Celje - skladišče D-Per
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
Delovna konferenca članov Zveze komunistov pri nas
Pred dnevi je bila v tovarni delovna konferenca tovarniške organizacije Zveze komunistov/ Te konference so se udeležili tudi Olga Vrabičeva, predsednica kulturno prosvetnega zbora zvezne skupščine. Franc Leskošek — Luka, predsednik ZZB SRS, Andrej Marinc, sekretar Občinskega komiteja ZKS in Zdravko Trogar, predsednik Občinske skupščine v Celju.
Navzoče člane ZK je o delovanju članov ZK v pogojih družbeno gospodarske reforme seznanil sekretar tovarniškega komiteja Zveze komunistov Franc Berginc (poročilo povzemamo v celoti).
POROČILO SEKRETARJA
Namen, današnje delovne konference je, da se seznanimo z nalogami v pogojih gospodarjenja ob novih ekonomskih ukrepih in družbenih dogajanjih, kar skupaj imenujemo družbeno gospodarska reforma. Nekateri več, drugi manj smo že spoznali nove, mnogo težje gospodarske pogoje, ki narekujejo racionalnejše poslovanje, vsestransko boljše strokovno delo in uspešnejšo samoupravno politiko.
Pri reševanju teh problemov ipa ne smemo mimo nekaterih specifičnih pogojev podjetja. Že obrabljene trditve, da imamo iztrošeno strojno postrojenje, da je glavna proizvodnja nizko akumulativna, da so nekateri proizvodi družbeno rentabilni, podjetje pa jih proizvaja z izgubo, vplivajo akutno na vsa področja dela in življenja v podjetju. Mali skladi, ki jih podjetje ustvarja z velikimi napori, nam ne dajejo dovolj energije. Dostikrat ni najbolje sinhronizirana proizvodnja, pa tako izostane potrebna gibčnost med strokovnimi službami in obrati. Pomanjkanje potrebnih investicij za obnovo podjetja, duši potrebno vsestransko iniciativo pri delu. V takih pogojih dela, tovariši, komunisti, se od nas zahtevajo enotnejša idejna stališča. V preteklosti so naša stališča imela v večji meri značaj samokritičnega pristopa k obravnavanju posameznih
problemov. Enako kot otrok, ki z jokom opozori okolico., da je zan/ neugodno, smo mi opozarjali nase. Menim, da takšen pristop k delu v današnjih pogojih družbeno političnega dela ne bo rodil prepotrebnih akcij in stališč. Danes je čas, da se pogovorimo, da iznesemo svoje poglede, kako naj delamo.
Sprovajanje gospodarske reforme je vplivalo tudi na družbeno vlogo članov ZK. V pogojih samoupravljanja in demokratizacije družbe se spreminja dosedanja vloga ZK. Zmanjšuje se operativna vloga in oblastvene metode delovanja. V preteklem našem delu smo imeli večji monopol v akcijah, konkretneje so naše odločitve posegale v poslovanje in delo delovne organizacije. Nove naloge nas komunistov.so, da se načelno pomenimo o naših izhodiščih in stališčih do problemov v podjetju. Ta skupna stališča bomo utrjevali na sestankih osnovnih organizacij, neposredno pa jih bomo uveljavljali preko naših članov, ki bodo voljeni v samoupravne organe. Kot veste je naš osnovni usmerjevalec vsega dela samoupravljanje. Samoupravljanje kot družbena oblika vodenja dela je v razvoju. Posebno dobiva poglobljene naloge v sprovajaoju družbeno gospodarske reforme. S tem, ko se vloga neposrednega proizvajalca v večji meri kaže v samoupravljanju, je ZK še obdržala vlogo nosilca naprednih teženj delavskega razreda. Težnje delavskega razreda, tovariši, so vsem nam jasne. Naše delo moramo organizirati tako, da bomo zmogli pritisk tujega tržišča ali z drugimi besedami, da bomo enakopraven partner našim konkurentom in si tako zagotovili v prvi vrsti delo, kot edino silo razvoja. To je osnovna naloga pri načrtovanju poli-
Kandidati za člane v organe upravljanja
DNE 11. MARCA 1967 SO BILI ZBORI DELOVNIH LJUDI PO VSEH NAŠIH VOLILNIH ENOTAH, NA KATERIH SO BILI PREDLAGANI KANDIDATI ZA ČLANE CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA, OBRATNIH DELAVSKIH SVETOV TER SVETOV DELOVNIH IN POSLOVNIH ENOT. ZBORI DELOVNIH LJUDI SO DOBRO USPELI, SAJ JE BILO VEČIDEL KANDIDIRANIH VEČ KANDIDATOV KOT JIH BO POTREBNO IZVOLITI, POLEG TEGA PA JE TUDI PRECEJŠNJE ŠTEVILO ŽENA NA KANDIDATNIH LISTAH. SKUPAJ KANDIDIRA 182 MOŠKIH IN 61 ŽENA. ZA ČLANE CDS KANDIDIRA 45 MOŠKIH IN 12 ŽENA. VOLILCI BODO IMELI TOREJ 30. MARCA ZAŽELENO IZBIRO NA VOLITVAH.
OGLEJMO SI SEDAJ, KATERE ČLANE KOLEKTIVA SO KANDIDIRALI V POSAMEZNE ORGANE UPRAVLJANJA ZBORI DELOVNIH LJUDI PO VOLILNIH ENOTAH.
V emajlirnici so kandidirali za člane centralnega delavskega sveta naslednje: ČATER Franca, GOLOGRANC Stanka, KLOKOČOVNIK Franca, KOLAR Josipa, KV ARTIČ Marjana, LAH Viktorja, PIJ STEK Gertrudo, ZDOLŠEK Marijo in ŽNIDAR Friderika.
Za člane obratnega delavskega sveta obrata emajliranih, pocinkanih in aluminijastih izdelkov pa: CAREVLč Ivana, DRAME Hinka, POTOČAN Ferda,
SIVKA Viljema, SLOKAR Rudolfa, SVET Draga, ŠTIFTER Izidorja.
Za člane delavskega sveta emajlirnice: BADNJIČKI Silvestra, DEŽELAK Magdo, DIMEČ Franca, GAJŠEK Antona, KOLAR Josipa, MNSUTI Alojza, MEC Zdenko, MURŠIČ Ivana, PETERLE Marjano, PRIŠ Martina, PLANKO Matildo, ŠKOBERNE Marijo, ŠPES Anico, TRZAN Rozalijo, TURNŠEK Stanka in ZALOKAR Milana.
(Nadaljevanje na 2. strani)
tike samoupravljanja, obenem pa obveza vsakega posameznika, da pripomore k uspešni realizaciji.
Rad bi se dotaknil nekaterih problemov znotraj podjetja. Prvo tako vprašanje je vprašanje ekonomskih enot. Vsi vemo, da smo z njimi hoteli v večji meri angažirati notranje rezerve kot so: znižati stroške proizvodnje z racionalnejšim delom, povečati proizvodnjo na posameznika in sorazmerno temu zgraditi metode delitve osebnega dohodka po vloženem delu. Da zmore vse te naloge ekonomska enota mora biti tudi v tehnološkem pomenu zaključena celota. Med našimi ekonomskimi enotami
skoraj ne najdemo takšne, ki bi dosegala vse te kriterije. Med njimi pa jih je veliko takih, ki ne krijejo stroškov proizvodnje z dohodkom. Take ekonomske enote bi po teoriji decentrali-stov bilo treba takoj ukiniti, tiste pa, ki so rentabilne gojiti. Menim, da v takih problemih moramo komunisti preko samouprave poizkusiti najti najpra-vilnejšo pot. Samoupravljanje mi neka shema, recept po katerem naj bi se slepo ravnali, marveč sestoji 'iz konkretnih gospodarskih akcij. Ce bomo z razdelitvijo pičlih skladov, ki jih.ustvarjamo z velikimi napori krpali male boleče rane ekonomskih enot bomo nedvomno (Nadaljevanje na 3. strani)
UPRAVNI ODBOR JE NA ZADNJI SEJI PROUČIL POROČILO KOMISIJE,
KI JE IMELA NALOGO PROUČITI UMESTNOST NADAUNEGA OBSTOJA INSTITUTA EMO KOT SAMOSTOJNEGA ZAVODA, ODNOSNO VKLJUČITEV INSTITUTA V ORGANIZACIJSKI SESTAV TOVARNE. PO ŽIVAHNI
IN BURNI RAZPRAVI JE UPRAVNI ODBOR PREDLAGAL CENTRALNEMU DELAVSKEMU. SVETU, DA ODLOČI O TEM VPRAŠANJU DELOVNA
SKUPNOST Z REFERENDUMOM O NADALJEVANJU USTANOVITELJSKE PRAVICE ALI PA CENTRALNI DELAVSKI SVET NA PRVI SEJI.
OB ČASU, KO SMO REDAKCIJO ZAKLJUČILI, SE ČLANI CDS ŠE NISO SESTALI (op. uredništva).

Kandidati za člane v organe upravljanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
V	predelovalnici kovin so kan-
didirali za člane centralnega delavskega sveta:	ČERENAK
Marijo, COKLIC Edija, JERŠIČ Ivana, KLOPOT AN Slavka, KOLENC Franca, KOSEC Jerneja, LEBAN Ferda, VOGA Ano.
Za člane obratnega delavskega sveta obrata emajliranih pocinkanih in aluminijastih izdelkov pa: GAJŠEK Stanka, LUGARIČ Štefana, PODLINŠEK Jožico, PILKO Ernesta, PUR Rudija, STRAŠEK Miho, TURNŠEK Danico, VRENKO Romano, ZOTTL Vinka.
Za člane delavskega sveta predelovalnice kovin: BINCL Katico, GOLČM AN Jožeta, JELEN Franca, JURJEVIČ Ivana, KNEZ Vinka, KOSMAČ Cirila, LAH Štefana, LIPIČNIK Marijo, MEZE Andrija, MIKOLA Albina, MOTOH Faniko, PIN-TER Faniko, PONGRAŠIČ Alojza, SRAMEN Franca, ZUPANC Marijo.
V	dekor oddelku so kandidirani za člane centralnega delavskega sveta: BRATINA Janko, GRIČAR Marija, NOVAK Olga, PERNAT Nada, in TAUŠLO-KER Jože.
Za člane obratnega delavskega sveta obrata emajliranih, pocinkanih in aluminijastih izdelkov pa: REZAR Majda, FIDER-ŠEK Betka, MARKIČ Marija.
Za' člane delavskega sveta dekor oddelka: BORŠTNAR Jelena, BRATINA Janko, ČUVAN Viktor, GMAJNER Fanika, KRESNIK Ema, LUBEJ Justina, MARKIČ Marija, POVŠNAR Berta, ZAGOZDA Irma, ZAG-MAJSTER Stanko.
V	pocinkovalnici sta kandidirana za člana centralnega delavskega sveta: KOMPLET Ludvik in MOHORKO Vinko.
Za- člana obratnega delavskega sveta obrata emajliranih, pocinkanih in aluminijastih izdelkov pa: ČIŽIČ Stjepan in VEBER Jože.
Za člane delavskega sveta po-cinkovalnice: BLAZNIK Anton, CIRKULAN Adolf, GOLEŽ Stanko, JESENIČNIK Pavel, KORUZNJAK Cvetko, ZBIČAJ-NIK Ivan in ŽLAVS Dominik.
V	delavnici radiatorjev so kandidirani za člane centralnega delavskega sveta: BRUN-ŠEK Marija, MALIN Srečko, ŠUMEČ Anton, VODEB Franc in ZUPANC Jože.
Za člane obratnega delavskega sveta obrata toplotnih naprav: ČUDEN Štefka, REBERŠAK Slavko, REPIČ Franc, ŠKRUBEJ Franc in ŽNIDER Marjan.
Za člane delavskega sveta delavnice radiatorjev: AGREZ Karolina, BELAK Ervin, JEVŠE-VAR Miha, KOŽEU Franc, KU-CERA Milka KUŽNER Adolf, PELC Alojz, kEBERSAK Ferdo
in STRITI Franc.
V	delavnici kotlov kandidira za člana delavskega sveta MA-RODI Jože.
Za člane obratnega delavskega sveta obrata toplotnih naprav pa: KLOKOČOVNIK Martin, P INTER Jože, PRIMOŽIČ Emil in VIDMAR Gabrijel.
Za člane delavskega sveta delavnice kotlov kandidirajo: BOLARIČ Ivan, GROSEK Jože, KORBAR Peter, MARODI Jože, PRTIMOŽIČ Emil, STAN/ČIČ Zvonko, TAMŠE Vinko in VIDMAR Gabrijel.
V	obratu odpreskov in avto-koles kandidira za člana centralnega delavskega sveta DO-BRŠEK Rozika.
Za člane obratnega delavskega sveta obrata odpreskov in avtokoles pa kandidirajo: ARN-ŠEK Ivan, BAUMGARTNER Mirko, BOŽNIK Leon, GREJAN Edvard, KAJBA Ivan, KOSEC Vili, MESTINŠEK Marija, POTOČNIK Janez in PRELOGAR Maks.	J
NEL Franc, ŠLEZINGER Oto in TURK Vera.
Kandidati za delavski svet vzdrževalnih služb so: ANT LEJ Franc, GOSTENČNIK Ivo, KAČ Marica, KVARTIČ Rudi, SEDOVNIK Alenka, ŠKOBERNE Avgust, ŠULGAJ Viljem in ZOL. NIR Franc.
V	vzdrževalni službi kandidirajo za člane delavskega sveta tehničnih poslovnih enot: BELAK Gvido, BOBNAR Vinko, GRUBER Jože, KOTNIK Friderik in KOVAČIČ Gusti.
Za člane delavskega sveta vzdrževalnih služb pa kandidirajo: BARLE Milan, BREZNIK Vlado, GRUBENŠEK Franc, JOŠT Franc, KNEZ Maks, KOŠIR Ernest, KRAJNC Teodor, LEKOVŠEK Ludvik, STROPNIK Rudi, TELIČ Miroslav, TKALEC Josip.
V	službi tehnične kontrole kandidirajo za člane centralnega delavskega sveta: KORPNIK
Franc Leskošek — Luka in Andrej Marinc na obisku v tovarni.
V orodjarni kandidirajo za člane centralnega delavskega sveta: BOŽIČ Franc, ŠRAML Franc, GOLOB Anton, GUBENŠEK Jože in TREBOVC Avgust.
Za člane obratnega delavskega sveta orodjarne pa kandidirajo:	CENE Marjan, ČAKŠ
Franc, DRŽ AN Ivan, FOJS Ivan,
KONČAN Peter, KONČAN Vili,
OŠTIR Emil, ŠALEJ Herman,
ŠALEKAR Erih, TOPLIČANEC Štefan, VRANC Albin, ŽEMVA Jože in ŽIDAN Albin.
Pripravljalne službe kandidirajo za člane centralnega delavskega sveta: ČERNE Dimitrija,
MLAKAR Ignaca, SMOLA Feliksa, ŠTORMAN Rada‘ UDRIH Slavka.
Za delavski svet tehničnih poslovnih enot pa kandidirajo:
KOŠIR Silvester, MURKO Joie,
PETELINŠEK Marjan, PETER-
Stanko, LIHTENEGER Herman, SELIČ Marija in ŽIBRET Olga.
Za člane delavskega sveta službe tehnične kontrole pa kandidirajo: APAT Anica, BOGDANOVIČ Zvonimir, BOŽIČ Alojz, DOBERŠEK Berta, GAJŠEK Anton, KOROŠEC Hedvikar OŠTIR Jože, POGAČAR Antonija, PRATNEKAR Stevo, ROJC Ivo, SELIČ Marjan, SLA-TINEK Franc, TERCE Nada in VANOVŠEK Kristina.
Za sektor prodaje in zunanje trgovine kandidirata za člana centralnega delavskega sveta FEDERNSBERG Anton in PILIH Marjan.
V	delavski svet sektorja prodaje in zunanje trgovine pa kandidirajo: ČATER Jožica, GUBENŠEK Ivo, MEDVEŠEK Bruno, PERLIč Zvonko, PAV-ŠAR Franc, PLATOVŠEK Slava, ONIČ Miroslav, REGORŠEK Štefka, ŠKRUBEJ Antonija, SOPAR Julijana, VUDLER Ida in ŽOHAR-Karel.
V	upravno administrativnih službah kandidirajo za člane centralnega delavskega sveta: CVEK Marjan, KOKALJ Marjan, PAVLOVIČ Ljubomir, ŠPES Ivan, VIZJAK Slavko in ZAJC Ivanka.
V	delavski svet upravno administrativnih služb pa kandidirajo: BRENČIČ Albin, GRU-BIČ Berta, JORDAN Silva, KOSEC Anton, KOTNIK Lambert-, KOŽELJ Vida, ODAR Otmar, PIRŠ Anica, ROJEC Anton, SU-HOLEŽN1K Greta, ŠALEKAR Dragica in ZLATOLAS Stane.
V	obratu kemičnih izdelkov kandidirata za člana centralnega delavskega sveta KOLARIČ Karel in ŠČANČAR Franc..
V	obratu VI — Kruševac, kandidirajo za člane centralnega delavskega sveta: RANKO-Vlč Miodrag, MILENKOVIČ Milosav, PROKIČ Radiša in RADOSAVLJEVIČ Velisav. cm
Delovna konferenca članov
dosegali nekatere uspehe. Vprašati pa se moramo, ali bo podjetje v celoti kot ekonomska enota uspešnejša, če centraliziramo sredstva in jih vlagamo v večje rekonstrukcije in tehnološke izboljšave in v dograditev novih kapacitet. Tovariši, z decentralizacijo smo dosegli nekatere dobre rezultate, ki jih je treba še dalje gojiti.
Kot drugega vprašanja bi se rad dotaknil zveze ali odnosa med strokovnim vodenjem podjetja in politiko samoupravnih organov. Že dolgo govorimo o tem, da sta to dve funkciji, ki sta med seboj operativno različni. Samoupravni organa naj bi širše načrtovali politiko in smernice dela v podjetju, strokovne službe pa so edine dolžne te naloge izvajati. V praksi se ti dve funkciji dostikrat prepletata in prihaja dostikrat do maratonskih sej upravnega odbora ali do slabo, ne dovolj strokovno pripravljenih predlogov. Menim, da bomo samoupravljanje lahko poglobili samo z dvema akcijama. Pred nami so volitve v interne samoupravne organe. Volimo tja tiste člane, ki poznajo problematiko svojega obrata Svoje okolice in ki bodo s svojo neposredno objektivnostjo pripomogli k obravnavanju problemov. Drugi še važnejši pogoj je efektnejše strokovno delo vseh strokovnih služb. Vprašam tu sodelavce, ki opravljajo kakršnokoli strokovno delo, če se čutijo pri svojem delu polno angažirani. Metode dela po liniji najmanjšega napora so naše vsakdanje obldike dela. Tovariši, v ekstenzivnem gospodarstvu, ko so rasla nova postrojenja hitreje, kot pa je biila priprava in vzgoja kadra za no-ve naloge, je bila vsaka količina znanja, ki ga je nekdo prinesel na novo delovno mesto zaželena, v intenzivnem gospodarjenju — to je naša reforma — pa to ni dovolj.
Tudi v, našem podjetju opažamo, da imamo nekaj kadra, ki v celoti ne zadovoljuje postavljenim kriterijem. Po mojem mnenju v podjetju to ni kritičen problem. Na vodilnih delovnih mestih imamo kader, v katerega ima kolektiv v glavnem zaupanje. Večje težave so v prevelikem 'administrativnem' pristopu k delu. Med službami in obrati se pretaka reka administrativnih aktov. Kriteriji v prihodnje bodo morali biti drugačni. Večja poslovnost bo zahtevala tudi specializacijo v administraciji in tu pričakujemo rešitve v koriščenju IBM postrojenja, Za preverjanje strokovnosti posameznih sodelavcev prihajajo novi kriteriji, ki bodo rodili potrebne pogoje za rast večje aktivnosti posameznikov.
Ne samo administrativno določilo reelekcije, ampak kriterij rentabilnosti vodenja dela, uspešnosti, ki jo bo čutil podrejeni sodelavec, bodo odločali o rasti novega strokovnega in vodilnega kadra. Ustvariti moramo pogoje,jda bo strokovna od-ločitev z vso svojo resnostjo pritegnila samoupravlja-lca k odločitvi in pristanku nanj. Vsakemu neuspehu moramo najti korenine v nestrokovnosti ne pa v samoupravljanju. To so osnovni pogoji, ki bodo ustvarjali pogoje takozvane tehnične revolucije, o kateri veliko slišimo in beremo. Vzporedno s takim delom bomo poglobili samoupravljanje. Na koncu tega vprašanja bi rad apeliral na vse strokovne sodelavce, člane in nečlane, sotovariše, da povečamo efektnost našega dela. Če smo pri delu preveč tehnokratski, pomislimo na družbeno vlogo, ki jo ima naše delo, pa bomo našli najboljši popravek. To
si želijo sodelavci iz direktne proizvodnje, ko govore: »Vi ste zaradi nas.«
Naslednje vprašanje, o katerem bi želel spregovoriti je vprašanje delitve po delu. Pri nadaljnjem reševanju tega problema se bo pokazala naša zrelost. Vi vsi veste, da smo v preteklem letu osvojili nove kriterije, ki so na novo formirali odnose pri delitvi osebnega dohodka. Postaviti tu trditev, da imamo neko absolutno dobro rešitev je problematično. Pii nas imamo vpeljano takoimeno-vano analitično oceno. V pogojih dela na zapadu je zelo uporabljena metoda, verjetno podprta z uspehi, ki jih dosega. Na to stalno osnovo prejemamo še gibljivi del osebnega dohodka, ki je izraz večjega ali manjšega angažiranja za določati mesec. Ko seštejemo ta dva vpliva se ob rezultatih razhajamo. Če prihaja do prevelikih razlik med enotami, smo za uravnilovko, če jih ni, ni sti-
Zveze komunistov pri nas
muilativno razmerje, ki smo si ga postavili z analitično ocena pa variira iz meseca v mesec, Ta problem rešiti ni lahko. Venomer je potrebno strokovno zasledovati to gibanje in objektivno posredovati samoupravnim organom in vodstvenemu kadru, da lahko tako tolmačijo vsem sodelavcem. Zato pozdravljam akcijo UO, da mesečno temeljiteje z več zornih kotov razčisti problematiko. Mnenja sem, da bi sprejete kriterije za delitev še poglabljali, posebno pri merjenju gibljivega dela osebnega dohodka pri strokovni službi. Ne mislim pri temi na kakršnokoli obliko osebne ocene, za katero verjetno še nismo zreli, kot bolj na to, da bi čim bolj kontrolirali zunanje vplive na sistem delitve osebnega dohodka. Vzporedno moramo odgovoriti na vprašanje, ali je bilo nujno, znižati osebne dohodke v podjetju. Upam, tovariši, da bomo ustvarili vsak
v idejno politično gonilno silo.
te hočemo, da bo ZK uspešno delovala moramo predvsem dobiti v svoje vrste take ljudi, ki bodo podpirali politiko gospodarske reforme.
Člani ZK naše delovne organizacije so se že seznanili z novimi nalogami na sestankih osftovnih organizacij. Interno organizacijo, ki smo jo sprejeli na 'letni' konferenci negujemo. Tovarniški komite meni, da nekatere CK) ZK bolje, druge ihanj uspešno opravljajo svojo nalogo. Opažamo lahko izstopanje; članov iz ZK. Največkrat ja vzrok neplačana članarina za dalj časa, opaziti pa je že tudi vpliv novih nalog članov ZK. Od letne konference smo sprejeli tri nove člane v naše vrste, devet pa jih je izstopilo.
Za nami so tudi razprave o organizaciji ZK v občinskem merilu. Po predlogu in diskusijah na občinskem komiteju se nam obeta, da bomo tudi v prihodnje delovali kot zaključena! organizacijska celota v podjetju. Zaradi tega sem mnenja, da se bomo morali večkrat sestati na podobnih delovnih konferencah. Upam, da bomo z današnja 'debato o problemih, ki jih 'bosta načela referata in druge razprave potrdili potrebnost takih oblik dela. * lo
Po poročilu sekretarja organizacije ZK je o sedanjem položaju v podjetju obširno poročal glavni direktor Lojze ligo. To poročilo je najprej obsega-
lo pregled izpolnjevanja planskih halog v prvih dveh mesečih letošnjega leta, in podrobno problematiko, ki v posameznih obiatih vpliva na izpolnjevanje natog. Ker smo o tem v Etnaj-lircu že poročali, tega dela poročita ne bomo objavljali. Nadaljevanje poročila pa pruiaša čelovito sliko sedanjega položaja v naši delovni organizaciji s posebnim ozirom na problematiko posameznih služb, s poudarkom na razvoju novih proizvodov in izboljšav, z analizo rentabilnosti proizvodnje in navajanjem širše problematike v perspektivi. Poročilo se v svojem drugem delu posebej dotika problema Instituta EMO, nato pa prinaša še glavne pokazatelje, ki jih je pokazala anketa o uspešnosti vodilnega kadra — vse to pa objavljamo v celoti.
svoje stališče, da je to bilo potrebno, ko bomo slišali poročilo vodstva podjetja. Zavedati se moramo, da se nam vsak tak 'korak v novih pogojih gospodarjenja, lahko še kako obrestuje, vsaka neprevidnost pa še huje maščuje.
Na koncu bi se rad dotaknil še vprašanja reorganizacije ZK. Kot sena že povedal dobiva ZK v samoupravni družbi drugačen položaj. Elementi oblasti, ki jih je imela ZK v preteklosti so se prenesli na samoupravne organe. V preteklosti, ko se je ZK borila s teh položajev za večjo vlogo delavskega razreda, so se vzporedno pojavljali negativni pojavi. Posamezni člani komunisti so se vzpenjali na odgovornejša delovna mesta, pri tem pa je splahnel pri njih občutek za okolico in sredino, v kateri se je oblikoval — postali , so pasivni. Takim pojavom bomo prišli na kraj s krepitvijo samoupravnih odnosov. Zveza komunistov se spreminja
D&kisuilB
v naš list
4-------------------------------------------------------------Smo^Ke*
poroOlo glavnega direitorja DELOVNA KONFERENCA
PERSPEKTIVE IZVRŠITVE PLANSKIH NALOG V TEKOČEM LETU
Da lahko objektivno ocenimo perspektive izvršitve planskih nalog v tekočem letu, moramo najprej ugotoviti pogoje, ki jih moramo izpolnjevati, da bomo lahko planske naloge dosegli. Med temi pogoji so najvažnejši: možnosti prodaje, preskrbljenost z reprodukcijskim materialom, stanje proizvodnih sredstev, stanje kadrov, obratna sredstva, uvajanje novih proizvodov in izboljšav na obstoječih proizvodih in končno stanje in reševanje vprašanja rentabilnosti naših proizvodov.
IZVOZ IN PRODAJA NA DOMAČEM TRŽIŠČU >
V	zadnjih mesecih je podjetje zbralo velika naročila na tržiščih Zapadite Evrope in ZDA, kar je v skladu z našo revolucionarno preorientaoijo iz dosedanjih prekomorskih tržišč nerazvitega področja. Še vedno nezadostna proizvodnja izvozne posode v istem času je še do-
,datno prispevala k povečanju danes neizvršenih naročil, ki znašaj o 1.150 ton .emajlirane posode in 50 Jon pocinkane posode. Takšno stanje je povzročilo podaljšanje naših dobavnih rokov tudi do 5 mesecev, kar odvrača nekatere kupce od nadaljnjega naročevanja. Torej stanja izvoznih zaključkov je na nivoju polletnega plana in izredno zadovoljivo, zahtevalo pa bo tudi izredne napore naše proizvodnje za pravočasnejšo in kvalitetno izvršitev. Ugotovimo Iaih, ko tudi nadaljnje pozitivno dejstvo, da se je zahtevani asorti-man za izvoz občutno približal asortimanu za domači trg.
Plan domače prodaje v prvihi dveh mesecih letošnjega leta ni bil dosežen predvsem zaradi prekoračevanja plana izvoza in manjšega povpraševanja po kotlih.
Pri emajlirani posodi sta glavni problem neurejeni odnosi med prodajnimi cenami NO-VUM posode in ostale emajlirane posode ter vsled tega pomanjkanje asortimana, ki ga tržišče potrebuje.
Na področju izdelkov ¡kovinske embalaže ne bo v letošnjem letu bistvenih premikov. Kvalitetnejši komercialni prijemi se morajo izvesti pri prodaji butan jeklenk, kjer smo v lanskem letu morali občutno zmanjšati proizvodnjo 35 kg. V letošnjem letu uvajamo v proizvodnjo ponovno 10 kg butan jeklenke s sorazmerno visoko prodajno ceno v primerjavi z uvozniki.
V	proizvodni grupi »odpresfci in kolesa« slabo izpolnjujemo obveze do TAM im smo v zao-
stanku za približno 1 mesečno proizvodnjo, kar že resno ogroža to interesantno kooperacijo.
Trenutno najtežji problem je pri prodaji vseh vrst kotlov; kjer bo potrebno v kratkem času tehničiio izpopolniti vse vrste naših kotlov. Ker se stanovanjska izgradnja zmanjšuje, bo morala prodaja vložiti naj-Vačje napore, da bo prodala planirano proizvodnjo.
Prodaja frit poteka normalno, prodali bi jih lahko še več, vendar so tu zaenkrat še omejene kapaoitete._
Težji problem je prodaja orodja in planskih obvez ne izpolnjujemo. Potrebni bodo intenzivnejši tehnološki in komercialni prijemi.
Prodaja oljnih peči je sezonska in smo temu v naj večji možni meri prilagodili proizvodnjo, ker bi v nasprotnem
kreditirajo. V kolikor tega problema ne bomo uspeli zadovoljivo rešiti predvsem s tem, da zmanjšamo zaloge vseh vrst materiala, polizdelkov in izdelkov ter znižamo terjatve, potem lahko že v kratkem pridemo v položaj nezadostnih količin in asortimana reprodukcijskega materiala za izpolnjevanje planskih nalog.
PROIZVODNA SREDSTVA IN ENERGETSKA OSKRBA
V	obratu I planske naloge v prvem polletju niso ogrožene, zdravstveni pogoji dela pa so slabi. Delno izboljšanje lahko pričakujemo šele v drugi polovici leta v novi topilnici, ki mora takrat tudi zaradi večjih planskih nalog nujno začeti z obratovanjem.
V	obratu II je strojni park v
primeru bilo potrebno to proizvodnjo vsikiadiščiti, za kar pa ni prostora in obratnih sredstev.
Glede prodaje ostalih izdelkov v tekočem letu zaenkrat ni možno predvideti resnejših ovir.
PRESKRBLJENOST Z REPRODUKCIJSKIM MATERIALOM
Preskrbljenost z reprodukcijskim materialom je trenutno zadovoljiva in ne ogroža izpolnjevanje planskih obvez kot celote. Kritična je oskrba s hlad-novaljanimi trakovi za večstopenjsko stiskalnico, kar je posledica okvare v valjarni železarne Jesenice.
Glavni problem pri oskrbi podjetja z reprodukcijskim materialom je v pomanjkanju obratnih sredstev in ta problem postaja' z novimi (kreditnimi restrikcijami vsak dan hujši. To se že sedaj močno odraža pri uvozu materiala, ker moramo dinarska sredstva vnaprej polagati, kljub temu da nam mnogi inozemski dobavitelji dobave
surovinski delavnici v precejšnji meri zastarel, vendar ni pričakovati večjih izpadov razen pri novi stiskalnici III, ki ima 'počeno zobato kolo. Pri starejših strojih ni varnostnih naprav in obstoja možnost prepovedi obratovanja na nekaterih od njih.
V	emajlimici je problem lu-žilnica, ki predstavlja stalno nevarnost za izpolnjevanje planskih nalog. Zmogljivost mlina za emajle je pri velikem asortimanu barvanih emajlov premajhna in že povzroča težave.
V	emajlimici za dekorirano posodo bo predvidoma letos rešen problem odsesovanja, kar sedaj ogroža zdravstveno stanje zaposlenih.
V	obratu III povzročata probleme iztrošene škarje in stiskalnica za obrezovanje, ker nimata nadomestila. Lakirna naprava ni v skladu s predpisi in je možna prepoved obratovanja.
V	obratu IV predstavljajo ozko grlo žarilne peči, oblikoval-. na stroja za kolesa pa sta močno obremenjena in prešibka za
zahtevne operacije. Ker ni nadomestila obstoja možnost zastojev.
V obratu V in VI zaenkrat ni možno predvideti resnejših ovir za izpolnitev, planskih ‘nalog. Nasprotno bomo v obratu VI z uvedbo tretje izmene skušali planske naloge preseči.
Vzdrževalne službe razpolagajo s šibkim in starejšim strojnim parkom, kar ovira tekoče delo.
Energetske naprave. Oskrba s toplotno energijo v hladnih zimskih dnevih ne zadošča. Le skrajna pazljivost in vestnost bo omogočila obratovanje še eno zimo. Zgraditev kotlarne je nujna in se pripravlja. Oskrba z'generatorskim plinom je le delno zadovoljiva. Naprave same ne odgovarjajo 'popolnoma predpisom, poleg tega pa so proizvodni stroški te energije razmeroma visoki.
Stare transformatorske naprave so dotrajale, so nesigur-ne in predstavljajo stalno nevarnost za obratovanje. Pod-vzeti so ukrepi za čimprejšnji prehod na enotni sistem napajanja. Večjih zastojev v oskrbi z električno energijo ne pričakujemo.
Večjih zastojev pri oskrbi z acetilenom in kisikom ni pričakovati.
Do montaže drugega rotacijskega kompresorja, ki je naročen, obratujemo brez rezerve in je oskrba s stisnjenim zrakom nesigurna. Tudi omrežje zahteva rekonstrukcijo, ker je delno dotrajalo in posamezni oddelki niso oskrbljeni s potrebno količino (radiatorska delavnica).
Pri industrijski vodi nastopajo težave, ker po kakovosti včasih ne odgovarja, poleg tega je izpadla rezervna črpalka oz. črpalna postaja s prestavitvijo Voglajne in zato nimamo zadostne rezerve.
KADROVSKI PROBLEMI ‘
Glede na kvalifikacijske zahteve delovnih mest je dejanska zasedba delovnih mest nezadovoljiva. Ustrezno je zasedenih le 46 % delovnih mest. Tudi te razlike pogojujejo poleg drugih faktorjev (nezadostno razvite organizacije dela irtd.) delno neučinkovitost strokovnih služb in proizvodnih enot. Potrebno bo posvetiti več skrbi izobraževanju že zaposlenih v podjetju, v določenih primerih neuspešnosti pri delu pa izvršiti tudi kadrovske zamenjave. Nujno bo treba izboljšati kadrovsko zasedbo v prodajni službi, da bomo v zaostrenih tržnih pogojih mogli prodati naše izdelke. Trenutno zaposlujemo Skupno 163 delavcev manj kot znaša plan. Pri povečevanju števila zaposlenih se moramo
Einajpiee
Članov zveze komunistov
zavedati, da, je le s povečano produktivnostjo možno poviševati osebne dohodke, zato mora vsak novo zaposleni v podjetju stvarno prispevati k povečanju proizvodnih in drugih poslovnih rezultatov. Pred sprejemanjem novih sodelavcev pa moramo zagotoviti polno in koristno zaposlenost vseh že zaposlenih.
Na visokih in višjih šolah imamo 22, na srednjih šolah 65 in v poklicnih šolah 112 rednih štipendistov, izredno pa študira na visokih in višjih šolah 13, na srednjih šolah pa 8 naših sodelavcev. Zaposlujemo tudi 25 pripravnikov. Pri pravilnemu usmerjanju kadrov, ki so že v podjetju in tistih, tka bodo v naslednjih letih iz štipendistov postali člani kolektiva, bomo kadrovsko strukturo lahko bistveno izboljšali in postopoma nadoknadili zamujeno. Zavedati se moramo, da z žulji ne moremo več povečevati produktivnosti in osebnih dohodkov, ampak le s strokovnim delom na področju razvoja tehnologije in organizacije dela.
ANALIZA STANJA OBRATNI^ SREDSTEV
Podjetju občutno primanjkuje obratnih sredstev, zato prihaja v finančne težave, ki se z nadaljnjim omejevanjem kreditiranja stopnjujejo. Ob koncu leta 1966 smo pokrivali z lastnimi in tujimi viri 65 % obratnih sredstev, ob koncu februarja tekočega leta pa pokrivamo te še 61 % obratnih sredstev. V obdobju prvih dveh mesecev so se zaloge materiala zmanjšale, povečala se je nedovršena proizvodnja ter polizdelki in terjatve, dočim so zaloge izdelkov skoraj nespremenjene. Zai ublažitev težke situacije glede obratnih sredstev bo potrebno še hitreje in učinkovitejše zniževati zaloge materiala, nedovršene proizvodnje in polizdel-ikov ter obseg terjatev.
Z našimi bančnimi partnerji smo se že pogovarjali o možnostih kreditiranja za obratna sredstva. S Kreditno banko v Celju je preliminarno dogovorjeno zvišanje kredita od 3 milij.
800.000	na 5,340.000 N-din, od tega nam je dala na razpolago že
4.140.000	N-din, nadaljnjih 1 mili j. 200.000 N-din nam bo dala na razpolago v okviru svojih možnosti. Z Jugobanko je že sklenjena pogodba o kreditiranju zaloge za izvoz v višini
3,000.000 N-din, vendar je od tega zaenkrat realizirala samo
1.500.000	N-din. S Komercialno banko v Kruševcu je pravtako preliminarno dogovorjen kredit za obratna sredstva za potrebe obrata VI v višini 1,000.000 N-din, kar pa še ni stavila na
razpolago. Ta banka je pripravljena kreditirati tudi izgradnjo skladišča obrata v Kraševcu do
500.000	N-din.
Pravkar so izšle nove smernice Centralne narodne banke o nadaljnji omejitvi kreditov v razdobju od marca do junija 1967, kar nas lahko prizadene pri že odobrenih sredstvih za obratna sredstva. Nove smernice celo zahtevajo takojšnje 50 odstotno dinarsko ‘kritje tudi za zaključene uvoze, ki nam jih inozemski dobavitelji kreditira-j°-
UVEDBA NOVIH PROIZVODOV IN IZBOLJŠAV NA OBSTOJEČIH PROIZVODIH
V	letošnjem letu bodo uvedeni v redno proizvodnjo nekateri novi izdelki in izboljšave in sicer:
—	nova elektro posoda z nerjavečimi robovi (18 artikel dimenzij),
—	jedilne sklede nove oblike z nerjavečimi robovi in brez,
—	pomivalna omara z nerjavečimi pralniki,
—	10 kg butan jeklenke po JUS,
—	novi kotli na tekoča goriva od 25.000 do 45.000 kcal/fi,
—	radiatorji ha visoke priti*
ske,	_
—	emajl za zaščito dna pri elektro posodi,
—	intenzivno barvani emajli za novo elektro posodo,
—	pastel titan emajli,
—	izpopolnjena bo sobna peč na olje.
Poleg navedenega so predvidene še drage izboljšave na obstoječih izdelkih.
STANJE IN REŠEVANJE RENTABILNOSTI PROIZVODNJE
V	preteklem letu in v začetku letošnjega leta je bilo ugodno rešeno precej upravičenih zahtevkov za regulacijo cen našim izdelkom. Kljub temu je bilo stanje rentabilnosti v letu 1966 naslednje:
% razlike v odnosu na prodajne cene
emajlirana posoda	0,9	%
pocinkana posoda	0,7	%
sanitarna in gospodinjska oprema	3,9	%
kovinska embalaža —	9,3	%
alu posoda	—	6,3	%
odpreski in kolesa 19,6 % naprave za gretje — 10,2 % frite za prodajo	22,8	%
orodja za prodajo	28,5	%
usluge	23,3	%
Skupaj:	3,2%
Pri emajlirani posodi sta nerentabilni grapi lahke in težke posode. Da nerentabilnost lahke posode ni še večja, je pri-
pomogla uvedba NOVUM posode. že več let si prizadevamo, da bi dokončno regulirali cene emajlirani posodi. Trenutna situacija za rešitev tega problema po zadnjih razgovorih s sekretarjem Zveznega sekretariata za industrijo in trgovino, predsednikom Zvezne gospodarske zbornice in & predstavniki Zveznega zavoda za cene je 'pozitivna in pričakujemo že v tem mesecu nekakšno pozitivno odločitev, zahtevali pa smo z ozirom na dosežene izvozne cene 24% zvišanje cen za prodajo na domačem tržišču. Z uvedbo nove elektro posode bo postala rentabilna tudi -grupa tež-ke posode.
Sedanja rentabilnost' pri pocinkani posodi je ugodnejša, ker povišanje cen na polovici leta 1966 za 9 % še ni imelo vpliva na obračun celega leta,
1966.
Pri sanitarni in gospodinjski Opremi je bila v letu 1966 nerentabilna -samo -proizvodnja kopalnih kadi. V mesecu januarju 1.1. smo uspeM povišati ceno veliki .¡kopalni -kadi za 5 %, za novo malo kopalno kad pa smo dobili odobreno ugodno prodajno ceno. K nadaljnjemu odločilnemu dvigu rentabilnosti pa bo prispevalo boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet ob istih fiksnih stroških -proizvodnje.
Naši proizvodi kovinske^ embalaže so vsi nerentabilni po obračunu za leto 1966. Pii alu-transportnih posodah za mleko smo dosegli povišanje cene da ta proizvod ni več nerentabilen, .možno pa je še povečanje proizvodnje in prodaje. Za nove 10 kg jeklenke za butan po JUS imamo ugodno ceno, vendar je še ne proizvajamo. Nujno pa do znižanje lastne cene,'ker se bomo na tržišču srečali s cenejši* mi jeklenkami konkurenčne proizvodnje. Tudi pri . posodah za smeti bodo rentabibiost popravili le ukrepi za znižanje lastne cene, ker imamo na trli šču konkurenco, ki prodaja te izdelke po enakih cenah.
Rentabilnost odpreskov in koles je zadovoljiva, le odipresM za rudarstvo so nerentabilni in (bo potrebno položaj te -proizvodnje čimprej temeljito proučiti in rešiti -predvsem v smislu znižanja lastne cene in regulacije cen dogovorno s kupci.
Naprave za gretje so razen kotlov na tekoča goriva in etažnih kotlov nerentabilne. Nerentabilnost proizvodnje radiatorjev bomo lahko reševali sa-mo s predelavo cenejše uvozne pločevine.
Cene ekonom -loncev smo uspeli v mesecu januarju 1967 povišati tako, da je ta proizvodnja sedaj rentabilna.
Pri ostalih proizvodnih gru-
PRI NAS
pah dosegamo zadovoljivo akumulacijo.
Zniževanje -stroškov proizvodnje se je reševalo v več smereh. Preoblikovali smo izdelke in tako dosegali manjše število operacij in lažje delo. Inven-stieije, kot npr. storoji za topo varanje, zmanjšujejo stroške -proizvodnje. Podvzemamo ukrepe za racionalizacijo tehnologije predvsem na področju proizvodnje, -ki je za nas najvažnejša. Tako bomo na primer uvedli stroje za nanašanja emajlov, stroje za brušenje dna elektro posode, polirate stroje, večstopenjsko 'stiskalnico za ročaje in drago. Vse te tehnološke izboljšave -bodo vplivale na izboljšanje rentabilnosti proizvodnje.
ZAKLJUČEK:
Analiza osnovnih pogojev za izvrševanje planskih nalog v letu 1967 nam narekuje naslednje ugotovitve:
1.	Glede prodaje naših izdelkov ni pričakovati bistvenih zastojev razen pri NOVUM posodi in kotlih;
2.	z reprodukcijskim materialom smo trenutna še dobra oskrbljeni. Težave, M bodo nastopile so vezane na pomanjkanje obratnih sredstev, kar je trenutno najtežji problem, ki ga bomo morali rešiti;
3.	proizvodna sredstva, naprave in energetski viri so močna iztrošeni in bodo potrebni veli, ki napori vzdrževalne službe, da ne bo večjih zastojev. Na dragi strani pa je potrebno z večjo odgovornostjo uporabljati stroje in naprave, da ne bo prihajalo do nepotrebnih okvar;
4.	izobraževanju moramo posvetiti vso skrb. Na novo zapo-islujmo pa le toliko, kolikor je nujno potrebno za izvrševanje planskih nalog. Zavedati se moramo, da vsak .neracionalno zaposlen sodelavec povečuje stroške in zmanjšuje osebne dohodke ostalih.
5.	Že v .lanskem letu smo do isegld lepe uspehe -pri uvajanju Inovih proizvodov (NOVUM, Ideal, oljna peč itd.) v proizvodnji. Tako moramo izvršiti tudi letošnji program osvajanja, da dosežemo višji kvalitetni nivo naših -izdelkov in s tem višji dohodek podjetja. Pri tem tem pa se moramo posluževati v večji meri kooperaoije;
6.	stanje rentabilnosti naša proizvodnje je prvenstveno reševati s -tehnološkimi izboljšavami, racionalizacijami in boljšo organizacijo dela. Nova investiranja iz skromnih razpoložljivih sredstev moramo pravtako usmerjati v zniževanje stroškov proizvodnje. Istočasno moramo v upravičenih primerih vztrajati pri naporih za regulacijo cen do dokončne rešit, ve. (Nadaljevanje na 6. strani)
DELOVNA KONFERENCA ČLANOV
(Nadaljevanje s 5. strani)
DOLGOROČNEJŠI problemi IN NJIH REŠEVANJE V LETU 1967 IN NAPREJ
RAZVOJ IZDELKOV
V	razvoju so poleg izdelkov, ki pridejo letos v prodajo še naslednji pomembnejši proizvodi:
1.	Emajlirani in tehnični predmeti:
—	izboljšave na artiklih 192, 315, 340, 341, 355, 358;
—	dve novi izvedbi čajnika (tip zahodnega in vzhodnega tržišča);
—	dve novi izvedbi kavine ročke (okrogla in konična);
—	novum jedilna skleda z nerjavečim robom;
—	nerjaveča posoda (21 artikel dimenzij.
2.	Toplotne naprave:
—	kotli TRIKA (izboljšave) preureditev tudi za kurjenje s tekočimi gorivi;
—	etažni kuhinjski kotel (šte. dilniik);
—	kotli za trda in tekoča goriva od 35.000 do 225.000 kcal/h (3 tipi kotlov — primarno gorivo kurilno olje, sekundarno premog) V sodelovanju z inozemstvom;
—	kotli na tekoča goriva višjih učinkov (vsfcladitev kotel — go rilec — avtomatika).
3.	Emajli in trite:
—	razvoj novih tiitan emajlov na bazi izpopolnitve frite 540 (265) za rdeči emajl;
—	obarvani emajl za direkt. no emajliranje.
V	proučevanju in reševanju pa je poleg tega še vrsta drugih nalog in vprašanj.
!
PERSEPKTIVNA TEHNOLOGIJA, INVESTIRANJE IN . REGENERACIJA
Sredstva, ki smo jih doseda j vlagali v podjetje, so bila dokaj skromna, Potrebe so jih daleč preraščale, zato ni nikoli nastajal problem, kam s sredstvi. Odprta pa so bila še vedno vprašanja, kje in kako to ali ono opremo namestiti.
Z reformo pa se je pričel nakazovati nek premik v pogledu zanimivosti naše proizvodnje. Panoge, ki so izkazovale pred njo visoko rentabilnost, so postale pogosto celo nerentabilne in nasprotno. Pokazalo se je tudi, da bomo morali paziti na vsak dinar, če bomo hoteli biti konkurenčni. Zato ne bo več vseeno, kje bo stala ta ali ona oprema. Vsak nepotreben meter bo povečal stroške transporta. Ne bomo smeli tudi več kupovati novih Strojevim jih Vključevati'v zastarel tehnološki proces. Nadalje bodo morali biti stroji — in Sploh vsa oprema —
meri seboj dobro uglašeni, če bomo hoteli njihove zmožnosti dobro izkoristiti.
Vse to pa postavlja zahtevo, da na osnovi perspektivnega razvoja podjetje predvidimo za vse panoge, v katere bomo investirali, tehnologijo, M bo slonela na najnovejših dosežkih, tehnike in ustrezno razmestitev opreme, neglede na to, da danes še ne posedujemo ustrezne opreme in da je danes še ne moremo tako razmestiti kot bi želeli. Tako izdelana tehnologija nam bo namreč omogočila mnogo bolj pravilno orientacijo pri nakupih opreme in pri njeni razmestitvi.
Z ozirom na slabo stanje energetske oskrbe (plin, toplotna energja, nafta itd.) pa je 'treba vprašanje reševanja le-te že usmeriti na bodočo opremo, da si bomo na ta način zagotovili čim bolj ekonomično poslovanje v bodočnosti.
To -sta pomembni nalogi, ki mas čakata. Pri reševanju obeh pa se bomo posluževali poleg lastnih sil tudi sil podjetij, s katerimi poskušamo navezati dolgoročno sodelovanje (proizvodnja frit, grelnih naprav itd.)
IZPOPOLNJEVANJE POSLOVNE IN PROIZVODNE ORGANIZACIJE
V pogledu izpopolnjevanja poslovne in proizvodne organizacije je še mnogo dela pred nami. Vse preveč še ukrepamo po občutku, vse preveč se še dogovarjamo in prepričujemo, še vse preveč govorimo ljudje in vse premalo dejstva ter številke. Na nekaterih področjih smo se že zagrizli v tovrstno delo in predvideli kako morajo potekati razni dogodki, da bomo s čim manj pisanja vedeli, kaj se dogaja in si ustvarjali osnove za ustrezno in pravočasno ukrepanje. Na mnogih področjih pa je reševanje problemov prepuščeno improvizacij-skemu občutku posameznikov. Vse to seveda onemogoča širšo uporabo raznih razmnoževalnih in drugih strojev (mehanogra-fija), ki v veMki meri lahko izločijo nerodno in počasno ročno pisanje in računanje z vsemi njegovimi napakami in s številnim administrativnim kadrom.
Prav te dni se pričenja intenzivno delo tudi v tej smeri, pri čemer so poslužujemo zunanje pomoči. Ne smemo pa pričakovati, da bo to kratkotrajno de-
lo.	Računati je treba s ca. 2 do 3 leti. Tako delo seveda tudi ni nikdar povsem zaključeno, saj zahteva vedno dopolnjevanje in izp^poljevanje. Dogajanje v proizvodnji je namreč polno sprememb in ic-tem se mora prilagoditi tudi organizacija.
KOOPERACIJA IN SPECIALIZACIJA
Kooperacijo v precejšnji meri pospešujemo, pri čemer težimo ža tem, da bi bili ml proizvajalci končnih proizvodov. V tem pogledu smo napravili zlasti lansko leto lep napredek (oljna peč). Poskušamo organizirati tudi kooperacijo v mednarodnem smislu (frite, grelne naprave), predvsem tam, kjer brez tega ne bi mogli vzdržati mednarodne konkurence. Pri proizvodnji, kjer mi nastopamo 'kot kooperanti drugih, so se prav tako v zadnjem času razmere izboljšale, vendar še niso zadovoljivo (TAM). Naša neso-iidinost izhaja pri tem delno iz objektivnih vzrokov (kapacitete, slaba oprema, gradivo) delno pa je krivo večkrat tudi pomanjkanje čuta odgovornosti.
Specializacija je prav tako kot kooperacija nek daljši proces, na katerega vpliva širše gospodarsko okolje (mednarodna menjava), (dobava gradiva, zanesljivost kooperantov).
Osnova za specializacijo pa je primeren obseg neke sorti-mehsko omejene proizvodnje, kar pa je mogoče ustvariti le preko primerne prodaje. V tem pogledu se ustvarjajo prav sedaj primerni pogoji npr. pri po, sodi s prodorom na večja tržišča razvitejših dežel. Pri naših težnjah za kooperacijo z inozemski nad podjetji težimo prav takp. za tem (frite). Posebno poglavje pa tvorijo naši izdelki, ki se proizvajajo pod tipičnimi jugoslovanskimi pogoji (TAM), kjer še nismo dosegli praktična nobenih uspehov. “
Tako v pogledu (kooperacije kakor tudi specializacije pa se nam prav z reformo odpirajo mnoge možnosti. Treba bo pa mnogo, mnoga prizadevanj in mnogo iznadljivosti, da jih bomo izkoristili in da bomo ostali konkurenčni tudi v širši mednarodni menjavi.
IZVAJANJE POJAČANEGA IZOBRAŽEVANJA IN PREKVALIFIKACIJE Z OZIROM NA MODERNIZACIJO OPREME
IN KVALITETNI PREMIK 1/ PROIZVODNJI
V podjetju imamo relativno nizko izobrazbeno raven zaposlenih. To je pogojeno z nizko stopnjo mehanizacije del in transporta s pomanjkljivo organizacijo dela ter z mobilizacijo pomanjkljivo izobraženih članov kolektiva na zahtevnejša delovna mesta v času, ko ni bilo dovolj ustreznega kadra.
Zaostreni ekonomski odnosi pa nas silijo v vedno večji meri
a)	boljšo organizacijo dela, ki omogoča, da se z manj ljudmi opravi isto delo, pri čemer zahteve na človeka in na njegovo znanje porastejo;
bji večjo mehanizacijo, ki zopet zahteva za isti učinek manj ljudi, ki pa morajo biti višja kvalificirani;
c)	boljšo kakovost proizvodnje, kar zahteva zopet večja znanje.
Lahko torej rečemo, da si ne bomo mogli več dolgo dovoliti, da bosta delo enega človeka opravljala dva. Potreba po zaposlitvi ljudi brez kvalifikacija ali z nižjo kvalifikacijo se bo zmanjševala, potreba po ljudeh z višjo pa povečevala.
Nujno je zato:
a)	da stremi vsakdo za tem, da si pridobi delovnemu mestu primerno znanje;
b)	da se čim več, zlasti mlajših ljudi, odloči za nadaljnja izobraževanje;
c)	da se v tej smeri aktivira v večji meri naš izobraževalni center.
Le preko tega bo na eni strnili podjetje prišlo do ustreznih kadrov, ki jih zahteva dobra gospodarjenje, vsi člani kolektiva pa do ustreznih dohodkov.
KONKRETNE PRIPRAVE ZA REALIZACIJO PREHODA NA
42-URNI DELOVNI TEDEN
V pogledu prehoda na 42-umi delovni teden je sedaj že dana odabrenje tudi s strani Skupščine občine Celje. Z uradnih strani torej ni več ovir.
Obstojajo pa seveda zahteve, ki jih je treba izpolniti, da oh prehodu ne bo padla proizvodnost. Tu bi omenil zlasti najnujnejše investicije (lužilni stroj, varilna avtomata za ra-ddatorske baterije,.- rekonstrukcija peči v obratu odpreskov). Prepočasi pa pripravljamo pre. hod v obratu za proizvodnjo frit, kjer so že dani pogoji za prehod.
Glavni problem ob prehodu pa predstavlja mobilizacija vseh ljudi po posameznih obratih. Le ob sodelovanju vseh bo namreč mogoče doseči povečanje storilnosti za ca. 10 % naenkrat. To je naloga, ki nas še čaka in bo zahtevala vse naše sile.
PROBLEM INŠTITUTA
Problem inštituta »EMO« je obravnavala posebna komisija, 'ki je proučila dosedanje pošlo-vanje inštituta na osnovi naslednjih vprašanj:
—	v koliko je organizacija, program in dosedanje poslovanje inštituta »EMO« v skladu a interesi podjetja;
—	umestnost inštituta kot samostojne organizacije;
< J/.
7
ZVEZE KOMUNISTOV PRI NAS
—	upravičenost obsega finančnih vlaganj v razvojno dejavnost sploh, katera se v našem konkretnem primeru vrši preko inštituta »EMO«.
Na podlagi ugotovitev je strokovni kolegij ob sodelovanju komisije zavzel naslednja stališča:
1.	da je organizacija, program in dosedanje poslovanje inštituta »EMO« bilo v skladu z interesi podjetja.
2.	Da ima samostojnost inštituta poleg finančnih še celo vrsto drugih prednosti.
3.	Da so vlaganja v razvojno dejavnost pri nas še vedno preskromna. —
4.	Da je nastopala v odnosih do inštituta cela vrsta težav, ki so izhajale predvsem iz dejstva:
a)	da ise je inštitut v preteklih dveh letih ¡talko v pogledu kadrov kakor tudi v pogledu opreme šele oblikoval;
b)	da še danes ne obstoja niti organizacijski predpis, ki bi Urejeval odnose z inštitutom;
c)	da je finančno poslovanje z inštitutom postavljeno preveč na proračunsko osnovo;
4) da je bila organizacijska vez med podjetjem in inštitutom »EMO« doslej prešibka (službe programiranja);
e)	da so bile diskusije o organizacijski obliki inštituta; ¡stalno na dnevnem redu — enako o vsebini njegovega dela, kar ni najbolj ugodno delovalo na delovno vzdušje v inštitutu.
Z ozirom na omenjena stališča bodo upravnemu odboru podjetja posredovani naslednji predlogi:
—	da inštitut ohrani sedanjo organizacijsko obliko;
—	da se postavijo finančni odnosi z inštitutom v čisto odvisnost od naročenih in kvalitetno opravljenih nalog in, uslug;
—	da se razčisti način poslovanja z inštitutom, bodisi z neko pogodbo ali organizacijskim predpisom;
—	da se poveča dejavnost inštituta v zvezi z razvojem emajlov in emajliranih izdelkov.
OCENA USPEŠNOSTI VODILNEGA KADRA
Glede tega je bila izvršena anketa, ki je uspešnost 21 vodilnih sodelavcev merila s treh vidikov. Z ocenami, ki so jih dali direktno podrejeni sodelavci se je želelo ugotoviti, v kaki meri opravljajo vodstvene funkcije. Vodstvo podjetja je ocenilo iste vodje z vidika, kako vodijo službe, sektorje in obrate •V interesu celega podjetja. Tudi sami vodje so dali oceno o svojem delu in o pogojih, v katerih delajo. Enako so vodje
ocenili delovanje vseh drugih služb in Obratov.
Od služb in obratov sta najbolje ocenjena sektor prodaje in zunanje trgovine in dekor delavnica. Bolje so tudi ocenjeni manjši obrati in delavnice kot pa večji in strokovne službe. Zadnja mesta so zasedle ¡službe, katerim smo v obdobju ekstenzivnega gospodarjenja ¡posvečali najmanj pozornosti, kot so kadrovska služba, služba tehnične kontrole in organi-inizacijska služba. Strokovne službe so v celoti slabše ocenjene kot Obrati.
Pri ocenjevanju vodstvene funkcje sta bila ocenjena dva vidika vodenja, strokovni in kadrovski vidik. Ti dve funkciji se nenehno prepletata in za-visita od težine dela, ki.se mora opraviti v določeni službi ali obratu in od strokovnega znanja, ki ga imajo sodelavci. Tudi ta problem je anketa izmerila kr pokazala, da v obratih potrebuje nižji vodilni kader več pomoči v vidu strokovnega znanja, manj pa zahtevajo od nadrejenih, da se ukvarjajo se kadrovskimi vprašanji, kot so pritegnitev podrejenih k delu, izobraževanje na delovnem mestu itd. Drugačno sliko pa dobimo po strokovnih službah, kjer je delitev dela večja in tudi večja strokovna izobrazba sodelavcev. V teh službah se zahteva v večji meri, da vedno bolj upoštevajo kadrovske vidike vodenja, kot pa ozko strokovne. S poznavanjem teh socioloških ,potreb moramo razlagati tudi ocene vodilnih delavcev, ki so jih dosegli od direktno podrejenih. Ocena, ki so jo dobili od vodstva podjetja pa meri, v kakšni meri so vodje sposobni prenašati naloge na podrejene in jih izvajati z različnimi mo todami dela. Vrstni red uspešnosti vodij se v glavnem razlikuje od vrstnega reda služb in obratov, vendar se kaže zveza med uspešnostjo služb in uspešnost j o vodje. Enako kot pri službah in obratih se opaža tudi pri vodjih, da so tisti, ki vodijo manjše obrate uspešnejši od tistih ki vodijo večje službe ali obrate. Enako so dobljene razlike med ocenami za strokovni vidik vodenja in kadrovski vidik vodenja. Nekateri vodje so slabše ocenjeni za strokovni kot za kadrovski vidik. Za boljše razumevanje moramo vedeti, da se pri takem merjenju ne meri ozka strokovnost z vidika konkretnih akcij in operacij, ki jh izvaja vodja. Ocene dosežene pri kadrovskem vidiku vodenja so rezultat vpliva osebnostnih karakteristik vodij in pa potreb podrejenih po takem vodenju. Kot slabše ocenjeni so vodje tistih služb, ki v celoti težje oprav-
ljajo svoje delovne naloge. Podobne ocene so vodje dobili tudi od vodstva podjetja, se pravi, da so kritičoeje ocenjeni tudi vodje tistih služb, ki v celoti slabše delajo.
Namen takega preverjanja uspešnosti je, da se ugotovijo relativni odnosi uspešnosti služb in vodij, ker je pri takem ■merjenju nemogoče dobiti absolutne ocene, ker niso poznani vsi objektivni pogoji dela. Rezultati so dobri pokazatelji odnosov v sluibah ali obratih in pa zahtev po boljših oblikah vodenja. Vedeti moramo, da nivo vodenja zavdsi na eni strani od strokovnosti podrejenih in na drugi strani od strokovne in kadrovske uspešnosti .vodje. Opravljanje vodstvene funkcije zahteva predvsem operativna strokovnost in pa potrebne osebnostne karakteristike. Vsak vodja v dovoljni meri ne poseduje potrebnih znanj in sposobnosti, zato je treba delo, vodstvenega kadra zasledovati in načrtno odpravljati pomanjkljivosti z dodatnim izobraževanjem in vzgojo.
Bližje bodo z rezultati ankete seznanjeni samoupravni organi in strokovni kolegij, ker je anketa izmerila še nekatere vidike notranje organizacije dela in komunikacije med službami in obrati.
RAZPRAVA
po obeh poročilih se sprva kar ni razmahnila, nato pa se je — kot običajno — usmerila predvsem na tiste zadeve, ki o njih na sejah pri nas, vedno znova razpravljamo. Dejstvo je, da so prav to tiste stvari, ki jih mnogi preslabo pozna*-jo, so o stanju slabo obveščeni ali pa imajo o zadevah še vedno svoje prepričanje ne pa stališča kolektiva. Tako se žal vrtimo v krogu in celo na konferenci Zveze komunistov načenjamo predvsem proizvodne in poslovne probleme, ker čutimo, da je reševanje teh v tem času za nas bolj važno kot pa razprava o delovanju članov Zveze v novih pogojih gospodarjenja. Toda na vprašanje zakaj tako, bo slej ko prej potrebno odgovoriti!
Tako je Stane Dvoršak postavil vprašanje decentralizacije sredstev na delovne enote, pri čempr je opozoril na sedanji način sprejemanja operativnih planov, pri čemer obratni sveti sprejemajo le plan v tonah ne pa tudi finančno, zainteresiranost in prizadevnost pa upada. Kasneje se je v obrazložitvi pokazalo, da je danes v našem podjetju še nujno, da se sredstva prelivajo.
Cater Ivan je ugotovil, da se pač vsi naši problemi vrtijo o-krog dinarja, saj vemo, da je
ljudi voljnih za delo dovolj, da pa ima strokovni kader tudi omejene možnosti pri svojem neposrednem vplivanju na napredek, saj nam vežejo roko razni predpisi, stroji so iztrošeni, v zadnjem času pa je na tržišču še zelo veliko uvožene posode.
Čendak Ivan je omenil, da reforma ni nekaj, kar se odraža le navzven, ampak je to tudi temeljita sprememba v samem našem pojmovanju stvari in torej tudi reforma pojmovanj in. tudi na tem področju je potrebno uspeti. Pri tem ni malo pojavov kakršnih je nekaj omenil ze Ivan Cater, poseben poudarek pa bo potrebno dati tudi mobilizaciji ljudi v ideološkem smislu, ljudje bodo marali probleme dobro poznati, da bodo lahko o njih odločati. Dejstvo je, da kolektiv še ni pripravljen, npr. na decentralizacijo sredstev v tem smislu, dal bi ta sredstva mobiliziral in usmeril. Nujno je, hitreje reševati pereča vprašanja pri na šem delu, zagrabiti tedaj, ko je potrebno, brež ozira na delovni čas in plačilo, saj vsi skupaj preveč teoretiziramo in premalo potem pokažemo rezultatov.
Kar zadeva obstoj instituta EMO, meni Ivan Čendak, da se bo ta ustanova morala preživljati sama, vsekakor pa je vprašanje rezultatov dela mehano grafskega centra, saj smo 5 let čakali nanj, sedaj pa, ko so ljudje šli v institut, pa rabimo v tovarni ljudi, da nam bodo delo za IBM pripravili. Saj nismo investirali za celjski bazen, ampak za nas. »Prav, na seji se dajmo, sklenimo, po seji pa moramo složno zagrabiti«, pravi Ivan Čendak.
»Plan, ki smo si ga postavili za letošnje leto, lahko dosežemo, celo presežemo ga lahko! To je naša prva naloga, rezultat tega pa bodo tudi višji osebni dohodek. Saj res rabimo tudi za izpolnitev te naloge več strokovnega kadra, toda denarja ni. zato moramo strokovnjake, ki jih imamo zbrati pri skupnem delu.«
O nujnosti varčevanja z delovnimi sredstvi in pripravami je nato govoril Stane Verbič. Poleg tega je načel vprašanje govoričenj brez osnove, ki so pri nas res stalen pojav. Menil je, da 'bi z 'boljšim obveščanjem vseh članov kolektiva lahko naredili precej.
Leskošek Vera je v svojem prispevku k razpravi poudarila, da je čut odgovornosti med delavci močno zakoreninjen, da on| brezvestnega ravnanja z delovnimi sredstvi, nasprotno, v proizvodnji ni nikomur vseeno, kako se ravna bodisi z materialom ali pa delovnimi sredstvi
(Nadaljevanje m 8. strani)
Delovna konferenca članov Zveze komunistov pri nas
(Nadaljevanje s 7. strani) Vera Leskovšek je niato pozvala strokovnjake k sodelovanju tudi v tem smislu, da naj se ti vedno znova obračajo na direktnega proizvajalca, naj zaupajo tudi strokovnjaki izkušnjam delavca in se ob vsakem primeru tudi z delavci posvetujejo, da bodo skupna prizadevanj a uspete,
Franc Štros iz mehanograf-skega centra je omenil sedanje težave s posredovanjem podatkov mehanografskema centru. Opozoril je, da bodo rezultati lahko takšna, kot jih pričakujemo od centra le, če bomo iz tovarne posredovali podatke, potem pa bo zagotovljena tudi ažurnost dela.
O nujnosti novih investicij za ctorat IV. je nato govoril Orel Franjo. Pri tem je še posebej omenil, da vse preveč vsi pišemo in da vsega več nihče ne more slediti. * lo,
Andrej Marinc —- kot predstavnik Občinskega komiteja ZKS je najprej obžaloval, da ga je sekretar pozval k diskusiji, saj je poudaril, da ne moremo pričakovati njegove ocene konference — konferenco naj ocenijo ljudje. »Čas, 'ko so govorili tisti, ki so prihajali od zunaj, je mimo,« je dejal tovariš Marinc, »danes prihajamo, da bomo slišali, kaj boste-vi povedali. Najboljše merilo za konferenco, to in druge, bo vaš razvoj. Ta tovarna ima zelo razdrobljeno proizvodnjo, tak» da je včasih kar težko govoriti o industrijski koncepciji. Za današnjo situacijo je težko koga: 'kriviti, dejstvo pa je, da je šel ves razvoj v razširitev, premalo pa v selekcijo.
Šli smo v decentralizacijo naše družbe. Po 8. kongresu se je naš družbeni koncept bistveno menjal, in sicer v težnji da samoupravljanje zaživi in bo tudi učinkovitejše. Nismo s temi spremembami zasledovali le političnih ciljev, temveč smo zasledovali ekonomske cilje. Samoupravljanje pa ne bo zažive-
lo, če ne pridejo do izraza ustvarjalne sposobnosti delov», ¡rah ljudi. Delavec ima ustavno pravico, da odloča o svojem višku dela. Za tako organizacijo se moramo tolči. To je bistvo socializma in pomeni poglobljen samoupravni odnos.
Okrog decentralizacije v delovnih organizacijah je veliko razprav. Tov. Mravljak je govoril o trgu in cenah. To sta elementa zaradi katerih mora delovna organizacija zaživeti. Imeti mora najbolj smiselno organizirane delovne enote. Železarna v Štorah jih ima 23, borijo se za materialno decentralizacijo. Vendar- je nesmisel imeti toliko delovnih enot. Tre, ba je proučiti kako razposta-
viti delovne enote. Tov. Leskošek Franc pravi, da bi bilo v EMO dosti 6 EE in nič več. Te delovne enote so zaokrožene delovne celote. Nekatere ekonomske elemente moramo začeti upoštevati. Končni smisell delovnih enot je, da pospešijo notranjo selekcijo in pokažejo, kaj je ekonomsko upravičeno in kaj ni. Mislim, da so ti problemi v zvezi z ekonomskimi enotami težavni. Tega ne ¡bomo rešili čez noč. Biti moramo strpni. Gremo pa v decentralizacijo, ker to pomeni samoupravljanje, od tega pa ne moremo odstopiti. Strokovryake in vodstvo pa je treba angažirati, da iščejo rešitve. Iz napačno postavljenih nalog lahko nastane, da se nam bodo strokovnjaki posmehovali, iker smo razdrobili delovno organizacijo. Nekdo od diskutan-tov je rekel, da decentralizacija ne pomeni, da ne bomo koncentrirali sredstev. Doseči moramo večjo koncentracijo sredstev, kot smo jo imeli do sedaj, je pa to odraz potreb delovnih kolektivov.
S tem je kvalitetno drugačno Samoupravljanje kot (prej ko smo administrativno določali delovne enote. Na tem je treba delati in postaviti pred vodstvo, dia na tem vprašanju intenzivno dela. Vprašanje kadrov — na neki vaši konferenci sem bil, bila . je tam prav borba za strokovni kader, ko iste imeli nekaj visoko strokovnih ljudi, sedaj pa imate kader, in je eno od osnovnih vprašanj kako ta kader angažirati; od teh ljudi je odvisno v vaši tovarni vse skupaj. Vodstvo je treba zadolžiti, da bo vaše kadre racionalno izkoriščalo. Gre za življenjski in-' teres kolektiva. Reforma zahteva visoko strokovno organiziranost in polno usposobljenost. Ljudje so pripravljeni' delati, vendar kako, pod kakimi pogoji? Kako jih angažirati? Pred vodstvo je treba postaviti da prouči in pride pred kolektiv, mi pa ¡bomo vodstvu dali politično podporo. Mislim, da boste izkoristili strokovni kader in ga postavili v materialno odvisnost — od rezultatov dela. Vključeni morajo biti v delitveni sistem, vezati jih morate na rezultate njihovega dela. Strinjam se, da. ljudje niso proti strokovnim kadrom. Pred pol ¡leta smo bili v Jesenicah, p^ so ljudje rekli, da rabijo kader. Vedo pa, da ne morejo preko sistema nagrajevanja. Ni diploma za ¡to, da bo nekdo dohil 150 — 200.000 plače. Rezultati njihovega dela morajo pokazati, koliko bodo dobili. To je ključni problem, ki ste ga danes Pacali. Tu se morajo komunisti v samoupravnih organih in vodstvu angažirati.
Imate deficitarne EE in tiste, ki ustvarjajo suficit. To od zu-
naj nihče ne bo reševal. Tov. Kraigher je govoril, da si notrá-njo zakonodajo izkrojijo delovni kolektivi. V bodoče bo tega krojenja izven delovne organizacije vedno manj. Razen okvirnih zakonov je vse stvar delovnih ¡kolektivov. Od delovnih kolektivov so odvisni pravilniki, statuti, vprašanje odgovornosti, discipline itd.
Mislim, da je vprašanje discipline povezano s stanjem okrog organizacije pri vas. Ko gre za grobo disciplino jo je treba pomesti, če mislimo, da bomo lahko diskutirali, ko gre za strokovne stvari, moramo vedeti, da tam ni demokracije, ker sicer ne bo odgovornosti, iker lete ne boste mogli zahtevati od strokovnjakov.
Slišal sem parkrat MI — VI. To vprašanje je še vedno pri vas, čeprav je drugačna situacija, kot je bila v preteklosti.
V zvezi z reorganizacijo ZK začenjamo z drugo metodo de,
ila.	To je delovna konferenca, ¡mislim pa da bo takih konferenc še več v bodoče, vendar ne s tako paleto problemov, kot jih imate danes. Ne moremo poglobljeno razpravljati, če je toliko stvari. Morate ¡se petkrat ali šestkrat pobiti in razpravljati o ključnih ozkih problemih. Izluščite idejno politično bistvo sicer bo naša razprava, kot na sindikalnem odboru, na DS. Bistvo moramo najti, ko gremo v problem moramo znati naše probleme -povezati z gibanjem v celotni družbi. Ta zaprtost, nerazgledanost nam na terenu dela probleme. Ne vidijo ljudje ne nazaj, ne naprej, ne celotne situacije, ocenjujejo istvari le iz sedanjosti. Iz širšega vidika se moramo vključiti v določene stvari. Razpravljamo na široko o problemih reorganizacije ZK v občini, morate se Vključiti v to, saj nam ne more biti vseeno. Še éna zadeva: smo pred volitvami in imam občutek, da je na terenu nemogoče vzdušje y nasprotju s stanjem, ki je pri nas. Do reforme smo dosegli ogromen premik. Če gla. damo situacijo v občini — v industriji je dosežena proizvodnja 106,3%, 19% proizvodnje, gre v izvoz. Na terenu pa je taka diskusija in toliko, da nas ni •sram. -Blatimo to, na kar bi bili drugi ponosni. Mi vidimo vse, ne vidimo pa tega kar je narejenega. Ni slučajno, da nam vodstvo hočejo očrniti kot provokatorje. če se ne bomo zrno-biliziraili in šli proti takim razdiralnim vzdušjem, ne vem kam nas bo peljalo, na-vsak način nas 'bo demobiliziral». Ne mislim reči, da ne smemo tolči proti posameznostim, ne smemo pa stvari posplošiti.
Ob koncu je konferenco pozdravil še Frane Leskošek-Luka,
ki se je najprej opravičil, ker ga že toliko časa ni bilo pri nas. Takoj nato pa je dejal: »Videl sem, da ste vaš vlak zamudili; pred časom, ko bi še bili lahko bi morali investirati, bodisi s ¡krediti ali z deležem lastnih (Sredstev. Danes je težko kjerkoli začeti pot navzgor, vendar je sedaj nujno iz tega stanja startati. Bil sem v proizvodnji in kar na hitro sem videl, da se pri vas da marsikaj narediti z majhnimi izdatki, pa bo precej bolje teklo. Te stvari delavci 'opazijo, in ko jih povedo preddelavcu, nič, mojstru, tudi nič, za inženirje pa tako sami pravite, da prelagajo papirje. Na sejah vaših samoupravnih organov je tudi vse preveč stvari, ki tja sploh ne sodijo. Ti organi so vendar za to, da sprejemajo sklepe, naloge pa potem morajo opraviti službe, ni stvar (samoupravnih organov, da to rešujejo sami. Seveda pa mora biti tehnična discplina pri tem na ustrezni ¡ravni, vsak mora dobro opraviti svoje naloge, pa se pri tem naj ne briga za druge. Strokovnjaki v tovarni so nujnost, morajo biti tudi primerno nagrajeni za dobre rezultate dela. Ni pa sedaj čas, da so tu ljudje, ki nič ne pokažejo.
V tovarni je previsok staiež bolnih. Del krivde je tudi v slabem varstvu ljudi na delovnih mestih, pa če to zadeva zaščito na delovnem mestu, ki je še pomanjkljiva ali pa nedisciplinia posameznikov, ki zaščitnih sredstev ne uporabljajo. Staiež gre -na rovaš vseh — če je danes eden slabo zaščiten, bo jutri boioval na račun drugega.
Ne reforma, zadnje obdobje pri nas je že kar gospodarska revolucija, pri čemer bomo zmago izbojevali tedaj, ko bodo ljudje vzgojeni v duhu tega časa. Naša naloga je ljudi mobilizirati za skupne naloge. Včasih so imeli ljudje več časa za tovarno, bolj so živeli z njo, danes pa vsak hiti po svoje in nihče več ne občuti tiste pripadnosti, ki je za uspeh potrebna. Tudi enotnost ljudi je bila takrat čisto drugačna.
Pri decentralizaciji ste zašli v anarhijo — preveč je eikonom-skih enot. Morali bi imeti toliko enot, kolikor je obratov, ki bd imeli svojo materialno bazo. Na tej osnovi naj bi bila potem organizirana tudi Zveza komunistov v tovarni.
Vsi instituti — kot vaš — so danes problem svoje vrste za tovarne. V odnose je potrebno vnesti red, naj torej bo samostojen, vendar naj ne bo v proračunu podjetja. Tovarna naj institutu plačuje usluge, institut pa naj se preživlja sam. Uspešna pot kolektiva naprej je v doslednem delu, v sodelovanju in dinamiki v poslovanju.«

SE OB ZADNJI SEJI CDS
glasuje kdo je za, kdo je proti,
. Precej časa je že minilo od zadnje seje CDS, na kateri smo obr»vna vali zaključni račun za poslovanje celotnega podjetja! za lato 1966. Kot član CDS mo* mam priznati, da mi je material, ki sem ga dobil za to sejo odgovarjal, saj je bilo tudi ustno tolmačenje zelo razumljivo podamo od 'strani direktorja računovodstva iin ob zaključku podajanja je bilo rečeno: »Če ima kdo kakšno pripombo bom rad odgovoril, saj v tem kratkem času nisem mogel podati vsega.«	/
Kl jub temu, da je bili dnevni irad zelo pomemben, pa žal tudi isam ne razumem, zakaj ni bilo nekaterih članov CDS na sklicano zasedanje, ravno tako ne razumem, zakaj so nekateri zapustili sejo med tem ko je dva k trat ostala dvorana brez razsvetljave (prekinitev električnega toka približno ob 19.30 in ob 20. uri), pri tem pa se je seja tudi CDS pričela ca. 20 minutno 'zamudo zaradi nesklepčnosti (čakanje na to če bo eventualno še prišel kdo od članov CDS).
Z prejšnjim odstavkom sem hotel le na kratko osvetliti razpoloženje pred zasedanjem CDS, to kar je bilo opisano že v dveh predhodnih številkah Emaijlirca, prvič avtorice Čon-kaš Vide in sedaj drugič pisca Deletič Čedomira.
Zakaj gre? Članom kolektiva je popolnoma preprosto odgovoriti, nobenega članka ne bi bilo v Emajlircu, če bi CDS brez pripombe sprejel zaključni račun, tako pa, ker so bile nekatere pripombe na tekstuaL. ¡nd del, ki jih je CDS z večino tudi sprejel — smo pričeli iskati grehe v jfdemagogiji«, osebnostih, »krrtizarstvu« itd. Prav čudno se mi zdi, zakaj omenjena tovariša nista spregovorila na seji CDS, zakaj danes iščeta časopis za popularizacijo med kolektivom in z obsodbami in Obrekovanjem poizkušata popraviti to, kair sta zamudila na sami seji, saj sta bila prisotna. Zakaj se danes ne pobrigata — posebno tovariš Deletič kot pomemben uslužbenec in ekonomist, da se sklepi CDS realizirajo? Spominjam se dobro, ko smo govorih o tem, da izgubljamo preveč časa za diskusijo po sklepih, namesto, kako bomo sprejete sklepe izvajali.
Želim, da CDS na svoji seji ugotovi, kaj je bilo narobe, kaj| nimamo vsi enakih pravic diskutirati, predlagati nekaterih sprememb in dopolnitev, ali člani CDS na zasedanju postavljati razna vprašanja, službam itd., ali lahko medsebojno izmenjavajo mnenja, nakar se stavi predlog na glasovanje in se
kdo se vzdrži — to je demokracija, ki je z USTAVO zajamčena. Zakaj zganjati razpotja med zaposlenimi člani kolektiva z omenjenima člankoma.
Da se pravilno razumemo, sem za razprave na mestih, ki (so za to predvidena — na sejah organov samoupravljanja, sindikalnih sestankih, zborih proizvajalcev, sestankih ZK itd., (nikakor pa nisem za uveljavljanje osebnih ambicij, za popularizacijo po neki seji, 'ki je zaključke sprejela. Po sprejetju naj ostane samo čisto izvajanje brez polemik. Taka naj bi bila stališča organizacijskega sistema v našem podjetju.
Danes ko reforma deluje na celotnem gospodarskem področju bo zahtevala od vseh nas zaposlenih izčrpno kvalitetno delo in na delovnem mestu zelo disciplinirano (izvajanje nalog, fizično in strokovno hitro. K temu bomo morali tudi mi vsi sprejemati več kritike in na
njo odgovarjati več kot doslej, če bomo hoteli obdržati standard,' katerega smo si priborili do danes. Reforma pa ni zato, da bi moral nekdo »utihniti«, temveč vedno ostreje se bo postavljalo vprašanje samozavesti, kritike in zmožnosti za delo, ravno tako tudi kot gotovo opravljanje funkcij v samoupravnih organih, ne pa da se bo še nadalje razvijalo pikolovstvo kot se je v tem primeru. Torej več odkritih diskusij iz oči v oči pic pa po neki seji razvijati polemiko po nepotrebnem, posebno če je možnost dana s tem, da je dotični sam navzoč in še član CDS, pa nima toliko poguma, da to pove že na ¡seji, kar bi bilo v obeh primerih veliko bolj odkrito, kot pa da je to bilo v prvem in drugem Emajlircu objavljeno. Zavedajmo se, vsi, da javna kritika vedno gradi, vendar mora (biti tudi na pravem mestu podana, da ne zavaja članov kolektiva.
Milan Kavčič
BEKA — EDEN VODILNIH ZAHODNO-NEMŠKIH PROIZVAJALCEV POSODE IN NJEGOV RAZVOJ „	V ZADNJEM DESETLETJU
V zahodnonemški proizvodnji v tej vrsti emajlirane in nerjaveče posode zavzema firma Beka-Braun & Kemmler Metallwarenfabrik-Betzingen najvidnejše mesto, saj v svojem obratu v Tiibin-•genu sedaj proizvede vseh vrst posode letno za 25 do 30 milijonov DM. Po svoji velikosti se uvršča na drugo mesto med vsemi proizvajalci emajlirane posode v ZR Nemčiji in pokriva blizu 20 % celokupne prodaje v tej proizvodni veji.
BEKA proizvaja predvsem emajlirano in nerjavečo posodo ter nerjaveče vrtne pripomočke. Podjetje je v zadnjih desetih letih investiralo ca. 8 milijonov DM v cilju radonailizaciije in avtomatizacije proizvodnih postopkov in uspelo nadoknaditi s tem povečane izdatke za mezde in osebne dohodke. Tudi računovodske posle so modernizirali in jih danes obdelujejo na osnovi mehano-grafskega sistema 360. Uvedba computera je omogočila občutno zmanjšanje administrativnega aparata. Vrednost proizvodnje se je v zadnjih desetih letih potrojila. Trenutno zaposluje 600 ljudi. Exportni delež v prodaji znaša 12 %, izvoz je pretežno usmerjen v države EGŠ in EFTA, manjše količine pa tudi v prekomorske države. — Na sliki BEKA-pošoda š teflonskim premazom.
GLOBUS
Po podatkih zahodno-nemškega združenja, ki reprezentira vse proizvajalce gospodinjskih štedilnikov in peči, je ta proizvodna panoga v letu 1966 prodala skupno 915 tisoč štedilnikov (ali 3-°/o manj kot leta 1965). V celokupni prodaji odpade 330 tisoč štedilnikov na električne štedilnike, 251 tisoč na štedilnike na premog (za 13% manj kot leta 1965), 243 tisoč na plin (5 % povečanje napram 1965) in 93 tisoč štedilnikov na olje (5% povečanje napram 1965). Za letošnje leto pričakujejo zmanjšanje proizvodnje glede na gospodarsko krizo, ki preveva domači trg. Po ocenah tega združenja je danes v ZR Nemčiji v uporabi preko 29 milijonov raznovrstnih peči, od česar odpade preko 20 milijonov na peči na premog. Prodaja vseh vrst peči je lani dosegla blizu 1,2 milojonov kosov, vendar je bila kljub temu za 11% manjša kot leto popreje. V prodaji peči zavzema najvidnejše mesto peč na olje, ki so jih prodali blizu 660 tisoč komadov, pri čemer je bilo doseženo 6% zmanjšanje napram letu 1965. Za 13 %' manjša je bila tudi prodaja plinskih peči, predvsem kot posledica še neurejene distribucijske mreže, katere razvoj in izgradnja se pričakuje naj♦ pozneje v letu 1968, ko bo tudi večji del ZR Nemčije uporabljal čeneni plin iz holandskih izvorov.
' -)C-
Poraba izdelkov široke potrošnje v zadnjem času hitreje raste tudi v SSSR. Industrija SSSR je v letu 1966 proizvedla kar 36% več hladilnikov kot leto popreje, 9% več osebnih avtomobilov, 25 % več televizorjev itd. Poleg tega kupuje Sovjetska zveza v zadnjem času znatne količine izdelkov široke potrošnje v tujini. Na industrijski razstavi v Tiflisu je znana italijanska tovarna Ignis prodala Sovjetski zvezi gospodinjskih predmetov trajne rabe za preko 1,5 milijonov dolarjev.
OB ROBU ČLANKA POOSTRENA
AVTOR J. P. NAM V SVOJEM ČLANKU PIŠE:
Ta članek pa je za vsakogar, Iti si v tej tovarni služi kruh z trdnim delom in znojem.
V številki 3., dne 15. 2. 1967, je namreč izšel v EmajiMrcu članek, katerega naslov navajam s pripisom prve vrstice... »da ni za vsakogar!«
Vprašujem se, kaj je člankar hotel povedati, ker vse kar je navedel v članku že vemo, tudi občutili smo na prejemkih, njegovo matematiko pa poznamh do vemo še tudi kaj več.
Vemo namreč, da matematika ni rešitev, da je lahko samo pripomoček za analize, še manj: pa je rešitev prikrivanje dejstev, ki naj pokažejo kje smo.
Nismo pričeli pri nič, kot navaja pisec, temveč smo pričeli pri .postavljenih in od njega izračunanih startnih osnovah, ki pa niso enake za vse.
Niso pa enake za vse, ker so se nekatere spreminjale, posebej še tiste, ki so vezane na dohodek in realizacijo. Ker so se spremenile cene v plus, so se tudi osnove spremenile v plus in so se s tem podrla razmerja startnih osnov, tako da so za proizvodnjo ostale iste, ker sq vezane na normo in cenik, drugje so pa ušle v plafón. Ce pisec tega ne ve, vedo to delavci. Govorimo o prebijanju
plafona OD, «zapiramo pa oči pred dejstvom, kje se je prebil plafon. Res se je po novem letu razmerje spet popravilo, vprašanje je le za kako dolgo. Jasno povejmo, da delavci za prebijanje plafona niso krivi, ker so njihove startne osnove iste in nespremenjene, plafon se je lahko prebil samo tam, kjer so se osnovna merila menjala.
Najlepši dokaz za to je spre-membra razmerja, ki je po analitski očeni bilo 1:4,3, danes pa je 1:?
Zakaj vprašaj? Zato, ker to skrivamo in se tega ne upamo napisati niti v bilančno poročilo! Toda številke govorijo same, Na CDS je bilo postavljeno vprašanje razlike objavljenih OD.
Bruto OD planirani 17.606 alii
11.1	% izplačana pa 13.630 ali
8,3	%. Režijski OD 22.894 ali
14,4	%, izplačana pa 28.217, ali
17.1	%. Tu niso potrebne več 'besede. Razmerje je 13:28 kar je več kot 1:2. Ce ne verjamete temu kar je napisano, pa poglejte v bilančno poročilo za teto 1966.
Iri kako hitro se najde potem za takšno stanje opravičilo!
Ce bi bil članek napisan v opravičilo, bi to še razumeli, ker pa je bil napisan zato, da se krivda za takšno stanje prenese na druge, pa nam je jasno,
da »demagogom res ni važna resnica, saj če bi govorili resnico, ne bi bili interesantni.«
Zaključek, kdo je demagog, pa iprepuščam bralcem, naj sami ocenijo, ali tisti, ki skrivajo resnične podatke pred delavci, ali delavci, ki ustvarjajo presežke OD tistim, ki bi jih radi postavili pred prag!
Olankar je napisal glagol tega stavka v množina, zato bi bilo zanimivo vedeti, kdo so tisti, dti bodo postavljali pred prag in. na osnovi česa? Žalostno pri tem je pa še dejstvo, da Emaj-lirec prenese takšne fakultativne izjave, pa se nihče ob tem tne zamisli. Ce namreč pisec članka ni pomislil kaj je napisal, bi to lahko storili drugi. Aili pa mogoče misij, da je nekaterim vse dovoljeno!? Mogoče pa je to v‘zvezi s herojstvom, ki ga nadalje omenja v članku? Mogoče poizkuša postati heroj prav on, ki bo s svinčnikom in logaritmičnim računalom rešil situacijo v tovarni ter gospodarsko in družbeno reformo, pri tem pa pozablja, da nas je v tovarni preko 3000 delavcev, ki naj bi vsi odločali, ali vsaj sodelovali pri odločanju preko organov, ki smo jih volili za to, da na centralne organe prenašajo težnje celotnega kolektiva ne pa posameznikov.
Upam, da sem s tem člankom odgovoril na nesorazmer-
ja ki so v navedenem članku očitna in niti najmanj kritična v primerjavi s stvarno situacijo v podjetju.
’	I
ODGOVARJA RAČUNOVODJA TONE IVANIČ:
Vidite, kako nam gre od rok, ko se dajemo med sabo! Pa je škoda, da tu trošimo sile. Žal mi je, ko že dalj časa gledam kako nekateri mislijo (ne mislim tu na tovariša P. J., ki je podpisan pod gornjim člankom) gojijo mržnjo med nami, kako zavajajo ljudi s takimi in-formacijami, kot da so vsi, ki ne delajo v proizvodnji lažnivci in tatovi, ki živijo na račun drugih žuljev.
Mržnja rodi mržnjo in namesto sodelovanja imamo razdvojenost. Tisti pa, ki podpihujejo, stojijo ob strani, na ta način skrivajo svojo nesposobnost za delo in ker drugi med sabo razčiščujemo probleme, imajo podpihovalci mir.
To je eden od problemov v tovarni. če bomo še dolgo čakali na rešitev, ne bomo tako kmalu zlezli iz težav in nezaupanja, ki zdaj cveti.
Dovolite še nekaj konkretnih pripomb k gornjemu članku:
1. Rečeno je, da so plafon OD
Kadrovska politika, gospodarska in družbena reforma
(nadaljevanje)
II.	STRUKTURA ZAPOSLENIH IN NJENA USTREZNOST GLEDE NA ZAHTEVE DELOVNIH MEST
1.	Struktura strokovne usposobljenosti kadrov
Analizo zahtev delovnih mest in kadrovskih struktur v gospodarskih organizacijah je izvedel s posebno strokovno ekipo Republiški zavod za zaposlovanje. Zahteve delovnih mest so bile po usvojeni metodi ugotovljene v samih delovnih organizacijah. Zahteve, ki jih za posamezna delovna mesta vsebujejo samoupravni akti oz. pravilniki o delitvi osebnih dohodkov, se pri tej Študiji niso mogle upoštevati.
Zahteve o strokovni usposobljenosti zaposlenih za posamezna dela so v omenjeni analizi tako-le označene:
Pr — priučeni delavci oziroma poklici ozkega profila: Brez strokovne izobrazbe in s končano ali nedokončano osnovno šolo. V to kategorijo so vključeni tudi delavci, ki so si pridobili naziv pclkvalificiranega delavca.
Pš — poklicni delavci oziroma poklic) širokega profila: Delavci s končano nižjo strokovno izobrazbo (vajenske industrijske in poklicne šole), kvalificirani in visokokvalificirani delavci z opravljenimi izpiti.
Sš — srednja strokovna izobrazba: poklici oziroma delavci s končano srednjo šolo (tehnično, ekonomsko Itd.).
Vš T- Višja in visoka strokovna izobrazba: poklici oziroma delavci, ki zahtevajo oziroma imajo takšno l?obrazbo.
Dejansko kvalifikacijsko strukturo, ki so jo imeli zaposleni v obravnavanih področjih družbenega sektorja gospodarstva v letu 1965, kaže tale pogled:
Področje	% Pr	% P§	% Sš	% Vš	Vseh zap.
Industrija-	60,71	33,43	4,56	1,30	233.671
Kmetijstvo	61,47	30,04	6,84	1,65	28.874
Gozdarstvo	71,89	20,37	4,77	2,97	9311
Gradbeništvo	65,58	27,14	5,14	2,14	44.533
Promet	55,62	35,08	7,94	136	36.621
Skupaj	61,15	32,58	4,85	1,42	353.010
Izobrazbena struktura delavcev po zahtevah delovnih mest, izdelana po strokovni metodi, osvojeni na Zavodu SRS za zaposlovanje, ki odgovarja predvsem naslednjim elementom:
—	vrsta dejavnosti delovne organizacije,
—	stopnja organizacijske razvitosti,
—	obseg priprave dela pred lailsiranjem,
—	velikost serij,
—	stopnja interne delitve dela in
—	tehnična opremljenost,
t.	j. elementom, ld dajejo možnost določitve dejanske izobrazbene zahteve delovnih mest pri danem stanju, pa bi morala biti taka-le:
Področje	% Pr	% Pš	% sš	% Vš
Industrija	593	28,6	8,6	3,6
Kmetijstvo	44,0	403	10,9	4,6
MERILA ZA OSEBNE DOHODKE
prebile tiste enote, ki so vezane na dohodek in realizacijo. Te enote so sektor priprave proizvodnje, tehnična kontrola, upravno-administrativne službe in sektor prodaje in zunanje službe s skladišči. V teh enotah je 878 ljudi, v drugih 2477 ali skupaj v podjetju 3355 (podatki po bilanci 1966, stran 224). Iz gornjih podatkov vidimo, da je 878 ljudi (ali 26 % od vseh) ve zanih na dohodek in realizacijo in teh 26 % ljudi je po zatrje vanju tovariša P. J. prodrlo pla-fon OD.
Poglejmo izplačila OD. Vsega smo izplačali v drugem polletju neto 1.525 milj. S-din (in nekaj za malico). Prej omenjene režijske enote so izplačale 474 milj., ostale pa 1.043 milj. (podatki po bilanci 1966, stran 232). 31 % izplačil odpade na režijske enote, 69 % pa na ostale. Zaradi višjih kvalifikacij so tu višje analitične ocene in višje obračunske osnove, če pravimo, da je 26 % ljudi odneslo 31 % plač, potem moramo tudi tu upoštevati kvalifikacijsko strukturo.
Če upoštevamo gornje podatke in je potrebno za 6 % zmanjšati fond izplačil (kot je to bilo storjeno z letom 1967), iskali pa bi ta denar samo pri režijskih enotah, ki so po zatrieva-nju pisca edine prebile plafon, potem bi morali pri 'teh enotah iti za 15 % dol. Zdaj pa imamo
tak sklep samoupravnih organov, da so šle proizvodne enote v povprečju za 4,5 % dol, režijske pa za 7,5%.
Vsekakor so bila delni vzrok za prebijanje plafona OD merila pri režijskih enotah, a zdaleč ne edini in samo s to korekcijo še ne bi prišli na tako višino OD, kot si jo letos v prvih mesecih lahko dovolimo, Ker moj kritik pozna »mojo matematiko in tudi kaj več« lahko to preveri.
2.	»Najlepši dokaz za to je analitski oceni bila 1 : 4,3, danes pa je 1 : ?« Ali je res to taka skrivnost. Pisec pravi, da to skrivamo in si ne upamo napisati niti v bilančno poročilo. Pa poglejmo, kaj piše v dodatku k bilančnemu poročilu na koncu druge strani. Ta dodatek izglasovan na UO, predstavlja celoto z bilančnim poročilom in so vse skupaj dobili člani CDS ob sprejemanju zaključnega računa. V bilančnem poročilu potrjena na CDS je to zapisano na 41. strani. Tam piše:
»V analitični oceni je zajeto 907 delovnih mest razporejenih v 36 plačilnih skupin z najnižjo obračunsko postavko N-din 1,58 in najvišjo N-din 6,80, kar predstavlja razmerje 1 : 4,3. Dvig OD napram letu 1965 znaša 32 % z ozirom na mesečni zaslužek 200 ur. Direktorji sektorjev: Vik. top Pilih, Marjan Žuraj, Srečko
JamntŠek, ki imajo obračunsko postavko 6,80 N-din, kar je nap višja grupa v analitični oceni, so imeli povprečna mesečna izplačila v II. polletju na 200 ur 2.228 N-din. Pomožna skladiščna dela z najnižjo obračunsko osnovo po analitični oceni 1-58 N-din pa so bila povprečna izplačila v II. polletju na 200 ur 586 N-din, za izdelavo verižic poprav tako z najnižjo obračunsko postavvko 1.58 N-din mesečna izplačila za 200 ur 428 N-din. V prvem primeru je torej razmerje 1 : 3,80 v drugem primeru pa 1 : 5,20.«
3.	Verjamem, da je bilo izplačano: proizvodnih OD 13,630.000 N-din, režijskih OD 28,217.000 N-din. Razmerje je 13:28, kar je več kot 1 : 2. Tako je zapisano v bilančnem poročilu za
1 1QAA mn ctrnni 30.
Rad bi vprašal pisca, ali je upošteval to, da zaradi knjigovodske tehnike prikazujemo v režiji ves »uspeh EE«, ki ga delijo proizvodne enote, vse premije za kvaliteto, dodatek za dolgoletno delo, dodatek^ za borce, vsa izplačila za letni dopust, za odmor, javne funkcije, ves plačan prainik in druga nadomestila. Tu so zajete vse plače nakladalno-razkladalne ekipe, skladišč in lepe vrste drugih delovnih mest.
če vse to upoštevamo, potem • tako zgražanje nad razmerjem
13 ■ 28 samo pove, koliko je kritiku do realnosti.
4.	Pisec pravi, da je bil moj prejšnji članek napisan zato »da se krivda za takšno stanje prenese na druge«, če je moj kritik tisti članek razumel, potem je' težko kaj reči. Hotel pa sem tam samo povedati, da nam
' bolj trda prale, da smo prisilje-ni začeti novo leto z nekoliko nižjimi izplačili in da so možne kritike, ‘ki pa ne bodo rešile. Pa ne mislim tu m vse kritike, da so škodljive. Gre za taka kri-tizerstva, ki nimajo svoje prava ostiove, ampak se poslužujejo pretiravanj, samo da bi naelektrili ljudi, če pa se kritika nanaša na to, kar lahko izboljšamo in kar vodi k napredku, pa jo samo pozdravljamo.
5.	Priznam, da tiste besede o postavljanju pred prag slabo zvenijo. Nimam niti kake funkcije, niti kakega pooblastila od vseh nas, da bi govorit v imenu vseh. Povrh vsega pa nisem pri-staš postavljanja pred prag. A povedati moram tudi to, da ne maram, če kdo zavaja ljudi no napačna pota. Besede so bile preostro napisane, zato priznam, da me kritik upravičeno kritizira.

Gozdarstvo	65,4	20,6	8,8	5)2	3. gozdarstvo	28,5	63,8	453
Gradbeništvo	49,3	39,4	8,3	3,0	4. gradbeništvo	37,6	333	39,0
Promet	42,4	39,6	14,5	4,5	5. promet	18,6	80,0	783
Skupaj	54,88	32,11	9.31	3,70	Skupni povpreček	30,7	61,4	65,0
Ta pregled pa ne kaže izobrazbene strukture delavcev, ki bi izhajala iz racionalizacije omenjenih elementov, kot so npr. stopnja organizacijske razvitosti, stopnja interne delitve dela itd., temveč izraža le strukturo pri obstoječem stanju razvitosti teh elementov.
Delovne organizacije so svoje kadrovske potrebe reševale tako, da so zaposlovale tudi delavce z neustrezno Izobrazbo. Sedanja izobrazbena struktura se zato zelo razlikuje od strukture, ki izhaja iz kadrovskih potreb. Odstotki delavcev s pomanjkljivo izobrazbo na delovnih mestih, ki zahtevajo višjo izobrazbo, so izredno visoki. Za naša najvažnejša področja gospodarstva, ki zajemajo
67,5	% vseh zposlenih v družbenem sektorju, so ti odstotki podani v naslednji razpredelnici:
Odstotki delavcev s pomanjkljivo izobrazbo na delovnih mestih, ki zahtevajo
poklicno tehniško ali drugo visokošolsko šolo srednjo šolo izobrazbo 1 2
1.	industrija	30,5	63,7	68,5
2.	kmetijstvo (družbeni sektor)
Iz primerjalnih podatkov izhaja, da je le 35 % oseb, ki zasedajo delovna mesta, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo, to izobrazbo tudi imelo. V obravnavanih področjih gospodarstva pa zasedajo 11,7% delovnih mest, na katerih bi moral delati kader z visokošolsko izobrazbo, delavci, ki imajo izobrazbo popolne ali nepopolne osnovne šole (v industriji 8,3 %, V gradbeništvu 5,4 %, v prometu 33,3 %).
Visoka strokovna delovna mesta zaseda v industriji 21,2% delavcev, ki imajo le poklicno šolo (vajensko ali industrijsko šolo, oz. so kvalificirani ali visokokvalificirani delavci). Dobra tretjina delavcev, ki dela na delovnih mestih, ki zahtevajo visoko, pa ima srednjo izobrazbo — srednjo tehnično šolo, gimnazijo ipd.
Tudi kadri na delovnih mestih, za katera se zahteva srednja šolska izobrazba, nimajo razen — v gradbeništvu — v večji meri odgovarjajoče izobrazbe kot kadri na delovnih mestih z zahtevo visokošolske izobrazbe. Na 31 % delovnih mest, ki zahtevajo tehnično ali drugo srednjo šolsko izobrazbo, opravljajo posle delavci, ki imajo osnovno šolo ali pa nepopolno osnovno šolo. V industriji je četrtma delovnih mest zasedena s takim kadrom in
39,9	% z izobrazbo kvalificiranih delavcev. Za to kategorijo delovnih mest pa je značilno, da Jih zasedajo tudi kadri, ki imajo višjo stopnjo strokovne izobrazbe (fakulteto), kot je zahtevano. Tako dela v industriji okrog 500 fakultetno izobraženih oseb na delovnih mestih, ki zahtevajo le srednjo strokovno izobrazbo.
gospodarstva
Področje
34,8
56,0
67,5
SmcjjÁhec-
Ali se strojni deli ne bodo več obrabljali?
Dva sovjetska znanstvenika, profesor Garkunov im Kragelski sta objavila delo, ki ga smatrajo kot sovjetsko iznajdbo leta
1966.
Oba znanstvenika sta opazovala pojav, da se posamezni atomi, oziroma skupina atomov bakra izloča iz bronastih ležajev im prehajajo na površino jeklenih osi. Kadar se nabere določena masa drobcenih delov ■bakra ma jeklenih površinah, se prične obratni proces im baker potuje nazaj na {»vršimo ležajev. Ta izmenski prehod se praktično odvija v neskončnost. Zato priporočata Garkunov im, Kragelski, da bi medsebojna gibljive jeklene dele prevleki» z nadihom bakrene ali bronaste plasti.
Ker se osi in ležaji znatno manj obrabijo ob uporabi gli-cerinskih maziv ali masivnih sredstev z dodatkom glicerina, se zavzemata oba Znanstvenika za uporabo glicerinskih maziv s primešanim bakrovim ali bromovim praškom. Po mnenju Garkova im Kragedskega bi se celo pri naknadni uporabi takšnih maziv odvijal omenjeni proces na isti način, življenska doba strojev pa bi se znatno podaljšala.	‘
Po podatkih nemškega patentnega urada v Berlinu obstoja že od leta 1908 patent za gliee-¡rinsko mazivo, vendar se v njem
nakazuje predvsem sposobnost glicerina in sorodnih snovi, da pritegujejo vodo.
-jk-
Zlitina aluminija s sijajem kroma
Na tehniški visoki šoli v Varšavi so razvili novo zlitino iz aluminija, ki so ji nadeli sim-bolj AC-5. Poleg aluminija vsebuje dodatek mangana in železa. Če izdelke iz nove zlitine mehanično polirajo, dobi površina izgled kromove prevleke. Odlikuje se s trdnostjo, ki se približuje trdnosti jekla in je odporna proti koroziji. AC-5 uspešno nadomešča medenino pri izdelavi ladijskih armatur.
Zlitina aluminij-cink-magnezij
i
V razvojnem inštitutu »Ver-eimtage Aluminium Werfce AG« v Bonnu so razvili novo alu-leguro na baza aluminij-cink-magnezij. Po posebni toplotni obdelavi dosežejo večjo žilavost, kakor je izkazuje doslej najboljša tovrstna zlitima AlMgSil. Razen tega je mogoče novo zlitino dobro variti. Po varjenju se toplotna cona razkadi že pri običajnem skladišče-
turi. Zlitina ima dobre antiko-rozijske lastnosti dm jo je mogoče dekorirati in barvno elok-siratd. Meja razteznosti teži pri 40 kp/mm2, trdnost loma pa pri -45 kp/mrn2.
TRDA JEKLA pomembna kovina sedanjosti
ŠVEDSKA TOVARNA JEKLA SANNDVIK je največji proizvajalec trdih jekel na svetu — proizvoda, ki je na mnogoštevilnih področjih tehnike iz dneva v dan pomembnejši, šved-sa družba zdaj še razširja svoje kapacitete, da bi zadovoljila stalno naraščajočim potrebam po rezilnih orodjih in obrabnih delih. Trdo jeklo je metalurški" produkt iz praška, ki ga po trdoti lahko primerjamo z diamanti. Najvažnejša od trdih sestavin je volframov karbid, mnoge kvalitete pa mu dajejo tudi tantalov, titanov in niobov karbid. Največ uporabljajo kot vezivo kovnmo kobalt, na drugem mestu pa nikelj. Kombinacija trdih komponent in kovinskih veziv daje materialu njegovo veliko odpornost. Jeklarsko podjetje Sandvik izdelu-ju volframov karbid predvsem v svojem štokholmskem obratu, pa tudi v obratih Gima na švedskem dm v svojih podružnicah v ZDA, Braziliji, Južni Afriki, Indiji in Zahodni Nemčiji. V obratu Gimo predelujejo vodframovo rudo v zaključenem procesu do trde kovine. Sedež podjetja v štokholmuje največji in tehnično ter tehnološko najbolj razviti obrat trdih kovin na svetu. Sandvikova trda jekla izvažajo s trgovskim imenom »Cordomant«.
Odstranjevanje rje z lugom
Alkalično odstranjevanje rje z natronskim lugom ima nekatere prednosti pred ostalimi postopki zaradi tega, ker razkraja samo korozijske produkte, ne pa tudi kovine. Po drugi strani pa se po tej metodi obarja večina kovinskih hidroksidov in se lepi na očiščeno kovinsko ploskev, kar povzroča tazmerotna hitro sekundarno korozijo. Vsekakor je tudi ta nezaželeni pojav mogoče odpraviti, če dodamo lužilni raztopiti 10 do 25% natrijevega glukonata.
DOPISUJTE
V
NAŠ
UST!
Doslej ročno
Nanašanje emajlnega šlikerja se opravlja pri navadnih porab-nih predmetih večinoma ročna z namakanjem. Predmet, na katerega je treba nanesti emajl, največkrat primejo s posebno oblikovanimi kleščami ali v redkih primerih z locmji (vzmetmi) ter namočijo v emajino maso. Da bi dosegli boljše oprijema* nje emajla in odstranili nečistočo na površini predmetov, jih pred temeljnim emajlirati njem pogosto navlažijo in obrišejo z gobo. Ko potegnejo predmete iz slikarja, razdelijo emajl enakomerno po površini s tresočimi in krožnimi) gibi, pri čemer tudi odletijo odvečna emajllne mase.
Pri posodi za kuhanje morajo iposebno dno dobro iztresti, ker na tem mestu debele plasti emajla najbolj neugodno vplivajo na obstojnost menjava temperature. Odvečni emajlni šliker odstranijo na robovih z izbrisom. Pri nekaterih predmetih, npr. pri vediricah, je mogoče na teh mestih izvreči emallj s hitro menjajočimi desnimi. in levimi obrati (»Markar, Emailliertechnik«).
Obhod raznih emajlimic kaže, kako različne so delovne metode. Lahko rečemo, da so te metode karafcterizirane z mojstrom, ki je delavce priučevaL Ker pa tudi delavci sami iščejo prednosti, da bi svoje delo priredili kolikor mogoče enostavna in dobro, so se sčasoma razvili najboljši postopki, ki pa jih lahko izvajajo le delavci, odvisno od sposobnosti, vaje in izkušenosti.
Izkušeni nanosilec bo vedno našel sredstva in poti, da si svoje delo kolikor je mogoče olajša. To pa zmore samo v primeru/ če ima dolgoletne izkušnje, posebno tankočutnost in če živi s svojim delom.
Izpad emajllne prevleke bo torej vedno odvisen od spretnosti nanosilca. Njegovo delo je skoraj pri vsakem predmeti* povezano z drugačnimi tresočimi in krožnimi gibi in ga dobro izvajajo samo tisti delavci, ki so po daljši priuoitvi pridobili določeno vajo.
Današnje pomanjkanje delovnih moči 'otežkoča pridobitevi ali zadrževanje delavcev. Včasih je bilo vedno dovolj rezerv isti katerih so lahko dopolnjevali delovne moči, razen tega pa se je iz teh rezerv tudi izvajal naravni izbor in po drugi strani naravno izločanje nesposobnih za tovrstno delo. Potem, ko sa pa te rezerve brez ostankov prevzele ostale industrijske veje in je celo prišlo do preseljevanja privajenih emajlirskih delavcev v ostala, navidez ugodnejša področja, moramo kar
nju in pri normalni tempera-
Naprava za nanašanje telfonske mase
Posnetek prikazuje napravo za nanašanje telfon9kega sloja na aluminijasto posodo, ki jo je postavil v pogon znani aluminijski koncem na svetu — firma ALCAN v svojem obratu v Gottdn-.genu v ZR Nemčiji. Kompletna naprava meri 40 metrov dolžine in je po tehnični dovršenosti najsodobnejša in največja v Evropi. Naprava dovoljuje avtomatsko nanašanje 900 komadov {»sode na uro pri čemer se doseže točnost debeline nanosa v tisočinki milimetra. Naprava je bila uvožena iz ZDA.

- odslej stroj za nanašanje emajla
najbolj pospešeno poskrbeti za boljšo priučitev in uvedbo novih delovnih ipetod, ki bodo prh vedle do večjega učinka in s tem do višjih zaslužkov.
V stremljenju, da bi nadomestili naporno ročno delo s pol-, oziroma mehaniziranimi nano-sdlnimi postopki, je podjetje »AUSTRIA« (Vereinigte Email-lerwerke, Metallwaren und Lampenfabriken AG) — Wien, uspelo skonstruirati stroj za nanašanje, >ki lahko zadovolji vsem pogojem.
Zahvaljujoč duhovito zamišljeni konstrukciji, izvaja naprava mehanično' vse potrebne 'krožne in vihteče gibe, ki so potrebni za enakomerno razdelitev emajlnega šilikerja.
S pomočjo tega stroja je mogoče nanašati na votlo posodo zlasti emajl, na posodo z odrezanimi robovi pa je mogoče nanašati v glavnem temeljni emajl na obe strani posode. Za poslu-ževanje naprave zadoščata namesto dosedanjih visokokvalificiranih nanosilcev samo dva pomožna delavca, ki jih je mogoče priučiti v najkrajšem času. Od njih eden potopi posodo v posebni, za napravo prirejeni emajl in jo vpne v stroj, medtem ko drugi po končanem postopku nanašanja posodo sname in odloži za sušenje.
Kakor je znano, izdeluje tovrstno posodo iz debelejše pločevine, ki zaradi velike teže posebno obremenuje nanosilca. Zato predstavlja mehanično nanašanje tudi za delavca bistveno olajšanje njegovega del3,.
TEHNIČNI OPIS
NANOSILNEGA STROJA PO
SISTEMU »AUSTRIA«
Napravo predstavlja osnovni okvir iz jeklenih profilov v katerega sredini je nameščena miza (približno 2 m 0) z vertikalno vležiščeno gredjo. Na obodu mize je 10 enakovrstnih vrtljivih ročic, ki so gibljive okoli vodoravne osi od navpičnice do skoraj horizontale. Bogom navedene mize je mogoče uravnavati in z vrtljivim stikalom vključiti v desno ali levo gibanje. S pomočjo predležja z brez-stopenjsko regulacijo je 10 gibljivih ročic in s tem obdelovani komad, neodvisno od gibanja mize, vrtljiv okoli lastne osi, hditreje ali počasneje v negativno ali pozitivno ismer. Regulacijsko in vmesno gonilo se uravnavata z ročnimi kolesi na lahko dostopnem delu mize.
Vrtljive ročice lahko tečejo v prazno ali pa se sprožijo s čeljustno sklopko. Vklapljanje in izMjapljanje sklopke, kakor tudi vihtenje gibljivih ročic navzgor in navzdol, uravnavata dve koncentrično položeni vodili na katerih je moč namestiti ustrez-
no oblikovane krivuljnike. V odvisnosti od oblike izmenljivega krivuljnika je mogoče v širokih mejah prilagoditi krožna gibanja vsakokratnemu votlemu komadu. Neodvisno od tega je možno tudi ločeno vari-rati začetek in konec krožnega gibanja. Posebno v območju vstavljanja in snemanja, naj bi bile vrtljive ročice fiksne, oziroma ne smejo rotirati. Vsaka od 10 vrtljivih ročic nosi na
Nanosilni stroj izvaja,mehanski vse potrebne gibe za enakomerno porazdelitev emajlne-ga šiikerja na površino predmeta, ki ga naj emajlira. Opravljanje in snemanje zahteva praviloma 'le dve pomožni moči. Prvi delavec potopi posodo z eno roko v šliker, z drugo odpre vpenjalno napravo in vloži mokri komad z odprtino navzdol.
S silo vzmeti, ki jo je prav
koncu vpenjalno napravo za prevzem obdelovanega komada.
Velikost zunanjega premera posode: 90 do 380 mm.
Po želji je mogoče vpenjalno velikost povečati.
Pogon oskrbuje motor za regulacijsko gonilo z. brezstopnim nastavljanjem območja števila obratov.
Delavni postopek:
tako mogoče spreminjati, se 'Sklenejo držaji in fiksirajo posodo. Rob posode leži in je spet le na ostrinah, zato ne preostane na emajlu nobena sled.
Potem ko je obdelavami komad prešel vse potrebne kroži ne in oplakovalne poti (približno tri četrtine strojnega obrata), ga prime drugi delarvec (snemalec) s kleščami, odpre
Delegati za občinsko konferenco ZK
Na delavni konferenci so izvodili delegate za občinsko konferenco ZK: Dvoršak Staneta, Jeftič Miloša, Orel Franja, Vizjak Slavka, Verbič Staneta, Praitne-kar Steva, Mravllak Dragota, Kavčič Milana, Ferlič Zvonka, Keber Jožeta in Končan Vilija.
Priključitev IX. 00 ZK IV. ZK
V IX. osnovni organizaciji Zveze komunistov v tovarni zaradi izstopov treh članov iz organizacije ta OO nima več normalnih pogojev za delo, še posebej, ker so prav člani te skupine velikokrat na terenu. Po predlogu TK ZK je tako dosedanja IX. 00 priključena grapi IV. — osnovni organizaciji sektorja priprave proizvodnje.
Novo v knjižnici
—	»DIN — TASCHENBUCH.
19.	Teil. Materiialprüfinormen für metalsChe Werkstoffe. Berlin (itd.), Beuth — Vertrieb GMBH 1966.
—	Pertot V.: »EKONOMIKA MEDUNAROQNE RAZMENE U USLOVIMA INTERVENCIO-
NIZMA«. Zagreb, »Informator«
1967.
—	Mesarič M.: »PLANIRANJE PRIVREDNOG RAZVOJA«. Zagreb, »Informator« 1967.
—	Blaškovič Vladimir: »EKONOMSKA GEOGRAFIJA JUGOSLAVIJE«. Zagreb, »Informa-tor« 1967.
—	Deželak B.: »ORGANIZACIJA ISTRAŽI VANJA TRŽI-ŠTA, FUNKCIJA SLUŽBE ZA I STRAŽI VAN JE TRŽIŠTA I NJENA ORGANIZACIJA U
z drugo roko vpenjalno napravo, po potrebi še obriše rob posode in jo odloži za sušenje.
Predpostavke -za pravilno delovanje stroja so:
1.	Pravilni izbor in uporaba šiikerja.
2.	Primerna oblika posode, ki takšen postopek nanašanja sploh omogoča. Najbolje se obnese posoda z odrezanim ro-( bom. Nanašanje pa je mogoče tudi na robljeno posodo z votlimi ročaji.
POVZETEK IN
GOSPODARSKA PRESOJA
Pomanjkanje delovnih moči in dolgotrajno priučevanje nanosilcev emajla sta dala povod za-razvoj nanosilnega stroja. V praksi je stroj pokazal naslednje prednosti:
L Povečanje učinka v primerjavi z ročnim nanašanjem, ki se je izkazalo v večjem številu izdelanih komadov na uro in na delavca. V odvisnosti od veliko-• sti artikla, posebnosti obrata in izhodiščnega učinka znaša povečanje učinka od 25 do 45 %.
2.	Zmanjšam stroški za plače, zaradi postavitve cenejših delovnih moči.
3.	Prihranek emajlnega šiikerja in poboljšanje kvalitete izdelkov zaradi manjše in bolj enakomerne debeline nanosa.
Izhajajoč od debeline strojnega nanosa TE od 0,08 do 0,1 mm, znaša prihranek v odvisnosti od debeline TE pri roč-, nem nanašanju od 12 do 14 %.
4.	Uravnovešenje nivoja plač, ker odpadejo posebne zahteve nanosilcev.
Iz tega izhajajoči prihranki na plačah in emajlu dajejo razmeroma hitro amortizacijo. Odvisno od števila postavljenih strojev, števila izmen in doseženega dviga storilnosti je pričakovati amortizacijo v 1/2 do 3 let.
PODUZEČIMA«. Maribor, Ekonomski center (1966).
—	»KATALOG PROIZVODOV IN STORITEV OBRTNIŠTVA SR SLOVENIJE«. »Maribor, Ekonomski center 1966.
—	»ALUMINIUM — TASCHENBUCH«, Düsseldorf, Aluminium — Verlag GMBH 1963.
—	»FARKA — HANDBUCH. Normen für den Kraftfahzeug-bau«. Berlin (itd.), Beuth — Vertrieb GMBH 1965.
—	Welti O.: »INSPEKTION UND QUALITÄTSKONTROLLE«. München, Verlag Modernd Industrie 1965.
—	»PROGRAMMIERTE EINFÜHRUNG IN PERT«.i München, R. Oldenburg 1966.
—	Kragelskij I. V.: »KOEFICIENTI TRENJA«. Moskva
1962.
Ivanka Bajuk:
Gibanje naše proizvodnje skozi zadnjih 30 iet
Proizvodnja je osnovna dejavnost vsakega podjetja. Njene značilnosti vsebovane v dinamiki in strukturi izdelkov najbolje ponazarjajo razvoj celotne organizacije dela in poslovanja sploh. Ker je proizvodnja želo variabilen element, utegnemo skozi njeno gibanje v desetletjih nazreti vse glavne jaze rasti podjetja, zlasti če upoštevamo, da je dopolnjevanje osnovnih sredstev in kapitalno razširjenje osnovnih obratov služilo predvsem temu namenu.
Značilno za proizvodnjo v našem podjetju je, če pogledamo trideset let nazaj, da je neprestano rasla, da je v tem razdobju premagovala občasne krize — dolgoročnega in krako: ročnega pomena. Daljša nihanja v obsegu in ravni proizvodnje spoznavamo z razčlembo odklonov od splošne razvojne črte, ki jih na sliki lepo vidimo, krajše oscilacije pa z ugotavljanjem sezonske komponente. Ena kot druga je za reden ter načrten razvoj podjetja pomembna, saj pretirano nihanje v proizvodnji onemogoča normalno poslovanje podjetja. Po-
če pogledamo najprej predvojneh razdobje, vidimo, da je bila proizvodnja precej standardna, to je 4 do 5 tisoč ton letno. V obdobju II svetovne vojne je proizvodnja padla. Leta 1944 so hoteli podjetje ukiniti, da do tega ni prišlo, se je moralo preusmeriti v proizvodnjo kotlov za vojaške potrebe, stabilizatorje za mine, vojaško posodo in druge vojaške artikle.
Po drugi svetovni vojni proizvodnja hitro. preseže predvojni obseg, po letu 1950 pa pride do padca zaradi pomanjkanja pločevine, ki se je takrat pojavila kot posledica informbiroja, namreč naša država je takrat uvažala to surovina, predvsem iz SZ. Leta 1954 pride ponovno do znatnega izboljšanja, od takrat naprej pa je proizvodnja zelo hitro naraščala, tako, da doseže leta 1966 že indeks 489, če je leto 1939 vzeto za 100.
Tempo rasti proizvodnje ugotavljamo s pomočjo verižnega indeksa. Tudi ta kazalnik nam pokaže padec proizvodnje na začetku druge svetovne vojne, nato izjemno rast leta 1942, ker
—*Ki ' 'U*	«t—«n
tr.1 -%i "-a in—
«iZOOlJf
' -m	■».
glejmo sedaj trideset let nazaj. Proizvodnja je bila leta 1936. 4j617 ton. Če primerjamo to proizvodnjo z današnjo, vidimo, da je količinski obseg proizvodnje narastel skoraj pet in polirat.'To je več,kakor se je povečalo število zaposlenih (indeks za zaposlene znaša 145 če je osnova leto 1939), ali kot se je pomnožila pogonska moč, zbrana v primarnih in sekundarnih energetskih . napravah. To nedvomno kaže, da proizvodnost dela ni ostala rut prvotni ravni, temveč se je stopnjevala.
in zmanjšanja proizvodnje od-preskbv. V tem obratu je prišlo sicer v bistvu samo do navideznega izpada proizvodnje, ker je ta obrat v tem letu delal precej Časa na popravilu vojaških kotlov, kar hi bilo planirano in tudi v tonah ni prikazano. Leta 1961 pride do rekonstrukcije, ki je povzročila začasno stagna-
je znižal na 51 %, leta 1960 na 360 rt in leta 1966 celo na 2S%. Omenim naj takoj, da so ti zaključki narejeni na osnovi teže, da pa bi analiza, ki bi temeljila na vloženem delu pokazala drugačno sliko, saj vemo, da prehajamo pri posodi po vloženem delu vedno ria bolj zahteven asortiment, po teži pa lažji,
TREUO PUOiZvOOHJC	/K>SOO£ OO a£T« I93S-'S66
so Nemci zelo forsirali proizvodnjo emajlirane posode, ker je bilo večina nemških tovarn takrat že porušenih. Po tem letu pa pride do ponovnega padca in leta 1944 je podjetje v veliki krizi. Po končani vojni je proizvodnja začela zelo hitro rasti po letu 1950 opazimo ponoven padec, ki doseže leta 1952 svojo najnižjo točko, od tu naprej pa opazimo precej enakomerno rast, razen v letu 1958, ko pride do pomembnega izpada zaradi zmanjšanja naročil pri jeklenkah za butan in
cijo, nato pa opazimo zopet enakomeren porast proizvodnje do leta 1965, ko pride do ponovnega relativnega padca, ki je posledica omejitve'investicij, kar povzroči padec proizvodnje radiatorjev. Če sedaj pogledamo za koliko se je povprečno letno dvigala proizvodnja od leta 1936, znaša povprečna stopnja rasti 9%, kar pomeni, da je proizvodnja od leta 1936 v povprečju vsako leto narast-la za 9 %i
Sedaj še poglejmo kako je z emajlirano posodo, ki je naš glavni proizvod. Že bežen pregledana sliko nam pokaže, da je tudi ta doživljala omenjene razvojne oscilacije, predvsem občuten padec med II. svetovno vojno (razen leta 1942), nato velik vzpon do leta 1950 in nato stagnacija do leta 1954 (inform-biro). Od leta 1956 pa opažamo znatnejši porast.
Primerjava indeksa skupne proizvodnje in indeksa za emajlirano posodo pa jasno dokazuje, da emajlirana posoda ni naraščala v sorazmerju s celotno proizvodnjo podjetja, ampak se je relativno zmanjševala, saj je končni indeks skoraj dvakrat nižji od skupnega. S tem pa ne Želim reči, da smo v letu 1966 proizvedli manj emajlirane posode kot pred tridesetimi leti, saj se je povečanje (leta 1936 je 3.556 t; leta 1966 pa 7.017 ton) na dlani, želim le poudariti, da je v tej specializirani proizvodnji stopnja rasti vsaj po tonaži sodeč precej manjša, kot pri skupni proizvodnji. To tudi lepo vidimo iz odstotnega deleža emajlirane posode v skupni proizvodnji, ki je bil pred vojno .okrog 70 leta 1950 se
saj povprečna teža enega kosa posode iz leta v leto pada, nekaj zato, ker- delamo vedno manj ideal in eterne, nekaj pa zato, ker se sedaj uporablja tanjša pločevina. Naj sedaj na kratko razložim obe sliki. Prva prikazuje skupno proizvodnjo, druga pa proizvodnjo emajlirane posode. Na obeh slikah pomeni tanjša lomljena črta gibanje proizvodje v posameznih letih, druga debelejša pa podaja osnovno smer razvoja v tem razdobju.
j GLOBUS
§ Emajlna hidustrija Italiji je je leta 1965 izvozila preko =	500 tisoč hladilnikov v
| Francijo, ki je v tej proiz-S vodnji zaradi dotedanje | razcepljenosti in razdrobiš Ijenosti zapravila priliko, = da s koncentracijo kapita-| la razvije visoko produktivni no proizvodnjo hladilnikov | ob nizkih proizvodnih stroji ških. Francoska industrija § si danes na vse kriplje pri-I zadeva, da zajezi ta vdor | tujih izdelkov ter je uspe-I la s spremembo tehničnih § normativov, ki obvezno ve-| Ijajo za vse v Franciji upo-= rabljene izdelke, zmanjšati 1 delež italijanskih hladilni-| kov na njihovem trižšču. = Zaradi neodgovarjajoče iz-| delave so morali francoski | kupci v letu 1966 vrniti š italijanskim proizvajal-= cem kar 25 tisoč .hladilni-= kov.
Planinci v letu
že vrsto let se prizadevna skupina ljubiteljev gorske na» rave v našem podjetju uspešno udejstvuje na področju enega najpristopnejših in s tem naj-učinkovitejših načinov rekreacije, ki so na voljo vsakemu delovnemu človeku. Da bi bili tudi nadalje uspešnejši, so sklenili v letošnjem letu svojo dejavnost še poživiti in to s so-
vamiške skupine. Za take izlete krije skupina del stroškov prevoza po posebnem pravilniku o njenem poslovanju. Vsekakor ugodnost, ki naj bi bila čimveo-krat izkoriščena.
Za uvod v letošnje širše udejstvovanje je vodstvo skupine na letošnji prvi seji poleg ostalega predvidelo namesto vsakokrat; nega občnega zbora, ki naj bi
Okrešelj — vedno znova nepozaben
delovanjem enakih skupin V celjskih Cinkarni in Kovinotehni Nekaj stikov s tema skupinama so naši planinci vzdrževali sicer že tudi doslej, vendar v manjšem obsegu, kot pa so predvideli to za bodoče. Uspešnejše sodelovanje naj bi se pokazalo predvsem v združenem organiziranju izletov, pri čemer bodo lahko maši planinci večkrat koristih prevoz s cinkarni škim avtobusom in obratno. Že v prvih dveh mesecih letošnjega leta so mladinci tovarniške planinske skupine skupno s planinci iz Cinkarne obiskali Šmohor, Janče, Medvednico iin Kopitnik, to pa je seveda šele začetek, ki pa mu gre — z ozir mam na letni čas — vsekakor priznanje. Za čas ko bodo vremenske prilike tudi za starejše planince ugodnejše, predvideva skupina med ostalimi izleti konkretneje še izlete na Zelenico in Veliko planino (je bilo izvedeno že 18. in 19. 3.) 20. in
21.	maja v Karavanke — na njihov naj višji vrh Stol, tretji izlet pa je previden na Ratitovec v juniju, četrti na Sleme — Ple-1 sivec (Uršljo goro) ali na Peco v juliju im nato avgusta v Ju-hjce. Kakor rečeno so to samo izleti, ki jih je skupim že načrtno predvidela, dočdm bo več. jih in manjših izletov opravila skupina oziroma njeni člani še dosti več. V teh primerih bodo gotovo koristili ugodnost, ki pripada članom planinske skupine V primerih ko organizira kakšen klet vsaj 5 članov te-
bi 1 po novem vsaki dve leti, širši sestanek članstva z istočasnim predavanjem znanega alpinista, bivšega člana našega kolektiva — Janka Goloba — o obisku jugoslovanskih alpinistov na Kavkazu. Žal pa se je tega sestanka in res zanimivega predavanja udeležilo dosti manj
Upamo, da bi pri aktivnem udejstovanju v naravi rezultat m kraju leta dosti boljši. Takšno pričakovanje ni prav nič pretirano, saj se za res lepo, prijetno in vsestransko, posebno pa še zdravju koristno planinsko aktivnost zanima precej članov kolektiva in njihovih svojcev, ki se zavedajo vrednen sti 'takega udejstvovanja. Pri tem želimo le, da bi se krog teh v našem kolektivu, čimbolj razširil in čimuspešnaje deloval. V ta namen ima skupina v raznih oddelkih svoje poverjenike, ki lahko interesentom za včlanje-rye v skupino dajo ustrezne informacije in istočasno pobirajo tudi članarino. Ta je za eno leto 15 N-dinarjev, je pa to z ozirom na ugodnosti, ki jih imajo organizirani planinci, res malo.
Poverjeniki planinske skupine v tovarni so:
Kegu Anton v kleparskem oddelku,
Gaber Franc v orodjarni,
Prah Oto v elektrodelavimci,
Leben Slavko v alu oddelku,
Ramšak Alojz v radiatorskem oddelku,
Gajšek „Anton v kontrolni službi,
Fediefnsberg Aniton v skladišču gotovih izdelkov,
Cocej Anica v emajlimici,
Kralj Mira v službi programirani j a in
Kralj Jaroslava v izvoznem oddelku.
Spomin z izleta naših planincev
planincev kot pa je bilo pričakovati z ozirom na število članstva. Tisti, ki so bili navzoči, so
prepričani, da je vsak planinec skupine, ki se predavanja ni udeležil, zamudil res nekaj lepega.
Vsi člani kolektiva, ki želijo v naravnem in resnično tovariš, kem okrilju res koristno uporabiti vsaj del svojega prostega časa, bodo v planinski skupini vedno dobrodošli.
PRIZADETI
PEVCI
Presenetila nas je objava v
5.	številki Emajlirca z dne 15.
3.,	ki jo je podal Mirko Ekse-lenski pod naslovom »Kaj pa naše podjetje« tu imenuje namreč poleg drugih tudi pevce, ker niso peli na pogrebu pokojnika Koražija Antona. Vemo, da na našem terenu deluje samo no ški pevski zbor DPD Svoboda . Celje in torej kritika velja nam.
Tovariš Eksdlenski namreč vprašuje, kdo je temu kriv, čeravno za krivca dobro ve, ne vemo pa, zakaj ga ni imenoval. Pevci se namreč čutimo prizadete, saj smo vedno pripravljeni udeležiti se in smo se tudi, če je le obstajala možnost in če nas je kdo pravi čas obvestil oziroma povabil, vsiljevati pa se ne moremo, saj mogoče tudi ne bi bilo prav. Brez povabila smo po sklepu odbora sekcije moškega pevskega zbora dolžni organizirati in peti na pogrebih naših aktivnih članov. Naš zbor je vedno pripravljen sodelovati na kakršnihkoli prireditvah, na željo gospodarskih oziroma družbenih organizacij in tudi posameznikov, brezpogojno pa je potrebno, da smo pravočasno obveščeni. V tem primeru je sicer obrat_emaj!ir-nice obvestil tajnika DPD Svobode tovariša Gregorca in to na dan pogreba ob 12.30 uri. V tako kratkem času pa ni bilo mogoče organizirati udeležbe zbora, niti obvestiti pevovodjo Gorič Julija, ki se vozi iz Laškega. V bodoče prosimo, da pisec takih člankov navede tudi krivca, tako da javnost ne bo napačnih misli, da je tega kriva organizacija oziroma društvo. Uredniškemu odboru pa predlagamo, naj v bodoče temeljiteje pregleda takšne objave, da na račun posameznikov ne bodo blatili organizacije.
Odbor sekcije
siijlkeo
Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk vsako drugo sredo v nakladi 4.200 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, ing. Jože Vajdetič, Iyo Gostečnik, Emil Jejčič in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-Ž1, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje
Namizni tenis
tkipa LMO četrta
Pred dnevi je bilo končano Občinsko sindikalno ekipno prvenstvo v namiznem tenisu, na ■katerem je sodelovala tudi naša ekipa.
Vseh sodelujočih ekip je bilo 12, bile pa so razdeljene v dve skupini. Iz vsake skupine sta, se prvi dve ekipi plasirali v fi-
nale. V predtekmovanju sto naši člani v svoji skupini zelo dobro igrali in zasedli drugo mesto za Železarno Štore. Preseneča slab uspeh Celjskega tiska, ki
je bil šele tretji, saj ima v svojih vrstah izvrstne igralce namiznega tenisa.
V finalnem delu tekmovanja, je naša ekipa sicer igrala dobro, vendar ni mogla narediti kaj več kot to, da je bila četrta, kar je vsetkakor izreden uspeh za naše igralce, še posebej, ker ing. Kamer ni nastopil, ker je bil prav tedaj na potovanju.
Med najboljšimi v ekipi je bil vsekakor Cvetko, ki je velika okrepitev za nas, saj se je šele zaposlil v podjetju pred meseci, nadalje so dobro igrali ing. Karner ter Končan Konrad, igralec stare garde namiznoteniških igralcev v podjetju, ostala člana ekipe Florjane in Perti-nač -sta prav tako tudi zadovoljila, Vrstni red ekip v finalu je: Klima, Kovinotehna, Žele-
zarna Štore ter EMO.
Celjski sindikalni turnir je pokazal, da ima namizni tenis veliko prijateljev, tako igralcev kot simpatizerjev. Razveseljiva
ugotovitev je, da so pri obč. zvezi za telesno kulturo prišli do zaključka, da bo treba v bodoče več misliti tudi na množičnost, ker iz množice se dobijo kakovostni igralci, ki bodo lahko potem' zastopali celjski namizni tenis širom po Sloveniji, kar pa zadeva sedanji sistem tekmovanja, pa prepustimo tistim, ki se ukvarjajo s to panogo športa pri občinski zvezi.
Na splošno je tekmovanje bilo zelo dobro organizirano.
*	Pertinae Stane
Kacbtcnfrke, vesti
Novi člani kolektiva od 15. do
21.	marca:
HRUŠOVAR Jože — emajlir-nica, SKARLOVNIK Franc — strojno ključavničarstvo, KO-ŠTRIC Ignac — emajlimica, HLUPIČ Željko — emajlimica, KOŽUH Alojzij — dekor oddelek, ZORKO Karel — orodjarna, LISEC Edvard — surovinski oddelek, MAUH Štefan — skladišče materiala, OBLAK Vinko — surovinski oddelek.
V naši sredini vam želimo obilo delovnih uspehov!
Izstopili so v mesecu marcu:
ROP Marija — sporazumno, ŠARLAH Stanislava — potek pogodbe, VEBER Marija — invalidsko upokojena, GOLOB -Leopold — invalidsko upokojen, JANČIGAJ ing. Mirko — premeščen v inštitut, VODIŠEK Karl — invalidsko upokojen, GOLEŽ Stanko — samovoljno zapustil delo, Rezar Otmar — samovoljno zapustil delo, LAV-BIč Fratjc — sporazumno, KREMPUŠ Vinko — umrl, MO-TOH Martin — v JLA, TANŠEK Milan — v JLA, INKRET Vladi-
slav — v JLA, ZVER Stanislav — v JLA, KUNST Franc — v JLA, ČEPIN Jože — v JLA, KARMAR Maks — v JLA, MLAKAR Danijel — v JLA, OBER-ŽAN Janez — v JLA, SKAZA Edi — v JLA, MLAKAR Miram -T- v JLA, BORINC Karl — v JLA, FERLIČ Miroslav — v JLA, ŠKOFLEK Branko — v JLA, BOLHA Konrad — v JLA, LENARD Stanislav — v JLA, STOPAR Franc — v JLA, DOKLER Hinlko — v JLA, ŽUREJ Stanislav v JLA, CEROVŠEK Dušan — v JLA.
Poročili so se:
BREZOVŠEK Milena — Glin-, šek, SKOČIR Jože Karl, ARBEI-TER Frančiška-GRIL. Na novi življenjski poti obilo sreče!
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega moža in očeta
KREMPUŠ VINKA se v globoki žalosti zahvaljujemo članom kolektiva uprave tovarne EMO, sindikalne podružnice EMO, obrata orodjarne, miiarske delavnice, pevskemu zboru DPD Svobode in vsem ostalim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti in se poslovili od njega s cvetjem, venci, besedami, nam pa izrazili globoko in tolažeče sožalje.
Žalujoči: žena, sin, hčerka in ostalo sorodstvo
Vzamem na stanovanje žensko, ki dela v dveh izmenah (imela bi svojo sobo). Drugo po dogovora. Javite se pri Jeseničnik — pocinkovalnica.

Za prejšnje pisanje so mi očitali, da sem preveč resna. Ne vem, pa kaj ni mogoče, da so jezične babe tudi resne?
No, da ne bo zamere, pa bom bolj »neresna« pri resnih rečeh. Takole je, pomlad že kuka v deželo. Prvi spomladanski dan smo že »skoz dali« in 40 mučenikov tudi. Čeprav je bilo na 40. mučenikov dan precej vetrovno, se vendar ne bojim preveč, da bi veter prepihal tudi mučenike pri nas. No, pa ne mislim vtikati nosu v take-le reči. Bi ga vtaknila v to, da je sedaj, odkar je lepše vreme in pihljajo bolj tople in mile sapice, na dvoriščih, po obratih, med obrati, precej več naših delavcev (tudi .uslužbenci so delavci) in se kar sprašujem, če imajo vsi ti toliko za hoditi in opraviti sem in tja le v poletnem času. Ali pa mislijo na rekreacijo v malem? Ta rekreacija v malem je tudi prijetna
glasba med malico. Škoda je le to, da je nekaterim zvočnik napoti in se izživljajo s tem, da režejo žice pri zvočniku na dvorišču. Zakaj so jim kaj napoti?
Pri tej glasbi bi pa bilo dobro povedati še to, da na »onem koncu« obrata, tam pri »Tehar-jih« prav nič ne vedo, pa Hudi ne slišijo, o lepi muziki na »tem koncu«. To je pa diskrimana-cija! Malo bo treba podrezati v službe, ki »so kompetentne«,
Ja, dan žena je za nami. Bilo je mnogo hrupa. Tudi jaz sem bila na dnevu žena in se vsem tistim, ki so pisali, da odstopajo mesto meni, za to »lepo gesto« zahvaljujem. Kaj si pri tem mislim jaz in še drugi, pa jih nič ne briga. Povedala bi, da je bilo na proslavi, kljub precej neprimernemu času (nedelja ob 4. popoldne) precejšnja udeležba žena in lahko povem, da smo se imele prav lej po in vsem tistim, ki niso pri-
šle (bodo pa bogsigavedi kaj govorile), je lahko žal, da niso bile. Ni pa lepo, niti prijetno organizatorju in tudi drugim, da se je od toliko povabljenih (okoli 40) udeležilo slavja le kakih 6 povabljencev, eden se je opravičil, kaj pa ostali? No, nisem »pristojna« za reševanje tega problema, povem pa, dani bilo prijetno gledati mize z napisom »rezervirano« (za te goste jasno) in ob njej le nekaj ljudi. Čez nekaj časa so se znašli in za to »rezervirano« mizo vzeli medse tudi žene in dekleta. Prišel je dr. Petrovič, ki že dolga leta ni več član našega podjetja, pa vendar še vsako leto pride in prijetno ga je bilo gledati, ko se je zavrtel z- našimi delavkami in svojimi bivšimi bolnicami. To je za pozdraviti!
No, ta Dan žena je že kar precej velika reč, zato moram tudi jaz posvetiti malo več pro-
stora in časa temu. Tokrat je pa res vse za pohvaliti. Žene in dekleta smo bile letos zelo vesele, ker smo najprej dobile svoje EE darilo, izkazala se je tudi LT (zelo domiselno), vsaki ženi 10 dkg prave. kave. Ne vem pa, kako so bile vesele žene v strojni delavnici, ker niso nič dobile. Toliko moških in samo tri žene, pa se niso spomnili, da bi jim kakšna njihova pozornost ne škodila. Da so se na to možje spomnili kasneje, že ni več tako, kot bi moralo biti. Sicer pa, pozabljivost je pri nas kar moderna reč, in tako opravičilo zelo prav pride. Pozabiti, pozabil... tudi jaz nisem pozabila, da sem malo preveč napisala in — več poveš, manj si vreden, pa še »ubriše« te kdo lahko! .
Pa nasvidenje do drugič Vaša Spila