AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 180 CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, AUGUST 1ST, 1981 LETO XXXIil—VOL. XXXIU Newton I). Baker zahteva konferenco glede tarifa in brezposelnosti Razvpiti bandit Filkowski Problem brezposelnosti sil-! |"wumimnmmm:^mttjm v družbi dveh roparjev no muči predsednika. II na&raaa odnesel $40,000 Težave se množijo Jutri Akron, Ohio, 31. julija. Policija v A kron u je prepričana, da Washington, 31. julija. Zvezna vlada ima dnevno težavnejši zla- W i 11 i am stown, Massach usetts, 31. julija. Newton D. Baker, bivši vojni tajnik, je danes v j je bil eden izmed roparjev, ki so | profobm rad brezposelnosti, otvoritvenem govoru pred "In-, oropali banko v: Brewster, Ohio, j sti pa radi preskrbe delavcev v slitute of Polities," ki se zbere včeraj za $40,000, razvpiti ban- ] prihodnji zimi. Poleg tega pa so | vsako leto v tem mestu, zahteval, lit, Filkowski iz Olevelanda, ka-jv skrbeh tudi delavske organi -! da se skliče svetovna konferen- j terega policija v Cleveland u iščejzacije in pomožna društva. Dota, pri kateri naj se debatira j že eno leto. Band iti, ki so oro-jčim i.e Hoover doslej ni toliko glede svetovnega tarifa in o po- pali banko, so bili eksperti v zmenil za brezposelnost, ker ni j Uličnem gospodarstvu. Dejstvo svojem poklicu. Prišli (jo v ban-1 bil prepričan, da je kriza aluit- je, da je visoki tarif, katerega, čne prostore nekaj minut po- na dovolj za posredovanje, pa so upeljale razne dežele, zlasti j tem, ko je banka odprla. Obleče- mu raste danes brezposelnost Pa Amerika, mnogo povzročil ni so bili kot železniški delavci, preko glave. Včeraj je poklical svetovno brezposelnost. Konfe-j Po obrazu, rokah in po obleki so predsednika Rdečega Križa na renca, na kateri bi zastopniki bili namazani z oljem. Brewster; posvetovanje, da se informira raznih narodov izmenjali svoje je železničarsko mesto. Ima ka- glede bodočih načrtov te organi-mnenje glede eolnine, bi veliko jkih 1,000 prebivalcev. Banka je izacije za prihodnjo zimo. Dogo-pripomogla k boljšemu sporazu- pričakovala železniške delavce, vorili so se, da bo treba gledati, mu in odpravi brezposelnosti, da izmenjajo svoje čeke, ker je da bodo vse pomožne organiza-Colnina bi se morala znatno zni- ,1)11 plačilni dan. Eden izmed ro- cije skupno delovale. Predsed-žati raznim predmetom, tako daj parjev je s strojno puško ustra- nik Payne, od Rdečega Križa, se se ne bi gotove dežele izključe- j hcval blagajnika banke, dočim je izjavil, da je konferenca po-vale radi visoke eolnine pri eks-jje drugi stal s strojno pivško pri kazala, da začasno ni pričakova-portu. Tozadevno se do danes še j vratih, tretji je pa posegel v de-; ti nobenega zboljšanja v delavni ničesar naredilo, dasi je zad- name predale, iz katerih je vzeliskih razmerah, toda da v resnici nji čas, predno pride medna-1 $5,000.00 v gotovini, $35,000 pa | položaj ni tako nevaren kot ga rodna katastrofa. --o- štirje mrtvi, ko so se zgubili v puščavi Nogales, Sonora, Mexico, 30. Julija, je skupina turistov odpotovala z vozom iz Nogales proti ^exicali. Tekom petih dni pa se •l0 voz v puščavi polomil, 250 mU) od vsakega mesta. V skupi-n' Potnikov je bilo pet moških in neka mlada mati z dojencem. Bili so brez vode in hrane. Ležati so morali že več dni v pesku v puščavi, ko je nanesla pot nekega Augustina Pinto, ki je potoval iz Californije v Sonoro. Naj-Prvo je našel mlado mater z dojencem. Oba sta bila mrtva. Pokopal je trupla. Pozneje je našel še dvoje mrtvih trupel, in nekoliko naprej pa voznika in dva njegova sina. Slednji trije so l'adi pomanjkanja z b 1 a z n e 1 i. Spravil jih je v bolnico, kjer se še ne morejo zavedati, da bi povedali, kaj se je zgodilo. v trgovnih vrednostnih papirjih. Ko so roparji zapovedali j uradnikom, da ostanejo mirni pet minut, so hitro pobegnili v čakajoči avtomobil. Blagajnik je takoj tekel za njimi, toda je bil avto že predaleč, da bi mogei spoznati avtno številko. Nemu- slikajo. Po njegovem naziranju bi morale lokalne oblasti in organizacije podpirati brezposelne. Odločno pa nasprotuje, da bi zvezna vlada dajala kakšne "podpore" brezposelnim. Medtem pa je očividno, da je predsednik Hoover s svojo zahtevo doma se je organizirala večja j proti zniževanju delavskih plač, družba ljudi, ki 80 začeli prega- bil silovito poražen. Industrije njati roparje, toda 20 ur po ro- so ga pustile na cedilu. Glavarji, pu o roparjih niso imeli še no-! veleindustrij ponovno povdarja-benega sledu. jo, da visoka eolnina onemogoču- -o--I je vsak elcsport iz Amerike, in Čehoslovaški poslanik je fla se Plače morajo znižati, ako zgubil svoje hlače hočejo ameriške tovarne tekmo-Budimpešta, 30. julija. M (vati z evropskimi in drugimi iz- Palier, čehoslovaški poslanik v Budimpešti, je prišel danes z vlakom v to mesto in je stopil iz vlaka — brez hlač. Povedal je, da so mu spotoma ukradli hlače, katere so pozneje dobili na nekem polju, toda je manjkala denarnica. delki. Tako je Hoover na vsej črti s svojim visokim tarifom po-!dite! ražen. Jutri se vrši ogromen piknik združenih društev fare sv. Vida na Špelkoto-vih prostorih. Pričakuje se mase naroda, kajti jutri bo padla odločitev, kdo bo šel na stroške združenih društev v staro domovino na obisk. Dva bosta dobila tc nagrado, iri če mogoče ne moreta potovati, pa debita izplačanih $150 v gotovini. Poleg te-Ji ga je pa pripravljenih še j| nad 30 lepih darov. Kon-testanti še v zadnjem trenutku marljivo prodajajo tikete, in tekma je v resnici zanimiva. Pričakuje se, da bo kontest prinesel lepo svoto za novo cerkev. Ako nastopijo v nedeljo vsi člani in članice skupnih društev fare sv. Vida, tedaj bo to ogromen moralen in finančni uspeh, j: Naj pač vsakdo po svoje t: prispeva, kot mu je to moti goče v teh časih. Pa tudi tt če ne morete kaj potrošiti, » pridite vseeno, in pome-j! nite se s svojimi prijatelji v skupni družbi v prosti naravi. Imena zmagovalcev v kontestu še bodo naznanila nekako ob 6. uri zvečer. Pikniki v nedeljo Collinwoodski Sokol priredi v nedlejo, 2. avgusta piknik na prostorih Slov. društvenega doma na Recher Ave. Nastopili bodo tudi Sokoli in Sokolice z vajami, kakor tudi na drogu. Pri-Slovenska ženska Zve- Vse parobrodne družbe so Priče glede umora Potter- Delavski vodja prerokuje ja in morilca Hymie Martina hudo lažejo upeljavo dela samo 21 ur na teden Državni pravdnik Miller vj Niagara Falls, New York, 31. Clevelandu je že pred tremi te- julija. Frank Morrison, tajnik dni opozoril javnost, da se dela j American Federation of Labor, strahovit pritisk na priče, ki so je izjavil v nagovoru na zbrane pričale v obravnavi proti Hymio tiskarje države New York, da ameriške delavce u peljal delov-nik, ki bo trajal samo 21 ur na teden. Znižanje delovnih ur bi imelo za posledico, da bi se delavci lahko več posvečali duše v- odredile globoko znižanje prevoznih cen Paris, 31. julija. North At-jlantic konferenca, pri kateri se vsako leto snidejo zastopniki | vseh parobrodnih družb, ki obratujejo pa rob rode preko Atlantika, se je sklenilo radikalno zni-1 Martinu, ki je bil obdolžen in j ni več daleč čas, ko se bo za žati vse oene od 17. avgusta na-1spoznan krivim, da je umoril prej. Gene bodo znižane od 10! bivšega republikanskega coun-do 30 procentov. Gene prevoz- j cilmana Potter ja. In v resnici nini v 111. razredu bodo znižane j je sedaj stvar /.bruhnila na dan. za 13 procentov. Potniki, ki po-j liaketirji in gangeži bi na vsak tujejo v talcozvanih "turist" raz- način radi imeli, da spravijo Hy-jnemu razvoju in študiran.)i. Upe-redih, ne bodo več prisiljeni, dai mie Martina iz ječe. Glavna j ljava 21 urnega delovnika je ze-označijo svojo prtljago za tret- ■ priča tekom obravnave proti Ily-^o mogoča, in se bo izvršila rav-ji razred. 18 parobrodnih družb |mie Martinu je bila neka Betty |nc tako kot upeljava 44 urnega, je bilo zastopanih na omenjeni Gray, razuzdana ženska, ki jejPreci 20. leti je delal povprečni konferenci. Natančne cene, kiipod prisego izjavila, da je vide- delavec po 60 ur ali več na teden, pridejo v poštev, se naznanijo še-1 la Ilymie Martina priti v po- j nakar se je delovnik znižal na le 17. avgusta, ker obstoji še pre- slop je na 880 Parkwood Drive, j 48 ur, pozneje pa na 44 ur. Mor-cej sporov med parobrodnimi I v istem času, ko je bil Potter j rison je nadalje poved? 1, da na-družbami glede malenkosti. Pa-1 umorjen. Včeraj je pa William : loga ameriške delavske organi- Minshall, odvetnik, ki je zago-izacije ne bo prej gotovo, dokler varjal Martina, vložil na sodni-1 se ne pride do položaja, ki bo ji zahtevo za novo obravnavo, j omogočal vsakemu ameriškemu češ, da je Betty Gray spremeni-; delavcu stalno delo. Na konfe-la svoje pričevanje in zopet pod renči linijskih delavcev se je tu prisego izjavila, da Hymie Mar robrodne družbe so radi brezposelnosti, ki prevladuje po vsem svetu, silno prizadete. Nimajo dovolj prometa, in kot izjavlja načelstvo konference, bodo parobrodne družbe še bolj prizadete radi znižanih cen, ker ne pri-j tin ni bil na usodepolni večer čakujejo radi tega več potnikov,j umora v poslopju na 880 Park-toda cene so morali znižati. Na-!wood Drive, pač pa neki Sol seljevanje v Ameriko je skoro j Hart, poznani elevelandski ra-popolnoma prenehalo. Zvezni agenti na delu Zvezni prohibicijski agenti so včeraj vdrli v prostore "Tourist Home" na 24049 Euclid Ave., kjer so dobili več pijače. To je Prostor, kjer so zadnjič videli bivšega councilmana Potterja, Predno je bil umorjen. Zvezni agenti so tu aretirali nekega Lawrence Lanese, ki je politični V(>dja councilmana de Maioribus". Zvezni agenti so potem vdrli v fteko prenočišče v Willoby-on-the -Lake, kjer so dobili kakih gostov, katere so pregnali od Pijače, in zaprli dva bartender-Tretji prostor, kamor so zvezni agenti vdrli, je "Gypsy Village Restaurant" na 9103 Kinsman Ave. Lastnik teh prostorov uživa baje politično projekcijo. Vsi aretirani so Italijani. Na potu v domovino V staro domovino so včeraj odpotovali Mr. in Mrs. Anton No-Vak in sin Anton, Mrs. Mary Kolrnanich, s hčerko Marijo in fmovoma Steve in Joseph, Mr. 1,1 Mrs. Henrik lig, Miss Katari-^ Kuhel, Mr. Vincenc Koletič, Jakob Grošelj, Mr. Andrew fantek, Mrs. Frances Bedanich, Mrs. Terezija Simončič. Karte m druge potrebne listine, ki so za Potovanje potrebne, je preskrbe a domača tvrdka John L. Mi-^eUch Co., ki ima svoj urad v N. Domu. Potnikom želimo s»;ečno pot tja in nazaj! Mehikanska republika upelje Pijana ženska Policijski poročnik McAdams iz 3. precinkta je za'povedal včeraj, da pripeljejo pred njega aretirane pijance. Kmalu je nastal pred oknom poročnika v pisarni strašen ropot in razbijanje. Poročnik McAdams je velel, naj vendar vseh naenkrat ne pripeljejo, pač pa posamezno. Kako se je pa začudil, ko je pogledal, da stoji pred njim v resnici — ena sama pijanka, strašno debe- Korupcija je kriva, da imamo slabe čase Camp Dix, New York, 31. julija. Pred zborovanjem veteranov 78. divizije je govoril včeraj Jacob Shurman Jr., ki je povedal, da je silna korupcija pri današnjem vladne m režimu kriva, da imamo tako slabe čase. Prerokoval je, da se bo mlada generacija dvignila in vpeljala novo politiko v Ameriki. Danes imamo v Ameriki stotisoče gospodarskih in političnih raketir-jev, ki so pripravili deželo na rob propada, ne da bi se republikanska vlada kaj zmenila tozadevno. i za št. 18 priredi na Goriškovih {prostorih v Noble, O., svoj izlet. ! Nagrada se bodo delile na pik-jniku. Svirala bo izvrstna godba. Pridite na dobro zabavo. — Vrtno veselico priredi društvo Tabor št; 139 SNPJ na cerkvenih prostorih v Maple Gardens j di ostro kritiziral predsednik Hoover, kateremu se je očitalo, da še danes ne razume obupnega položaja in ni storil nobenih korakov, da odvrne ostro krizo. ketir. i -o- Ta sprememba pričevanja da- j 8-letni deček je rešil dve ; je sodniji nalogo, da odloči, če se I osebi iz vode vrši nova obravnava proti Hy-j Tiffin, Ohio, 31. julija. John jmle Martinu, ki je bil obsojen v Scheiber, je star šele osem let, dosmrtni zapor radi umora. Po- ; toda je že junak. Včeraj je rešil v Clevelandu se prav nič!dve osebi iz vode, ki bi sicer vto- delka začela nrokknvnti .n i "6 ČUdi' ker je Sedaj Hart ime" ni,i" ^ letna Sadie Sliter je oma-de ka začela preiskovati zakaj so Lovan kot morilec. Imela ffa ■ velike tobačne družbe zvišale ce- j 5 no cigaretam. Pred nekako tre- ™ , I' mi tedni so kompanije zvišale Zvezna vlada upelje preiskavo radi cigaret Washington, 31. julija. Zveš:- jlic^ja* na vlada je potom justičnega od- ceno cigaret za 45 centov od tisoč, dasi ni nobenega vzroka za to. Prodajalci na drobno so pa raditega zvišali ceno cigaretam za 60 centov pri tisoč. Vlada sedaj preiskuje, če ni to kršitev unti-trustne postave. J« [gala pri plavanju v jezeru, in na ra sumu, toda ga ni aretirala. pomoč ji je šla Mrs. Paul Schei-| Trikrat se je tekom obravnave ber, mati dečka. Potapljajoče se proti Martinu Hart sam ponudil; dekle se je oklenilo Mrs. Schei-sodniji kot priča, toda ga niso ber in vleklo žensko navzdol, ko sprejeli. Nadalje je zagovornik j je skočil 8 letni fantiček v vodo Martina predložil sodniji "doka- na pomoč in z velikim naporom ze," da councilman Potter ni bil! izvlekel obe iz vode. umorjen med 6:30 in 7:30 zve- Rojak umrl čer, dne 3. februarja, kot je trdil državni pravdnik, pač pa po 8:30 uri zvečer. In to je silno važno, kajti Hymie Martin lah- V Kremlu so odkrili tajne carjeve zaklade Moskva, 31. julija. Delavci, ki !so delali popravila v Kremlu, Umrl je Louis Modic, star 39!,,,» , . , •, H o i— -...... Zabave bo toliko, da j let. V Clevelandu se je nahajal j ^Toh 9 uri /v, čer v Akronu 1 nekdajni Carjevi palači' rf0 od" arja, ob J. uri zvečer v AKronu, |krin tajno pod?emeljsko shram- idocim bi se imel umor Potterja, & kjer . bU yeč . u v nedeljo. se nikomur ne bo mudilo domov, j 22 let, in je bil doma iz vasi Topol pri Blokah. Zapušča sopro- Smrtna kosa V petek je umrla v mestni bol- go, štiri hčere in tri sine in dva brata, Johna v M on ta ni 'n ________ v St. Ranjka je bila doma iz vasi; je 5i) člun društva Slovan št. nici Mary Hribar, 718 E. 157th }Franka v Toledo/Ohio. Ranjki Podšumberk, fara Sela. V Ame riko je prišla pred 20. leti. Tu zapušča soproga, dve hčerki, Ka-rolino in Albino ter brata Franka, v Evropi pa brata Ivana. Njeno dekliško ime .je bilo Mandel. Ranjka je bila članica društva sv. Jožefa št. 169 K. S. po novih trditvah, izvršiti po pol deveti uri zvečer, in je absolutno nemogoče priti iz Clevelanda v Akron tekom pol ure časa. Betty Gray je pričala prvotno, da je dobro poznala Hymie Mar- i gocenosti spravljenih. Dobili so zlato posodo za čaj, za 28 gostov, ki je tehtala 80 funtov, in je vredna $50,000. la ženska, ki je tehtala nad 300 ; Tako Že danes funtov. Ko se je nekoliko pomi-! John Ball( farmar v bližini , ______ ______________ rila, jo je vprašal ,koliko je sta-1 Tiffin, Ohio, bi se rad enkrat do- i K. J. in društva Marije Vnebo-i izvanredna seja društva Mari je I rdm najel 0110 stanovanje, ra. In tedaj je skočil vrag iz vre- br() obH, in postrigel lase. Šel je vzete št. 103 J. S. K. J. in članica ! Vnebovzete št. 103 JSKJ, da se SDZ. Pogreb se vrši v ponde- ljek zjutraj iz hiše žalosti na I je aooro poznala nymie mar-, Skupna društva sv. Vida 1072 E. 68th St. pod vodstvom !tma' ln da ga Je pripust,la v p0" I sporočajo, da bo vozil trak izlet-Frank Zakrajšek. Preostali dru-|slopje na 880 Parkw0°d Dnveinike v nedeljo od- Nottingham žini izrekamo naše globoko soža- j lje! Izvanredna seja Nocoj večer ob 7. uri se vrši |1,110 ^ ju,u U,".1U'! Dr. Škurse preselil Naš slovenski zdravnik, d !nike v ! kare za 5c na prostor piknika. Začel bo voziti ob 12:30 popoldne. davek ln trgovin na vsak dobiček industrij če. ženska je udarila po oknu, da je razletelo na tisoče kosov in kričala nad policista, kako se drzne vprašati pošteno žensko, koliko je stara. In štirje policisti so morali priti, da so nesnago potegnili nazaj v zapore. Nesreča v Madisonu Mrs. Kozlevčar iz Dock Rd., Madison, kjer ima svojo farmo, | strižen je~ las. se je mudila v petek v Clevelandu in nam povedala: Louise Kozlevčar, starejša hčerka družine se je peljala z drugimi na farmo Jack in Rosie Hribar. Louise je stala pozneje na vrhu hriba in gledala v dolino, ko se ji je zavrtelo v glavi. Zatrkljala se je v globočino in si pri tem zlomila roko ter dobila še več drugih poškodb. Nahaja se sedaj na domu pod zdravniško oskrbjo dr. Sherwoda. Upamo, da bo pridna mladenka kmalu popolnoma okrevala. * 50 delavcev je bilo ubitih v zlatem rudniku v E1 Tambor, Mehika. vaško brivnico, kjer sta se j Oltarnega društva. Pogreb ranj- brivcem dogovorila, da ga brivec ikese vrši v torek zjutraj pod obri je in ostriže, ako mu farmar S vodstvom A. Grdina & Sons. Na-pripelje štiri bušlje oVsa in do- iše globoko sožalje preostali dru-plača 3 cente. Brivec ima koko-!žim> ran.'ki Pa na' bo ohranjen ši, in mu je oves dobrodošel. Bu - j "»sten spomin, šel ovsa se prodaja danes po 18! Iz Madisona uredi zadeva glede pogreba ran j-ke Marije Hribar. Pridite vse člaijice gotovo! Iz Michisana Iskrene pozdrave pošilja iz Saginaw, Michigan, rojak Anton iKotar, in sicer vsem prijateljem [centov, in zračunajte sedaj, koli-1 Iz Madisona, Ohio, nam je pi- in znancem v Clevelandu, v Mil- [ko je brivec računal za britje in «ala Mr«- Anton Leopold, z da-1 waukee in Sheboygan, Wiscon- tumom 27. julija, da sta seja-1 kakor tudi vsem čitateljem ' hajali tam na počitnicah Miss , Amerigke Domovine." L e p a Svetovna konferenca | Jean Turk in Miss Bertha Sanr V dnevih od 4. do 9. avgusta bo v Clevelandu zborovala 20. svetovna konferenca vseh organizacij Y. M. C. A., ki poslujejo po vsem svetu. Celo iz Jugoslavije pride pet delegatov. Prvič se ta konferenca vrši v Clevelandu. Na konvenciji bo zastopanih 52 narodov s 774 delegati. Dosti krompirja Na progah želežnic V Clevelandu se nahaja te dni nad 100 vozov krompirja, 51 vozov breskev in 58 vozov melon. V Cali-f orni j i se prodaja danes bušelj breskev za 38 centov. sa. In enako tudi Mr. in Mrs. Frank Božič Jr. Pismo, pisano 27 julija, je dospelo v naš urad šele ob 9. uri zjutraj 31. julija. Zlasajte vašo pošto v Madisonu. Strelja za roparji Lastnik restavranta Busy Bee na 911 St. Clair Ave., Tom Pappas, je bil napaden od treh roparjev, ki so mu odnesli iz registra $45.00. Takoj ko so odšli, je prijel za revolver in streljal za njih avtomobilom — če je kaj zadel. * Graf Zeppelin še je vrnil s poletja proti severu v Berlin. lopje na 880 Parkwood Drive I na usodepolni večer, potem ko j. Martin njej izjavil, da je pozabil ključe. Pričala je, da .je Hymie Martin par dni pred umo- Itjer je bil Potter ubit. * , Antcn škur se je preseln na 49g Je pa še drugo dekle, Miss E. 185. cesta. To je, samo sta-Estelle Morgan, ki trdovratno novanje; urad ima pa tam kot vztraja pri svoji prvi trditvi, da |prej. je bil Hymie Martin morilec. O Jz bolnice njej trdi Betty Gray, da je bila z: Rojak Anton čampa, 1122 E. njo v hiši na 880 Parkwood 63rd St., se je vrnil iz bolnice. Drive, kjer se je pripetil umor, | Prijatelj i ga lahko na domu ob-dne 4. februarja in da sta sliša- i iščejo, li strel v stanovanju okoli 9. ure j jz Arkansasa zvečer. Toda Miss Morgan to Mr. in Mrs. John Turk Jr. nam odločno oporeka. Ona še vedno j pošiljata iskrene pozdrave iz trdi, da je padel strel v hiši na j daljne države Arkansa. Prav le-Hrvati in Kujawski 880 Par^wood Drive, med 6:30 pa hvala! ■ Hrvatski politični klub, 6314 lil1 7:30 liro zvečer, in na dan 3. Vrnitev iz domovine St. Clair Ave., je na svojem zbo- j#™arja, ne pa 4. februarja, j y četrtek se je vrnila iz domo-rovanju odobril kandidaturo!kot trdi sedaJ Betty Gray. Miss|vine Mrs. Ana Markovič, 137-5 Leon Kujawskega za kandidata!Morgan nadalje trdi, da je abso- e. 43rd St. Dobrodošla! za kongres v 20. okraju. Klub luno resnično, da je videla Hy-' ima v nedeljo piknik na Radano- imie Martina nekako ob istem ča-1 vičevi farmi, stop 46, Lake Road, jsu Priti v poslopje. Nadalje pravi Betty Gray, da je pri prvi obravnavi izjavila glede umora Potterja iz strahu pred policijo, ker ji je slednja grozila, toda policija pa pravi, da je Betty Gray prostovoljno prišla na policijsko postajo in pričala proti Martinu, ker je mislila, da bo dobila delež hvala! V bolnico Nenadoma je bil odpeljan v bolnico Emergency na 55. cesti John Oblak, sin Mrs. Mary Oblak-Jemc, 6410 Varian Ave. Prijatelji ga sedaj že lahko obiščejo v sobi št. 6. Zamorci na pikniku 5,000 črncev iz Clevelanda se je nahajalo včeraj na svojem pikniku v Garfield Heights. $19,000 razpisane nagrade. Na vsak način je v tem več slučajev krive prisege, kar bo moral razjasniti državni pravdnik. * Henry Ford je bil včeraj 68 let star. .. M s "AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) 8LOVWOAM DAILY NSWBPAPUt Published dally except Sundays and Holiday« NAROČNINA: Ka Ameriko In Kanado na leto ....»5.B0 Za Clereland, po polti, celo leto »7.80 Za Ameriko In Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta 11.60 Za Cleveland po mnaSalclh: celo leto IB.60; pol leta 11.00 Za Ivropo celo leto $7.00, pol leta 13.60. Posamezna številka S cent«. m plima, dopise In denarne poSiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 1117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 1631. JAMX8 DIBXVIC and LOUIS J. PERO, Idltors and Publishers Bntsred as second class matter January Sth, 1809, at the Post Offlce it Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd, 1171. No. 180, Sat., Aug. 1st, 1931 V tretje leto gremo Danes je minulo natančno dve leti, odkar je "Ameriška Domovina" pričela izhajati dnevno. Dve leti dnevnika v takih letih, kot so bila leto 1929 in 1930, zlasti pa še prvi me seci do danes, v letu 1931, pač ni nihče pričakoval kaj napredka. Razmere v letu 1929 so bile še nekako prilične, poslabšale so se za 100 procentov v letu 1930 in postale so na \avnost kritične v letu 1931. In v takih razmerah je "Ame-l iška Domovina" psotala iz tri-tednika — slovenski dnevnik Nikomur ni prav posebno dobro v teh časih, mnogim je zelo hudo, mnogim pa danes ni znano, kaj bodo jedli jutri To so časi Hooverjeve republikanske vlade. In če našim ljudem ni dobro, kako naj potem gre dobro slovenskemu dnevniku, ki je prvi tovariš naših ljudi v dobrih in slabih časih. Vendar, hvala vztrajnosti in karakterju našega naroda, smo v vseh teh dveh letih izhajanja kot dnevnik — napredovali. Ko gledamo v naše knjige, vidimo, da se je vrsta naših naročnikov zšelo, zelo povišala. V razmerah, v katerih živimo, je napredek dnevnika "Ameriška Domovina" zelo značilen. Nobenih novih naseljencev ni, preganjajo jih in odganjajo, ne dovolijo jim stopiti na ameriška tla. In vrste naših starih korenin, naših pionirjev se redčijo in redčijo dnevno. Saj ne mine dan, ko "Ameriška Domovina" ne bi prinesla žalostno vest o smrti tega ali onega našega ljubega rojaka. Novi grobovi nastajajo dnevno, novih naseljencev pa ni. In vendar, hvala in čast našemu narodu, je dnevnik "Ameriška Domovina" za obstoječe razmere sijajno napredoval. Nič novih naseljencev, umiranje starih pionirjev, pa vendar smo napredovali v dveh letih, odkar izdajamo dnevnik, za nič manj kot 1,100 novih naročnikov, namreč toliko se jih je vpisalo kot novih, dasi relativno tozadevno število ni tako veliko, ker moram odošteti one, ki so umrli, ali ki so se preselili v domovino ali se sicer zgubili po svetu. Vseeno, čast in hvala našim ljudem, napredovali smo! Vzrok napredka našega dnevnika pripisujemo uredniški smernici našega časopisa: list je pisan nepristransko. Kar se tiče amerikanizma, posnemamo in sledimo ameriškim listom, kar se tiče slovenske narodnosti, smo vedno v prvih vrstah za vzbujanje naroda, za napredovanje društev, cerkvenih in narodnih domov, skratka: z narodom smo. "Ameriška Domovina" je dnevnik za Slovence, ki so se naselili v ameriški domovini in so jo proglasili za svojo drugo domovino. Poleg tega pa "Ameriška Domovina" še vedno spoštuje in neguje svojo rojstno domovino, Slovenijo. V čast nam je bilo in vedno bo, da smo rojeni Slovenci, pa v največji ponos nam je, ker smo adoptirani sinovi nove domovine — Amerike. "Ameriška Domovina" nudi vsem svojim čitateljem bogato izbero najbolj različnega berila. Novice skušamo prinašati dnevno, in sicer izbrane, točne, zanimive. Mnogo pozornosti posvečamo slovenskim in hrvatskim dogodkom v naselbini in po širnih Zedinjenih državah. Trikrat ali štirikrat na teden prinaša "Ameriška Domovina" vse najbolj zanimive vesti iz življenja vseh naših rojakov po raznih in raztresenih naselbinah širne Amerike. Dopisi so zrcalo časopisa. "Ameriška Domovina" je ponosna na svoje dopisnike. V njenih kolonah ima vsak pošten rojak ali brat Hrvat prostora, da izrazi svoje mnenje. V tem oziru je naš časopis precej širokogruden. Mi vsi vemo, da nismo vsi ljudje enega prepričanja, pameti, razuma, stranke ali mišljenja. Toda radi razlike v mišljenju ali prepričanju se nikdar ne smemo sovražiti. Dajmo svobodno besedo vsakomur, kdorkoli jo zna prinesti v javnost v spodobnih in poštenih vrstah. Ni čuda, da ima "Ameriška Domovina" med slovenskimi časopisi v Ameriki relativno največ dopisov. Dopis je izraz misli posameznika, in uredništvo ne odgovarja za ideje izražene v dopisu, toda je vselej pripravljeno odstopiti svoje prostore vsakemu poštenemu, dostojnemu rojaku brez razlike prepričanja. Čitatelji potem sami sodijo o vrednosti dopisa. Lepe povesti, ki so v resnici zanimive in največkrat originalne, poleg tega pa naša dnevna kolona "Ce verjamete al' pa ne," vse to privablja vedno novih naročnikov in nam ohranjuje stare naročnike. Prestali smo dve leti obilnega dela na časnikarskem polju kot dnevnik. V teh najtežjih časih nismo šli niti za korak nazaj, pač pa vedno naprej. Da bomo šli v bodoče še toliko več naprej, je odvisno v vsej meri od naših lojalnih, zvčstih in udanih prijateljev, o katerih smo prepričani, da nam bodo tudi v bodoče dali vso materialno in moralno podporo. Kdor zaupa v narod, ta napreduje. V tretje leto gremo! Collinvvoodu bo imela nekaj povsem novega. Naj omenim samo to, da bomo z zavezanimi očmi srečo iskali. Morda bo kdo rekel: "Oh, kako ste bedaste, saj jo še z odprtimi očmi ne moremo dobiti!" Vendar me članice od podružnice št. 18 S. Ž. Z. vam ;o dokažemo v nedeljo 2. avgusta na Goriškovih farmah v Noble, O. ali v Euclidu. In še ena druga tekma bo, česar pa ne smem tukaj povedati. Mogoče bi se naši možički zbali, pa ne bi prišli na naš piknik. To 30 samo za ženske, vendar bi pa rade videle, da bi bili naši možje zraven, da bi vsaj videli, da so naše ženske zmožne tudi kaj drugega, ne pa samo kavo pit. Torej prav vljudno vabimo vse cenjeno občinstvo od blizu in daleč, da nas v velikem številu posetite, boste vsaj videli kaj znamo. Pa smo tudi prav luštne in se izplača priti nas pogledat. Godba bo prav izvrstna: trije različni inštrumenti bodo proizvajali najbolj poskočne polke in. valčke, če bi katerega slučajno godba ne mogla spraviti v dobro voljo, bomo imele pa še drug pripomoček. Brez ugovora boste postali njegov najboljši prijatelj. Torej vse, kar se more najboljšega pričakovati bomo imele v nedeljo 2. avgusta na našem pikniku. Torej vas še enkrat vljudno vabimo, da nas ne pre-zrete in če želite fino postrežbo, udeležite se našega piknika na Goriškovih prostorih v Noble, O., tam v prijaznem gozdičku. J. Welikonja. Iz elevelandskega hriba.— Nekaj bi še rad dodal kar se tiče našega zadnjega piknika, ki ga je priredilo društvo Naš Dom št. 50 SDZ. Društvo se mora namreč zahvaliti Martin Franku, slovenskemu mesarju iz West Side, ki je dobil šunko na žrebanju in jo je potem podaril društvu nazaj. Tako se moramo tudi lepo zahvaliti Mary železnik, naši kuharici, za lepo torto z napisom "dr. Naš Dom št. 50 SDZ." Prosim, da se mi oprosti mojo pomoto. Pozdrav! F. S., tajnik. Cleveland, O.—V četrtek sem se povrnila iz obiska v stari domovini. Vsak rojak, ki le more, naj bi šel pogledat svojo rojstno domovino, ker spomini, ki se mu obude na njegova mlada leta, so nepopisljivi. Samo dolga pot je in težavna, ako človek nima dobro spremstvo. Reči pa moram, da tvrdka Mihelich Co. skrbi, da so vsi potniki, ki potujejo v njeni oskrbi, so vsi najboljše postrežem. Mr. Kolan-der je bil vseskozi z nami in je skrbel, da smo dobili na pravem prostoru kabine. Ko smo se pa vrnili nazaj v New York, je bil pa takoj Mr. Zakrajšek pri nas in je skrbel, da smo šli pravočasno vsak na svoj dom. Kdor želi potovati v domovino, vsakemu priporočam tvrdko John L. Mihelich. Zahvaljujem se jim tem potom za lepo postrežbo. Ana Markovič. glasilo, ki ga imamo sedaj, je dobro. Koliko koristnih člankov spiše urednik Ameriške Domovine v korist SDZ in kolikokrat opominja člane, naj pišemo kaj v korist zveze. In kaj nam je potreba lastnega glasila, dokler imamo take ugodnosti? Drugega nič, kakor naklada bi prišla na vsakega člana po 10c na mesec, če bi bilo to zadosti. Mor^a je v kaki družini po pet članov pri zvezi in bi morali plačevati 50c več na mesec, ko sicer morda komaj plačujejo svoje redne asesmente. Kar se pa tiče sklada za brezposelne, tega sklada tudi ni po^ treba. Drugega bi ne bilo nič, kakor člani bi morali plačevati večje asesmente. Po mojem mnenju naj bi vsako društvo skrbelo za svoje člane in vsako društvo mislim ima toliko svoje blagajne, da se založi za par članov, če pridejo to prosit, če pa nimajo toliko blagajne, pa naj si pri društvu ustanovijo tak sklad. Mesto da bi plačevali v zvezo, pa naj plačujejo v društveno blagajno. Pri zvezi imamo že tako preveč skladov. Z bratskim pozdravom, Jos. Rudolf, član društva št. 17. PIKNIK COLLINWOODSKEGA SOKOLA Kakor vam je znano, priredi Colinwodski Sokol piknik v nedeljo 2. avgusta tam doli v beli Ljubljani. Pravzaprav bo piknik na ljubljanskem vrtu, tam v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. In to ne bo samo piknik, kakor ga mi nazivi jemo, tam boste videli tudi nekaj zanimivega, kakor ne vidite vsak dan, ali na drugih piknikih. Tam boste videli naše mlade Sokole in Sokolice, ki bodo spretno telovadili. Vsak oče in mati bosta rekla: "Da, da, slovenska kri nikoli ne fali!" In čutili boste, da vaše srce. hitreje bije, kakor po navadi, in vsak bo ponosen, da se hazivlje, da je Slovenec in da smo tudi mi Slovenci zmožni nekaj pokazati, da ne zaostajamo za drugimi narodi, ne na kulturnem in ne ha društvenem polju. Zatorej va vabi Collinwoodski Cleveland (Collinwood), O. —Oprostite, g. urednik ,ko se silim, da bi nekaj napisalav pa ne vem kako bi začela, Rada bi napisala samo dobre stvari, pa jih ni, ker je na najboljšem koncu popolnoma zanič. To je kar se tiče delavskih razmer. Kar se pa tiče društvenih in klubovih prireditev, se pa kar kosamo, kje bomo imeli boljšo postrežbo. Torej le nikar ne mislite, da boste imeli šentvidčani vse najboljše, tudi podružnica št. 18 S. ž. Z. v Sokol, da se udeležite v največjem številu. Dajte naši mladini poguma in pokažite, da ste tudi vi vneti za sokolske ideje in sokolske ideale. Pripeljite seboj tudi svoje otroke, da se tudi oni navžijejo sokolskega veselja in jih s tem pripravite, da bodo pristopili v sokolske vrste in da tudi sami pristopite kot podporni člani. Vstopnina je prosta in samo 25 centov mesečnimi. To ni nikaka visoka vsota, če pomislimo, da s tem gojimo in združujemo naša kulturna društva in s tem pripomoremo, da nas ameriška javnost čimbolj upošteva in da ne bo najzadhji narod v Ameriki, pač pa da bomo v prvih vrstah. Zatorej vsi na piknik, Slovenci in Hrvati v nedeljo 2. avgusta. Na svidenje v nedeljo tam v beli Ljubljani. Odbor. Od leve na clesno: Rev. John Plev tak, Mr. Frank Opeka, knezoškof Jeglič, Mr. John Germ, Mr. Josip Zakir. -O- NEKOLIKO RAZPRAVE K PRAVILOM SDZ —Ameriški Slovenci pri našem nadškofu. Koga imajo ameriški Slovenci v večjem spominu nego nadškofa dr. A. B. Jegliča, ki jih je ob čikaškem evharističnem kongresu v Ameriki obiskal ter prepotoval in prepridigoval dobršen del njihovih naselbin. Zato nič čuda, da so se pri svojem obisku stare domovine želeli pokloniti sivolasemu nadpastirju. Dne 10. julija so to storili, ko so se podali v Gornji grad uradniki K. S. K. Jednote: duhovni vodja Rev. John Plevnik,' glavni predsednik Frank Opeka, prvi podpredsednik John Germ in glavni tajnik Josip Zalar. Poklo-nitveno deputacijo je spremljal tudi stolni kanonik dr. Mihael Opeka. Nadškof je obiskovalce neizrečeno ljubeznivo sprejel. Prijazno jim je razkazal vse svoje bivališče, veličastno gor-ujegrajsko cerkev s slikarskimi umetninami ter zgodovinske Sedma redna konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze se bliža, pa se članstvo tako malo zanima za konvencijo, namesto da bi dali kake dobre nasvete in priporočila k pravilom. Ker pravila, ki bodo sprejeta na konvenciji, bodo v veljavi za tri leta. ZatoVej, če vidi kak član ali članica, da ni kaka točka dobra, v korist zveze in članstva, naj se da sedaj nasvete, ker bo po konvenciji prekasno. Moje priporočilo bi bilo tole: člen 8, točka 1 naj se izpreme-ni, da se bo glasila tako: Glavni uradniki so voditelji celotni'zvezi. Izvrševati morajo sklepe, ki jih nalaga konvencija ali članstvo potom splošnega glasovanja. Člen 8, točka 14. — Ta točka naj bi spadala v področje glavnega zdravnika. Glavnemu zdravniku naj določa plačo konvencija. člen 12, točka 9: da se pristopnina zniža ali opusti in po mojem mnenju bi bilo dosti lažje pridobiti nove člane za zvezo tiste, ki so stari nad 30 let. In mislim, da si zveza tudi dosti ne pomaga s tistim dolar in pol, pač pa dela nekako zapreko za novo članstvo. Saj če so stari nad 30 let, morajo pa toliko večje asesmente plačevati. člen 20, točka 5 naj se glasi: da član dobiva bolniško podporo toliko časa, dokler ni zmožen opravljati svojega dela. člen 20, točka 5 naj se izpre- meni tako, da se plača za vsak posamezni prst odškodnina, ne pa tako, kakor je bilo do sedaj, če je izgubil enega ali pa dva prsta, ni bil član opravičen do nobene odškodnine. člen 21, točka 6. — Ta točka ni enakopravna. V onemogli sklad plačujemo vsi člani po 10 c na mesec in v slučaju odpravnine, koliko več dobijo oni, ki so zavarovani za dva tisoč, kakor oni, ki so zavarovani za $300. Oni, ki so zavarovani za $2,000, dobijo 670 dolarjev odpravnine, oni pa, ki so zavarovani za $300. dobe $100 odpravnine. člen 22, točka g. Ta operacija naj se opusti in nadomesti kako drugo. Člen 26, točka 4. člani, ki se zaradi brezposelnosti javijo pasivnim, naj bi ostali zavarovani za posmrtnino in ne več kakor šest mesecev. Kar se pa tiče glasila, bi bilo prav po nepotrebnem nositi na konvencijo, ker se vidi iz poročila glavnega predsednika, da je večina članstva proti lastnemu glasilu in večini se mora ugoditi. Nekateri člani mislijo, da bi morda zveza bolj napredovala, če bi imeli lastno glasilo, kar pa po mojem mnenju zadosti napredujemo finančno, da ne more nobena druga slovenska organizacija pokazati takega napredka v financi. Ker se pa tiče pridobivanja novih članov, bi pa tudi lastno glasilo dosti ne pripomo glo, če člani niso aktivni. In tu spominke Gornjega grada. Potem se je dal z gosti v več skupinah slikati in jih je končno povabil k svoji mizi na malo ju-žino, pri kateri jih je prisrčno pozdravil, izražajoč svoje veselje, da ga niso pozabili, in že-leč vsem ameriškim, izletnikom lepih dni na Slovenskem. Gi-njen je odgovoril Rev. John Plevnik: "Mi smo hrepeneče želeli, da vas vidimo . . ." beseda, ki je velikemu vladiki privabila solzo v oči. Tudi glavni predsednik Frank Opeka se je nadškofu za njegov pozdrav in očetovski sprejem zahvalil. Vsi obiskovavci so strmeli nad iz vrstnim telesnim zdravjem in čudovito duševno živahnostjo nadškofovo. Po dobri poldrugi uri dragocenega bivanja v Gornjem gradu so se polni najlepših čuvstev poslovili, in prva beseda, ko je zopet zabrnel avtomobil, je bila: "To je bil krasen dan, tega ne bomo niko li pozabili!" LEPOTE KRANJSKE GORE Letovišče je zopet oživelo. Si-,ci, ob cesti proti Vršiču, grad? cer prihajajo letos gostje bolj polagoma in nekoliko pozneje, toda upanje je, da bo v par dneh Kranjska gora popolnoma zasedena. Vsaj so pa dani tudi vsi pogoji za to, zlasti ker so cene oskrbi in stanovanjem napram prejšnjim letom zelo nazadovale. Kar prijetno je bivati v takem gorskem kraju v tej vročini, ki tare meščane v ravnini. Ko prične okrog .11 pripekati solnce in poskoči živo srebro nad 40 stopinj Celzija, tedaj potegne od vzhoda hladen veter, ki razžene vso vročino, da ti je na solncu ravno tako prijetno kakor v senci. Za zabavo skrbi zopet izborni operni jazz iz Ljubljane, ki je prišel letos tu sem s popolnoma novim sporedom. Igra stalno v kopališču in. zvečer izmenoma v hotelih in restavracijah, čudno je, da gostje niso dostopni za klasično glasbo; večina je za lahko godbo, pa naj si bodo že valčki, šlagerji ali pa tudi kakšen "auf biks." Kakor lansko leto, izvaja tudi letos naš cerkveni pevski zbor vse nedelje v sezoni, pri glavni službi božji inštru-mentalrte maše, pri katerih sodelujejo člani opernega orkestra. Imamo več odličnih gostov, med drugimi g. P. llugolin Satt-ner, ki je tukaj že drugi teden in gospa Pavlovič z vso naglico pen zijon "Erika." Bo krasno, "eno-nadstropno poslopje, vse iz lesa, ki bo imelo preko 20 sob, razne salone, kavarno in druge potrebne ubikacije. Zgrajeno bo v pristno gorenjskem slogu in opremljeno z vsem modernim komfortom. To bo velika pride bitev za naš kraj. Penzijonu nasproti gradi neki Zagrebčan lepo vilo. Načrt je bil zamišljen v hrvaškem slogu, toda banska uprava ga ni odobrila in zahtevala domačega, ki je tudi že izgotovljen in predložen v potrditev. Oglašajo se pa že interesenti kot kupci za druge senožeti v Pišencah in na ta način bo nastala tamkaj popolnoma nova kolonija — letovišče s krasnimi stavbami v gorskem slogu. Mirni in idilični kraji, kjer so nekdaj ukali pastirji, pritrkavali ovčji zvonci in prepevale grabi j ice, bodo spremenjeni v parke in oglasil se bo saksofon mesto ovnovega roga. Poleg drugih gostov imamo okrog 120 skavtov iz Zagreba, v nedeljo pridejo Borci, ki bodo taborili v Martuljeku, "Za Gmaj-nico" so si pa postavili šotore člani slovenske opere, ki se gredo tudi skavte. Torej je življenje v letovišču dokaj pestro. Dal Bog, da nam bi bilo še vreme naklonjeno, od česar je odvisno ložira v penzijonu 'Zlatofog." razpoloženje letoviščarjev in — Na tako zvani Jurjevi Pišen-jžepi Borcovcev. Če verjamete al' pa ne. Gospod žabar je bil drugače dober kristjan, samo velik skopuh je bil. Ko mu je umrla žena, je kupil second hand kamen in je dal vanj vsekati tudi svoje ime. Pot njegovega življenja je tekla h koncu in zdravnik mu je povedal, da bo živel samo še 24 ur. Gospod Žabar je hitro uredil svoje stvari in ko se je bližalo tistih 24 ur h koncu, je prisopihal v brivnico in vprašal brivca! "Koliko računate, če obrijeta živega človeka?" "Petnajst centov," odvrne brivec. "Ii: koliko računate, če bi obrili mrtvega?" "Za mrtvega pa računam en dolar." "Potem se pa požurite in me hitro obrijte!" Brivec se zasuče in v nekaj minutah je bil gospod žabar obrit. Ko plača brivcu petnajst centov, se udobno nasloni na stol, vzdihne: "Hvala Bogu, pa sem prišparal 85 centov," in — umre. rA' Miha je sklenil, da napiše roman. Ker pa ni znal pravilno postavljati vejic, se je začetek njegovega roniana glasil takole; "V grofa preoblečen detektiv je stal pred gradom na glavi, je imel športno čepico na nosu, zlate naočnike na bradi, umetno brado v ustih, fino smotko v očeh, mu je žarel ogenj v žepu, je držal nabit samokres v srcu, je nosil . . ." A Režin iz Maple Heights, to j a Listi, ki ima na svojem vrtu postavljen pravi starokrajski kozolec, si je zmislil, da bo vsadil na vrt nekaj črešenj. Nekaj črešjijevih sadik mu ponudi prijatelj zastonj. Režin jih vsadi in čez dve leti se primeri, da se srečata s tistim prijateljem, ki mu je dal črešnjevih sadik. "Ali se še spomniš tistih črešnjevih sadik, ki si mi jih dal predlanskim?" — ga vpraša Režin. "šur, dobro se jih še spominjam. Kaj pa je z njim?" "češpije so!" A Nekdo je imel tožbo v novem sodnem poslopju v Clevelandu. Nasprotna stranka je imela dobrega zagovornika in . tako je možak tožbo izgubil. Ko pride iz sodne dvorane na cesto, se ustavi in si ogleduje veličastno poslopje. Na pričelju vidi velik kip, pa se obrne do policaja, ki je tam stal in ga vprašal: "Kaj pa tisti-le kip predstavlja?" "Kaj ne veste? To je boginja pravice." "O, sedaj mi je pa jasno, zakaj sem tožbo izgubil, kajti če je pravica zunaj ppslopja, ne more biti v sodni dvorani." A Nekdo ni mogel plačati davkov in sodni j a mu je poslala ru-bežen v hišo. Pošljejo sodnega sluga, da vzame inventar premičnine v hiši. Odšel je ob desetih dopoldne in ko ga še ob petih popoldne ni bilo nazaj na sodni-jo, so ga šli iskat. Sodnik se je namreč bal, da mu je kdo izpod-nesel noge, ali mu napravil kaj drugega, ker rubežen nima ni-kdo rad v hiši. In dobili so sodnega slugo, ki je ležal v sprejemni sobi na tleh in silno smrčal. Na mizi so pa dobili seznamek, ki ga je sodni sluga napravil. Na tem seznamu je stalo zapisano: V sprejemni sobi: 1 miza, 6 stolov, 1 gramofon in ena polna steklenica viške. Toda beseda "polna"'je bila prečrtana in zapisano "pol." Toda tudi beseda "pol" je bila prečrtana in mesto je stalo: "prazna steklenica." Koncu seznama je bilo zapisano z težko razločljivimi črkam;: "Hiša je v jako slabem stanju, .ker se močno ziblje." AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 1ST, 1931 Vesti iz domovine i —Stari trg pri Ložu. Letos se vse izredno razvija. V prvi polovici leta je bilo že 36 porok, .rojstev samo 48, mrličev pa 40, med temi dosti starih (po 82, 79, 83, 84 dva, 93, 80 dva, 87 let). D oči m je jeseni Matija Mlakar iz Knežje njive padel z breze v gozdu in se ubil, je 4. julija padel z visoko naloženega senene-ga voza med splašene vole sredi klanca v vasi Gor. Jezero 80 letni Franc Kočevar iz Podloža in se ubil. Slava in ča«t možem in ženam na kmetih, ki do tako pozne starosti delajo in trpe, do-čim iz drugih stanov toliko mladih ljudi postopa! — Pri nas je zavladala suša, ki bo v par dneh katastrofalna. Fižol, pesa, koruza, najbolj pa otava bodo uničeni. Tudi žita so prehitro dozorela in zrno izpada. Edino za spravljanje sena, zlasti jezerine iz cerkniškega jezera (katerega jugovzhodna polovica pa spada v našo občino), je to vreme ugodno. Na tisoče voz je že šlo ven, same čiste, mlade robe. Voda je usahnila tako, da je le tuintam še kakšna mlačna luža. Po ribe so hodili z avtom iz Ljubljane. Menda nikjer na svetu ni toliko rib (ščuke, klini) kakor tu. Zdaj jih straži, lovi in prodaja ljubljanska "Riba," ki strogo preganja domačine, ki od pamtiveka radi rešujejo ribe "suhe smrti." Zadnji čas hoče "Riba" napraviti tukaj vališče. Po svojih zaupnikih je predlagala tukajšnji občini, da ji prepusti občinski svet s studencem in staro žago Pri Belem malnu za 20 let v zakup za vališče. Pa se občinski °dbor ni dal ujeti na to vabo, ker bi bil s tem ogrožen vodovod, po katerem zopet sprašujejo. ■—Najdeno človeško okostje. Posestnik Krmec Anton iz Ginajnce je pred dnevi kopal pesek mi svoji njivi v bližini- vasi Prapreče. Pri tem pa je zadel na človeško okostje. Računa se, da je bilo truplo tam zakopano najmanj 10 let, ker so nekatere kosti že popolnoma preperele. Identitete seveda ni mogoče dognati. Niti se v bližini zadnja leta nihče ne pogreša, razen Konda iz brusniške fare ,ki je pred leti odšel na Gorjance nabirat mah in od takrat je zginila vsaka sled ,za njim. Okostje je bilo zakopano 30 cm globoko. -—V Podpeči pri Dobrepoljah je v visoki starosti 80 let umrl Anton Erčulj p. d. špičkov Tone, daleč na okrog znani tesar. V mladosti je v zimskem času hodil na Dunaj kot kostanj ar, prodajal pa je tudi pomaranče in drugo tako robo. Na Dunaju se je popolnoma priučil nemščine. —14. julija so se glavni uradniki K. S. K. Jednote: Rev. Plevnik, Mr. Opeka, Mr. Zalar in Mr. Germ poklonili gospodu banu dr. Marušiču. Gospod glavni tajnik Zalar se je gospodu banu zahvalil za njegovo posebno naklonjenost ob prihodu Jednoti-uih članov v staro domovino: vsi oblastni organi so šli izletnikom kar najbolj na roke. — Gospod '•an je dejal, da ga zelo veseli, da more pozdraviti pri sebi glavne Zastopnike K. S. K. Jednote, ) kojila 31 uslužbencev Iz Pittsburgha se poroča, da bo Pennsylvania železnica jutri upokojila 81 svojih uslužbencev, l dogim fl0 drugi že dolgo bro-svetovati ne tako, nc tako. kot Lariii pod njegovim poveljstvom, hči mornarja, ji je bilo samo ob Kot brodolastnik se je Ulisej sebi razumljivo, da je tudi njenjzdaj geZnanil s skrbmi, o kate-mož mornar. irjh prej ni niti slutil. Zdaj se ni Toda Ulisej sam se je odločil, j mf,g.c] več> kakor neudaj, pre- da se odpove mornarskemu življenju. Prve mesece življenja na kopnem mu je bilo dolgčas. puščati samo svoji ljubezni do morja in pustolovščin, temveč se je moral brigati tudi za nešteto i-na. Občutil je kakor nekako morsko bolezen, ko je videl, da|Važanju tovora, ostanejo vsi predmeti tam, ka-j Ta 1)a,.nik, ki se je prej ime-mor jih je položil in da nima tu-|ll()Va] Kintal, j(> prekrstil Ulisej di sam nikakega premikanja. Sv Mare Nostril m (Naše morje).' Zdaj ga ni nihče vprašal za L, kot pravi mornar je Ulisej z svet, dočim so prej, na morju, veseljem ogledoval njegovo kon-vsi hoteli njegovega sveta. Nje-|stvukcij0> njegov vitek trup in gova hiša je stala trdno na enem visokj kljun, o katerem je vedel, in istem mestu, in on ni stal več da bo ]a|d{0 kljuboval največjim na visokem poveljniškem mosti- valovom. Divil se .je njegovim ču, odkoder je nadziral široko krojem, ki so bili jačji kakor morje in krov pod seboj do najmanjše podrobnosti. Čutil se je ponižanega, majhnega. Ljubezen do rodbine ga je pripravila, da se je odrekel svojemu aktivnemu moškemu žviljenju. Z žalostjo se je spominjal svojega prejšnjega življenja, ko je bil še komandant prekoatlant-skega parnika . . . Neprestano novi horizonti, neprestano dru- le samo še v sramotnem sporni nu! "Zdaj ne Ik> treba več prosjačili tovorov od hike do luke, kakor da prosiš miloščino! Postali bomo važni in uvaževani ljudje in trgovci, ki so nas do nedavno še prezirali, nas bodo še prosili, naj jim prepeljemo blago. Mare Nostrum postane za nas zlata jama." Njegova prerokovanja, v katerega pa Ulisej Ferragut; ni verjel, so so kaj kmalu uresničiti. Na oceanu so postajale ladje vedno bolj redke in maloštevilne. Nekateri brodovi so se, iz strahu pred sovražnimi kri-žarkami, zatekli v najbližja nevtralna pristanišča, kjer so lepo tiho zdeli. Večino ladij pa so mobilizirale njihove vlade za prevažanje ogromnih transportov, ki so bili potrebni v tej veliki vojni. Nemški gusarji, ki so plenili ladje zaveznikov, so še povečali strah in paniko med trgovsko mornarico. Gena prevoznine je poskočila od tri šilinge za tono na petdeset, kmalu zatem na sedemdeset, in nekaj dni nato na sto. Po mišljenju kapetana Uliseja, je bil to višek in više se ta cena ni mogla dvigniti. "Oh, še više se bo dvignila,' je trdil drugi oficir veselo. "Do živeli bomo, ko bomo dobili za je bilo potrebno za transportno ladjo, ob kratkem rečeno; vse je bilo izgrajeno tako, kakor se zahteva od dobrega poštnega parnika. Kmalu so ladjo Mare Nostrum uzrle vse luke našega zemeljskega planeta in španska zastava je zaplapolala v oddaljenih in malo znanih krajih, ki je dotlej še niso videli. Toda tudi teh potovanj se "je Ulisej končno naveličal. Dasi so zmanjkalo tobaka in če je mogel vso svojo plačo, ki jo je prejei koncem vsakega meseca, nedotaknjeno poslati svoji ženi in de-ei, ki so živeli tam doli v Mari ni. Njegova ambicija je bila, da ■d kupi na stara leta košček zem I je, na katerem si postavi hiši -■•o, v kateri bi preživel zadnje 'Ini svojega življenja. Antonio je bil "človek misli,' kakor je vedno dejal Ferragut Ako je po dolgi odsotnosti prišel spel v kako luko Južne Amerike, se ni čudil in divil naglemu napredku, ki ga je bilo opaziti tam: krasnim ulicam in lepim parkom, katerih morda prej še ni bilo, temveč je smatral vse te za nekaj samo po sebi umljive- i ga. "I nu, saj to je povsem narav- j no!" je govoril ob takih prilikah, j "Ti ljudje se imajo za svoj napredek v veliki meri zahvalit' | dejstvu, ker žive v republiki." Kadar pa je spet priplul v kako domačo •špansko luko, je bila že dovolj majhna neprilika, na primer s privezovanjem ladje, ali majhen prepir s cariniki, da je ogorčen modroval: "Ah, ti moja nesrečna domo-J vina! Na, vidite, kam privede; dežele kraljevski prestol!" Ko je izvedel v Tenerifi o vojni, je zaključil vse svoje doktri-j molčeči, kakor bi se bali, da jih bo kapel an odslovil, so se zopet z novim veseljem lotili svojega dela. V prednjem delu broda, kjer so se nahajale spalnice in ladijska kuhinja, je neoporečeno kra- ljeval stric Karagol, star mornar in Ferragutov znanec ter ladijski kuhar. Dasi se ni sicer več drznil tikati svojega kapetana, kakor nekdanje dni, vendar se je v svoji duši še dalje posluževal te familijamosti. tono sto in petdeset do dvest«ine z eno samo triumfalno in ga, kozmopolitska mesta . . . Vi-i bili stroški potovanj kriti in da-del se je na poveljniškem mosti-j s; je tudi sam živel zelo skrom-ču, obkrožen od mladih, krasnih jn0( mu jG od vseh teh potovanj mladenk, ki so ga prosile, naj j preostajalo kot brodolastniku šilingov! še obogateli bomo!" Antonio .je govoril vedno v tem zmislu skupnega dobrobita, ne da bi mu enkrat samkrat padlo v glavo, da bi zahteval od svojega kapetana več kakor štirideset in pet durosov, iz katere vsote je sestojala njegova mesečna plača. Ferragutovo bogastvo in brod je smatral kot svoj; bil je pošten, skromen človek in bil je srečen, ako mu ni nikoli konsko formulo: "V Evropi je preveč kraljev! Ah, če bi vsi narodi živeli v republikah!" In Ulisej se to pot ni drznil rogati svojemu drugemu častniku. . . Vse moštvo na ladji Mare No- j strum je bilo oduševljeno radi j novega pravca, v katerem se je | pričelo zdaj poslovati. Mornarji, j ki so postali zadnje čase nekam organizira tekom tedna nove plese v salonu. Ob toplih večerih je ukazal: "Naj pridejo glasbeniki na krov in servira naj se hladna pijača!" In nekaj hipov za tem je bil krov prav malo denarja. Tovornih ladij .je bilo na morju vedno več in več, in prevozni stroški vsled velike konkurence vedno nižji. Tedaj pa je neka nenadna stvar izpremenila položaj. Par- poln elegantnih plesalcev, ki so;nik Mare Nostrum, otovorjen z se vrteli ob zvokih-godbe. 'argentinsko koruzo, je pravkar In o njem, kapetanu Uliseju, j pristal v Tenerifi. Antonio se je je šla hvala od ust do ust. Sta- j bas vrnil iz pristaniškega urada, rejše matrone in matere so go- kamor je šel legalizirat parniške vorile: "Vidi se, da je to človek J listine. na svojem mestu!" Mornarji ini "Vojna je!" je vzkliknil, Čim strežniki so pretiravali bajke o j je stopil na krov. njegovem bogastvu. Mlade deklice, ki so potovale v Evropo, s polno glavo romantične snovi, sc občutile silno razočaranje, ko so izvedele, da je njihov junak ože-njen in da ima sina. Mlade gospe, ležeč na krovu v svojih na- ko je postal kapetan transatlant- slanjačih, so si brž popravljale skega parnika — ga je videl kot Ulisej, ki se je šetal na .poveljniškem mostiču, je brezbrižno in malomarno sprejel to vest. "Vojna? Kakšna vojna?" Toda ko je izvedel, da sta Nemčija in Avstrija pričeli s sovražnostmi proti Franciji in Rusiji ter da je Anglija posredovala, da bi obva- majhno dete, ki je stezalo proti njemu svoje ročice, in še za tem pa ga je gledal kot dečka, ki je pohajal šolo. Profesor pa je še naprej zahajal v hišo. Držal se je resig-nirano in hladno kakor človek, ki misli, da je prišel prepozno. Ivo je profesor nekega dne, govorečo svojih dedukcijah, vzdel Gintinem sinu ime "Tele-mah," mu je Ulisejeva mati rekla: "Dečku je ime Esteban, kakor njegovemu dedu, in ne Telemah, ki je gledališko ime." Leto zatem je umrl Ulisejev boter, pesnik Labarta. Ob času njegove smrti je bil Ulisej na potovanju. Ko se je ob svojem povratku izkrcal v Barceloni, mu je njegova mati izročila pismo, ki mu ga je pisal pesnik nekaj dni pred svojo smrtjo. V tem pismu je javljal pesnik svojemu varovancu, da ga postavlj: za svojega dediča. Freya Ko mu je umrla mati, je postal Ulisej neodločen: ali naj še obdrži svojo mornarsko službo, ali naj popolnoma izpremeni način svojega življenja? Ko je precenil svojo imevino, ki so mu jo zapustili roditelji, pesnik Labarta in njegov stric, očetov brat, je videl, da znaša ta blizu enega milijona peset. Ali naj človek, gube na svoji obleki, čim so ga jrovala Belgijo, je pričel kapetan uzrle; hotele so si zakriti svoja Ulisej preračunavati politične meča, toda so jih v naglici in;posledice te konflagracije. Na razburjenju le še bolj odkrivale, jdrugoni mislil. Nekega večera je Ulisej presenetil svojo rodbino z novico, da misli iti. zopet na morje. Ginta je na to njegovo izjavo odgovorila samo z bolnim molkom: Antcnio pa je pričel govoriti o bodočih nalog a h njihovega "Zdaj je konec pomanjkanja! Tri šilinge za eno tono tovora, kakor da je te izjave že dolgo j prepeljanega iz ene hemisfere v pričakovala. Vedela je, da temu drugo! Takih cen se zdaj ne bo ne more izbegniti, ker ji je to i več plačevalo in nam bodo osta- sojeno in se je treba samo poko- ------------:--r riti. "Želim in hočem zopet zapovedovati ladji," ji je pojasnil Uli-! sej, "in to lad.ji, katere bom jaz gospodar. Lahko si dovolim to; razkošje. Moj brod bo neke vr-; ste ogromna jahta, ki bo plula j tja,, kamor bo mene volja, a isto -1 časno mi bo prinašala tudi velike dohodke. Dva meseca pozneje je pisal I Ulisej Ferragut svoji ženi iz Anglije, da je kupil Fingal, poštni parnik od tri tisoč ton, ki je vr-! šil dozdaj pomorsko službo po dvakrat na teden med Londonom in neko škotsko luko. Ulisej je javil, da je odušev- j ljen vsled nizke nakupne cene parnika. Svoje moštvo si je izbral Ulisej izmed samih rojakov 1 in prijateljev. Kot drugega of i- j cirja je najel nekega častnika, ki J je pričel svojo pomorsko kari,je-; ro na ribiških barkah. Ta člo- j vek je bil doma iz istega kraja Romunska princezinja Ileana in njen soprog, nadvojvoda, Anion Habsburški. Zgorej desno je patriarh Miron Christea, ki je izvršil poročne obrede. Slika kaže George Adama, ki je ustrelil dva sukaška agenta, ki sta ga zalotila, ko je vozil truk žganja pri Ft. Wayne, Indiana. Pet ur po streljanju je policija Adama prijela. 1010-1931 ZAHVALA NAZNANILO Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede našega nadvse ljubljenega sina, edinca, ter brata Charles A. Braddock (BRADAČ) in sicer v najlepši mladeniški dobi. Previden z sv. zakramenti je dne 22. junija mirno v Gospodu zaspal. Pokopali smo ga 25. junija na sv. Pavla pokopališču. V dolžnost si štejemo, da se tem potom najlepše zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence h krsti dragega nam pokojnika in sicer: stari materi Frances Prelogar, stricu Frank Bradač in družini iz Ottowa, 111., Mr. in Mrs. Leo Kaušek, Frank Jarm in družini, Jim Prelogiar in družini, John Kaušek in družini, stricu Anton Kaušek in družini, Frank Keck in družni, John Ludwig in družini, Mrs. Josephine'Stare in družini, Martin Zugel in družini iz Carl Ave., Frank Adamič in družini iz Dibble Ave., Mr. John Skerl in družini iz E. 157. St., Andrew Križmančič in družini, Mrs. Julia Struna in družini, Anton Mehelich in družini, Mr. in Mrs. John Stare, Mrs. Mary Widmar in družini, Mr. in Mrs. Anton Jerak, August Svetek in družini, Mr. in Mrs. Frank Jelercic, John Glavic in družini, Mrs. Mary Samson in družini, Mr. in Mrs. Carl Fox, John Videnšek in družini, Mr. Henry Gronert, Hedmina, Anna in Fred Zupančič, Mr. in Mrs. Frank Kovač, Mr. in Mrs. John E. Cass, Dr. in Mrs. Harry B. Cass, Mrs. L. Brothers, Mr. Henry Cherdron, uslužbencem John E. Cass Drug Store, Mr. Stanley M,ahnich, A. Grdina & Sons, Mr. Joseph Jevnikar Jr., Mr. Victor Jazbec, Mr. Louis Zele, Auld & Conger Co., Cleveland District Drill Team (Maccabees). Najlepša hvala vsem onim, ki so darovali za sv. maše in sicer: teti Mrs. Johanna Perat, Miss Rita Rie-ster, Miss C. Krili, Mr. in Mrs. Frank Kosmerl, Mr. in Mrs. Frank Jarm, Mr. Louis Jarm, Mr. in Mrs. Peter Bukovnik, Mr. in Mrs. Rudolph Skerl, Miss Angelin Skerl, Mr. Joseph Harper, Mrs. Antonia Kaušek, Mr. in Mrs. Louis Ižanec, Mr. in Mrs. Joseph Jevnikar, Mr. in Mrs. Joseph Koncilija, Mrs. Jennie Baraga, Mr. in Mrs. Anton Jerak Jr., Mr. in Mrs. Frank Vesel, Mrs. Mary Hrastar, Mrs. Josephine Zajc, Mrs. Josephine Dolšak, Miss Antonia Cergol, Richman Bros. Vest ' Shop, No. 2. Najlepša zahvala tudi onim, kateri so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo. Naj se še posebej zahvalimo Rev. Father Whitehead od cerkve St. Agnes, ki se je udeležil sv. maše ob priliki pogreba pokojnega ter za tolažilne besede. Hvala tudi Mr. in Mrs. Leo Kaušek, Mr. in Mrs. Frank Jarm, Mr. in Mrs. Martin Zugel, ki so nam bili v pomoč, in tolažbo v teh žalostnih dneh. Najlepša hvala Rev. Slaje-tu za pogrebne obrede. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Jos. Zele in Sinovi za tako lepo urejen pogreb. Prisrčna hvala tudi pogreb-cem ter onim, ki so prišli pokojnega pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in onim, ki so ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. še enkrat hvala vsem! Zapustil si nas, dragi Charles, odšel si tja, kjer ni ne solz ne trpljenja, a spomin bo ostal na Tebe v naših srcih za vedno. žalujoči ostali: FRANCES, mati, FRANCES, CAROLINE, MOLLIE, sestre, V Cleveland, Ohio, dne 29. julija 1931. Policija spremlja zastopnike unijskih premogarjev v zborovalno dvorano v Scran-ton, Pa, Eno uro potem, ko je bila ta slika vzeta, je nek policist vrgel smrdljivo bombo v zborovalno dvorano, nakar so morali zborovalci pobegniti na prosto. A. J. ŽUŽEK ODVETNIK • ' Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 80S8 Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. — Kenmore 2857-J