivanje, kajti zgodi se mnogokrat, da lonec zdrkne skozi klešče in se vsebina razlije po livarjih, ki lonec spremljajo. Od dobrega lošča se zahteva, da dobro pokriva črepinjo, to se pravi, da gralit ne izgoreva pri žganju in taljenju, ua pri uporabi v livarskih jiečeh kar sproti zaliva črepinjo in ščiti lonec pred veliko porabo, daje pokazatelje o nepravilni u-porabi lonca z ozirom na mokro gorivo, nepravilen podpih zraka, veliko dozo kemijskih dodatkov, ki razjedajo lošč, o grobem ravnanju, itd. Po svoji funkciji bi lahko lonce razdelili namensko na: — grafitne lonce za taljenje težkih kovin in zlitin; — grafitne lonce za taljenje lahkih zlitin in — grafitne lonce za taljenje specialnih litin. Včasih so uporabljali za taljenje kovin le kope, ki so jih kurili z ogljem (podobno kot danes še včasih žgejo opeko). Naslednja faza je bil prehod na nizke kupolne poljske peči, ker pa se jih ni dalo prenašati so ljudje izumili lonec iz ilovice in ga počasi izpopolnjevali v tem smislu, da je bil močnejši za manipulacijo, da je hitreje talil kovine in (Nadaljevanje na 11. strani) toploprevoden za kar se pri dobrih GL tudi borimo, točno pa bom trditev definiral pri uporabnosti GL na koncu članka. Grafit je po svoji kemijski sestavi več ali manj čisti ogljik (C), ki zelo dobro gori v gorivih, ki jih doma uporabljamo, vendar je, recimo v premogu,. oglju, koksu ali lesu, mnogo manj koncentriranega ogljika kot je to primer v grafitu, ki pri dobri kvaliteti dosega tudi 99,9 % čistega ogljika (tako čistega dobimo le umetno in je eden teh imenovan tudi Acheson grafit, ki je najpogostejši), vendar se takšni grafiti uporabljajo večinoma v elektrotehniki, kemiji, ali ne smemo postaviti na vlažna tla pa v zadnjem času tudi v nuklearnih pečeh kot tako imenovani moderatorji, itd. Izdelava grafitnih loncev bi lahko bila idealna le v primeru 100 % uporabe grafita brez vsakih dodatkov, ker pa je grafit že na občutek masten na površini, ga je nemogoče samega oblikovati in mu zaradi tega kot vezivo dodajamo dobro vezivno glino, dodajamo pa tudi nekaj polnil, ki so po možnosti tudi toplo prevodna. Funkcija gline se sestoji v teni, da obda posamezna zrnca grafita in jih tako zaščiti pred izgorevali jem, obenem pa preprečuje drsenje gmote pri oblikovanju in nadaljnji izdelavi. Pri izdelavi je potrebno vskladiti ekonomski izračun gmote z zahtevami potrošnika, ki zahteva zelo trdno črepinjo, visoko toplo-prevodnost, ki je vezana na porabo goriva, ker se sicer čas taljenja pre- 7. umetno izdelani grafiti, ki se naknadno predelujejo v obliko primerno za namensko uporabo. V Jugoslaviji sicer imamo grafite, vendar so nizko procentni in v amorfnem stanju kar ni uporabno za izdelavo grafitnih loncev. Lošči, ki pridejo v poštev za grafitne lonce imajo osnovno nalogo zaščitnika grafitne črepinje pred izgorevanjem grafita (kar močno poslabša kvaliteto proizvoda). Lošč se mora dobro prilegati osnovni črepinji in le to ščititi ves čas uporabe pri taljenju. Loščenje vršimo z namazom ali z brizganjem ali na kakšen drugi poljuben način, vendar se zahteva dobra vezivnost že v surovem stanju, da ne nastane odpadanje že pri manipulaciji. Proizvajamo lošče z mokrim ko-lodialnem mletjem na točno določen granulat in specifično težo, da sc Kar najbolj približamo kar se da enakomernemu premazu od šarže do šarže. Tudi pri loščili se pojavlja problem vezivnosti na črepinjo, ker je grafit gladek in lošč pri svojem sini nanju prične drseti po črepinji navzdol ali se pa nabirati v kupe pri čemer ustvarja luknje, ki omogočajo pri taljenju kovin izgorevanje grafita iz osnovne črepinje. Tehnika izdelave lošča je ena najtežjih pri tovrstni proizvodnji. Lošči so lahko steklenega izvora, z borno osnovo ali pa so delani na osnovi svinca, obstoja pa še več možnih GLAS GRAFITARJEV e GLAS GRAFITARJEV e GLAS GRAFITARJEV • GLAS da je vzdržal večje število šarž. Čas in prizadevanja ljudi je prineslo rezultate, ki jih danes poznamo in še vedno lahko trdimo, da nismo dosegli idealne ravni pri proizvodnji ali pa pri uporabi teh proizvodov. Glineno vezani grafitni lonci so nekako prva boljša faza na tem področju, vendar so silicium karbidni lonci že precejšen skok naprej. Amerikanci imajo to proizvodnjo še izpopolnjeno, vendar njihove proizvodnje v Evropi še ne poznamo ker jo drže v tajnosti, kot tudi vsi ostali proizvajalci, ki imajo boljšti vrste teh proizvodov. Oblike loncev, ki se normalno uporabljajo so predpisane s standardi, ker so prilagojene za peči raznih tipov. Osnovne oblike loncev se označujejo s črkami in sicer: A ,C ,SO ,0 .Kipp itd. in se nato rabijo v pečeh: a) jaškaste peči, kurjene s koksom, plinom, oljem, nafto, itd.; b) Fulmina peči za pl. olje; c) Schmidtove peči; d) Pipp (nagibne) peči, itd. Lonec, ki je enkrat fiksna izdelan mora stati čim dalj časa, da se umiri struktura, ki je bila med žganjem narušena zaradi naperzanj v pečeh. Takšni dobro- odležani lonci so po svoji vzdržljivosti vsaj za enkratno dobo trajanja močnejši kar je dokazano s poizkusi firm, ki sc te prednosti zavedajo in si lonce skladiščijo na nekoliko daljšo zalogo. Lonec mora stati na suhem in ne hladnem prostoru, dalj časa, pred uporabo. V primeru, da želimo lonec uporabiti je tega vsaj za 14 ur pred tem postaviti v sušilnice ali v tople peči zaradi izgona vlage. Predvidoma naj ne bi bila temperatura pred-grevanja višja kot 560 stopinj C, ker sicer nastopi nevarnost izgorevanja grafita iz črepinje. Ko sc lonec postavi v peč je dobro, da sc najprej prazen počasi segreva do enake temperature kot pri sušenju, nato pa kar se da hitro do tiste temperature na kateri želimo lonec uporabljati. Ko se je lonec nekoliko ohladil, točneje, na temperaturo sušenja, ga rahlo založimo s kovino, ki jo selimo taliti, nikakor pa se ne sme le to nametati grobo. Pod lonec postavimo, v boljšem primeru, grafitno podlogo, ki se z ozirom na tip peči in lonca spreminja, v slabši primeri pa zadostuje tudi Samotna ali podobna podloga, ki pa zaradi svoje slabe toplovrednosti ne zadostuje ekvivalentu zahteve lonca in se na dnu lonca pojavijo temperaturne razlike, ki povečajo naprezanja precej debelega dna in se tako poveča verjetnost odletavanja le tega. Na podložko je potrebno nasuti tanko plast oglja ali finega koksa, ki preprečuje izgorevanje dna. Okolico lonca, ki mora biti vsaj 10 cm ob vsaki strani lonca, zasujemo s koksom pri katerem je najbolj pomembno, da ni moker ker sicer prične glazura pokati in odpadati kar mnogi uporabniki loncev tretirajo kot napako proizvajalca, enako se godi z loncem pri uporabi mokre nafte ali olja. Koks je potrebno nasuti prav do vrha lonca ker sicer nastane na nepokritem delu izgorevanje grafita. Leč se pri kurjenju pokrije s pokrovom in sc spodaj ustvarja pod-pih, ki pospešuje taljenje kovine. Lodpih je običajno plod ventilatorjev ali pa naraven pri dovolj visokih dimnikih. Pri podpihu moramo paziti, da ne dajemo prevelik prebitek zraka, ki loncu močno škoduje. Od kvalitete lonca zavisi čas potreben za taljenje kovine, enako uidi od tipa peci, vendar je čas od kovine do kovine različen, meje se vrtijo od 15 min. do dveh in več ur. Manjši lonci se vrednotijo enako, vendar se pri uporabi le teh največkrat uporabljajo električne pec, ki pa imajo svoje zahteve in so veliko bolj škodljive za grafitne lonce zaradi svoje oksidacijske atmosfere na delovnih temperaturah. V principu se manjši lonci, do 500 kg koristne vsebine, uporabljajo za litje teških kovin in zlitin, od teh večjih do vključno 1000 kg koristne vsebine pa se uporabljajo za lahke kovine in njihove zlitine. Nevarno je to zadevo preveč posplošiti kar potrošniki radi naredijo in tudi velike lonce preveč obremenijo s kovino večje specifične teže kar pa navedeni lonci težko prenašajo. Lonec se iz peči dvigne s pomočjo posebnih klešč s katerimi se litina tudi odnese na mesto kjer so modeli za vlivanje. Ko se lonec izprazni, ga je potrebno temeljito iztresti, da ne ostane na dnu kaj litine, ki bi pri sledečem vlivanju povzročale težave v obliki počasnejšega segrevanja in pokanja lonca na dnu ali stenah. Lonec v razžarjenem stanju ali pa ga izpostavljati prepihu, ki močno pospesi razpadanje lonca. V koliko želimo še vlivati, lahko takoj lonec postavimo v peč, sicer jia se po popolni ohladitvi postopek preti-grevauja ponavlja s tem, da ga ni potrebno več izžareti. Lri lahkih kovinah so lonci dani v nagibne peči ali pa so v pečeh, ki se imenujejo kokile in so med obratovanjem pri miru, to se pravi, da s posebno zajemalko jemljemo litino in jo vlivamo v pripravljene modele. Lri takšnem delu zdrži lonec mnogo več kot sicer in se življenjska doba meri s časom, ne pa s številom litij (sarž). Doba trajanja pri tem načinu dela je v mejah med 5 d,o 8 tednov obratovanja. Lri težkih kovinah se na loncu pozna po steni, ki postaja s časom tanjša, tako dolgo, da je nevarno z njim rokovati zaradi oslabelosti, se pa lonec lahko še nekaj časa uporablja v topiimh pečeh za lahke kovine. Lri lahkih kovinah pa le postopoma izgoreva grafit iz črepinje, ki pa je stamo enako debela, le da se poteča čas potreben za taljenje zaradi poslabšanja toploprevodnosti. Ko je lonec že povsem izgoren ga je potrebno zamenjati in ni več nikjer uporabljiv, kajti ostal je le samot. Lar navedenih faktov o proizvodnji grafitnih loncev in njihovi uporabi naj ponazori težave, ki jih navedena nova tehnologija v Keramični industriji Liboje prestaja in počasi premaguje. J. Z. Pogovor s člani kolektiva (Nadaljevanje z 9. strani) Z delavci sem tudi obravnaval vprašanje norm. Dejali so mi, da bi jih dosegli, če bi bilo dovolj pripomočkov, nekateri pa pravijo, da so norme nekoliko previsoke. Ta trditev ne bi povsem držala, če pogledamo, da je v oddelku zelo mali odstotek takih delavcev, ki ne dosegajo norm in temu ni vzrok previsoka norma. Ta ugotovitev je bila narejena pri pregledu doseganja norm po plačilni listi. Izgleda, da ne bodo zaostajali za drugimi oddelki. Nekatere tovarišice smo vprašali po funkcionarjih, malo od njih ve, kdo je predsednik DS ali UO itd. Mi smo o tem že pisali v našem časopisu, vendar se mi zdi, da je v tem pogledu premalo zanimanja od stra- ni samih delavcev. Prav bi bilo, da oi pač vsi vedeli za naše voljene predstavnike družbenega upravljanja. Morali bomo v bodoče najti način, kako slehernega seznaniti vsaj s tem, da mu bodo poznani naši organi upravljanja. Ob koncu razgovora s tovariši v oddelku, pa je vodja oddelka naglasil, da izkorišča to priliko tudi zato, da apelira na vse sodelavke in sodelavce strugarne, naj s svojo disciplino pripomorejo, da bo naš oddelek čist, kot bi moral biti. Z intenzivnim delom bomo prišli do boljših proizvodnih rezultatov, s čimer bomo dosegli boljše osebne dohodke in osebno blaginjo. Za dosedanje prizadevanje, trud in razumevanje pa se vsem iskreno zahvaljujemo. Š. A. Embalaža in tržišče Komercialna embalaža Ločljiva neločljiva Transportna embalaža za enkratno za večkratno uporabo uporabo Kontinentalna embalaža Prekomorska embalaža Zaradi hitrega tehničnega napredka v svetu posebno v državah z visokim nivojem, ter zaradi izmenjave znotraj vsake države in med posameznimi državami, prihaja pomen embalaže in tehnike embaliranja vse bolj do izraza. Poseben pomen ima pakiranje blaga za trgovino na osnovi samopostrežbe, v bodočnosti pa bo imela še večji pomen za blagovni promet s pomočjo avtomatov. Za zunanjo trgovino ima embalaža poseben pomen, še posebej pri izvozu blaga na tuja tržišča. Opravičeno lahko trdimo, da se napredek na tržišču ne more doseči brez dobre in sodobne embalaže. Tuji kupci neradi kupujejo blago, ki ni dobro pakirano ali pa za tako blago plačujejo nekaj nižje cene od normalnih. Mnogo podjetij ima še vedno zelo velike težave pri izvozu zaradi neprimerne embalaže. Tako na primer še vedno izvažamo velik del blaga v klasičnih in neracionalnih lesenih zabojih. Kolikor je neko gospodarstvo bolj razvito, toliko pomembnejša je zanj embalaža. Tako znaša na primer vrednost embalaže ZDA po ocenah ameriškega inštituta za pakiranje okoli 30% celokupne industrijske proizvodnje. Sorazmerno z razvitostjo neke države ta odstotek pada. Pri nas znaša v razmerju s skupno vrednostjo naše industrijske proizvodnje samo okoli 3%. To nam jasno kaže, da izdelava embalaže močno zaostaja za razvojem celotnega gospodarstva in da bo treba vložiti mnogo naporov, da bosta razvoj gospodarstva in proizvodnja embalaže medsebojno vsklajena. Sodobno pakiranje mora upoštevati interese: 1. Končnega potrošnika — kupca. 2. Trgovine. 3. Transporta. 4. Potrošnika embalaže. 5. Izdelovalca embalaže. Za reševanje problemov embalaže je potrebno sodelovanje vseh zainteresiranih vej gospodarstva. Vprašanje prikladnega, ekonomičnega in sodobnega načina pakiranja in opremljanja izdelka dobiva tudi pri nas pomembnejšo vlogo z ozirom na napredek prodaje na domačem in tujem tržišču. Reševanje problemov embalaže zahteva sistematsko delo, ker se je treba zanimati o namenu embalaže in o celi vrsti nič manj važnih momentov. Pri kreiranju idejno likovnih rešitev za pakiranje in opremo novih proizvodov, podjetje upošteva cilje in naloge, katerim naj služi pakiranje in opremljanje proizvoda. Obenem pa upošteva vse ugotovitve, ki se nanašajo na pakiranje in opremo že obstoječih, sorodnih ali enakih proizvodov konkurenčnih podjetij. To opažanje pa ne predstavlja direktno kopiranje uspešnih rešitev. Pri reševanju teh problemov je težko zadovoljiti vse zahteve, ker so mnoge v medsebojnem nasprotju. Potrebno pa je najti tako rešitev, da je maksimalno rešena vsaka zahteva embalaže. Da hi lahko to dosegli, je treba reševati probleme na raziskovalni način. Zahteva za raziskovanje tržišča v zvezi s problemi embalaže mora vsebovati vse potrebne elemente za določitev problema in formiranja osnovnih predpostavk raziskovalnega prijema. Vloga lin pomen pakiranja pri procesu plasmana blaga v današnjem blagovnem prometu ima ogromen pomen. Zato je treba ta problem obravnavati z veliko pazljivostjo. Kadar govorimo o pakiranju, je treba predvsem sistematizirati embalažo in to: Iz sheme je razvidno, da obstojata dve osnovni vrsti embalaže: komercialna, katere osnovna naloga je, da blago prodaja in transportna, katere naloga je, da blago transportira. V bistvu razlikujemo naslednje funkcije embalaže: 1. Funkcija uporabe 2. ,, tržišča 3. 4. 5. 6. 7. zaščite zlaganja in vskladišč. odpreme ponovne uporabe prilaganja Po NVSTROMU so zahteve in karakteristike dobro rešenega pakiranja naslednje: —- da daje odgovarjajočo zaščito vsebini; — da je prikladna za hranjenje in uporabo; — da omogoča neposredno identifikacijo; — da vzbuja pozornost in — da jo je mogoče izdelovati z zmernimi stroški. K. M. MLADINA GRADI ŠPORTNO IGRIŠČE Že dolgo j c bilo govora, da je v Libojah potrebno športno igrišče. Izgledi so, da gre to pot za res. Za občinski praznik leta 1966 naj bi se na tem igrišu že vršila športna tekmovanja. Igrišče bo zgrajeno v bližini šole v Libojah, tako, da bodo tudi učenci šole imeli svoj prostor za šolsko telovadbo. Osnovan je bil odbor za izgradnjo igrišča, ki ga vodi tov. Sanca Albin. Z glavnimi zemeljskimi deli se je pričelo. Groba dela na zemljišču je končal buldužer. Sedaj pa je stopila v akcijo mladina vaškega aktiva, ki želi izvrševati skupno s strelci vsa ostala zemeljska dela na igrišču. Potrebno je celotno igrišče zravnati, izpeljati odvodne kanale, skratka usposobiti igrišče za uporabo. Izgledi so, da mladina misli resno, saj je razmeroma v zelo kratkem času že izvršila 68 udarniških ur. V icj akciji je dosedaj sodelovalo 21 mladincev. Sklep vaške mladine je bil. da bodo 3 mladinci, ki bodo imeli največ udarniških ur do I. septembra, šli za 10 dni na brezplačni dopust v Makarsko. To odločitev vaške mladinske organizacije zelo pozdravljamo. Ne bi bilo napačno, da bi se ji pridružila tudi mladina tovarne in rudnika. Smatramo, da bodo tudi ti mladinci, čeprav niso na tem področju,uporabljali to igrišče. Če pa že to ne, bi bila v tej akciji pomoč umestna, saj bi bila s tem dokazana enotnost mladinske organizacije na območju Liboj. Upamo, da bo ta enotnost čimprej ustvarjena in igrišče hitro zgrajeno. () vseh uspehih dela bomo v našem časopisu redno poročali. Rel. O čem je bilo govora na zborih volivcev v Libojah Zbor volivcev Krajevne skupnosti Uboje je bil dne 12. 3. 1965. Na lem zboru je bilo podano poročilo o delu odbornikov. Obravnavan je bil predlog družbenega plana in proračun občine Žalec za leto 1963. Sprejet je bil tudi plan dela krajevne skupnosti, ki ga v našem listu v celoti objavljamo. Poročilo o delu odbornikov za preteklo mandatno dobo je podal tov. Šanea Albin. S podanim poročilom se je zbor v celoti strinjal. Družbeni plan občine in proračun je razlagal uslužbenec občine tov. Sovine Toni. Po končanem tolmačenju sc je razvila razprava o perečih vprašanjih. ki zadevajo Liboje. V proračunu občine je bilo opaziti, da ni nikjer razporejenih sredstev za gradnjo vodovoda v Libojah. Volivci smatrajo, da je ta vodovod za kraj Liboje neobhodno potreben in sc čudijo, da niso zagotovljena tozadevna sredstva v proračunu. V proračunu je sicer še ostalo din 45.000.000 nerazporejenih, zato so volivci predlagali, da bi se naj ta-sredstva dodelila Libojam za gradnjo vodovoda. Z malimi sredstvi je nemogoče misliti, da bi se takšen objekt lahko dogradil. S tem, da bi se vodovod dogradil, pa bi bila zagotovljena preskrba z vodo ne samo za območje Liboj, ampak bi se izvršil priključek na savinjski vodovod. Volivci so mnenja, da bo občina ta predlog vsekakor upoštevala in odobrila nerazporejena sredstva. Poleg že načetega problema vodovoda je bila zelo živahna razprava tudi glede asfaltiranja ceste Liboj e-tPetrovče, katera naj bi se uredila v letu 1966, ko je predviden v Libojah občinski praznik. Volivci so želeli, da bi se jim na prihodnjem zboru objasnilo, kako je z razporeditvijo sredstev okraja, ki je sedaj razformiran. Ali gredo vsa ta sredstva na republiko in zvezo ali gre tudi del teh sredstev občini. Na zboru volivcev je bil predložen urbanistični načrt za gradnjo novega naselja v Libojah. Z načrtom so se volivci strinjali. Z nanj eni načrt je v pogled vsem interesentom pri Krajevni skupnosti Liboje. 45.000000din' NE BO i KER NISMO USPELI ODPRETI VENTILA NA ROMUNI ŽALEC ■m NOV ODBORNIK NA KOMUNI Kot po vsej Sloveniji, so bile dne 28. 3. 1965 tudi v okolici tovarne in sicer za območje Kasaz, volitve v občinsko skupščino. Te volitve so bile sicer nadomestne, ker je bil razrešen mandata dosedanji odbornik tov. Vitanc Karel. Za območje kasaz so volivci predlagali dva kandidata in sicer tov. Čoki Ivan in lov. Lavrinc Stanka. Volivci so se udeležili volitev v veliki večini že v dopoldanskih urah. pa seveda zastopal tudi interese komune Žalec. Tov. Lavrinc Stanka občani poznajo kot vsestransko razgedanega javnega delavca, saj je imenovani zelo delaven v družbenih organizacijah in je ravno radi svoje dejavnosti bil predlagan. Prepričani smo, da bo še nadalje vlagal svoje sile za napredek kraja in da bo vsestransko v pomoč izvoljenemu tov. Čoki Ivanu. PLAN DELA KRAJEVNE SKUPNOSTI ZA L. 1965 Naš odbornik tovariš Čoki Rezultati volitev so bili naslednji: Volilnih upravičencev po seznamu 513 volivcev: volilo je 451 volivcev ali 87,91%. Za Čoki Ivana je glasovalo 271 volivcev ali 60,09%. Za Lavrinc Stanka je glasovalo 170 volivcev ali 37,70%. Neveljavnih glasovnic je bilo 10 ali 2,21%. Večje število glasov je torej dobil tov. Čoki Ivan. Predvsem zato, ker ga občani poznajo kot vsestransko delavnega tovariša. S svojim delom so je dosedaj izkazal zlasti pri gradnji osnovne šole v Libojah. Ne samo to, tov. Čoki je znan kot dosleden delavec, naj si bo to po vprašanju gospodarskih problemov kraja ali pa pri delu v družbenih organizacijah, skratka njega vidimo vsepovsod tam, kjer je potreben trud za zboljšanje pogojev življenja občanov, zlasti pa bližnje okolice. Tov. Čoki vrši sedaj dolžnost predsednika krajevne skupnosti Liboje, katero opravlja v splošno zadovoljstvo. Želimo mu, da bi tudi lo novo dolžnost opravljal z velikim uspehom v dobro samega kraja, ki mu je izkazal zaupanje, istočasno Da bi krajevna skunpost čimbolj uspešno izvršila naloge, ki so nujno potrebne za zboljšanje osnovnih življenjskih pogojev, je svet izdelal plan dela za leto 1965 in to po komisijah. Komisija za socialno varstvo bo poživela svoje delo, sklicevala seje redno vsak drugi mesec. Na teli sejah bo reševala razne socialne probleme, zbirala nove podatke s tega področja in sproti obveščala Zavod za socialno delo pri Občinski skupščini v Žalcu. Ta komisija si mora izvoliti čimprej novega predsednika, ker je dosedanji predsednik odšel iz območja naše krajevne skupnosti. Čimprej je treba, da se izdela seznam oseb, ki so socialno ogrožene. Komisija za gospodarstvo in komunalno ureditev je izdelala plan dela komunalne ureditve na našem kraju po naslednjem redu: f. Popravil in prestavil se bo most pri domu »Svobode. 2. Izdelalo se bo 15 kom. betonskih klopi za počivanje in za avtobusne čakalnice. 3. Izgradnja ceste k novemu naselju nad keramično tovarno. 4. Razširitev javne razsvetljave pri keramični tovarni in pri novem naselju nad tovarno. 5. Izgradnja igrišča pri novi šoli in vrtcu. 6. Ureditev kanalizacije v Slovenskem dolu. 7. Popraviti most pri keramični tovarni čez Bistrico. S. Zasaditev lepotičnega drevja. 9. Urejanje krajevnih cest in poti. 10. Ureditev avtobusne čakalnice pri Domu »Svobode«. 11. Obnova fasade na stvabi doma »Svoboda« in ambulante. Za vsa ta dela smo dobili iz občinskega proračuna 425.600 din od gospodarskih organizacij 2,128.000 din : Upravni organi l l čestita jo k $ torej skupaj 2,553.600 din. Ker pa znaša naš finančni načrt v skupne mznesku 7,360.000 din bomo morali ostala sredstva zbrati iz drugih virov, npr. iz udeležbe prostovoljnega dela ali pa z uvedbo krajevnega samoprispevka. Vsa zgoraj navedena dela so že priprava za praznovanje občinskega praznika, ' i si ga zelo želimo v prihodnjem letu. Kar se tiče gradnje vodovoda in asfaltiranje ceste pa ne bomo mogli rešiti v krajevnem merilu. Za to delo bo treba zbrati večja sredstva iz občinskega proračuna in gospodarskih organizacij. Krajevna skupnost bo tudi pri teh delili morala napeti vse sile za realizacijo tega načrta. Komisija za prosveto in kulturo bo skrbela, da se bo kulturno življenje pri društvu »Svoboda« poživelo in pa da bi pri tem sodelovali posebno prosvetni delavci, ki živijo na območju naše krajevne skupnosti. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ZAHVALA Ob izgubi moje žene Deršek Angele se zahvaljujem kolektivu Keramične za vso pomoč, ki ste mi jo nudili. Posebno se zahvaljujem za darovane vence, godbi na pihala in tov. Šuler Darkotu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Mož Stanko ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ H0HH anEčft 7 a I# I i 11XI/ j z razširj enega plenuma o delu tdM|UUIXl in problemih mladine — Razvoj našega demokratičnega sistema daje mladini vedno več možnosti aktivnega sodelovanja, izražanja misli na različnih področjih družbene aktivnosti. S tem tudi vedno bolj narašča vloga in pomen mladinskih organizacij kot mobilizatorjev in zavestnih usmerjevalcev. — Vedno bolj prihaja do izraza dejstvo, da je mladina sicer aktivna na različnih področjih družbene dejavnosti, vendar nastopa premalo organizirano. Opaža se tudi razlika glede na dejavnost med aktivi v obrobnih predelih in aktivi v večjih središčih. — Ugotovljeno je bilo, da je čutiti premajhno vlogo Občinskega komiteja ZMS in posameznih aktivov. Tudi same metode in vsebina večkrat ne ustrezata. Kot primer za to je bilo navedeno dejstvo, da se posamezne oblike še zelo dobro obnesejo v obrobnih predelih občine, v razvitejših industrijskih centrih pa ne ustrezajo več, postale so zastarele, struktura mladih se je spremenila, pa tudi interes je drugačen. Naloga Občinskega komiteja ZMS in vodstev posameznih aktivov je predvsem ta, da razvijejo nove oblike in vsebino, ki pa mora biti konkretna, aktualna in interesantna za mladega človeka. — Posamezni negativni pojavi, ki se porajajo med mladino, imajo svoje korenine že v predšolski in šolski vzgoji, so pa tudi rezultat družinskih razmer in vpliva okolja. — Posamezne delovne organizacije so doslej vse premalo napravile na področju priučevanja mladih na posamezna delovna mesta. Marsikje še niso dojeli pomembnost strokovnega, ekonomskega in družbenega izobraževanja. V zvezi s tem nastane tudi vprašanje ali vseh 98 mladih ljudi, kolikor jih je sedaj v centralnih delavskih svetih v polni meri opravičuje svoja mesta v teh organih? Praksa ka- Vidovič Majda: Sodelavec je v modelarni stružil mavčev model. Vidovičeva ga je prišla vprašati če je model že ostrožen in se z roko prijela za ogrodje stružnice. Model, ki ga je stružil sodelavec, se je ravno takrat odmaknil s centra plošče in ga je vrglo v desno roko Vidovičeve s katero se je držala za ogrodje. Poškodoval si je kazalec desne roke. Zupanc Ivan: Z roko je zagrabil desko, da bi jo odžagal in dokončno oblikoval. Deska je bila suha in so iz nje štrlele trske. Na eni izmed trsk si je poškodoval kazalec desne roke. Vuiovič Frida: Na poti v službo je padla in si poškodovala desno nogo. Bolarič Terezija: S kolesom sc je peljala v službo. Cesta je bila mokra in na nekaterih mestih ledena. Na zaledenelem delu ceste ji je kolo nenadoma spodneslo, padla je in obležala v nezavesti. Rešilni avto jo je takoj odpeljal v bolnico. Vnučec Dragica Pri spenjanju prikolice s traktorjem se je udarila na levo nogo. Gluhak Elica: Za lažje vstavljanje desk naloženih z izdelki keramike v stalaže se uporabljajo lesene stopnice. Tudi Gluhakova je vstavljala desko v sta-lažo in siopila na vrh stopnic. Ko je desko že do polovice potisnila v stalažo je izgubila ravnotežje, padla s stopnic na betonska tla. Pri padcu je z roko udarila po betonskih tleh in si jo poškodovala. že na to, da so ustrezne službe v delovnih organizacijah premalo storile, da bi ti mladi in tudi ostali bili Seznanjeni z vsem tistim, kar bi morali vedeti kot enakopravni proizvajalci in upravljale! v podjetju. — Za vprašanja s področja standarda kaže mladina precejšnje zanimanje, kar ima svoj izvor tudi v tem, ker materialni in socialni položaj mladih ni najboljši. To se čuti tembolj v sedanjem obdobju, ko mladina zapušča kmečka naselja in si ureja materialni položaj v industrijskih središčih. Porast življenjskih stroškov vedno najbolj prizadene mlade, saj jih je večina v kategoriji z najnižjimi osebnimi dohodki. — Precejšen problem so samska stanovanja. Industrijska središča niso sposobna sprejeti mladih ljudi, ki se zaposlujejo. Gradnja samskih stanovanj zelo zaostaja za družinskimi. Zaradi tega precejšen del mladine išče stanovanje pri individualnih kmečkih proizvajalcih, kjer ima obenem tudi hrano. Vse to pa mora odslužiti z garanjem na kmetiji. —- V prihodnje bo potrebno nuditi več možnosti zdravega razvedrila mladini in jo na ta način pritegniti tudi za ostale resnejše oblike dela. Sodelovanje mladinskih aktivov z posameznimi društvi, ki delujejo na kulturno prosvetnem in družbenem področju ni razvito v zadostni meri. — Na osnovni šoli ni povsem razmejena in jasna vloga razrednih skupnosti in aktivov mladine. V posameznih primerih so ti aktivi deležni tudi premajhne pomoči s strani prosvetnih delavcev, ki odgovarjajo za delo mladinske organizacije na šolah. — Sprejemanju mladine v organizacijo SZDL smo doslej posvečali občutno premalo pozornosti. Neredki so primeri, ko mladi sploh ne vedo, kdaj so postali člani SZDL. Posamezne organizacije SZDL tudi premalo razpravljajo o problemih mladine. — Za uspešno reševanje navedenih problemov so skupno z organizacijo ZM odgovorne vse družbeno politične organizacije, posebno pa samoupravni organi v delovnih organizacijah in družbenih službah. Prav bi bilo, da se v prihodnje organizirajo posvetovanja o aktivnosti in problemih mladine na posameznih področjih družbene dejavnosti. PERSONALNE VESTI Prišli v mesecu januarju 1965: 1. Peško Franc 2. Cokan Jerica 3. Martinovič Ana 4. Horvat Alojz 5. Plahuta Angela 6. Jagarinec Milica 7. Kelner Fani 8. Hliš Jožefa 9. Lazar Nikolaja 10. Auberšek Franc 11. Leber Ivan 12. Urisek Mitja 13. Zorič Franc 14. Koštomaj Viktor 15. Cestar Mirko 16. Čretnik Hilda 17. Laznik Vera Vsem novosprejetim želimo prijetno počutje med nami. Odšli v mesecu januarju 1965 1. Krajnc Albert, umrl 2. Rogi Jože, invalidsko upokojen 3. Krajnc Angela, invalid, upokojena 4. Robida Ana, invalidsko upokojena 5. Golič Milka, sporazumno 6. Knez Friderik, po odpovednem roku 7. Gorišek Marija, po odpovednem roku 8. Vranešič Lucija, sporazumno 9. Bek Vinko, odpoved podjetja Prišli v mesecu februarju 1. Stadler Maks 2. Oblak Mari ja 5. Kelhar Anton 4. Koprivc Jože 5. Lukež Elizabeta 6. Rom Anton 7. Grof cinik Josip 8. Fijačko Bara Izdaja Keramična industrija Liboje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Šuler Darko. Izhaja dvomesečno. Uredništvo: telefon Petrovče I. Tisk ČP »Celjski tisk« Celje. HUMOR PRI ČEVLJARJU Ste mnogo hodili med dopustom? Ne! 10.000 km sem prevozil. Luknja je od pedala za plin. 9. Karner Jože 10. Zupan Jožefa 11. Kelner Frančiška 11 12. Ser n ec Edvard Odšli v mesecu februarju L Koštomaj Viktor — po pogodbi predčasno: 2. Mrdža Sava — sporazumno; 5. Derviševie Šaban — sporazumno: 4. Štorman Pavja — sporazumno; '5.1 aboršek Vera — sporazumno; 6. Peško Franc — sporazumno; 7. Cokan Ivan — sporazumno; 8. Laznik Vera — po pogodbi; 9. Ajtnik Elica — samovoljno; 10. Štorman Angela — invalidsko upokojena. Prišli v mesecu marcu in aprilu 1965. Riibunčič Franjo, Zemljak Martin, Grešak Anica, Habruu Stjepan, Cokan Elizabeta. Veselič Jože, Potočnik Matilda, Grcbovšek Jože. Grehov šek Milan, Srebot Angela, Kisling Karel, jelen Alojz, Žirovnik Amalija. Beti Josip. Privšek Karolina. Pri-vošnik Boris, Juršič Franc. Ve rde v Angela, Obreza Olga, Vozlič Zlatko. Žerjav Marija. Kelti in Stanislav. Kajnik Janez, Grum Karla, Hladin Adolf, Mozanie Jože. Šlesingcr Marijan. Verdcv Fani, Ve rde v Terezija, Novak Neža. Levovnik Marija, Krajnc Vincenc. Rančigaj Frane. Šmigove Pavel. Paradiž Karel. Žorc Martina. Vaj dec Ana. Cvikl Milan, Korošec Jožefa. Želer Tlonu. Vsem novosprejetim želimo mnogo uspehov pri delu. Odšli v mesecu marcu in aprilu: 1. Marinčič Miodrag — sporazumno; 2. Pražnikar Ernest — sporazumno: 5. Žerjav Marija — sporazumno; 4. Davidovič Djordje — sporazumno : 5. 'I kave Matilda — sporazumno; 6. Jonaškovič Mili j a n — sporazumno: 7. Privšek Karolina sporazumno: 8. Vozlič Luban — sporazumno; 9. Šurkie Vladimir po odpovednem roku: 10 Plahuta Silvester — sporazumno: 11. Bogatin Jakob — po odpovednem roku: 12. Todorovič Velemir — po odpovednem roku; 15. Inkret Mihael — invalidsko upokojen: 14. Šinko Avgust — starostno n pokjen: 15. Vidic Zlatko — odpoved podjetja: 16. Beti Lovro — v JLA: 17. Moža ni e Jože — po pogodbi predčasno. 1 1 j * 5 6 7 S J 9 ■ ■ ,0 r II ■ <3 B ! ■ H ■ B 18 m 19 m r 22 ■ ° zt 25 ■ 26 , 1 V B 29 10 51 J B 12 11 a is a 15 16 j/ i 19 19 M M /,! _ ti Križanka Vodoravno: I. 1. maj; 9. morska riba; 10. konjiček (fonetično); lt. pamet; 12. tovarna čevljev; 16. glas osla; 17. avtomobilska oznaka za Sarajevo; 18. nasprotno od grd : 19. kratica za televizijo; 21. svojilni zaimek; 22. reka v zahodni Nemčiji: 25. huda vročina; 23. vzklik; 26. pripelje na določeno mesto: 27. francoski fizik, k je Biotom odkril važen zakon e-lektromagnetikc: 28. začetnici slovenskega pesnika in dramatika (1887—1959): 50. zvijača, trik; 52. perzijski kralj v starem veku: 55. eden od bajeslovnih sodnikov v grškem podzemlju: 34. različna soglasnika: 55. žensko ime; 36. do j cm, občutek: 38. asirski bog zla: 40. prva slovenska državna tvorba: 42. mejna reka med Perzijo in Sovjetsko zvezo: 45. pokrajina SV od Donave in lise. Navpično: I. mesto v Sloveniji: 2 alkoholna pijača: 3. začetnici hrvaškega gledališkega in filmskega igralca; 4. žensko ime: 5. kratica italijanske politične stranke; 6. odmeva; 7. števil ik: 8. začetni črki glavnega mesta v Portugalski; 13. plemenska ureditev. kjer ima plemenski oče največ j o oblast; 14. vežba — po slovensko; 15. odtenek, niansa; 17. sadna tekočina; 18. afriška žival; 20. metež; 21. medvedja poslastica; 22. egipčansko božanstvo; 25. šampion, rekorder: 24. steza: 26. okrasna ptica: 27. drvarsko orodje; 28. krvoločna riba Amazonke in njenih pritokov: 29. drag kamen, temno rdeče barve; 50. vokalna umetnica; 51. star naziv za orača; 52. odprto sobno ognjišče; 55. eksplozivno telo; 57. ribiška mreža; 39. otok v gornjem Jadranu; 41. začetnici mesta v Vojvodini.