Poštnina plačana v gotovini.
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek slovenskega obrtništva
.OBRTNI VESTNIK" tf&aja mesečno dvakrat, in sicer: tmkega 1. in 16. v mesecu ter stane eeloletno Din 40- — polletno Din 20' — posamezne J ter. Din 2- —	Oficijelno glasilo «Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani« in «Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru« ter slovenskih obrtnih društev v Slovenili Uredništvo In npravništvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira. Štev. pri poštni hranilnici podružnici v Ljubljani 10.860
XII. letnik.	V Ljubljani, dne 15. junija 1929.	Št. 12.
Tečaj Zbornice za trgovino, obrt in industrijo za zadružne funkcij onarj e.
Na zadnji plenarni seji Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je stavil zbornični član in načelnik Zveze obrtnih zadrug g. Josip Rebek predlog, naj bi zbornica priredila tečaj za zadružne funkcijonarje, kakor je to storila že leta 1925. Ta predlog je bil soglasno sprejet. Zbornica je v dneh 3., 4. in 5. junija t. 1. priredila po programu in navodilih generalnega tajnika gospoda dr. Frana Windischerja in pod vodstvom zborničnega referenta g. dr. Josipa Pretnarja za funkcijonarje obrtnih zadrug tečaj, ki pomeni za našo zadružno organizacijo velik korak k izpolnitvi in poživitvi njenega delovanja za interese obrtnega stanu. Tečaj je otvoril ob prisotnosti načelnika oddelka za trgovino, obrt in industrijo pri velikem županu g. dr. Rudolfa Mama zbornični podpredsednik g. Ivan Ogrin.
Naloga zadružnih funkcijonarjev (načelnikov, tajnikov, blagajnikov in odbornikov) je, da vodijo in upravljajo zadruge tako, da kot interesne zastopnice obrtniškega stanu iz lastnega nagiba in s predlogi in pobudo sodelujejo v našem gospodarskem življenju ter uspešno vrše predvsem svoj glavni namen: pospeševanje gospodarskih, strokovnih, kulturnih in humanitarnih interesov obrtništva in obrtnega naraščaja v zadružnem okolišu. Da zadružni funkcijonar to svojo nalogo obvlada, mu je treba predvsem poznati ustroj zadružne organizacije in poslovanje zadruge, obrtni zakon, ki urejuje obrtovanje in je temelj zadružne organizacije, poznati mora predpise iz socijalne in davčne zakonodaje, da more pomagati članom z nasvetom in posredovanjem pri oblastvih; .vedeti pa mora tudi vsaj važnejše stvari o carini in prometu ter o naši notranji in zunanji trgovinski politiki, da more razumeti za obrtni stan važna gospodarska vprašanja ter z inicijativnimi predlogi, s sodelovanjem in peticijami na merodajne čini-telje, osobito potom zveze in zbornice, vplivati na rešitev teh vprašanj tako, da ustreza potrebam in interesom obrtnega stanu.
Izbrana, poljudna in izčrpna predavanja naših priznanih strokovnjakom, zborničnih referentov gg. tajnika Ivana Mohoriča, dr. Ivana Plesa, dr. Josipa Pretnarja in Franceta Žagarja, ki so predavali
o	carini, prometu, trgovskih pogodbah, o socijal-nem zavarovanju in o zaščiti delavcev, o ustroju zadružne organizacije in Zbornice za trgo,vino, obrt in industrijo, o obrtnem zakonu, o poslovanju zadrug in nalogah funkcijonarjev, o taksah iri davkih, ter zadružnega tajnika g. A. Kramaršiča, ki je predaval o tajniški in blagajniški manipulacij i, so svoj namen dosegla in podala v teku kratkega časa treh dni v glavnem vse ono, kar zadružni funkcijonar potrebuje, da more z uspehom vršiti svojo težko in odgovorno nalogo.
Ob zaključku tečaja moramo ugotoviti, da je uspel v poini meri. Uspeh je tem- pomembnejši, ker so se ga udeležile zadruge iz vseh delov Slovenije, skupno 56 zadrug z 89 delegati, od katerih jih je bila okoli tretjina iz mariborske oblasti. Seme, ki ga je zaplodii tečaj v naši zadružni organizaciji, bo ,v kratkem rodilo lepe sadove, ki se jih veselimo tem bolj, ker se zavedamo, koliko težkih gospodarskih bojev čaka našega obrtnika že v najbližji bodočnosti.
Zveza obrtnih zadrug je priredila udeležencem tečaja v hotelu Bellevue pozdravni tovariški večer, katerega sta se udeležila med drugimi tudi zbor-
nični podpredsednik g. Ivan Ogrin in generalni tajnik g. dr. Fran Windischer z zborničnimi referenti. Večer, ki ga je otvoril s pozdravnim nagovorom zvezni načelnik in član Zbornice za trgovino obrt in industrijo g. Josip Rebek, je ob krasnih govorih g. Ogrina, g. dr. Windischerja, zveznega podnačelnika g. Miloša Krapeža, g. Igliča in g. Šuntajsa potekel prav animirano, k čemer je mnogo pripomogel tudi odlični obrtniški pevski zbor.	________
40 letnica Skupne obrtne zadruge v Središču.
V	nedeljo je središko obrtništvo na izreden način proslavilo 401etnico svoje prve stanovske organizacije. Trg Središče, ki je pred tremi meseci na sličen način praznoval že desetletnico svojega obrtnega društva, se je pri tej priliki pokazal v posebno dostojni in slo(vesni opravi. Skoro vse hiše v trgu so bile okrašene z zastavami in med službo božjo, katere se je obrtništvo udeležilo korporativno, kakor tudi ob prihodu zunanjih gostov in med slavnostnim banketom so pokali topiči.
Ob pol enajstih je v polno zasedeni veliki dvorani Sokolskega doma predsednik zadruge g. Ivan Hanželič otvoril slavnostno zborovanje, katerega so se udeležili med drugimi tudi: sreski poglavar vladni svetnik g. Vončina, zastopnik velikega županstva obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik, delegacije Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru, Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Vrhovnega obrtniškega sveta, obrtniških zadrug iz Ljutomera in Ormoža, Obrtnega društva v Središču, okoliški župani, učiteljstvo ter mnogo obrtništva in naraščaja. N j. Vel. kralju je bila odposlana vdanostna brzojavka. Slavnostni govor je govoril obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik, presrčne čestitke jubilarki pa so izrekli sreski poglavar g. Vončina, predsednik Vrhovnega obrtniškega sveta g. Rebek, predsednik Splošne zadružne zveze g. Bureš, delegat ljubljanske zadružne zveze g. Iglič ter zastopnik ljutomerskega obrtništva g. Horvat. V dvorani ie stal izredno lep prapor obrtne zadruge, ki si ga je obrtništvo nabavilo že leta 1901.
Po zborovanju so si zborovalci ogledali vajensko obrtno razstavo, katero je priredila obrtna nadaljevalna šola v okusno opremljeni šolski učilnici, kjer je izrekel vodja šole g. Najžer iskren pozdrav. Razstava, ki ni obsegala samo običajnih šolskih risb in spisov, ampak tudi lepo število praktičnih izdelkov, posebno iz mizarske, ključar-ske, kovaške, sodarske, kleparske, sedlarske, strojarske, čevljarske in tudi trgovske stroke, je vzbudila splošno zanimanje.
Popoldne na slavnostnem banketu, katerega se ie udeležilo okrog 70 obrtnikov in povabljenih gostov, je bilo izrečenih nebroj prisrčnih napitnic,, ki so v svoji celoti prav lepo izražale vzorno stanovsko zavest ter nacijonalno in patrijotično čuv-stvovanje središkega obrtništva. Na banketu je sodelovala naša neprekosljiva sokolska godba, ki je po vsakem komadu žela živahen aplavz. Zvečer se je priredila v Sokolskem domu velika ljudska veselica, ki je v najprijetnejšem razpoloženju združila ob neprisiljeni zabavi izredno mnogo občinstva iz Središča in okolice.
Obeležje celotni proslavi, ki se je formalno vršila pod imenom Skupne obrtne zadruge, daje osebnost zelo priljubljenega obrtniškega prvobori-telja g. Jakoba Zadravca, kateremu gre zasluga za vse delo in vse uspehe, ki jih je obrtništvo doseglo
tekom svojega 401etnega delo/vanja. Govorniki brez izjeme so z neprikrito hvaležnostjo to tudi poudarjali in občinstvo je ob vsaki priliki, kadarkoli se je izgovorilo ime g. Zadravca, prirejalo prisrčne ovacije svojemu priljubljenemu voditelju in so-trudniku. G. Zadravec je povodom te proslave priredil pod naslovom «Skupni obrtniški zadrugi v Središču ob njeni 401etnici v spomin!» tiskano poročilo, v katerem podaja v kratkih črtah pregled vseh važnejših dogodkov obrtniškega gibanja od leta 1883. naprej. Zadruga je bila ustanovljena dne 4. aprila 1889. in je imela do sedaj 11 predsednikom. Prvi predsednik je bil g. Jurij Zadravec, kateremu so sledili Tomaž Sinkovič, Karel Ve-nigerholz, Jakob Zadravec, Jakob Dogša, Srečko Dogša, Josip Zidarič, Franc Horvat, Josip Veselko, Andrej Marčec in Ivan Hanželič. Poleg zadruge se je pred desetimi leti ustanovilo obrtno društvo, katero že danes kaže krasne uspehe svojega neumornega dela. Društvu predseduje g. Franjo Robič. Leta 1922. se je s pomočjo zadruge ustanovila v Središču obrtno-nadaljevalna šola, katero je zadruga pripravljala že od leta 1899. naprej. Šolo vodi danes g. Ivan Najžer. Zadrugi in obrtnemu društvu gre tudi v glavnem zasluga, da šola doslej nikdar ni imela finančnih težav.
Zanimiv je pregled članskega gibanja v zadrugi tekom 401etnega delovanja. Zadruga je pričela s 15 člani in se leta 1920. povzpela do najvišjega števila 161 članov. Danes šteje zaradi izločitve trgovcev, gostilničarjev, oblačilnih strok in mlinarjev le 39 članov.
Čestitkam, ki so se izrekle zadrugi, posebej pa obrtniškemu voditelju g. Zadravcu, se vse naše obrtništvo z odkritosrčnostjo pridružuje.
Važna naredba proti šušmarstvu.
Zveza obrtnih zadrug je že ponovno prosila velikega župana, da odredi strogo postopanje proti šušmarjem. Dosedanje kazni so bile prepogosto tako nizke, da se šušmarji zanje niso zmenili. Često se pa sploh ni ukrenilo ničesar proti krivcem, češ, da stvar ni dokazana ali da je ovadeni le slučajno kaj popravil ali da ni delal za denar itd. Ovadeni so se posmehovali vsem ovadbam.
Pravkar pa je gospod veliki župan ljubljanske oblasti v Ljubljani z odlokom z dne 23. maja
1929.,	C. br. 924/3, izdal sledečo naredbo, ki utegne znatno pripomoči k pobijanju šušinarstva, seveda če se bo strogo izvajala. Zato opozarjamo vse zadruge, naj pazijo, da se bodo obrtna oblastva ravnala po navodilih gospoda velikega župana. Naredba se glasi:
«Razne obrtne zadruge mi vedno znova predlagajo spomenico, predstavke in pritožbe, da obrtna oblastva premalo skrbno in energično zasledujejo neupravičena obrtovanja. Zadruge se zlasti spotikajo na tem, da je uradni postopek prepočasen, da se resničnost podanih ovadb ne ugotavlja ifcčrpno, da so marveč ovadbe le prepogosto po nekaterih poizvedbah polože v arhiv in da obrtne kazni, koder se izrekajo, niso v ni-kakem razmerju s koristjo, izvirajočo iz kaznivega dejanja in zatorej ne dosegajo ustrahovalnega namena.
Ko presojam v prizivnem postopanju obrtno-kazenske razsodbe podrejenih obrtnih oblastev, opažam, da te pritožbe obrtnih zadrug niso vedno brez podlage. Da torej zavarujem legalno obrtovanje napram šušmarskim tekmovanjem, odrejam glede obrtno-kazenskega postopka nastopno:
Predvsem opozarjam na to, da je bilo baš v obrtnem redu že pred uveljavljenjem naredbe deželne vlade za Slovenijo z dne 16. decembra
1929.,	Uradni list 809/152, preskrbljeno za pospešeno kaznovanje obrtnih postopkov z mandatnim postopkom § 147., lit. a), obrtnega reda, ki se ga obrtna oblastva le preredko poslužujejo. Hitrost represivnih kazenskih mandatov učinkuje na šu-šmarje, čeprav je tu višina kazni omejena, mnogo bolj, ko še tako visoka kazen, izrečena v rednem kazenskem postopku po večtedenskih ali večmesečnih zaslišavanjih.
Na ovadbe, ki jih niso predložila javna oblastva ali orožništvo ali drug organ državnega nadzorstva (finančna kontrola, inšpekcija dela in dr.), je trei>a takoj uvesti natančno poizvedbo, po kateri naj se zbere potrebno dokazno gradivo ter podrobno dožene in na vse strani pojasni pravo stanje stvari. Vobče naj se pri tem priče zaslišujejo na kratko, redoma pa hkrati z obdolžencem na isti razpravi, kjer treba, naj bo to zaslišavanje kontradiktorično. Nikakor pa ne gre, da se obdolženec in priča v obrtno - kazenskih stvareh zaslišujejo po županstvih, *e.<weč naj se to vrši izključno po obrtnem obiastvu, bodisi na sedežu oblastva ali ob uradnih dnevih.
Da se uspeh kazenskega postopanja čim bolj zagotovi, naj se naslovi vsekakor in čim izdatneje poslužujejo § 152. obrtnega reda.
Denarne globe za prestopke radi neupravičenega izvrševanja obrtov je izmeriti po § 192. obrtnega reda s 75 Din do 7500 Din, za kritje neupravičenega obrtovanja pa po § 133. 1. c. s 300 Din do
15.000	Din, nadomestno zaporno kazen ,v zmislu § 135. obrtnega reda z enodnevnim zaporom za vsakih 150 Din.
Pri enakih postopkih v koncesioniranih stavbnih obrtih se je držati §§ 16. do 18. zakona z dne 26. decembra 1893., državni zakon št. 139, po katerih se sme denarna globa radi neupravičenega izvrševanja obrta visokega stavbarstva ob ponovnih prestopkih izmeriti do 60.000 Din, za kritje stavbnega obrtovanja pa do 30.000 Din, a nadomestna zaporna kazen z enodnevnim zaporom za vsakih 60 Din do 300 Din. Poleg tega pripuščata §§ 16. in 17. tega zakona za take prestopke še nadaljnje poostritve, ki se bodo pri trdovratnih šušmarjih pokazale za prav posebno učinkovite (zasega tako zvanih mojstrskih grošev, odvzetje obrtne pravice).
Pred izrekom kazenske razsodbe radi neupravičenega obrtovanja je vselej ugotoviti tudi gmotni položaj ovadenca in korist, ki jo je imel od prestopka. Kazen naj se odmerja tako visoko, da bo kar največ zalegla, seveda ne da bi obsojenca gospodarsko uničila, ali izrekanje kazni pod najnižjo zakonito mero je povsem protizakonito in nedopustno, najnižja kazenska mera naj se pa uporabi izjemoma in le takrat, kadar so za to podani za tako nizko kazen tehtni razlogi, ki se morejo ,v razsodbi navesti med olajševalnimi okol-ščinami.
Ako je ovadbo vložila obrtna zadruga in ako po uradnih poizvedbah ni zadostne podlage za obsodbo, se mora zadrugi še pred zaključkom postopka dati prilika, da svojo navedbo izpopolni, ako se pa izreče kazen, se mora zadrugi po pravo-močnosti razsodbe sporočiti uspeh kazenskega postopka (§ 147. obrtnega reda).
O	vsakem primeru izrečene kazni radi neupravičenega izvrševanja obrto.v je obvestiti pristojno davčno upravo ter, kadar treba, tudi inšpekcijo dela.
Redno kazensko postopanje radi neupravičenega izvrševanja obrtov se ima pospešno izvesti, in kjer ni posebno važnih zadržkov, dovršiti naj-kesneje v dveh mesecih. Enako je postopati pri izvršitvi naloženih kazni.
Vsem državnim varstvenim organom, a tudi županstvom je naročiti, da strogo pazijo na šuš-marje in da takoj poročajo obiastvu, ko izvedo za kak obrtni prestopek.
Zlasti so županstva kot stavbna oblastva dolžna, da sama od sebe pazijo na šušmarje. Prilike, da jih zalotijo, imajo baš oni dovolj, saj morajo, ako vrše svojo dolžnost kot stavbna oblastva, vestno in pravilno zahtevati, da je na načrtih ne samo podpis stavbnega gospodarja, ampak tudi onega, ki mu stavbo gradi. Tega graditelja morajo povabiti na stavbno komisijo, ker jamči poleg stavbnega gospodarja za vsako kršitev stavbenih predpisov. Županstva pa so tudi dolžna sama paziti na to, da se izvršujejo stavbe, ki jih odobravajo, samo po za to upravičenih osebah (§ 16. stavbnega reda). To doženejo lahko
in hitro s tem, da zahtevajo od graditeljev dotične koncesije na pogled ali da po najhitrejši poti telefonsko in brzojavno o tem povprašajo sreskega poglavarja ali dotično zadrugo. Naročam Vam, da na te dolžnosti opozorite podrejena županstva s posebno okrožnico.*
Seja obrtnega odseka Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Minuli petek se je vršila seja obrtnega odseka Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, na kateri so se obravnavale poleg dispenznih in koncesijskih prošenj še razna važnejša obrtna vprašanja, delovanje zbornice za pospeševanje obrta (strokovni tečaji) ter so se stavili predlogi za razdelitev podpor obrtnim nadaljevalnim šolam.
Predvsem je bila sprejeta resolucija, ki odobrava energične ukrepe velikega župana ljubljanske oblasti proti šušinarjem, obenem pa opozarja na šušmarstvo in izigravanje obrtnih predpisov pod plaščem navideznih podružnic in raznih družb, osobito družb z omejeno zavezo, za katerimi se skriva izvrševanje obrta s strani neusposobljenih oseb.
Odsek je obravnaval 78 prošenj za izpregled predpisanih usposobljenostnih izpričeval, prošenj za podelitev koncesije in prošenj inozemcev za pripustitev k obrtovanju v naši državi. Zbornica je odklonila 45 prošenj, večino ostalih dispenznih prošenj pa je priporočala le pod pogojem, da prosilec z uspehom prestane pomočniško preizkušnjo in da se prostovoljno omeji na obratovanje brez vajencev. Razpravljalo se je nadalje o 32 važnejših obrtnih vprašanjih in se je med drugim zavzelo stališče, da sme slikar barvati usnjene izdelke, stavil se je predlog glede ureditve tarife za ljubljanske avtotakse, sklenilo se je predlagati ministrstvu za trgovino in industrijo, naj se izdajajo o zaposlitvi v vojaških delavnicah točna izpričevala (certifikati), da se ne bo kot taka zaposlitev štela tudi rekrutna vežba. Brusilcem kovin se je priznala pravica, da smejo kovine tudi galvanizirati. Sklenilo se je prositi velika župana, naj bi se dopuščalo klanje živine in prodaja mesa po kmetih le v izjemnih primerih, ako je treba živino nemudoma pobiti zaradi poškodbe ali obolelosti, ne pa že zaradi pomanjkanja krme ali celo iz drugih manj tehtnih razlogov. Mesarjem se je priznala pravica do prodaje žive drobnice in telet samo v primeru. Če jim preostaja od nakupljenega števila, ali da s tem pocenijo za lastno potrebo nabavljeno količino. Izdelovanje žičnih mrež se je označilo za opravilo, ki spada v ključavničarsko stroko in ne med proste obrte. Za prost obrt se je označilo slikanje blaga (batik in pod.) in izdelovanje granitnih kock za tlakovanje. Priznala se j© veljavnost izpriče,valom o preizkušnji za pomočnika, ki jih izdaja Urad za pospeševanje obrta invalidom. Dogovor v učni pogodbi, da je vajenec dolžan izvrševati tudi domača dela, se je smatral za dopusten le, če se istočasno dostavi, da to ne sme biti ,v škodo strokovni vzgoji in potrebnemu počitku vajenca. O izdelovanju karoserij za avtomobile je odsek sklenil, da spada v kolarsko in ne v mizarsko stroko. Na podlagi poročila g. Josipa Rebeka se je razpravljalo o podkoyski šoli v Ljubljani ter skienilo, da zbornica prosi velikega župana za odredbo, da se mora ta šola držati za izvršena dela enakih cen kakor obrtniki, da se ne bo delala nelojalna konkurenca.
Po živalmi debati o zadružnih pravilih, v katero je posegel osobito g. Josip Rebek, ki je poudarjal potrebo po uvedbi štiriletne učne dobe, se je soglasno sklenilo, da se bo držala zbornica glede predlaganih izprememb zadružnih pravil sledečih smernic: Vpisnina vajencev ne sme presegati 25 Din, oprostnina pa ne 50 Din. Učna doba naj se pri zadrugah, ki so uredile razmerje vajencev po navodilih velikih županov v zmislu svoječasnih predlogov zbornice, določi na tri in pol leta. Ako pa vajenec pokaže slab šolski uspeh ali slab napredek v delavnici, podaljša obrtno oblastvo na predlog zadruge učno dobo za pol leta, t. j. na štiri leta. Odsek je nadalje sklenil, da se priporoča ustanovitev Zadruge mesarjev v Novem mestu, Skupne obrtne zadruge brez čevljarjev v Žužemberku in Strokovne zadruge avtobusnih podjetij v Ljubljani, odkloni pa se za enkrat še ustanovitev Zadruge lesnih strok v Ormožu in Saveza umetnih
(Nadallevanle na 3. strani.)
Kaj je novega ?
Zakonodajno delo vlade je zavzel j v zadnjem času izreden tempo. Obrtni zakon je v načrtu gotov in ga dobe prizadete korporacije v izjavo v najkrajšem času. Izdelan je nadalje načrt enotnega zakona o gospodarskih in pridobitnih zadrugah, zakonski načrt o likvidaciji veleposestev, po katerem bo razdeljenih 550.000 hektarov velet-posestniške zemlje, načrt novega zakona o invalidih, načrt rudarskega zakona in zakona o rudarskem zavarovanju. Dodatki starih finančnih zakonov, ki urejajo najrazličnejša vprašanja, ostanejo ,v veljavi za nedoločen čas, v kolikor niso v zvezi z izvedbo proračuna. Ministrskemu svetu je bil predložen nov gozdni zakon.
Dr. Marinkovič, ki se je po daljšem bivanju v inozemstvu zopet vrnil, je prevzel posle zunanjega ministrstva.
Državni izdatki za zgradbe so znašali v prvih desetih letih 10117 milijona dinarjev. Od tega je odpadlo na Slo,venijo samo 231 milijona, na Hr-vatsko 146-8 miljona, na Vojvodino 172-4 milijona, na Bosno in Hercegovino 79i milijona, na Dalmacijo 74-6 milijona, na Srbijo pa 5158 milijona Din.
Protest proti iredentističnim demonstracijam, ki so se vršile zadnji čas proti državam Male antante v Budimpešti, je poslala naša vlada po našem peštanskem poslaniku, da ga ,vloži pri madžarskem ministrskem predsedniku.
Ljubljanski velesejem se je zaključil letos z uspehom, ki prekaša prejšnja leta. Razstavilo je 734 tvrdk, od teh 215 inozemskih. 12% razstav-Ijalcev je izjavilo, da niso zadovoljni, 35 %• je bilo zadovoljnih, 53 % pa zelo zadovoljnih. Jako lepo je uspela razstava obrtniških mizarskih izdelkov. Obiskovalcev je bilo 105.000.
Nove predpise za uporabo javnih cest je izdal minister za javna dela. Urejuje se uporaba cest. zgradbe ob cestah, vozni promet, vprašanje poškodovanja cestnih naprav, brziua motornih vozil (50, 15 in 8 km), starost voznikov, dimenzije vozil in tovorov, širina koles, pregled vozov in kaznovanje radi prestopkov.
Zakon o zaščiti domače industrije je izšel ^Službenih Novinahx Tiče se oddaje lesa iz državnih gozdov domačim žagam brez licitacije. Ugodnosti uživajo le žage s kapaciteto okrog
14.000	nr in več tehničnega lesa na leto.
Delavska stranka na Angleškem je pri zadnjih parlamentarnih volitvah zmagala nad konservativno in liberalno stranko. Macdouald, voditelj delavcev, je sestavil novo, delavsko vlado. Ta politični prevrat bo imel velik vpliv na nadaljni razvoj angleške gospodarske politike pa tudi na sveto,vno politiko.
Povečanje uvoza zaznamujemo v mesecu aprilu. Uvozili smo 141-797 ton napram 129-638 tonam v aprilu 1928. v vrednosti 7137 milijona dinarjev napram 65 milijonom dinarjev leta 1928. Ker pa se je naš izvoz dvignil na 615 milijonov dinarjev, znaša naša trgovinska bilanca v aprilu le 98 7 milijona dinarjev napram 185 2 milijona dinarjev v marcu.
Ustanovitev kmetijskih zbornic se je zahtevala na kongresu agronomov naše države, ki se je vrši! prve dni junija v Beogradu in na katerem se je sklenilo, da se združita beograjska in zagrebška zveza v eno enotno organizacijo.
Pogajanja s Turčijo za sklenitev trgovske pogodbe se bodo predvidoma kmalu pričela, ker se je ugodno rešilo vprašanje posestev turških podanikov v naši državi.
Minister dr. Drinkovič je odobril gradnjo palače Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru in kredit 6,000.000 Din; nadalje sklep ljubljanske trgovske bolniške blagajne <rMerkur>, da sodeluje z zneskom pol milijona dinarjev pri gradnji palače «Trgovski dom» v Ljubljani.
Grof Juraj Andrassy, eden najuglednejših madžarskih diplomatov in hud nasprotnik Male antante, je umrl.
Slovenske banke so imele v minulem letu 1928. 6877 milijona vlog. Če primerjamo te številke z onimi iz prejšnjega leta, vidimo povišek vlog za 547 milijona.
Otvoritev progo Rogatec—Krapina. Po vesteh iz Krapine se gradbena dela na železniški progi Hogatec—Krapina bližajo koncu, tako da bo nova železnica na slavnosten način izročena svojemu namenu dne 1. avgusta t. I.
Dva hrvatska gospodarska jubileja sta se vršila v preteklem tednu, in sicer proslava 251etnice obstoja Zveze industrijcev v Zagrebu in 10letnica obstoja Zveze denarnih zavodov v Zagrebu.
vrtnarskih obrtnikov v SHS za ,vso državo, ker pravila ne odgovarjajo niti obrtnemu redu niti društvenemu zakonu in je dobra organizacija vrtnarjev edino le v Sloveniji. V razpravi so bila končno še pravila Vrhovnega obrtniškega sveta. Ker pa se je predložitev teh pravil zaradi njihove izpopolnitve umaknila, se o njih ni sklepalo.
Iz poročila o obrtnem pospeševalnem delu zbornice je razvidno, da je zbornica tekom prve polovice letošnjega leta priredila en avtogenski in dva mizarska tečaja v Celju, en avtogenski in en mizarski tečaj v Mariboru in da priredi v juniju dva avtogenska tečaja (enega za absolvente delo-vodske šole in enega za obrtnike) in en mizarski tečaj na Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Prve dni junija je priredila tridnevni tečaj za zadružne huikcijonarje ,v Ljubljani. Vsi tečaji so uspeli prav dobro in je bilo mnogo prijavljencev odklonjenih zaradi pomanjkanja prostora. Tečaja za zadružne funkcijonarje se je udeležilo 89 udeležencev iz vse Slovenije.
Obrtnih nadaljevalnih šol je bilo v minulem šolskem letu 1928./1929. v vsej Sloveniji 79, od teh 10 novo ustanovljenih. Zbornica je določila za te šole skupno s trgovskimi nadaljevalnimi šolami
200.000	Din. Na obrtne nadaljevalne šole odpadajočo kvoto je obrtni odsek porazdelil na poedine šole po razmerju razredov in učencev, pri čemer se je oziral tudi na važnost poedine šole v strokovnem in nacijonalnem pogledu. Podpore se bodo nakazale, čim bodo odpadle ovire, ki jih zbornici povzroča pobiranje zborničnih doklad zaradi izpremembe davčne zakonodaje.
Sklepi občnega zbora obrtniške »Samopomoči" Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani
z dne 20. maja 1928. in z dne 28. aprila 1929.
1. članstvo.
Clan «Samopomoči» postane lahko vsak obrtnik ali obrtnica, pomočniki, njih zakonski drugi, vdove in sirote po obrtnikih ter uslužbenci zadrug.
Tudi otroke se lahko zavaruje proti polovični pristojbini in polovični podpori od 4. leta naprej kot izredne člane do 21. leta. Starši pa otroke lahko tudi takoj kot redne člane prijavijo ali jih kesneje po prijavi izpreme-nijo iz izrednih v redne člane.
Za otroke se smatrajo: zakonski, nezakonski, po-zakonjeni in osvojeni otroci ter pastorki in rejenci.
Razen teh prjavi vsak član tudi lahko druge rodbinske člane, ki so z njim v sorodstvu ali svaštvu in žive z njim v skupnem gospodarstvu ali pa so nanj gmotno navezani.
V	«Samopomoč» se sprejemajo praviloma samone nad 45 let stare osebe.
Starejše — nikakor pa ne nad 55 let stare — osebe se sprejemajo le izjemoma, in sicer v tprimeru, če jim prej vstop iz kakih posebnih vzrokov ni bil omogočen. To velja n. pr. za rokodelce, kateri se iz drugih pokrajin preselijo v Slovenijo, za več kot 45 let stare novoporo-čene žene in za starše ali svojce, za katere je kak član «Samopomoči» šele sedaj postal dolžan skrbeti ali z njimi stopiti v skupno gospodinjstvo ali podobno.
Kdor se prijavi za pristop, postane član z dnem, ko ga odbor sprejme, toda z veljavnostjo od dne, ko se je prijavil.
Važno: Do 31. julija 1929. se izjemoma še sprejemajo črez 45 let stari obrtniki z znižano pristopnino, in sicer od 46. do 50. leta z 250 Din in od 51. do 55. leta z 300 Din ter se te pristopnine plačujejo lahko tudi v obrokih.
Za te člane je predpisana enoletna karenca in odbor zahteva lahko tudi zdravniško spričevalo.
2.	Članske pristojbine.
a)	Redni mesečni prispevki za posmrtnino.
Da se članstvu olajša plačevanje prispevkov in se zabrani nabiranje večjih vsot, posebno kadar so smrtni primeri zaporedoma v kratki dobi in se s tem naberejo večje vsote, bo od 1. junija 1928. naprej plačeval vsak •član mesečno za dva smrtna primera, to je 10 Din.
Po dosedanjih številnih smrtnih primerih bi moral prav za prav plačevati vsak član mesečno za tri smrtne primere. Ker pa upamo, da ne bodo smrtni primeri več tako pogosti, bomo poskusili samo z dvema in se napravi po potrebi vsake tri mesece obračun ter bi člani primanjkljaj nadoknadili.
Ako bodo pa ti prispevki zadostovali, potem seveda obračun odpade.
Članom, ki so nanovo pristopili, se zaračunijo prispevki od 1. dne istega meseca, ko so se prijavili.
Mesečni prispevki se plačujejo v naprej redno vsak mesec, najkesneje do 10. dne.
Če je le mogoče, naj se plačujejo prispevki v naprej vsaj za tri mesece skupaj, s čimer se olajša delo in se zmanjšajo pristojbine čekovnega prometa.
b) Č la n ar i n a.
Letna članarina kot prispevek k upravnim stroškom znaša za vsakega člana 20 Din in se plača vedno takoj po občnem zboru, na katerem se tudi določa.
c) Pristopnine.
Pristopnine znašajo:
do	30	let . .......................30	Din,
od	30	do	35	let......................50	Din,
od	35	do	40	let.....................100	Din,
od	40	do	45	let.................... 200	Din.
Za izjemni sprejem nad 45 let, a največ 55 let starih članov znaša pristopnina: pri starosti 45 ali 46 let 300 Din, potem pa za vsako nadaljnje leto starosti po 20 Din več, od 51. leta (od 400 Din) dalje pa po 25 Din več, tako da znaša pristopnina pri starosti nad 54 do 55 let 500 Din.
Pristopnine se tudi lahko plačujejo v mesečnih obrokih, katerih višino določa odbor. Obroki se morajo plačevati vsak mesec najkesneje do 10. dne.
3.	Posmrtnine.
1) Za sedanje člane in tiste, kateri še pristopijo do 31. avgusta 1928. znaša podpora 3000 Din.
2) Za tiste osebe pa, ki so pristopile po 31. avgustu
1928.,	je določena podpora takole:
a) za prvega pol leta se ne plača nikaka podpora,
vrnejo pa se vplačane pristojbine, razen članarine;
b) po preteku pol leta znaša podpora 1500 Din;
c) po enem letu članstva 2000 Din; č) po dveh letih članstva 2500 Din;
d) po treh letih članstva 3000 Din.
Odbor ima pravico pri nezgodah ali podobnem, dovoliti podporo, ako manjkajo do predpisanih rokov le kratke dobe.
Ako član umrje in ni še popolnoma vplačal svojih pristojbin, se odtegnejo od posmrtnine.
4. Varnostni sklad.
Da se lahko zadosti členu 10. pravil in da blagajna ; ne pride več v zadrege pri večjih zaporednih smrtnih ! primerih, se ustanovi varnostni sklad, katerega odbor ne sme porabljati brez eodotorenja občnega zbora. Posojila iz varnostnega sklada, namenjena za tekoče izdatke, se ne smatrajo kot poraba.
Iz mesečnih prispevkov tekočega leta se krijejo posmrtnine in upravni stroški. Preostanek iz mesečnih prispevkov se koncem leta preodkaže varnostnemu j skladu. Eventualni primanjkljaj se krije iz dodatnih
I	prispevkov, ki jih predpiše odbor.
Zaključno pripominjamo.
Da ne bo zopet izgovorov, poudarjamo: Vsak član plača mesečno po 10 Din in enkratno letno članarino 20 Din.
Ker se plačujejo mesečni prispevki za tri mesece v j naprej, je treba torej pri prvem vplačilu meseca junija nakazati za mesec junij, julij in avgust 30 Din in pa članarino 20 Din, torej skupaj 50 Din za člana.
Septembra se pa plača za mesece september, oktober in november 30 Din ter ravno toliko meseca decembra za mesece december, januar in februar in prav isto meseca marca za mesece marec, april in maj.
Razume se, da so to le redni prispevki in se doplačila k tem vsotam prištejejo.
Vsak plačnik naj porabi samo eno položnico za svoja vplačila tudi če plača za več članov in več mesecev skupaj, ker nekateri plačajo kar za pol leta naprej, da so potem brez skrbi.
Takim pa, ki plačujejo za tri ali več članov, je dovoljeno plačevati pristojbine mesečno.
Kdor to želi, naj se obrne na Samopomoč, da jim pošlje potrebno število položnic.
Iz organizacij.
Obrtniške gospodarske zadruge v Srbiji. Po
podatkih Glavnega saveza obrtnih zadrug v Beogradu je število obrtnih gospodarskih zadrug sledeče: kreditnih 40, nabavljalnih 20, predelovalnih 23 z več tisoč organiziranih zadugarjev. Število kreditnih in nabavljalnih zadrug ej naprain prejšnjim letom naraslo, predelovalnih zadrug pa padlo.
Medstrokovni odbor obrtnikov v Zagrebu je
imel 26. maja sestanek delegatov, katerih šteje 66 od 22 strokovnih organizacij. Sprejete so bile resolucije, ki zahtevajo uveljavljenje ustroja enotnega obrtnega zakona in se nanašajo na ureditev zbornic. V tej organizaciji je 25 tapetnikov,
11	tesarskih mojstrov, 35 urarjev, 18 zobo-tehnikov, 22 mehanikov, 40 medičarjev, 40 čevljarjev, 50 ključavničarjev, 35 brivcev, 40 elektrotehnikov, 35 fotografov, 39 stavbenikov, 25 knjigovezov, 190 krojačev, 60 kleparjev, 28 krovcev, 15 slaščičarjev, 50 slikarjev in ličarjev, 26 steklarjev, 118 mizarjev, 16 dimnikarjev, 34 pekov, 11 sedlarjev, 29 kolarjev in kovačev in 24 mesarjev. V uvodnem poročilu se tajnik, g. A. Lesnik, spominja tudi stikov s slovenskimi obrtniki ob priliki občnega zbora Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani
ter pozdravlja širokogrudno razumevanje Slovencev za skupno stanovsko delo.
Pripravljalni odbor za ustanovitev Zadruge lesnih strok v Ormožu je predložil ,v odobritev pravila. Zadruga naj bi obsegala okroglo 60 članov (mizarji, strugarji). Kolektivne zadruge okoliša se upirajo ustanovitvi te zadruge, ker bi z izločitvijo teh strok preveč oslabele. Ker ne gre za ustanovitev strokovne, temveč mešane zadruge in vlada baje nesoglasje med prizadetimi obrtniki, ni pričakovati, da bi veliki župan potrdil pravila.
Razno.
Čekovne vloge pri poštni hranilnici so se koncem zadnjega meseca dvignile na 651-6 milijona dinarjev, dočim so znašale prejšnji mesec 4922 milijona dinarjev.
Cene kruhu. Mestni magistrat v Ljubljani je zopet pritisnil na peke, da znižajo ceno kruhu. Peki pristajajo na znižanje v razmerju cene 1 kg kruha = 1 kg moke + 1 Din. Neumestno je, da se tretirajo gotova še viseča vprašanja prehitro in bombastično v javnem časopisju, kakor se je to zgodilo po seji tržnega nadzorstva zaradi krušnih
I	cen. S tem se povzroča le nepotrebno razburjenje | med obrtniki in konsumenti.
Avtogenski tečaji. Zbornica za trgovino, obrt
I	in industrijo prireja na Tehnični srednji šoli dva avtogenska tečaja. Prvi, ki je namenjen za absolvente delovodske šole in traja pet dni, se je otvo-ril v ponedeljek 10. t. m. ob prisotnosti zborničnega podpredsednika g. Ogrina, obrtnega referenta g. dr. Pretnarja in direktorja Tehnične srednje šole g. Reisnerja. Udeležencev je nad 30. Drugi tečaj, ki je namenjen za obrtnike in bo trajal 10 dni, se otvori v soboto 15. t. m. Prijavljencev je že sedaj okrog 34.
Vodna ondulacija. Pravkar je izšla za brivsko-frizerski obrt jako zanimiva brošura «Vodena ondulacija u reči i slicii, ki jo je spisal Stevan Lu-kinič, frizerski mojster v Beogradu, Pasaža Akademije nauka. Brošura obravnava na 30 straneh na izčrpen in temeljit način tehniko vodne ondu-lacije. Besedilo nazorno pojasnjuje 70 slik. Brošura je prva te ,vrste v Jugoslaviji ter bo jako dobro služila našim brivsko-frizerskim mojstrom in naraščaju. Priporočamo zato, da si nabavijo to poučno strokovno delo. Cena brošuri je 30 Din.
Dobave.
Dne 26. junija t. 1. gfede oddaje popravila ur na progah železniške direkcije Sarajevo. — Dne 24. junija t. 1. pri Upravi barutane v Kamniku glede dobave 1500 m3 lesa. — Dne 25. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede naprave in montiranja instalacije za centralno odvajanje dima v kurilnici na postaji Novi Sad; dne 26. junija t. 1, glede dobave 340.000 kg belega ne-gašenega apna. — Dne 26. junija t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje, ,v Beogradu glede dobave 212.500 komadov kartonskih škatlic za cigarete; dne 27. junija t. 1. pa glede dobave večje množine spojnic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 21. junija t. 1. se bo vršila pri Gradbenem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave pohištva ter k opremi postaj spadajočega orodja. (Pogoji so na vpogled pri istem odelenju.) — Dne 24. junija t. 1. se bo vršila pri Direkciji pošte in telegrafa v Ljubljani ofertalna licitacija glede dobave zimske službene obleke; dne 25. junija t. 1. pa glede dobave letne službene obleke. (Pogoji so na vpogled pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani.) — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 20. junija t. 1. ponudbe glede dobave 1 električnega vitlja. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21. junija t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg tračnih žebljev; do 27. junija t. 1. pa glede dobave kretnic. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Saobračajno-komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. junija t. 1. ponudbe glede dobave brizgaln na kolesih in 1 brente; do 24. junija 1.1. pa glede dobave 2500 brezovih metelj brez držajev. — Dne 26. in 27. junija t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertalna licitacija glede oddaje prekladanja blaga
iz normalnih in ozkotirnih vagonov na postajah Bosanski Brod in Kruše,vac. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo ,v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Pri Glavnem sanitetskem slaga-lištu v Zemunu se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: dne 26. junija t. 1. glede dobave 13.000 komadov volnenih odej; dne 27. junija t. 1. glede dobave 22.000 komadov perila; dne 1. julija t. 1. glede dobave 53.000 komadov rjuh in blazin; dne 3. julija t. 1. glede dobave 18.000 parov nogavic in 24.000 komadov brisač; dne 5. julija t. 1. glede dobave 7000 komadov slamnatih blazin in 2500 komadov žimnatih blazin; dne 8. julija t. 1. glede dobave 160 komadov košar za sanitetni material; dne 10. julija t. 1. pa glede dobave 3000 nosilnic za ranjence. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem slagalištu.) — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 21. junija t. 1. pri Inženjerskem odelenju Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede oddaje krovskih del.na zgradbi intendantskega skladišča v Mariboru. — Dne 20. junija t. 1. pri Upravi državnih mono-	polov, ekonomsko odelenje v Beogradu glede dobave raznih vrst papirja. — Dne 22. junija t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 400.000 komadov opeke. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 17. junija t. 1. ponudbe glede dobave 200 kg suboks-barve; do 27. junija t. 1. pa glede dobave merilnega orodja. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino,	obrt in industrijo v Ljubljani. — Gradbeno (jelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 18. junija t. 1. ponudbe glede dobave različnega lesa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem odelenju.) — Do dne 1. julija t. 1. sprejema direkcija državnih železnic v Subotici ponudbe za dobavo 1000 m plinskih cevi, do 2. julija t. 1. pa za dobavo 250.000 komadov opeke. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.)
	Restavracija .Ljubljanski dvor* vljudno vabi vse cenjene kolege-obrtnike, nadalje trgovce, trgovinske potnike in vse slavno občinstvo k obilnem obisku. Izborna domača in primorska kuhinja ter izvrstna samo pristna vina. Abonenti se sprejemajo. 1^* Najsolidnejše cene! “‘fM Z odličnim spoštovanjem PETRIČ	Najugodnejši nakup oblačil lastnega izdelka na veliko in malo kakor tudi moško perilo samo na veliko nudi tvrdka JOS. ROJINA LJUBLJANA Alek sandrova cesta štev. 3.
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE DOVOLJUJE POSOJILA NA MENICE IN KREDITE V TEKOČEM RAČUNU VSEM KREDITA ^ ZMOŽNIM OSEBAM IN TVRDKAM		
SKF
KROGLIČNA LEŽIŠČA in
dvodelne JERMENICE,
to so priznano najboljši švedski izdelki, lahko vedno dobite iz tovarniške zaloge pri tvrdki
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in stroji Ljubljana
Dunajska cesta št. 16.
Kreditni zavod za trgovino in indnstrijol
Ljubljana, Prešernova ulica št. 50. (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon št. 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd.
Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika.
Ceniki franko. Prodaja na obroke.
„TRIBUNA“ F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov,
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4.
ELEKTROINDUSTRIJA
BERGODAC & C°-
d. z o. z,
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica štev. 6.
lajvečja Izbira splošnega elektro-instalacljskega materiala, žarnic, svetilk, elektro-aparatov in strojev. Sortiran RADIO-oddelek.
L. Mikuš
tvornlca daSnlkov
Ljubljana
Mostni trg 23
DitunUMO 188».
Skrbno lid^»w«njq! NaJvcCJi Izbori NajnUJe ceno! Preobleko I Popravila!
OBRTNA BANKA
v Ljubljani
Centrala: Kongresni trg 4. Podružnica: Ljutomer
Telefon št. 2508	Telefon	št.	2608
Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 12.051
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in uv dustrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno vise.
Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič. Urednik Milko Krapež. - Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani (Miroslav Ambrožič). Vsi v Ljubljani