PRIMORSKI DNEVNIK GH-ASH-O OSVOaooa-ale FRONTE SLOVENSKEGA NAHODA ZA THŽAŠKO OZEMLIE Leto IV - Cena 10 lir - 5 jugolir - 2.50 din TRST petek 2h. decembra 1948 voStmna piaCana v gotovim Spertizione in abbon. postale Štev. 300 (1085) IDE e Gasperi Icr&i ustavne pr at'vic s I GOSMI« U SLEPI ULICI JUS0SL0VANSK0-AN6LEŠEI trgovinski clopvor podpisan Protestna zborovanja po vsej Italiji po uspeli stavki drž. nameščencev - Splošna I * stavka v Cremoni ‘Stavka nad 80.000 delavcev živilske industrije - Ameriški " vojni minister pripravlja v Rimu teren za ustanovitev sredozemskega bloka LONDON, 23. (AFP) — Dznes stanast britanskih državljanov in ki so Velika Britanija in Jugoslavija pod-1 bili prizadeti po izrednih ukrepih pitali siedcče gospodarske dogovore: me(j okupacijo Jugoslavije, izvzrm-trgovinski kratkoročni dogovor; j ši imovino, za katero je bila pri-2. dogovor o kompenzacijah hritan- znana odškodnina na podlagi doke nacionalizirane ali razlaščene ' ?ovora ° kompenzaciji za naciona. RIM, 23. — Pustolovska zunanja Valit.ka italijanskega zunanjega ministra groja SiORZE je spremenila uc eiasperijevo Italijo v kolonijo ameriškega kapitala. Tej zunanji politiki ustreza notranja, policijsko teroristična politika ministra Scelue, ki se poslužuje vsak, snih Sredstev, da bi zatrl svobodoljubne težnje italijanskega ljudstva. Udinjanje italijanskega gespoaar-ttva v okvir laarsnuuouega načrta le spravilo tako italijansko industrijo nakor tudi kmet.jstvo v slepo uiico, iz katere danes italijanski Plauajoči krogi zaman iščejo iz-hoaa. Jasno, da je taka gospodarska politika, ki služi interesom tujih, mo-#opoiov, le v tkodo delovnega ljud-Kva. Cene tovarniških izdelkov in toai kmetijskih pridelkov stalno naraščajo, kupna moč italijanskega delovnega ljudstva pa stalno paua, UvljenjsKi pogoji delovnih ljudi Postajajo vedno težji. Zato se italijansko delavstvo stalno bori za Osnovne človeške pravice in se pri km zateka k edinemu orožju, k Kavki. Stavke in protesti so na dnevnem fedu. Pri zadnji stavki državnih u-Kužbencev je sodelovalo skoraj milijon državnih uslužbencev. Kljub Srožnjam Scelbovega notranjega Ptinistrstva je stavka popolnoma Uspela in paralizirala ves premet to vse zveze v Italiji. Ob pričetku 'Stavke so začeli z masovnim odpuščanjem iz službe državnih us luž-vencev, predvsem sindikalnih funkcionarjev. Vlada je skušala z vsemi tredstvi zlomiti stavko. Poslužila 8e je tako imenovanih katoliških sindikatov. Vendar pa ji to ni uspe-jo, ker so tudi pripadniki teh sindikatov po večini sodelovali v stavki, tako da je v splošni stavki sodelovalo od 70 odst. do 98 odst. vseh ^ržavnih uslužbencev. Toda De Casperijeva vlada je šla dalje in je včeraj ponoči odredila, da stavkajoči nameščenci ne bodo dobili plačanih onih dni, ko so stavkali, ter da bodo pri letnem ocenjevanju osebja upoštevali zadržanje med stavko. Splošna konfederacija dela je odločno odgovorila na te ukrepe, ki kršijo pravico stavke, ki je zajamčena v ustavi. Tajništvo Splošne zveze dela in koordinacijski odbor sta pozvala javne nameščence in italijansko delavstvo, naj skličejo povsod protestna zborovanja proti kršitvi ustave in naj pokažejo odločno voljo, da bodo branili pravico stavke. 10. januarja se bo sestal v Rimu glavni odbor vseh federacij državnih nameščencev in javnih uslužbencev, da odloči o nadaljnih ukrepih. Istega dne se bo sestal tudi na izrednem zasedanju izvršilni odbor Splošne zveze dela. Policija napada brezposelne V pokrajini Cremona je več tisoč brezposelnih poljedelskih delavcev na velikem zborovanju zahtevalo izvedbo agrarne reforme. Po zborovanju so zasedli velike površine ozemlja, ki spada med neobdelane latifundije. Posredovala je policija, ki je surovo izgnala delavce z okupirane zemlje. Kot protest proti temu nasilnemu dejanju so proglasili splošno stavko delavcev v pokrajini Cremona. Motorizirani oddelki policije in karabinerjev so napadli brezposelne delavce na zborovanju v Adra-nu v pokrajini Catania. Več delavcev je bilo ranjenih in policija je mnoge od njih aretirala. V Paternu so aretirali 25 brezposelnih delavcev; ki so se udeležili zborovanja v Adranu. V Spezzanu v Calabriji je policija na jeepih napadla brezposelne delavce, ki so se zbrali na zborovanju. Aretirali so nato tajnika krajevne organizacije komunistične partije. Tudi v drugih krajih južne Italije so bila velika protestna zborovanja brezposelnih poljedelskih delavcev. Tovarne testenin že 15 dni zaprte V vsej Italiji se nadaljuje splošna stavka delavcev živilske industrije. Ze petnajst dni so v Italiji zaprte tovarne testenin in velike pekarne. V raznih mestih stavkajo pekovski delavci vsak dati po tri ure. Po poluradnih podatkih sodeluje v stavki delavcev italijanske živilske industrije nad 80.000 delavcev. V zvezi s sestankom italijanskega in francoskega zunanjega ministra kakor tudi z obiskom ameriškega vojnega ministra Kennetha Rogala v Rimu, in obiskom načelnika italijanskega generalnega štaba generala Marrasa v VVashingtonu poudarjajo demokratični napredni listi, da služijo vsi ti •razgovori in obiski samo enemu namenu, iti sicer čim hitrejši pritegnitvi Italije v zahodni vojaški blok■ Kenneth Royal je prišel po obisku v Atenah in Ankari v Rim, «da bi pripravil terena za ustanovitev sredozemskega bloka. Iz izjav generala Marrasa je razvidno, da je Italija že sprejela vse ameriške zahteve za pre-osnovo italijanske vojske in poenotenje italijanskega orožja z ameriškim. imovine v Jugoslaviji; 3. valutni dogovor. Velika Britanija bo dobavljala surovine, tekstilije, surov petrolej in kemijske proizvode. Jugoslavija pa bo Veliki Britaniji dobavljala les in živila, Na podlagi sklenjenega dogovora bo Jugoslavija plačala Velki Britaniji 4,5 milijonov štcrlingov za kompenzacijo za nacionalizirano ali razlaščeno britansko itacvino v Jugoslaviji. Od tega zneska bo v letu 19-9 plačanih 450.C09 šterl ngov. Dogovor so podpisali za Anglijo zunanji minister Bevin m državni tajnik za zunanjo trgovino Bcttom-lcy, za Jugoslavijo pa namestnik jugoslovanskega ministra za zunanjo trgovino in voditelj gospodarske delegacije v Londonu Kopčok. Način plačila 3 milijonov 550 tisoč šterlingov, ki bodo če ostali po pla. Čilu v letu 1949, bedo določeni v nadaljnjih pogajanjih, med katerimi se bedo pogajali tudi za sklenitev dolgoročne trgovinske pogodbe. Valutni dogovor in dogovor o lastninski pravici določa postopek za prenos fondov in imovine, ki je lizacijo. Mha i®fe¥|a HI iipiniia leiii laert BEOGRAD, 23. — Zvezna lahka industrija je 17. septembra izpolnila letni načrt proizvodnje gkde vrednosti, ki je za 32,5% večja od lanske. Večina sektorjev lahke industrije je izpolnila proizvodni na črt mnogo pred rokom. V začetku septembra je bil izpolnjen letni načrt v zvezni steklarski in medicinski industriji. Zvezna živilska industrija je zaključila letni načrt 10 dni pred rokom. Lahka industrija je letos dosegla važne uspehe glede izbire in kakovosti proizvodov ter dela državi številne nove artikle, ki so se prej uvažali iz tujine. PROTI ODPUSTOM Z DELA Zveza enotnih sindikatov je včeraj naslovila na okupacijsko anglo-ameriško vojaško upravo pismo, v katerem protestira proti odpustom z dela v zimskem času. Samo v primerih, ko bi se pokazalo, da so odpusti z dela neizbežni, predlagajo Enotni sindikati ukrepe v prid delavcem, ki so v glavnem sledeči: 1. Namesto odpustov z dela se delavci le suspendirajo z deia, pri čemer prejme delavec 10G% celokupno plačo za prvi mesec, 6C% pa za ostalih pet mesecev; 2. takšne suspenzije ostanejo omejene samo na delavce v starosti od 60 do 65 let, medtem ko so vsi drugi delavci izvzeti od suspenzij; 3. dopustov so samo prostovoljne ostavke, s katerimi pa je vezana dodatna izredna odpravnina. razdora med narodi. Na čelu onih, ki so kristjani samo po imenu, je sam rimski škof, ki se naziva papež, ter mnogo drugih, ki ga ubogajo in ki izkoriščajo znamenje in križ rešenika za koristi sovražni, kov miru. Pozivam vas ,da ste skupno z romunsko pravoslavno ccikvl-jo v vrstah tistih, ki branijo življenje narodov proti hujskačem ra nove pokolje. Govoril je nato o povratku grško-katoliške cerkve v pravoslavno cerkev in zaključil: Strnite vaje vrte okoli sedanjih voditeljev vaše države. Obvežite se, da boste pridi o delali za ustvaritev nove cblike življenja v naši državi, ki bo boljša in pravičnejša. POLOŽAJ V INDONEZIJI PRED VARNOSTNIM SVETOM Stodeseta beograjske letos se je vpisalo na beograjsko univerzo 32.600 študentov ideološko-politične tečaje pa obiskuje 14.000 študentov BEOGRAD, 23. — Danes je bilo svečano zborovanje posvečeno 110. °bletnici beograjske univerze. Namoči so bili predstavniki zagreble, ljubljanske, sarajevske in ^opske univerze. V imenu vlade FLRJ je govoril JjUnister za kulturo in znanost Ro-jbljub Colakovič, ki je poudaril, je bila višja šola ustanovljena Beogradu leta 1838, eden od pr-% in najvažnejših središč srbske *Ulture. Beograjska univerza je da-U celo rc .o pridnih borcev za pra-v° znanost in za svobodo srbskega •toroda. Komunistična partija je organizirala in vzgojila na beograjski toiverzi tisoče mladincev, ki so tl®kazali svojo zvestobo ljudstvu v tovobodilni vojni. Go.oril je nato o pažnji, ki jo Utežna vlada posveča napredku toano-ti in kulture v Jugoslaviji, poudaril, da bodo v Jugoslaviji **too v prihodnjem letu določili za toučevanje in znanost nad 8.5 mili-'to-d dinarjev. Posebno pažnjo po-Veča vlada gradnji vseučiliških ‘'test, 2a katere bodo izdali nad 600 Jllijonov dinarjev. Na koncu je Minister Colakovič dejal, da je j*epričan, da bodo dijaki in pro-*Sorji beograjske univerze dali j*e od sebe, da bo država dobila tooko usposobljene strokovnjake, KI 1.0 .o s svojim delom pospešili in to.išali izgradnjo socializma. Po končanem zborovanju so po-.toli maršalu Titu pozdravno brzo-UVko, v kateri je med drugim re-ton.,; B.-nno sedaj v FLRJ ima beograj-univerza možnost polnega ražnja in izvrševanja svojih nalog. “Ivedajoč se dolžnosti, ki jih mo-> izvršiti do svoje socialistične Jjjhlovine, bodo profesorji in štu-Vi beograjske univerze zastavili E*® sile, da ta univerza postane ®žno jugoslovansko znanstveno todišče ter uspešna kovačnica, v *teri se bodo kalili strokovni in toun.-.tveni kadri, ki bodo prispevali J Uresničenju petletke in k izerad-socializma v naši domovini. ?^rati se bodo boiili proti vsemu, je izprijenega, zastarelega in liter oživelega, za napredno znanstve- to misel, za pravo znanost, za zrna-‘todta načela marksizma-leninizma V. kongresa u 8kladu z nalogami M\). 'V okviru proslav so odprli tudi Ustavo o borbi in delu beograjske | toverzitetne mladine. Razstavljenih le več sto fotografij, dokumen- °v in grafikonov, ki ponazorujejo 3<)-bo študentov v stari Ju"oslavt- nravice i iladih generacij, kalem toil njihovo udeležbo v osvobodil ) vojni ter delovanje beograjski! ‘JhSkih organizacij po vojni. , ^osebni oddelek kaže delovanj n sedanje Manje Študentov. ’ Mns ^ Je 32.60U Študentov vpisalo na beograjsko univerzo. Ideološko-po-litične tečaje obiskuje 14.000 študentov. Začeten ni lip u lizozemsba vlada Je kršila sklepe renviUskega dogovora o premirja in ustanovila slamnate vlade v avtonomnih državah, ki jih je s silo iztrgala indonezijski državi, ter organizirala gospodarsko blokado, je poudaril sovjetski delegat Malik TEL AVXV, 23. — Na vsej južni fronti so se znova začeli boji. Egiptske. sile so dobile prejšnji teden večja ojačanja. Predstavnik židovske vojske javlja, da so bili danes ponoči izvršeni napadi v Negevu seVernozahodno od židovske kolonije Nirim. V vsej židovski državi so znova odredili zatemnitev. Od danes so v teku boji tudi severno od Rafaha na egiptski meji. Predstavnik glavnega štaba za nadzorovanje premirja je sporočil da je židovska mornarica včeraj obstreljevala Gazo, danes pa so isto mesto bombardirala letala. AFP poroča, da je egiptska vlada poslala Varnostnemu svetu pismo, s katerim zahteva ((takojšnjo in naglo akcijo«. PARIZ, 23. — Varnostni svet je danes nadaljeval razpravljanje o položaju v Indoneziji. Prvi je govoril kitajski delegat, ki je sporočil, da bo Kitajska podpirala resolucijo ZDA, Kolumbije in Sirije, ki zahte-va takojšnje prenehanje ognja v Indoneziji in takojšnji umik nizozemskih čet na prejšnje položaje. Poudaril je potrebo nagle odločitve, ker da je sedanji položaj težji kakor je bil lansko leto. Avstralski delegat je tudi grajal holandski napad in poudaril, da predstavlja to kršitev ustanovne listine. Predlagal je, naj se v resoluciji zahteva tudi takojšnja osvoboditev indonezijskih političnih osebnosti, ki so jih holandske oblasti aretirale 18. t. m. Na popoldanski seji je govoril sirijski delegat, ki je podprl avstralski predlog. Govoril je nato sovjetski predstavnik MALIK. Sovjetski delegat Malik je med drugim izjavil: Nizozemska vlada je vedno skušala izogniti se sklepom RENVILL-SKEGA DOGOVORA o premirju. Ustanovila je slamnate vlade v avtonomnih državah, ki jih je lansko leto s silo iztrgala indonezijski državi. Organizirala je gospodarsko blokado proti indonezijski republiki in pripeljala na mrtvo točko pogajanja, ki so se začela z indonezijskimi republikanci pod vodstvom posredovalne komisije. Od meseca maja dalje se ni mogla ta komisija udeležiti nobenih neposrednih razgovorov med Holandci in Indonezijci in se je po mnenju samega predstavnika ZDA morala omejiti na neuradna pogajanja. Nizozemska vlada je hotela enostavno prisiliti Indonezijce na vedno večje koncesije in jim je hkrati svetovala, naj odločno nastopajo proti indonezijskim demokratičnim silam. Sovjetski delegat je predložil o-snutek resolucije, ki zahteva takojšnjo ukinitev sovražnosti ter umik čet na prvotne položaje ter formalno obsodbo holandskega napada in ustanovitev posebne komisije. Ta ko- misija naj bi imela obširna pooblastila in naj bi jo sestavljali predstavniki vseh držav članic Varnostnega sveta. Med drugim bi morala nadzorovati izvedbo sklepov Varnostnega sveta. Q obeh osnutkih bodo glasovali jut-i. Po govoru sovjetskega predstavnika se je seja zaključila in se bo nadaljevala jutri zjutraj. Iz Batavije poročajo, da je bila polovica aretiranih komunistov, ki so bili internirani v Surakarti izpuščenih, drugo polovico pa so prepeljali v Madium. Newyorški list «Neiv York Times« piše, da bi znal holandski korak imeti težke posledice. Pri tem ga seveda predvsem skrbi to, da bo pri tem prestiž zahodnih držav na vzhodu zelo trpel in da je nevarnost, da pride do razcepa v zahodni solidarnosti. v Šanghaju Stotisočglava množica zadušila 7 ljudi NANKING, 23. — Ministrski predsednik nankinške vlade Sunfo je. izjavil, da se je #treba boriti za vzpostavitev miru« in zahteval po večanje vojaške moči nacionalistov. Iz Šanghaja poročajo, da je pred bankami čakalo več kot sto tisoč ljudi. Ta ogromna množica je zadušila 7 ljudi in 170 ranila. Zaradi tega je oblast prekinila s prodajo zlata. Število žrtev se veča kljub temu da je policijska in orožniška služba ojačana. MonatMašfsli proti vsaki pomiritvi v Sršiji PARIZ, 23. — Radio »Svobodna Grčija« je oddajal proglas grške demokratične vlade grškemu ljudrtvu ob prvi obletnici ustanovitve demokratične vlade. Proglas govori o uspehih demokratične vojske, ki se bori ne sa mo v gorah in nižinah Grčije, pač pa tudi v velikih mestih. Dalje poudarja, da je demokratična vlada ponovno sporočila, da je pripravljena sprejeti vsako pobudo za po-mirjenje v državi in je slavila stvarne predloge v tem smislu, pri čemer pa je zahtevala spoštovanje narodne suverenosti in volje ljud stva. Vsi njeni napori pa so ostali zaman, ker monarhofašistična vlada ni pokazala nobene volje za mir. no rešitev. Združenje novinarjev za pokra jini Apulijo in Lucanijo je poslalo OZN in predsedniku italijanske republike poziv za posredovanje pri grški vladi, naj se reši življenje obsojenemu grškemu novinarju Glezosu. Mečne skupine partizanov so napadle važni industrijski središči v Makedoniji Nauso in Edeso. Pri napadu na Nausc je sodelovalo 800 borcev, pri napadu na Edeso pa 1200. Monarhofašisti so na Peloponezu ob začetku svoje ofenzive poostrili tudi teror proti civilnemu prebivalstvu. V Tripolisu je včeraj vojaško sodišče obsodilo na smrt 120 komunistov, med katerimi 5 žensk, ker so pomagali partizanom. Ustrelili so jih včeraj poleg drugih pet partizanov, ki jih je isto sodišče obsodilo na smrt. V vseh deželah Nemčije pod sovjetsko zasedbo so na pobudo so. cialkomunistične stranke ustanovili odbore za pomoč demokratični Grčiji. Ti odbori imajo nalogo zbirati denarne prispevke in zdravila za demokratično Grčijo. Papež posredoval za japonske vojne zločince VATIKAN, 23- — Agencija »Fides« poroča, da je bil papež posre. doval v VVashingtonu v korist japonskih vojnih zločincev, ki so bili obsojeni na smrt. Ameriške oblasti so upoštevale papežev korak, toda po skrbni preučitvi so smatrale, da rejo dati ugodnega odgovora. Queuille postavi! vprašanje zaupnice /18 /a mir in demokracijo in za znižanje okužiti Demokratične žeue Ii. sektorja III. okraja so poslale Organizaciji zc-.-uže-nifi narodov resolucijo s 35 podp s;, v kateri poudarjajo, da sc pridružujejo zahtevam Sovjetske zveze glede znižanje oborožitve in prepovedi atomskega orožja ter izjavljajo svojo privrženost stvari miru, demokracije in zahtevajo spoštovanje mirovne pogodbe. ravne o FLRJ za tt in BEOGRAD, 23. — Komisiji za gospodarski načrt in za finance ljudske skupščine FLRJ sta začeli z razpravljanjem o osnutku proračuna za leto 1949, ki bo 26. t. m. predložen ljudski skupščini. Na skupni seji komisij za gospodarski načrt in za finance zveznega sveta in doma narodov je finančni mini-ster zvezne vlade Dobrivoje Radosavljevič podal poročilo o. državnem proračunu za ieto 1949. Danes popoldne se je začelo delo zakonodajnih komisij ljudske skupščine FLRJ. rdim panm za mir BUKAREŠTA, 23. — Centralni komite sionistične organizacije v Romuniji je objavil poročilo, ki obrazložuje sklep o razpustitvi vseh sionističnih organizaciji v Romuniji. Imenovana je bila posebna ko. misija za rešitev vseh vpr~š?nj v zvezi s tem sklenom. Pozivajo se vse sionistične skupine ter organizacije židovske mladine, naj nujno skličejo svoie odbore, da sprejmejo odgovarjajoče sklepe. Me zakoni ta fe tričlanska komandaniura v Berlinu EERLIN, 23. — Glasilo sovjetske vojaške uprave v Nemčiji «Taegli-che Rundschau« piše, da ustanovitev tristranske komandanture v Berlinu ni predvidevana v nobenem mednarodnem dogovoru in zaradi tega je zahodna komandantu-ra nezakonita. Pred ostavko Bedeila Smitha WASHINGTON, 23. — Sinoči so v VVashingtonu krožile novice, da misli ameriški poslanik v Moskvi general Bedeli Smith podati ostavko «iz zdravstvenih razlogov«. Razpust laponskega parlamenta BUKAREoTA, 23. — V božičnem pastirskem pismu je patriarh romunske pravoslavne cerkve med drugim Izjavil: Tisti, ki sejejo razdor med narodi v svojih obupnih naporih, da bi preprečili mir v svetu, se nc bojijo govoriti v imenu cerkve, dru gi Jezusovi služabniki pa se ne obotavljajo posluževati se teh sejalcev TOKIO, 23. — Zaradi nezaupnice, ki jo je V spodnji zbornici izrekla opozicija, ki ima v tej zbornici absolutno večino, je Jcšidova vlada razpustila parlament in razpisala nove volitve za 23. januarja. PARIZ, 23. — Moskovski radio poroča, da je vzhodno in srednjo Sibirijo zajel mrzel val, ki ga spremljajo veliki snežni zameti. V Irkutsku je temperatura padla na 38 stopinj pod ničlo. PARIZ, 23. — Francoski parlament nadaljuje z razpravljanjem o finančnih osnutkih. Med debato je vladni predsednik Queuille postavil vprašanje zaupnice .Glasovanje se bo začelo ob 21. uri. 9. člen, gle de katerega je vladni predsednik postavil vprašanje zaupnice, bi finančnemu ministrstvu dal možnost, da dobi dodatne dohodke za 140 milijard. Ta člen določa, da se bo davek na proizvodnjo povečal za 25%, drugi davki pa za 15% izvzem-ši neposredni in poslovni davek. Komunistični poslanec Duclos je izjavil, da bo zvišanje davka na proizvodnjo in drugih posrednih davkov povzročilo v kratkem novo zvišanje cen. Debata se je nadaljevala na nočni seji. Politični urad francoske komu nistične partije je v posebnem poročilu ostro napadel zahteve za kredite za ustanovitey glavnega štaba maršala Montgomeryja v Franciji. Ustanovitev tega štaba, ugotavlja poročilo, predstavlja izredno težko grožnjo za pripravo na vojno. Politični urad obsoja tudi izgna-nje španskega republikanskega ge nerala Fernandeza, kar je nov dokaz dogovora za vojno med francosko vlado in fašistično Soanijo. AFP poroča, da so danes aretirali na letališču Bourget španskega generala Listerja, ki si je mpd državljansko vojno priboril meci re publikanci velike zasluge. Aretirali so ga, ko je na svojem povratku iz Prage stopil iz letala. Odime! prof. Jerina Ne glede na izgovore, ki jih danes anglo-ameriška vojaška uprava išče za ovire, ki jih stavlja prihodu senatorja Banjija v Trst, je ta njen nedemokratični postopek v.se obsodbe vreden, zlasti še, ker gre pri senatorju Banfiju za odločnega in iskrenega demokrata, medtem ko ista vojaška uprava ne išče dlake v jajcu, kadar gre Za politične nastope predstavnikov izrazitega šovinizma sosedne republike Italije. Obsojajoč to nedemokratično stališče anglo-ameriške vojaške uprave si prof. Ferlan ni mogel kaj, da ne bi, brez vsake potrebe in v očitnem nasprotju g dejanskim stanjem, z enim stavkom vtaknil v to zadevo tudi tako zva-no skupino Uršič-Babič, ki naj bi po njegovem mnenju imela prav tak odnos do italijanske napredne kulture kot ga imata anglo-ameriška vojaška uprava in krajevna reakcija. To pravi, v svoji profesorski vsevednosti, prof. Ferlan in to bi moralo torej držati. Ker pa je prof. Ferlan že precej časa sprt z resnicoljubnostjo in iskrenostjo, je tudi to pot — kakor se mu večkrat primeri — zamahnil v prazno, in dejansko potvoril to, za kar nosi prav on sam največjo odgovornost. Si dice inoltre che que-sto č tž congresso delluni-:d. Se unitd significa l.qui-dazione, por si alla coda dei sindacati gialli. len’altro guesto sa ril il con gresso ricllunita. Se uni-td significa lottn dl ogni gicrno per il manienimsnlo e la cOnguista de-gli elementari d.riiti democ.r tiči fra i guali le elementari condizioni di esistenza allora geesto cerlamen-le non d il congresso delVunita. Invcce di spiegare alla cl sse lavo-ratrice triestina che Vesistenza dei Sindacati u.ul.aai cioe deha <-cmera del Davoru non e nienfaltro che u n aspetto della lotta di classe chc si svolge a Trieste, ijuesii g ran sin-dacalisti alla Radic/i « C. si tjor-zano di confondere le idee ugli o-peral dimostrando tutfaltra cosa c cioe: 1) l unita non si e potula fino ud oggl realizzare perciič in seno ni Sindacati Unici c’erano dei na-zionalisti; 2) ora si caccino vi a quei počiti capi nazionalisti dalla Vame-ra del Davoro; 3) eccoti fatto tl giuochetto, te n esce fuori il sinda-„ato unitario. Si tratta quindi di super fare. Non i un problema di lotta di classe, č un problema di ignoranza, di malafede, di scarsa apacitd. Uosi dice tiadich. Noi agi. operai invece diciamo: 1’unione con hi camera del Lavoro come tale non šara possibilc mat faria; la lot ta per 1’unicme Con ta C.d.L bi-ogna invece con tutte le nostre orze farla. Quesla apparente con-raddizione a invece Pes. ressione di un dalo di fato, reale, perchč sprinte la lotta di fcrzc ant tet.chc, •sprime In (ofta di classe che 11 . roletariato, ia classe operala Iric-tina, conducc contro la classe patronate La c'aMe t ud o.inlb non /ih la MCORA Sl JL CONGRESSO Bisogna eliminare F attuale direzione revisionista si pr iver d mul, finche ne ha 1“ po®- sibilita, di Usar e !o strumento effi-cacissirao, utilissimo, della din is ione degli operai, della classe lavo-ratrice, chc avviene, tra l’altro, p er 1'appunto, anche con lo spezzetta-mento sindacale cioe con la crea-Zione di varie organizzazioni sin-dacall. D'altro canto e chiaro chc gli operai, la classe operaia e la sua avanguardia organizzata, il P. C., non cesseranno mai di lottare per conscguire 1’unitd operaia, contro il volere della classe padrona- le e dei suoi sindacati. La C amera dei Lavoro o suoi surrogati non cesseranno di esisfere a Trieste fin-tantoche non cesserd di esistere cp-me classe organizzata al potere la classe padronale. E’ percid contra• rio agli interessi degli operai, della classe operaia triestina semmare le illusioni radie/liane. L’umtd s ha da fare, nia s’ha da fare su un piano di lotta, per il rispetto dei reali interessi della classe operaia. Gli interessi della classe operaia trie-•tina, nel quadro di quetli della classe Operaia di tutti i paesi del mondo, sono naturalmente la lotta per la pace e quindi la lotta per il rispetto e l’a. plicazione del Tratta-to di pace; fuori di questo vi so •’o soltanto /rasi, piti o meno belk. ma comungue /rasi che non rčseo-no :i riempire qucsto pravde vuo-to. ualjtrm"-' ,f> Wo'ta per il ra--glungimento di tt« tenor« utnano di Vitan serve, da noi, per disar-mare lo spirito di lotta classista delle maese operaie trtestlvc, come setViva a mooilitare e a portarle alla lotta decenni }a, guando co-minciavano ad organizzarsi e a tna-nifestare urn cosclenza dl classe Fiuttosto delVunita formate, la lotta senza quarliere: le posizioni di principio, magari ff lungo seadere di tempo, dmno inevitabilmente i propri frutti. Vunita bisogna voler-la nello spirito della FSM cioe del-Vapplicazione concreta, nel la no-stra zona, dei principi che stanno alla base della FMS Quesio nelle stie littee generali e il congresso dei Sindacati Unici svoltosi, ultimamente g, Trieste. Possiamo ora chtedes-ci: cosa hanno fatto la vecchia direzione del Partito ed i suoi ad'.renti per ten-tar di indirizznre giustc.mente la classe operaia triestina in gtiesto 'Tangent'’? Se si eccentua utta cer-ta campagna di stampa nel senso di chhirificare gli obbiettivi per-seguiti dagli Organizzaton del Congresso non vi č stata una seria a-zione organizzativo-pclilieg per im-nedtre che il grappo frazion-sta V»-,a!i porti il sindarato sulla str"d ' del ret'fe!on>smo socia'pMrio*a. E-~'sto"o fortiesim« correnH In seno (Ha el-sse la»)oratr,ee le quaV com ’~re"d' ■ o istim’'*-'m-nte eh* VI"-dirizzo impresso at sindacato dat gruppo frazionista Videli non cor-risponde agli interessi della dassi lavoratrice triestina. Esistono /or-tissime correnti le guali non so:o n ort hanno rinnegalo la passata po livlcit sindacale, malgrado i suoi errori t k sue temporanee devia-zioni, ma la ritengono giusta e come Vunica possibile. Esistono for-tissime correnli che comprer.dono molto bene cosa significa 1’econu-misrno nel sindacato. E' mancato pero un centro coordinatore ed or-ganizzatore di gueste tendenze, e mancata la gnida del Partito. E a č quindi per tale ragione che il Congresso ha potrto passare sen-Za che dal suo seno si letino delle forti roči di condanna deli’opera liquidatrice del movimento sindacale classista, senza che si letino delle forti voci contro le deformazio-ni politiehe riscontrate nella valu-lazione data alla situazione poVt.i-ca internazionale. Non significa pero che le correnti sane in seno alla classe lavoratrice triestina, e che ne costituiscono la magnioran-za, si sono con cič esti-te, tutt'a'-t-ro; bisogna ora lottare per orga nizzore oveste tendevzv Bingna dar battaglin in seno cl sindacato nportarlo snVa llnea di loka elcs-siStrt, r'darall ll cortcnuto rb—lv-Tdoncrio nrrarastivo. lrrt«*d 'v* ek« sl tras'0rmi in u«V-nd!Cc de\'c Camera del Lavoro. Bisogna dar b\taglia in seno al sindacato de-lunciando le tendenze reinsioniste. denunciando la politica capitolarda e 1’economismo che vi si č instal-lato scvrano. Bisogrtii nuovamente fare del sindacato Lo strumento po-tente di lotta per gli elememari diritti democraUci della po. olazio-rte di Trieste. Bisogna, come per il passato, che la classe operaia, at-traverso il suo sindacato, e sotto ta guida della sua avanguardia organizzata, il Partito Comunista, si trotu alla testa del movimento de-niocratico in lotta per il rispetto del tratato di pace e la sua app!i-cazione, contro la guerra e per la pace, contro ogni movimento fa-scista z razionalista. Naturalmente accanto a contemporanegmente a guesta va sta azione di tara’.ere ,.o-Htico deve venire svoltd tuttu una vasta azione di carattcre ečcr.omi-co u di salvaguardia delle liberta sinda.ali, prima fra di esse, i co-mitati di fabbrica, centra di mobi-litazione e di lotta della chsse o-peraia contro la classe padronale ed i suoi sostenitori interni ed e-Sterni; centro di raccolta e dt mo-oilitazione della classe opera a in 'Otta per la demozrazia. I cor.t,atli normativo e salarlale, t problemi della rivclutarionc, delVapprcndl-st ato, del colloame, to, del con-trollo dei prezzi e eosl vi" sono altretlantl problemi concreti di at- tivitd sindacale neiVambito generale delia lotta del sindacato per la conqu,sta di una nuova societa. E‘ chiaro che ta classe operaia non puo altrro che combattere per rea-lizzare il governo della classe operaia ed u gtiesto scopo combaltono i sindacuoi clasgisti della classe o-peraia. In quest’ambito dobbiamo considerare la lota delta classe o-peraia p dei suoi sindacati. II gruppo frazionista Vida Ii ha sc-riamente compromesso le possi-bilita di lotta della classe operaia triestina ed ha inferlo un grao.ssi-mo colpo al giusto orientamerto della lotta di questa. L’azione del gruppo Vidali e pero nella so si: n-za molto vulnerabile dovendo esso ncOrrere sempre piii ristematica-mente ad unaperta negazione degli interessi generali di classe. Per-cičf sarš tanto piii cgevr.lc ricandur-re tl sindacato sulla strada della lotta di classe semprechč s, condu-ca una svstematica ao,mpagna d' smascheramcnto del revicionsmo del gruppo Vidali. Bisogna impedi-re che il gi.ndncato si trasformi in un Organa ad uso della classe padronale, si trasformi in r serva esirc-ma della reaitonc. B:sogna percid far tutti gli sforzi per eliminare la direzione reOtsir-ntita, socialpatriota dei Sindacati Unici, per metterc alla direzione dei sindacati dei d'-rigenti dt classe e condurre una eni e tata lotta contro le deviazioni Solo cosi šara possibile ridare il passato vigore rivo'uzio-ano a! movim-nto operaio tr c-tir.o, sard possi Mie fntnedfre la denenerazlo-ne, sard posšibile rlportarlo ad unr azione c-ercvte 61 BjO[ pometali prostore na kvesturi, ali pa da bi samo nosili fašistični znak, kaj še da bi bili škvadristi. tržaških Slovencev, btv. predsednika prosvetnega društva »Slava«, biv. mestnega svetovalca itd. Dosegel je starost 81. let. Pevski zbor »Slave« se je poslovil od svojega predsednika z ganljivimi žalostin-kami pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Na grobu se je v lepih besedah poslovil sedanji predsednik tov. Pregare in očrtal pokojnikove zasluge, ki bodo ostale za tržaške Slovence in posebno za Sv- Marijo Magdaleno trajnega spomina. ..Moj tržaški naslov" Boris Pahor Izšla je zbirka črtic Borisa Pahorja «Moj tržaški naslov» v Gregorčičevi založbi v Trstu. Zbirka novel je vzbudila v Trstu pravo senzacijo.v Dobi se v vseh tržaških knjigarnah: pri Stoki v til. Milano, pri Fortuna tu na Trgu sv. Antona Novega, v Prosvetni zvezi in pri Gregorčičevi založbi v ul. dei Porta 16. Pogreb Antona Miklavca n ... ... 1Q10 . x. Iz Sv. Marije Magdalene. V tc>- ; Gre^OfČIČeV kOMar 1949 IZfcl Urnik pekarn in mesnic za praznike Za globo tov. Solierija člana stavkovnega odbora Pekarne bodo imele za praznike sledeče urnike. Danes v petek 24. t. m. odprto od 6.30 do 13, popoldne pa od 15.30 do 20. Jutri 25. v soboto bodo ves dan zaprte. V nedeljo 26. bodo odprte od 7 do 12. V petek 31. t. m. bodo odprte od 6.30 do 13, popoldne od 15. 30 do 20. V soboto 1. januarja bodo ves dan zaprte, v nedeljo 2. januarja bodo odprte od 7 do 12. Mesnice bodo imele sledeči urnik. Danes v petek 24. t. m. bodo odprte od 6 do 13 in popoldne od 15.30 do 21. V soboto 25. in v nedeljo 26. bodo ves dan zaprte. V petek 31. t. m. bodo odprte od 6 do 13 in od 15.30 do 21. V soboto 1. januarja ter v nedeljo 2. januarja bodo ves dan zaprte. i Za globo lov. Solieri-ja nabral V. i okraj OF: Drasich 300; Družina Poč- Petek 2*. decembra Lucijan, Gruda Sonce vzhaja ob 7.44, zahaja ob 16.25. Dolžina dneva 6.41. I.una vzhaja ob 0.57, zahaja ob 12.38. Jutri sobota 2i. decembra Božič kar 300; Cesar Anton 100; Tavčar Danila 100; Medvešček Cvetka 100: Gil-bert 100; Kovačič J. 100; Buršič E. 50; Kermac M. 50; Debeljak A. 50; Magli- j ca M. 100; Cuk Franc 50; Cotar Josip 50; Afri Franc 50; Albert B. 10; Ko- j vačič N. 24; Družina Zuan 200; Race Ludvik 100; Manfreda Ana 50; Jeler-šič Antonija 50; Pittani Ferruccio 100; Siokelj Franc 50; Konič Vladimir 50; ; Družina konič 200; Tomšič Neža 100; j Lipovec Antonija 100; Perhauc Rozalija 150; Vatovec Marija 250; Verbi l SPOMINSKI DNEVI 1627 je umrl Vladimir Behterev, ruski raziskovalec živčnib bolezni. PROSVETNA DRUŠTVA ZA NASE MALČKE Prosek - Kontovel uprizori 25. t. m. ob 16 v svoji dvorani Jurčič - Cesni-kovo dramo «DOMEN». IZLETI Vesele božične praznike želi vsem Zadružna poslovna zveza z. z o. z. KOPER Urnik trgovin za praznike ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? Alberta 100; Blažina 50; Benko 40; Valič 50; Ginori 50; Žagar Boštjan 300. OF Rojan je nabral: Mahnič Rudi 100: Podbršček 100; Jursinovič J. 100; Valenčič Marija 100; Trobec Mirko 100; Vitez Srečko 100. PROSVETNO DRUŠTVO V BAR-KOVLJAH bo prjredilo v nedeljo 26. decembra t. 1. ob U uri predpoldne y prostorih Antona Gregoriča, Boved 43 (p. d. Franklovo) »Lutkovno gledališče! za vse otroke barkovljanske slovenske šole. Opozarjamo na to prire. dltev vse starše in jih prosimo, da v primeru slabega vremena spremijo svoje malčke, saj se bodo tudi oni pošteno nasmejali. Vstopnina Je prosta. Prosvetno društvo »Ivan Vojkoi NovDlelfio smii&anje POT na Pokljuki Planinsko društvo v Trstu priredi za Silvestrovo in novo leto tridnevno smučanje na Pokljuki. Odhod s smučarskim vlakom v petek 31. decembra ob 15 uri s kolodvora Sv. Andreja. Prihod ob 19 uri na Bled. Povratek v nedeljo 2. januarja zvečer. Vpisovanje v ul. F. Filzi 10. I., v čevljarni Gec na Trgu tra i Rivi 2 v Rojanu in pri «Adria-Express» v ul. F. Severo do vključno danes 24. t. m. rek 21. t. m. smo pokopali ob navzočnosti mnogih pokojnikovih znancev in prijateljev Antona Miklavca, borca za narodnostne pravice Koledar se dobi v vseh knjigarnah v Trstu, pri Stoki v ul. Milano, v knjigarni Fortunato na Trgu starega Sv. Antona. Kulturno štefanovanje v Standrežu GORICA Na praznik sv. Stefana v nedeljo 26. t. m. točno ob 15.30 bo prosvetno društvo Oton Zupančič iz Standreža na splošno željo občinstva ponovilo v dvorani Briško trodejanko Manice Komanove »Prisega opolnoči«. čistilki občinskega urada — odobreno. Občina Marjan; Stanovanjska podpora za delo nezmožnemu Morsanu Dominiku; živinski davek za leto 1949. — odobreno z veljavnostjo od 1. januarja 1950. Občina Romans: Davek na posle — odlo Prodaja vstopnic bo eno uro j ženo; davek na klavirje in biliarde pred predstavo pri vratih dvorane, Ta igra Je že pri prvi predstavi žela mnogo uspeha zlasti po zaslugi igralcev, ki so se prav dobro obnesli Po predstavi bo prosta zabava r. plesom. Ob tej priliki bo prvič nastopil tudi domači orkester, ki bo z narodnimi in umetnimi pesmimi zabaval slaro in j delno odobreno; užitninski davek na prašiče, zaklane v posebno uporabo — odloženo. Občina Dolenje: Bilančni račun za 1048 — soglaša. Zveza trgovcev na drobno sporoča, da se trgovine lahko zaprejo poldrugo uro kasneje zvečer v dneh 24. in 31. t. m., seveda pa le pod pogojem, da bodo trgovine ves dan zaprte 25. in 26. t. m. ter 1. in 2. januarja. V to podaljšanje seveda ni všteto ono polurno podaljšanje, ki že velja za dneve pred prazniki, ko so trgovine ves dan zaprte Uslužbencem bodo zato izredno izplačane le nadure, ki jih po- ne predvidevajo razne delovne godbe za določene stroke. V soboto 25. in v soboto 1. januarja bodo brivci in frizerji imeli zaprte obrate. Brivnice pa bodo v nedeljo 26. t. m. in v nedeljo 2. t. m. odprte le do 13. Frizerji pa bodo tudi te dni imeli ves dan zaprte obrate. Uslužbenci, ki bodo dielali te dni, bodo imeli v prihodnjem tednu 5 ur počitka. Prodajalne rib bodo v petek odprte nepretrgoma od 8 do 17 ure. Dne 25. in 26. t. m, pa bodo ves dan zaprte. RADIO mlado. Urnik trgovin in javnih Opozarjamo na točnost, ker se bo za. J lokBlOV ZA PrdZniKO čela predstava točno ob napovedanem času, to je ob 15.J9. Ukrepi pokrajinskega upravnega sveta Občina Krmin: Prestavitev Ce-cot Nerine — odobreno; prispevek za manifestacijo za povzdigo živinoreje — odobreno. O.bčina Gradiška: Preureditev bivšega oficirskega krožka v hiralnico — odobreno; povračilo stroškov za volitve — odobreno; razlastitev treh hišic v Bor-go Trevisan — odobreno; pogodba . z ON AIR — odobreno. Občina Doberdob: Sprememba davka na obrt nico za leto 1948 — odobreno; nove doklade vikarju iz Doberdoba in letna podpora t upravi vikariata v Jamljah — odobreno. Zagraj; Spremembe v organičnem načrtu občine — odobreno; podpora športne- Dne 24. t. m. zvečer bodo vse trgovine lahko odprte, dokler se bo zdelo trgovcem potrebno. Na božič 25. t. m. bodo pekarije in prodajalne odprte od 7 do 12. medtem ko j bodo ostale trgovine ves dan zaprte. Pokriti trg bo dne 25. in 26. t. im. ves dan zaprt. Izjemo tvorijo le cvetličarne, ki bodo poslovale do 13, tako v soboto na božič, kakor na Stefanovo v nedeljo. Koledar Gregorčičeve založbe za leto 1949 V Gorici *e K*l*dae -Gregorčičeve založbe za leto 1646 dobi v vseh slO' veuskih^kujigarnah._____________-ul..* KINO mu društvu Zagraj — odobreno.! Občina Kapriga; Izplačilo 13. plače osebju ločenega urada v Steverja-nu — odobreno; izplačilo 13. plače občinskim uslužbencem v Kaprivi — odobreno; podpora industrijski šoli v Krminu — odobreno; pogodba z ONAIR — odobreno; nagrada VERDI. 17: «Cude2 na 34. cesti«, M. O’ Hara VITTORIA. 17: «Sin Robin Hooda«, C. VVilde in A. Louise. CENTRALE. 17: »Kalifornija)), D. Durbin (barvni film). MODERNO. 17: »Tisoč in ena noč«, M. Montez in Sabu in J. Hall. EDEN. 17: »Zadnji rdečekožec«, P. Forster in E. Trevv. SOCIALNA ZAKONODAJA V ISTRSKEM OKROŽJU Ziiiiani prispeuki za socialno zauarouame ISTRA Istrski okrožni ljudski odbor je načrtnim ekonomskim gospodar-;vom znižal breme socialnega za-arovanja delodajalcem od 32 odst. a 30 odst. To znižanje se bo znat-o občutilo pri naši ekonomiji. Na podlagi ukaza komandanta dreda JA od 16 septembra 1947 zvezi z odlokom Poverjeništva NOO za Slovensko Primorje in hlastnega NO za Istro, z dne 20. tbruarja 1947. ter na podlagi čl. 7 točka 1 odloka o obveznem so-ialnem zavarovanju z dne 14. IX. 947 izdaja izvršilni odbor istrske-a okrožnega LO odredbo spremembi člena 3 uredbe o iz-ajanju socialnega zavarovanja v mislu predpisov odloka o obvežem socialnem zavarovanju. ČLEN 1. — Tretji odstavek čle-a 3 odredbe o izvajanju socialne-a zavarovanja po predpisih odlo-a o obveznem socialnem zavaro-anju z dne 8. januarja 1948 se premeni ter se glasi: Višina prispevkov za socialno za-arovanje se določa na 30 odst. četrtnega zavarovanega zaslužka. Od ega prispevka odpade 8.6 odst. za mlniško zavarovanje, 2. odst. za tezgodno zavarovanje, 12 odst. za jokojninsko zavarovanje, 6 odst a otroške doklade. 1 odst. za brez-loselne podpore in 0.4 odst. za de-avsko zaščito. Ta odredba stopi v veljavo 1. jamarja 1949. imeli otroci primerne kulturne prireditve. Nastopali so z, veselimi žarečimi obrazki, ki so izražali notranje zadovoljstvo, srečo in hvaležnost do vseh. ki so pripomogli z denarjem in drugimi darovi. Oddolžili se bodo • marljivim učenjem in napredovanjem v šolah. PETEK 24. DECEMBRA 1941 7.35: Jutranja glasba 7.45: Poročila. 11.30: Simfonična antologija. 12.00: Sodobna Anglija. 12.10: Pestra glasba. 12.45: Poročila. 13.00: Glasba po željah. 14.00: Poročila. 14.15: Dnevni pregled svetovnega tiska. 17.30: Zabavna glasba 18.00: Naša povest: Br-zonožec in Puščica. 18.15: Dvorak: Godalni kvartet. 18.47: Pester koncertni spored. 19.45: Poročila. 20.00: Božični večer. Vmes ob 23.15: Poročila. 24.00: Maša z Opčin. 1.15: Zaključek. KINO ROSSETTI. 16: «Fra Diavolo«, O. Hardy, S Laurel. EXCELSIOR. 16: «Skofova žena«, L. Young, G. Grant. FENICE. 16: »Dobrodošel tujec«, Bing Crosby. FILODRAMMATICO. 16: »Petje pu-š**vei, Dennis Morgan. -• • . IDEALE. 16: «Krvava arena>C R- Mprjtglban. , , «. ALABARDA. 16: «Esseški grof«, E. Flynn, O. De Havilland. IMPERO. 15: «V senci Kremlja«. GARIBALDI. 16: «2ena podnevi«, T. Povver, L. Darnel. VIALE. 16: »Ostrina britve«, T. Povver. MASSIMO. 16: «Esseški grof«, E. Flynn. NOVO CINE. 16: ((Junaki brez orožja«, Nadine Alary. ITALIA. 16: ((Esseški grof«, E. Flynn. MARCONI. 16: ((Izginuli rokopis«, R. Russell. ARMONIA. 16: »Junak ceste«, Maca-rio. AZZURRO. 16: »Pred obešenjem«, Boris Karloff. BELVEDERE. 16: ((Strah v operi«, Nelson Eddy KINO OB MORJU. 15.45: «Kašej», ruska legenda. ODEON. 16: ((Ljubezen na dvoru«, G. Gora. ADUA. 16: «Ne umre se tako«, E. von Stroheim. KINO V SKEDNJU. Danes: «Tudi krvniki umirajo«; sobota in nedelja: ((Tarzanov tajni zaklad«; ponedeljek in torek: »Srčne iskre«, R. Joung. KINO V NABREŽINI. Sobota in nedelja: «Ana Karenina«, film po romanu ruskega pisatelja Tolstoja. BDI LIT (I. /. I). Z. gradi) en u pudjetje KOPER (d. sl. 51.1 skladišče tel. št. 25 želi vsem vesele božične praznike Otroška božičnica v Kopru Po osnovnih šolah in gimnazijah, italijanskih m slovenskih, je bila božičnica otrok lepo pripravljena. Otroci, ki so tako težko čakali tega dneva, so doživeli nekaj svojega in lepega. Skupno število obdarovanih otrok v Kopru je bilo 1024. Obdarovani so bili vsi otroci od treh do 14 let. Najpotrebnejši so dobili obleke, čevlje, blago za plašče, šolske potrebščine, sadje, sladkarije in druga darila, ki so dopolnila veselje vsem. Bili so obdarovani tudi otroci premožnejših staršev s sadjem in sladkarijami. Združeno z obdarovanjem so Vesele božične praznike želi vsem veletrgovina z lesom družba z o. z., le/. 96, Koper ZAHVALA S tem izrekamo zahvalo vsem onim, ki so na kateri koli način počastili spomin našega dragega pokojnika Antona Miklavca Posebno se zahvaljujemo govorniku Pregarcu in pev- skemu društvu «S!ava». Družini MIKLAVEC in KETTE. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico: Ob 3-obletnici smrti nepozabnega očeta in moža Stanka Milkoviča daruje žena Štefanija lir 500. Zadovoljne božične praznike in srečno novo leto želi n. 1lil i. i TEL. 80 in 160 MALI OGLASI ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA dobite'v knjigarni »Stoka« ve. liko izbiro lepih modernih vizitk in razglednic. Prav tam dobite tudi vsakovrstne nove okraske za božična drevesca. Izšel je tudi slovenski mesečni koledar za leto 1949. Vesele praznike želi vsem svojim• gostom in prijateljem gostilna TAVERNA Koper Kavarna Ljudski dnin z lepimi prostori in vrtom v Kopru želi vsem cenjenim obiskovalcem in prijateljem vesele in zadovoljne božične praznike Vesele božične praznike želi vsem Istrska banka KOPER in podružnica BUJE ISTRA BEN Z, družba X O. X. trgovina s tekočimi gorivi in ma/Ji/i Tel. 115 KOPER PODRUŽNICE: Izola, Piran, Buje, Umag, Novi grad, Divača želi vsem vesele božične praznike Vesele božične praznike in srečno novo leto želi kavarna in slaščičarna (ti: n zn Pictro Ul. Santorio, Koper Vesele božične praznike želi vsem svojim gostom in prijateljem [| Koper *• ADRIA KOPER avtobusno in avtoprevozniško podjetje vošči vesele božične praznike VINO D. Z O. Z. KOPER Podružnice: Izola, Suje, Brtonlgla Umag, Novi grad, Šmarje in Piran želi vsem vesele božične praznike Vesele božične praznike želi vsem FRUCTUS d.zo.z. KOPER veletrgovina s sadjem in zelenjavo, tvornica paradižnikove mezge, marmelade, sadnih sokov in oljarna I D UVOZNI IZVOZNI ZAVOD, D.D. KOPER, JEL. 100-104 zeli ih) o m up,) cip kmmp pimnihc ii„MTt.'i'ui s, k iti ..on .. u« kok _ mukava- Ul ICA K MANNA št 29 — Telefonska številka 8351. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 266. četrtlclna 750, polletna 1400, celuletna 2600 tir; Cona B: 144, 414, (92, 1440 jugobr; FLK.I 55, 165, 330 t>50 din- ? Ti ta č«. ol^v: XXI mm vfiine v K i 70 tir! | Poštn, tekoč, račun za STO-ZVU: »Založništvo Primorki dt.evmlk«. Trs,., ?4;«'»a FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-9080.-,» OGLASI: od 8.30-12 in od IMS, lel. 27-847. Cen. ogla.ov: Z, vsak mm višine v «Mu, TRST.’ — <>dg" uredntk^STANISLA^ RENKO. — 5Tlska Tržaški Us^arskl zavod.