List 45.
Snetje.
Ker se kmetovavci že veliko let trudijo vzroke zvediti, iz kterih snetje izvira, in ker so že skušali sto in sto pouiočkov , s kterimi bi se dalo pregnati, je lani neka nemška kmetijska družba očitno v p r a š a n j e m e d k m e t o v a v c e razglasila, ji povedati: v čim obstoje vzroki sne tj a in s kterimi po m očki  se  dajo  odverniti?
Marsikteri kmeti ček si bo sam pri sebi mislil: „kaj tega ne vedo? to bi jim jez pač lahko povedal.'44 — Prijatel počasi! de se ne opečeš. Tu velja resnico in ne le in eni te v; kar ni goto vi g a.
v vsili okolišinahpoterjeniga, to nič ne velja. Tudi na Nemškim je na to vprašanje veliko odgovorov vkupej prišlo", tode kar je eii kmetovavec terdil, je drugi zavergel, in navskriž-besedi ni bilo ne konca ne kraja. Nar bolj skušeni možje, kte-rim le resnica, ne pa lastna terma kaj velja, so zastran imenovaniga vprašanja v temle edinih misel bili: Vzroki snetjaviga žita somnogo-verstni in posebno je spri d en o seme, nap čn o obdelovanje njiv in nasprotno vreme tega krivo. Ni mogoče, vselej sne tj a odverniti, ker vreme ni v naših rokah. Nar bolje jo bo pavunder tisti kmetovavec opravil in bo svoje žito
178
snet ja obvarval, ki za setev vselej čisto z d r a v i g a sernja zbere, ki njivo p rešilno ne p o gnoji, in nategama po gnojenji žita ne v seje. Dostikrat je že skušnja pokazala, de je na tistih mestih ; kjer je gnoj dalje časa na kupu ležal, nar več snetjaviga žita bilo. — To so nar bolj poterjene skušnje, ktere je zgorej imenovana kmetijska družba razglasila. Mi jih tukaj kmetovavcam zato oznanimo, de bi se tudi oni zvesto po njih ravnali.