19. MAJ LETO V. 1966 štev. 19
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Iskra in sodobna tehnika
Sejem tehnike v Hannovru je hajvečji in 'najpomembnejši sejem te vrste; saj razstavlja na njem preko 6.000 razstavijalcev na površini 600.000 m2. Posebno močno je zastopana elektroindustrija s 1-.500-razstavljalci in razstavno površino 130.000 m2. V okviru elektroindustrije razstavlja 500 firm s področja .elektronike.
Sejem v Hannovru-je splošen in prikazuje dosežke tudi na področju potresnega blaga ,in investicij. Razstavlja ves svet, zato je mogoče dobiti celoten pregled tehničnega razvoja sveta. ; V
Ko si človek ogleduje ponovno revolucijo tehnike v svetu, se zdi sam sebi majhen, saj lahko ugotavlja samo to, da smo z našo tehniko ponovno zaostali. Pred leti smo se dogajanjem v s ve--tu že jrrecej približali, sedaj .pa. lahko ugotavljamo, da -se svet razvija-hitreje, kot se. razvijamo mi. Pred ieti.smo sodelovali s svetom in spremljali njegov razvoj, dočim so nam bili zadnja leta bolj važni; ostali problemi. Kar Zadeva' tehnični napredek, smo pa v glavnem . ostali , tam, kjer smo bili.; Pri tem_ ■■ ne mislimo ■ samo tehnične, dozorelosti -- naših I izdelkov, ampak naše delo-sploh.
Že skoraj, eno leto se, ukvarjamo s finančno sanacijo, ki je večkrat lahko prej; v škodo kot v korist. Preveliko zoževanje asortimenta in takožvana specializacija ni vedno samo v korist: Zoževanje asortimenta prinaša gotovo nesigumost, . poleg tega pa ne nudimo, svitu vsega, kar zahteva, saj lahko opazimo, da imajo vse večje firme v svetu širok asortiment. Zoževanje asortimenta je smiselno le tedaj, kadar lahko proizvajamo toliko več preostalih izdelkov, ker sicer se nam lahko proizvodnja zmanjšuje. Manjša proizvodnja pa predstavlja večje , stroške na- enoto. Vedno ugotavljamo, da imamo gotove izdelke, ki so nerentabilni. Toda vsi -izdelki, ki v svetu obstajajo, so lahko rentabilni, sicer jih svet sploh ne bi proizvajal. Treba je torej iti pravilnejšo pot, poskrbeti je treba da bodo naši izdelki postali rentabilni.. •
- Že v lanskem letu smo ugotavljali, da je eria-pot k večji ■ rentabilnosti povečanje proizvodnje, saj s tem stroške na, enoto zmanjšujemo/
Povečanje proizvodnje je poleg tega pa napraviti resen pa samo en pogoj za sanaci- program • osvajanja sodobne' jo. Treba, je delati tudi na tehnike.’ ostalih področjih, ki smo: jih Ce bortlo hoteli to doseči, v zadnjem času zanemarili,: moramo imeti/temu primer-
Brez dvoma je zelo važno področje, dela naš. razvoj. Naši razvijalci so premalo razgledani, in večkrat ne vedo, kaj se dogaja v. svetu. Ker niso seznanjeni s tehničnim razvojem sveta, razvijamo večkrat -izdelke, ki so za svet že zastareli. Če .se pri tem. ozremo še na našo
ren kader. Obstoječim delavcem je treba dati možnost, da se približajo svetu, in da lahko spremljajo vsa doga-': janja. Istočasno pa je treba razvoj pojačati z novimi sposobnimi kadri. Rabimo resne delavce, ki ne bodo filozofirali,, ampak mora njihovo delo roditi tudi praktičen
počasnost, potem lahko opa- uspeh. Vsako teoretično delo zimo, da začnemo s proizvod- mora prinesti tudi rezultat, njo tedaj, ko je svet ze v TeHno]ogi morajo za&ti s
naslednji fazi. Naši razvi- sistematičnim pregledom ob-jalci se še vedno ne zavedajo stoječih izdelkov in sugerirati dovolj, da rabimo izdelke, za- razvijaicem spremembe, ki trg, ne pa dragih komplici- naj bi naše izdelke pocenile, ranih' izdelkov, ki so sami ne da bi s tem trpela kva-
(Dalje na 6. strani)
sebi namen. Pri naših izdelkih je treba najti tako teh nično rešitev,; da bodo kyg-iLt^tnoa, odgovarjal:, in da bodo! istočasno konlaifončni ha trgu. Zavedati se je treba, da svet uvaja nove2 cenejše materiale, ki zamenjujejo; dosedanje, pa tudi nove elemente, ki so tehnološko, najenostavnejši. Elementi so vedno manjši . ,ih . cenejši. Glavna	Pretekli četrtek . je bilo v podjetja. Zasedanja se. je
smer tega .napredka je pía- prostorih delavskega samo- udeležilo 52 članov, eden je stika in tiskano vezje. V tem upravljanja v Kranju prvo za- bil upravičeno odsoten, ostá-1 smislu bi morali pregledati sedanje novoizvoljenega de- lih sedem pa je izostalo brez vse | naše obstojecé .Jzdelike, lavekega hveta združenega opravičila.	'	-
Dnevni red to pot hi obse-
Ob 74. rojstnem dneva obilo sreče in zdravja za dobro naših narodov 'in svetovnega miru!
S piveja zasedanja novoizvoljenega DS zdraženeja
podjetja
Novi obrazi delavskega samoupravljanja
Obisk UO združenega podjetja Jskra‘ Kranj v tovarni »Rudi Čajavec« Banja Luka
-Upravni odbor združenega podjetja ISKRA KRANJ je s predstavniki družbeno-političnih organizacij ob koncu svoje mandatne dobe obiskal 5. in .6,- maja podjetje »RUDI ČAJAVEC« v Banja Luki, s katerim ima naše podjetje tesne zveze In tudi poslovna-tehnično sodelovanje na področju razvoja, proizvodnje in prodaje.
Člani UO združenega podjetja so bili zelo toplo sprejeti od predstavnikov samoupravnih organov, političnih organizacij in od vodstva podjetja RUDI ČAJAVEC.
Na skupni seji obeh upravnih odborov so .se obravnavala vprašanja o medsebojnem sodelovanju, -hkrati pa je bilo zavzeto skupno stališče o nadaljnjem sodelovanju. Skupna ugotovitev-je bila v tem, da so mogoče razne oblike sodelovanja in da so razne oblike' sodelovanja tudi nujne, zlasti še na področju podjetij elektroindustrije in's stališča čim-večjega vključevanja naše države v mednarodno menjavo. Na skupni seji je bilo sprejeto tudi stališče, naj strokovne službe obeh podjetij pripravijo nh-daljne točne koncepte še tesnejšega sodelovanja.
Upravni odbor združenega podjetja »Iskra« je povabil tudi upravni odbor tovarne »RUDI ČAJAVEC«, da obišče naše podjetje, ki je to vabilo sprejel.	G. P.
za njegovega -namestnika pa tov. Stane Kavčič, telefonski mehanik kranjske. ELEK-TROMEHANIKE.
Novi predsednik DS ZP lov. Valter Križman se ja gal točko o poslovanju pod-- vidno presenečen zahvalil je tja, temveč le poročilo o za izkazano ‘zaupanje in na-volitvah v organe delavskega glasil v kratkem nagovoru, -samoupravljanja, volitve., no- da računa na kolektlvnovso-vega predsednika DS ZP in delovanje vseh članov DS ZP, njegovega namestnika, poro- saj bo le tako novoizvoljeni čilo .UO podjetja ter volitve DS dovolj učinkovit in delo novega UO.	v mandatni dobi vsaj tako
Predsednik volilne komisije1 plodno kot je bilo preteklo, tov Jaka Špibar je najprej .. Dosedanji predsednik UO rprebral phročilo iz katerega tov. ing: Tone Nedog je nato povzemamo, da se je nedav- prebral poročilo o delil UO v
nih volitev za DS ZP "udeležilo ii.718 volivcev 'ali 90% volilnih upravičencev. Neveljavnih glasovnic ' je bilo 4,27 %. Izmed 49 predlaganih -kandidatov so; volilci izvolili 2B_novih članov DS -podjetja, ker je enakemu 'številu - članov potekla maitdalna doba. Novi DS ZP šteje, lorez skupno še s starimi.člahi;. ki jim ni potekla mandatna doba 60 članov. -
\Z javnim glasovanjem so nato člani izbrali iz svoje srede novega predsednika DS, ZP in njegovega namestnika. Na predlog političnega aktiva ELEKTROMEHANIKE je bil
pretekli mandatni dobi, in predlagal,- da DS na podlagi razprave--razširi UO (celotno poročilo objavljeno v- našem glasilu). Člani DS so na-/ to brez’ razprave sprejeli' poročilo ; m razrešili upravni odbor. Tov. ing. Tone Nedog je’v imenu UO še predložil naj DS prizna nagrade, najzaslužnejšim v pretekli mandatni dobi in sicer, za vestno delo tajnici delavskega samoupravljanja lov. Mariji Dov-jakovi,- ki odhaja - na novo: službeno mesto v Nabavno organizacijo in finančnemu direktorju tov. Alojziju Vidmarju za požrtvovalno 'delo
sogl8s.,o izvoljen tov. Valter pri sestavi zaključnega raču-.Križman, referent nabave v na podjetja. DS ZP je oba tovarni AVTOELEKTRIKA,	(Dalje na 6. strani)
A
Zaključni račun podjetja za leto 1965
(Nadaljevanje iz prejšnje
številke)
Podatki iz zaključnega računa kažejo, da se je neproduktivni delovnni čas v razpoložljivem delovnem časp povečal nasproti letu 1964 za
3,2	% in znaša brez Upoštevanja skrajšanega delovnega časa 23,1 odstotka od razpoložljivega delovnega časa.
Večina poslovnih enot ugotavlja rast bolniških izostankov nad 30 dni zaradi večjih porodniških dopustov, rast upravičeno neplačanih izostankov, povečanje števila državnih praznikov, pomanjkanja repromateriala, električne energije itd. Vsekakor ne moremo računati na boljše izkoriščanje delovnega časa vse dotlej, dokler ne bodo urejeni problemi v zvezi s pravočasno preskrbo delovnih mest z vsemi predmeti dela in dokler ne bo prevladoval pri ljudeh zadosten čut do discipline. V letu 1964 je odpadlo na delavca 5S1 neproduktivnih ur, v preteklem ‘letu pa že 621. To pomeni, da je posamezni delavec povprečno izkoristil le 75'% razpoložljivega delovnega časa.
Poseben problem predstavlja v podjetju nagrajevanje delavcev. Čeprav je z začetkom leta 1965 začel veljati nov enotni pravilnik o delitvi OD, hi moč govoriti o nekih kvalitetnih premikih v sistemu delitve osebnih do*' hodkov. Sistem formiranja in delitve OD, določen s tern pravilnikom ni bil dosledno izveden zaradi znanih težav v proizvodnji. Večina tovarn in enot skupnih služb je skoraj skozi vse Jeto obračunavala OD v zmanjšani višini (80—90%), ker s planom postavljeni faktorji za izračun razpoložljive vsote OD niso dovoljevali višjih izplačil. Kljub nekaterim povišanjem OD v začetku leta in povečanjem neto postavk za odpravljeni in znižani prispevek, je podjetje z doseženim povprečnim neto OD med zadnjimi industrijskimi organizacijami v Sloveniji. Podvzeti je'treba energične ukrepe, da se rešijo pretresem sledeči problemi:
—	pomanjkljivo vrednotenje delovnih mest,
—	nestimulativnost delitve za delavce,-ki delajo po času,
—	nestimulativnost delitve za vodilne delavce in strokovnjake, |ki bistveno vplivajo na proizvodnjo,
—	izredno močna tendenca zoževanja razponov med posameznimi kategorijami ^delavcev.
Vso pozornost je posvetiti reševanju kadrovskih problemov, ki bi zadovoljivo rešeni, nedvomno pozitivno vplivali na rezultate proizvodnje in s tem na ekonomske rezultate in končno tudi , na višino '■osebnih dohodkov.
Posebno pozornost morajo organizacije in združeno podjetje kot celota posvetni ti izvozu. Kljub zelo lepim reZul-
tatom doseženim v izvozu v, letu 1965, 6aj znaša indeks nasproti 1. 1964 kar 223, pa ne moremo biti zadovoljni s finančnim rezultatom doseženim pri izvozu. Temu problemu bomo morali v bodoče posvetiti mnogo več pozornosti in ne izvažati več za vsako ceno ne glede na doseganje finančnih rezultatov.
Iz realizacije izvoza je razvidno, da. je v 1965 letu skladnejše zajeta njegova regionalna usmeritev, stvariiej-šni asortiman, upoštevane so želje tujih tržišč ter Zasledovanje modernizacije in uvajanja novejših dosežkov tehnike.
Na področju konvertibilnih in ostalih klirinških valut je podjetje plasiralo 81 % svojega izvoza in ostvarilo težnjo, da plasira izdelke tja, kjer ima naša država največ-jo blagovno menjavo. Največ ji izvoz j ebil v ZDA, Italijo in Zahodno Nemčijo.
V letu 1965 smo občutili .močan zastoj pri nadaljevanju del na. naši'rekonstrukciji in to zaradi restrikcijskih ukrepov na področju financiranja investicij. V izvajanju naše rekonstrukcij e smo ostali na pol poti in to ne zaradi nesposobnosti izvajanja del in nabave opreme, pač pa^zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev pri našejn glavnem financerju Splošni gospodarski banki, Ljubljana.
Dela na rekonstrukciji se bodo tudi v letu 1966 nadaljevala v približnem obsegu kot v preteklem letu, s' tem da bodo morali finanserji brezpogojno zagotoviti sredstva za dokončanje tovarn Magneti in feriti, Tovarne avtomatskih telefonskih naprav, Kranj in tovarne polprevodnikov, Trbovlje.
Ker je že damo komercialno soglasje in nakazan avans za Henschel V. (Zah. Nemčija) je s lem zaeiguran največji del uvoza opreme po planu naše rekonstrukcije.
Iz zaključnega računa za leto 1965 ugotavljamo, da moramo začetno sanacijo obratovalnih sredstev tudi v letu, 1966 brezkompromisno nadaljevati in doseči tako. vezavo obratovalnih sredstev, ki bo v skladu z razpoložljivimi viri.
Razen izvajanja sanacijskega programa obratovalnih sredstev, pa mora podjetje, kot celota pristopiti k sestavi sanacijskega programa po tehnološki strani, organizaciji dela, terminskemu planiranju in nabavi. Hitro ustvar-ljiva sta lahko le zadnja dva pogoja t. j. skladnost termin-' škega planiranja in nabave, dočim " zahteva sprememba tehnološkega postopka in organizacije dela daljše obdobje.
Iz zaključnega' računa za leto 1965 tudi izhaja, da morajo organizacije v letu 1966-posvetiti še večjo pozornost ■hitrejšemu, obračanju materiala, nedovršene proizvodije,
)
gotovih izdelkov in terjatev, da hi ria ta način dosegli po planu predvideni koeficient obračanja oziroma vezavo obratovalnih sredstev.
Bolj energično, kot v letu 1965 morajo gospodarske organizacije'ukrepati v vseh primerih, ko se kažejo-slabši rezultati, kot so predvideni z gospodarskim planom za tekoče leto.
Mnogo hitreje kot doslej morajo organizacije ukrepati
v vseh primerih, ko se ugotovi pri proizvodnji posameznih artiklov izguba ali tak dohodek, s katerim organizacije ne krijejo svojih obveznosti -do delavcev, skladov organizacij, združenega podjetja ter družbe, posebno v primerih, ko se pokaže, da ta izpad dohodka ni krit s proizvodnjo ostalih artiklov.
Ob zaključku naj, pripomnimo, da še morajo vse naše želje in hotenja, ki šo često
imela deklarativni značaj v praksi dosledno izvajati in smatramo,- da so za to v Združenem podjetju kot celoti dani vsi pogoji, da s smotrnejšim gospodarjenjem dosega Združeno podjetje kot celota in vsaka posamezna organizacija takšne rezultate, ki bodo omogočili poravnavo vsetr obveznosti do delavcev podjetja, organizacij in družbe. ^
A. V.
»Elektromehanika«: konferenca ZK
V sredo, 11. maja 1966 so imeli člani ZK »Elektro-mehanike« v veliki dvorani občinske skupščine v Kranju svojo letno konferenco, kjer je bila podana ekonomska in politična analiza stanja v tej tovarni. Iz analize izvirajoči zaključki in pa jasna ocenitev bližnjega razvoja elektro — oziroma elektronske industrije kot celote, so bili podlaga za vzpostavitev važnih gledišč in stališč, ki bodo pri delu članov te organizacije redno prisotne in odločujoče pri usmerjanju nadaljnjega družbeno-političnega in ekonomskega razvoja tega kolektiva.
Konference so se udeležili poleg predstaioikov podjetja in občinskega Komiteta, tudi gostje: predstavniki kolektivov El 'Niš, kolektiva »Moša Pijade« Svetozarevo in elektroindustrije »Nikola Tesla« iz Zagreba. V imenu vseh treh predstavnikov kolektivov je konferenco pozdravil pred? staiinik. El Niš'tov. Ristič;..
Tovarniški komite je že nekaj j dni pred konferenco razdelil vsm članom obširne teze, ki naj bi bile', podlaga za razpravo in zavzemanje stališč do notranjih problemov Elektromehanike. Čeprav je bila konferenca spričo občinskega programa konferenc, dokaj pozno, je po ugotovitvi na konferenci, leta bila ob pravem času, saj je bila sklicana v obdobju,
. ko so se v Elektromehaniki že formirali osnovni instrumenti njenega bodočega družbenega življenja in se delno (prek reforme, statuta podjetja, tovarne' ter. samega razvojnega procesa na področju organizacije Samostojnejših enot znotraj tovarne) že krepko uveljavljajo.
V uvodnem referatu je sekretar tovarniškega komiteja, inž. Mitja Klopčič, ko je analiziral obdobje in dogajanja pred to konferenco poudaril, da je bil prav integracijski, problem kamen spotike nadaljnjemu sproščanju družbenoekonomskega razvoja to-variie. S tem; da so prišli do raznih spbznanj, da z ustvarjenim družbenim kapitalom razpolaga le tisti, ki ga je Ustvaril, da ni potrebno nobenega centralizma, ampak le specializirane obrate, tovarne z boljšo tehnologijo, katerih iniciativo se ne sme dušiti, da'je baza integracije realna le v kooperaciji, bodisi v .finančnih sredstvih, bodisi v skupnem nastopu na tržiščih itd.-, da posredne in neposredne proizvajalce povezuje samo medsebojno ekonomska
odvisnost; so v integracijske pojave vnesli nekaj novosti, o katerih je prav, da zve širša javnost.
Z ureditvijo teh in drugih medsebojnih odnosov so se tudi razmere v gospodarjenju vidno in bistveno izboljšale (konsolidacija notranjih sil, finančna -likvidnost^ rednejši dotok surovin). Za uspešno izvajanje sanacijskega načrta v pedjetju in tovarni smo ustvarili (pogoje, da redno dosegamo In presegamo proizvodne obveznosti. Ne samo to! Boljši delovni rezultati so bili tudi osnova za višje osebne dohodke in so dali povod za povečanje proizvodnega plana, s tem pa tudi podlago za novo delitev osebnih dohodkov.
Z ugotovitvijo, da je tehnologija delovnega procesa ‘nasproti stopnji, ki. jo je že dosegla evropska industrija, precej v zaostanku in da bo ¡treba v razvoju novih elementov pohiteti in tudi 0 sicer vskladiti fizične' in umske 'napore za izboljšanje tehnologije dela, želimo uresničiti:
cilje gospodarske reforme t. j, iti v korak s svetovnimi firmami in se tako vključiti v mednarodno delitev dela.
Iskra sama je za tako vključitev in Sodelovanje premajhna, saj ne zadostuje le obseg in fizična moč, pač pa so potrebni strokovni kadri in večja finančna sredstva. Le na ta način se bo mogoče približati mednarodnim cenam in mednarodnemu trgu nasploh, kooperaciji itd. Niso več časi, ko so tovarne formirale prodajno ceno na osnovi lastnih stroškov, zdaj pa ceno diktira tržišče! V okvi-r ute cene, kot kvalitete, moramo sami urejati in zniževati lastne stroške tako, da bomo konkurenčni. Naše današnje sodelovanje v mednarodnem poslovanju je namreč precej primitivno -iri_ ie opredeljeno le na poceni prodajo in drago naoavo. V tem smislu je bilo navrženo zanimivo' vprašanje vključitve v mednarodno delitev dela na nekeni višjem nivoiu kot je samo primitivno .poslovanje preproste prodaje in nabave. Poleg izraza: družbeni kapital, ' je bilo slišati mnenje tudi o tujem kapi-talit, uvoz naj bi bil liberaliziran prek samih gospodarskih organizacij in bi' predstavljal neko: višjo organizacijsko' stopnjo pri vključitvi v mednarodno delitev dela, vendar zaenkrat ostaja ta misel-le kot teoretično vpra-
Šanje.
^	(Dalje /na 6, strani)
Proizvodnja v aprilu 19(6
Tovarna	Plan v 080 N din	Izpolnitev 000 N din	%
Elektromehanika	15.501	16.687	107,7
Elementi	6.185	5.988	96,8
Avtomatika	5.167	6.983	135,1
RA-sprejemniki	4.305	3.485	80,9
Aparati	3.497	4.535	129,6
Avtoizdelki	9.263	8.521 ,	92,0
Elektromotorji	2.126	2.027	95,3
Naprave	2.855	1.505	52,7
Elektronika	1.348	1.119	83,0
Kondenzatorji	2.535	2.240	88,4
Instrumenti	1.169	1.170	100,0
Polprevodniki	1.354	1.231	90,9
Usmerniki	1.136	1215	106,9
Mikron	1.549	383	24,7
SKUPAJ PODJETJE	57.990	57.089	98,4


Mn
ni'
g l.IM
lMsf
¡Hi
®®l
EMH3nrKFy
MB—
Števec, ki kaže uporabo električnega toka/mora ustrezati vsem predpisom. Na sliki: pri kontroli števcev v montaži »Elektromehanske«
Proizvodnja »Elektromehanike« v aprilu
Jože Gajšek, dipl. inž.
Zakon o odpravi radiofrekvenčnih motenj in naši izdelki
V letošnji tretji številki našega lista smo poročali o predvideni obvezni odpravi radiofrekvenčnih motenj (RFM) v Jugoslaviji, sedaj pa navajamo nekaj podrobnosti iz norega dopolnilnega zakona o odpravi RFM \ k »Osnovnemu zakonu o radijskem prometu« (lir. list SFRJ štev. 14/65 j. Dopolnilni zakon bo kmalu izšel z veljavnostjo 8 dni po objavi v uradnem listu, izvajal pa se bo od 1. januarja 1967 dalje.
Naša težnja, da bi v letošnjem letu dosegli čim višjo proizvodnjo in s tem sanirali našo tovarno, se uresničuje iz meseca, v mesec, saj dosegamo vedno boljše uspehe. V aprilu smo dosegli precej višjo proizvodnjo in se že vključili v dinamiko, ki jo zahteva- povišani plan.
PROIZVODNJA V APRILU 1966
DE	• Tzvr š. % .
Rotacijski stroji	114,3
Montaža števcev	97,7
StikaJa	105,9
Kinoakustika	107,-
Telefpnija	122,8
Umi mehanizmi	4008,-
Deli za^avtomat.	126,4
Deli za PE	101,7
Proizv., usluge	176,7
Skupaj	110,7
Najvišjo vrednost je dosegla telefonija, ki je s lem postala, najmočnejša panoga in že opravičuje investicije, ki so bile vložene v to proizvodnjo. Razen pri števcih, ugotavljamo pri vseh panogah preseženo predvideno mesečno zadolžitev.
MONTAŽA ROTACIJSKIH STROJEV je sicer izdelala nekoliko manj EVS-06, zato pa več EVS-10, poleg tega pa je bilo izdelanih precej vrtalnih strojev, ki. smo jih montirali iz uvoženih delov. V aprilu so bili porabljeni vsi . uvoženi sestavni deli tako, da bo montaža rotacijskih strojev v mesecu maju oziroma do prihoda ndvih delov lahko montirala le EVS-06 in EVS-10:
MONTAŽA ŠTEVCEV je imela tudi v aprilu velike težave zaradi neenakomerne kvalitete trafo pločevine. Težave so bile toliko večje, ker je bilo treba izdelati za izvoz večje količine števcev z 2%-io točnostjo. Poleg tega montaža ni dobila zadostnih ko-
ličin dvotarifnih številčnikovj ker obrat umih mehanizmov ni redno dobivd! osi hhuvoza. Zaradi neenakomerne kvalitete' trafo pločevine, nam je zaostalo pred' usmerjevalnico precej števcev, kar nam je povečalo nedovršeno proizvodnjo. Večkrat povzroča težave tudi premajhno število kontrolorjev tirada jj za koff-trolo i^tevcev.
§ OBRAT STIKAL se je izkazal tudi v aprilu, saj je kljub pomanjkanju nekaterih 'materialov precej presegel predvideno vrednost. _
KINOAKUSTIKA ima v letošnjem letu razmeroma nizko zadolžitev,, ker pri, postavljanju plana hi bilo izgfeda za prodajo večjih količin projektorjev. Ker so v prvih mesecih prispela večja naročila za izvoz, bo treba izdelati več, projektorjev, kot jj bilo predviderft. V ta namen je' bila lanširana nova serija projektorjev za fiftn 16 mm, potrebno bo-pa Judi lansirati
novo serijo projektorjev za normalni film. Proizvodnja' ojačalnih naprav se je uredila," saj je' pomanjkanje različnega radio materiala manjše, kot v prvih ¡¡mesecih letošnjega, leta. Da bo montaža tudi v naslednjih mesečih zaposlena, bo treba čimprej izdelati sestavpe dele, ki se lansicajo.
OBRAT AVTOMATSKIH TELEFONSKIH NAPRAV ima še vedno precejšne težave Zaradi pomanjkanja raz-iičnjh materialov,, toda kljub temu se proizvodnja stalno dviga. Še naprej bo treba skrbeti» da bodo kritične pozicije materiala prispele pravočasno, saj lahko potem pričakujemo nadaljni dvig proizvodnje.
OBRAT URNIH MEHANIZMOV je tudi v aprilu sestavi! večjo količino časovnih števcev,'kakor tudi električnih ur. Te postajajo iz meseca v mesec bolj važna iz-v-,. (Dalje na d. strani)
Štirimesečna proizvodnja IS68
Tovarna	Plan v 000 N din	Izpolnitev' . 000 M din	%
Elektromehanika	55.760	58.833	105,5
Elenfenti	23.646	21.547	91,1
Avtomatika	20.288	24.952	123,0
RA-sprejemniki	1^:173	13.191	93,0
Aparati	13653	17.402	. 127,4
'Avtolzdelkj	32.097	31.870	99,2
Elektromotorji	8668	7.111	83,0
Naprave	10.340	7.191	69,5
Elektronika	5691	5663	108,8
Kondenzatorji	7676	7378	104,2
Instrumenti	4.803	4.714	98,1
Polprevodniki	5.068	5385	118,1
Usmerniki	3.731	3.894	104,3
Mikron	4.194	1518	36,2
SKUPAJ PODJETJE	208.988	211.6»	10U
Ker osnutek tega zakona podrobneje obravnava aparate priprave in naprave, ki povzročajo s svojim škodljivim sevanjem motnje, v radijskem prometu, je zanimivo videti, kateri aparati so to. To nas , še posebiio zanima, ker je precej izdelkov, naših tovarn na tem spisku.
1.	Elektromotorji in generatorji s. ščetkami, uporabljeni pri aparatih za sušenje las, aparatih za masažo, hišnih ventilatorjih, pralnih strojih, sesalnikih za prah, računskih stnojih, registrskih blagajnah, zobarskih aparatih, električnih brivskih aparatih, aparatih za striženje, las, ročnih električnih orodjih, električnih igračkah.
2.	Visokofrekvenčni generatorji za medicinske aparate, industrijske aparate za VF gretje, varjenje,' kaljenje, znanstvene namgne.
. 3 „Električne . naprave za vžig pri motornih vozilih, agregatih, pečeh na težko olje.
4.	Radijski sprejemniki, TV sprejemniki.
5.	Naprave za razsvetljevanje, kot na pr. himlniscenčne in fluorescenčne svetilke.
6.	Regulatorji in kontakti, uporabljeni pit ' električnih blazinah, električnih. likalnikih, električnih avtomatskih grelih, električnih . akvarijih, hojlerjih, električnih preki-njevalih, napravah za električne semaforje, električnih zvoncih, tiratronskih usmernikih in Ostalih napravah, pri katerih povzročajo regulatorji in kontakti RFM, katerih trajanje in frekvenca ponavljanja ne ustreza predpisom točke 3.2 JUS N.. NO. 900.
7.	Naprave za proizvodnjo in transformacijo toka in napetosti; vrtljivi, prekinie-valni in transistorski pretvorniki, ^generatorji impulzov, živosrebrni usmerniki.
8.	Naprave visoke' in ,nizke napetosti, kot na pr. zračni in kabelski vodi, transformatorske postaje, usmer-niške postaje, izolatorji, nizkonapetostno omrežje.
9.	Telefonske in telegrafske naprave, telefonski aparati, telefonske centrale, .teleprinterji. .
10.	Električne naprave za javni transport — električni tramvaji in trolejbusi, električne železnice itd.
Za vse naštete električne naprave in. aparate zahteva zakon, da morajo biti opremljeni z atestom, da so izdelani po JUS o odpravljanju
RFM. Atest mora vsebovati sledeče podatke: naziv proizvoda, oznako JUS o odpravi motenj, po katerem je proizveden, leto proizvodnje,, naziv in sedež proizvajalca. Atest mora biti izdan v obliki pismenega potrdila. Poleg tega je potrebno nd vsak proizvod na vidnem mestu pritrditi kovinsko ploščico ati slično oznako z napisom, da sa RFM zmanjšane na predpisani nivo po JUS, tipsko oznako proizvoda in z znakom proizvajalca. Brez te vidne označbe o odpravi RFM ne sme noben izdelek v prodajo.
' Enako kontrolo in opremo z atestom .predvideva zakon tudi za vse uvožene {¿deffce; Tal j bo preprečena' dosedanja nekontrolirana j roda ja uvoženih električ-""t e- ra. tov.
Kot smo že omenili,,, je po zakonu predvideno, da se bo Izvajanje zakona začelo šele
1.	januarja 1967. Tako dolg rok je postavljen zato, da se bodo proizvajalci lahko pripravili in organizirali proizvodnjo aparatov in naprav v smislu JUS o odpravi RFM, čeprav je bit -osnovni zakon o odpravi RFM sprejet že aprila 1965. leta.
Kot vidimo iz-seznama aparatov in naprav, je precej izdelkov Iskre, ki jih bo potrebno teme! jito> obdelat i m pripraviti, da bodo izdelani v skladu z. zahtevami po uspešni odpravi RFM. !
Z odpravljanjem motenj pri- orodnih strojih, elektromotorjih, telefonskih aparatih, radio in TV sprejemnikih, varilnih aparatih’ in podobnih napravah bomo morali začeti, že pri razvoju. Samo istočasno delo na razvoju in odpravi RFM , nam bo zagotovilo končni uspeh in s tem dovoljeno prodajo naših izdelkov.
Naj še omenimo težave, s katerimi se bomo-, srečali tudi pri napravah, ki so v obratovanju v naših tovarnah in pri svojem obratovanju širijo škodljive motnje v svojo okolico. Tudi te motnje moramo po zakonu čim prej odpraviti, sicer bomo morali te naprave izključiti iz obratovanja. Sem spadajo razne impulzne naprave, močnostni VF generatorji, varilni aparati, razne peči in vse naprave, ki imajo prekinjeval-ne kontakte.
(Dalje na 6. strani)
N
/
Naš razgovor Občni zbor kluba štipendistov Iskre
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja predsednik DS tovarne elektromotorjev Železniki — PAVLE ŠUŠTAR.
VPRAŠANJE: Nove volitve v organe samoupravljanja so za nami. Pretekla mandatna doba je zahtevala od članov UO in DS -kar največ zavestne discipline, saj vemo, da je bilo v tem času treba rešiti niz problemov v v zvezi sanacije in nove reforme. Kot predsednik DS nam boste, najlažje kaj več povedali o delu samoupravnih organov v pretekli mandatni dobi.
pestro oz. je po Vašem mnenju zahtevalo največ priprav in* temeljitih razprav pred sklepom DS?
ODGOVOR: Najdaljšo razpravo izkažuje 5. redno zasedanje, kjer je. DS obravnaval novo organizacijo podjetja, in kjčr se je DS ,po temeljitih razgovorih in raznih stališčih odločil za novo obliko združenega . podjetja. Sprejetje nove organizacije je narekovalo tudi novo notranjo ureditev in nov sta-
Predsednik DS Pavle Šuštar (desno) v razgovoru s sekretarjem tovarne v Železnikih in tov. Dubokovičem iz »Eiektromehanike«
ODGOVOR: Preteklo obdobje delovanja DS je bilo zelo pomembno, da ne rečem najodločilnejše za bodoči razvoj tovarne. Težko se je spuščati v podrobnosti, ki jih je DS obravnaval in o njih sklepal na dvanajstih rednih sejah, povem pa lahko, da je DS redno spremljal celotno poslovno gospodarsko in finančno gibanje v tovarni, prav tako pa tudi delo upravnega odbora tovarne, sklepal o delu komisij in usmerjal delo strokovnih služb.
VPRAŠANJE:	Katero
zasedanje je bilo najbolj
tut, kar že kaže pozitivne rezultate.
VPRAŠANJE: Vsaka tovarna ima svoj proizvod-dni plan. Kot kžfžejo mesečna poročila vaš plan ni izpolnjen 100 %. Ste o tem kaj več razpravljali?
ODGOVOR: Da, in to na predlog upravnega odbora. Sklep: vse sile kolektiva, predvsem pa strokovnih služb, je treba usmeriti v izpolnitev proizvodnega piana. Prav v tem pa čakajo člane samoupravnih organov nove in odgovorne naloge. Želim, da bi jih reševali čim uspeš-nejšel
V	predavalnici elektrotehniške fakultete je bil 17* t. m. redni letni občni zbor kluba štipendistov ISKRE, ki naj bi obračunal 20 mesečno požrtvovalno delo kluba od njegovega zadnjega .občnega zbora. Kritiko zasliši pri tem skoraj popolnoma nezainteresiranost večine članstva za delo kluba, saj ,je bila udeležba ria občnem . zboru zares minimalna. Kaže, da se ga je udeležilo le tisti odstotek članstva, ki se nekako zanima ali sodeluje v klubu, zlasti pa je bilo .pogrešati gojence srednjih šol, s katerimi ima klub že "vsa leta svojega obstoja tudi največ težav in najmanj sodelovanja.
Klub je v preteklem obdobju, zlasti na račun požrtvovalnosti- - dosedanjega 'odbora, vendarle živel in delal, ter pri svojem delu dosegal pozitivne rezultate, le-ti pa bi j bili nedvomno precej boljši, če bi v njem sodelovalo več članov in, če bi ne bilo tudi nekaterih objektivnih vzrokov, kot na primer skromna sredstva za njegovo dejavnost in zlasti v zadnjem času problem klubskih prostorov^ kjer bi lahko razvili živahnejšo vsestransko dejavnost štipendistov:,
, Kako je v tem obdobju deloval klub štipendistov, prav za prav pravilneje, kako je v tem času/ delal njegov odbor in manjše število članstva,, naj, prikažejo hekatefe ugotovitve, ki smo' jih povzeli iz delovnega poročila predsed-n'ka kluba.
Čeprav je imel odbor, štipendistov razen preskromne zainteresiranosti precejšnje večine članstva vrste težav,, je njegovo delo rodilo nekatere sadove, katerih pa ver čina članstva, ker pač ni sodelovala s klubom, niti ni občutila.
V	tem obdobju je na primer klub štipendistov organiziral pet jezikovnih tečajev, za katere je v začetku, kazalo, da bodo lepo uspeli, kajti prijavilo se je lepo. šte-
vilo članov. Pozneje je to zanimanje žal splahnelo in tečaji, čeprav so terjali precej, skromno odmerjenih sredstev kluba, se niti niso končali v predvidenem roku, pač pa so zaradi upadlega zanimanji. dobesedno zamrli že precej prej. -V tekočem šolskem letu teh. tečajev klub ni več organiziral, pač pa se vsakdo, ki zares želi-izpopolniti znanje tujega ' jezika, lahko udeležuje jezikovnih tečajev,' ki jih brezplačno organizirajo na ^filozofski fakulteti. :
Komisija za družbeno upravljanje v tem času ni zabeležila posebnih rezultatov*. Člani,odbora so sicer pogosto krat prisostvovali zasedanjem delavskega sveta podjetja: sklepa pa, da se bo. vsak izmed štipendistov ude-ležif.seje samopuravnih organov, ni bilo mogoče realizirati,. kajti le redki so to storili, čeprav so imeli- nedvomno za to dovolj, priložnosti, bodisi pri organih
kateri pa kljub vsem nalogam vendarle niso mogli vsega svojega prostega časa posvetiti tej dejavnosti, da bi komisija lahko:-izrabila vse možnosti. Lani je komisija izvedla dve ekskurziji in sicer v tovarno radijskih sprejemnikov v Sežani ter v tovarno avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici,/drugo pa V »Elektromehanikd« v Kranju, lepo število štipendistov pa je sodelovalo na športnih tekmovanjih Iskre in sicer, tako na letnih igrah v Novi Gorici, kakor tudi na. zimskošportnih na Zelenici, kjer so nekateri člani kluba štipendistov dosegli zadovoljive rezultate med člani kolektivov Iskrinih - tovarn. Razen tega so se štipendisti-šport-miki udeležili - še nekaterih manjših tekmovanj in izbirnih tekmovanj, pri čemer pa so zlasti v zadnjem času imeli vedno več težav, delno finančnih, še večje pa zaradi tega, ker. niso mogli dobiti telovadnice Za zimski trening
Delovno predsedstvo zbora Huba štipendistov
Iz montaže v tovarni elektromotorjev v ŽeleznIHh
podjetja, ali tovarn, ki jih štipendirajo.
* Bolj uspešng je bila social-no-ekonomska komisija, katere zasluga je, da so bile med tem Časom povišane štipendistom, ki so zlasti v težkem gmotnem, položaju, dodeljeni "še posebni dodatki k štipendijam. Ta komisija je z'večjim alf manjšim uspehom urejevala tudi druge probleme članov kluba.
Tehnična komisija je svoje delo zastavila v žačfetku "zelo na široko in sprva dosegala lepe rezultate, vendar pozneje, zlasti pa po reformi, so možnosti za njeno uspešno delo precej opadie, čeprav je bilo za delo v tej komisiji dovolj zanimanja, zlasti med gojenci srednjih šol. Komisija jih je" do tega časa oskrbovala z raznimi materiali, potem pa-.so' se te možnosti skoraj v celoti razblinile, s tem pa je v zadnjemčasu njena dejavnost docela zamrla. Vsekakor' najbolj živo je bilo delo komisije za kulturo in šport. Tu je bilo tudi število sodelujočih članov kluba vselej največje: Toda tudi v tej komisiji je vse delo odpadlo Je na' nekaj najbolj /požrtvovalnih članov,
in rekreacijo, pozneje pa tudi zaradi klubskih prostorov, katere, so sprva zasedli samoupravni organi, Zdaj pa je v njih čelo nekakšno skladišče.
S	Celotni odbor se: je letos lotil dela, ki ga je prej vodila komisija za inozemske prakse. Tudi tu ni šlo brez težav, Zlasti pa so bile velike zaradi tega, ker je le malo možnosti inozemskih praks. Iz večine tovarn v inozemstvu niti niso dobili odgovorov, ponekod pa so omogočili le majhno število prakti-kantskih mest- Na drugi 1 strani pa je bilo v tem obdobju .opaziti, da med dobršnim delom štipendistov celo tudi ni opaziti posebnega zanimanja za počitniško prakso v inozemstvu, zaradi česar predlaga stari odbor, naj bi v bodoče na inozemsko prakso pošiljali tudi študente četrtega letnika:
Po poročilu dosedanjega, predsednika kluba štipendistov, je sledilo ’finančno poročilo, za njim ’ pa predlog predračuna kluba za naslednjo mandatno obdobje, nakar sej je razvila razprava o posameznih .problemih, s ka-“" (Dalje na 8. strani),
IZ NOVE
Novogoriški delovni kolektiv tovarne avtoelektričnih izdelkov je s skrbno pripravljenimi in lepo izvedenimi volitvami v delavski svet tovarne in združenega podjetja ISKRA dokazal svojo zrelost s tem, da se je organizirano in polnoštevilno udeležil teh volitev. Vedro razpoloženje, ki je bilo med tovarniškim
Tov. Ivan Pahor
kolektivom, je dalo : slutiti, da bodo volitve tudi vsebinsko uspele. Rezultati volitev so pokazali, da so člani tovarniškega kolektiva zavzeto in premišljeno lizbruli prizadevne in delovne kandidate.:
Kor ’fuirar '. pomlajenega delavskega sveta tovarne je bilo 6. maja 1966. Ob tej pri-, liki,. je: bil izvoljen ,za pred-, šednika delavskega ;?veta tovarne tov. Ivan PAHOR — KV kontrolor/
Tudi na seji pomlajenega upravnega, odbora tovarne, ki je bila 11. maja 1966, je prišlo do spremembe v tem, da je bil izvoljen za predsednika upravnega | odbora tovarne tov. Humbert SLEJKO — SS/ tehnolog I. ■
Naše upanje je v tem, da bo delovna pot novoizvoljenih zares plodna in vsestransko uspešna. Nič pa ne
GORICE
bi zalegle še tako lepo zveneče besede, če ne bo celotni tovarniški kolektiv branil z vso intenzk no-’O interese skupnosti in vsem samoupravnim organom nudil ustrezno pomoč pri njihovem delu. §§
Tudi združeno podjetje ISKRA KRANJ pričakuje, da bodo delovne organizacije nenehno izpolnjevale planske naloge. Dobro izbrani samoupravi j alci pa so porok iz-vrv'tve teh obveznosti s sodelovanjem vseh članov .kolektiva. Razvijati, negovati in utr je.-ti delavsko samoupravljanje naj bo vsakdanja -vsebina našega dela. Pravilen odnos do ljudi, do r’ ' in do vsega, kar je naša skup-n last, naj prepoji našo. delovno zavest t-ko, da bodo organi samoupravljanja kos š' fako zapletenim ir. težkim nalogam;
Zato naj ne b,cr odveč, če zaželimo novoizvoljenima
Tov. Humbert Slejko
predsednikoma in tudi drugimi samoupravljalCem v tovarni veliko delovnih uspehov za dobro vseh, ki jim je pri srcu kakovostna rast dobrega gospodarjenja.
Jože Cestnik
»ISKRA«
ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO LJUBLJANA razpisuje prosta delovna mesta
4 rezkalcev kovinostrugarja
Pogoji: kandidati morajo biti kvalificirani delavci — imeti morajo urejeno vojaščino in najmanj 3-letno prakso.
Ponudbe sprejema 14 dni po objavi organizacijsko-kadrovski oddelek Zavoda za avtomatizacijo, Ljubljana, Tržaška 2.
Pepci Volčko
Zadovoljiv uspeh servisne službe v L tromesečju
V mesecu marcu je naša servisna služba uspešno opravila prodajo rezervnih delov, saj je mesečni operativpi plan presegla kar za 56 %■ Prav tako ugodna rezultata v januarju in februarju sta pripomogla, da je servisna služba v 'prvem „tromesečju tako izpolnila že 41 % letošnjega letnega plana prodaje rezervnih delov, kar je razveseljiv dokaz, da se preskrba potrošnika z rezervnimi deli za naše izdelke'iz leta v leto vedno izboljšuje; V letošnjem marcu je servisna služba prodala čelo za 61 % več rezervnih delov kot v marcu preteklega 'leta.
Z dobrim poslovnim uspehom pa se v marcu lahko pohvalijo tudi naše, servisne de-
lavnice. Le-te so operativni mesečni plan za marée presegle za 29 %, kar pomeni nasproti lanskemu marcu zá 58% več servisnih uslug. Pri tem naj omenimo, da v navedenih številkah niso upoštevani podatki , iz servisne delavnice v Splitu ki sé je to pot s poročilom zakasnila. Najboljše poslovne rezultáte je’v márcu dosegla servisna delavnica ISKRE v Mariboru, ki je svojo mesečno obveznost izpolnila z 206 %, lepo~ pa' so se odrezale tudi servisne delavnice; na Reki s 165%, 'v Skopju s 152 %j v Sarajevu s 149 % in v Beogradu s 143'%;'
Kako. so servisne delavnice poslovale v prvem "letošnjem tromesečju, naj nam pove naslednja tabela:
Delavnice	Letni plan	Operativni plan	Realizacija	Indeks R66 R66 R66		
				LP	OP	R65,
Ljubljana	5,068.200	1,263.830	1,309.557	26	104	135
Rjeka	473.600	117.760	97.660	21	83	151
Spit	289.800	72.100	11.414	4	16	48
Sarajevo	416.400	103.640	140.506	34	136	168
Skopje	473.600	117.660	137.206	29	117	203
Zagreb	1,295.600	322.440	408.011	32'	127	189
Marbor	289.800	72.100	107.324	37	149	1270
Kranj '	174.200	43.220	45.284	26	105	246
Beograd Sežana	1,178.800	293.400	379.188 2.864	32	129	167
SKUPAJ	9,660.000	2.406.150	2,639.014	27	110	157
Pred kratkim se je zbral kolektiv Iskrinega obrata v Šentjerneju pred /hišico v vasi Zvabovo pod Gorjanci, da bi .se za vedno, poslovila, od drage sodelavke-tov. Pepce Volčko. : pa
Tov. Pepca je ■ prišla v obrat med prvimi sodelavkami.. S svojo -vestnostjo in prizadevnostjo / je pomagala pri ustvarjanj^i boljših materialnih- pogojev kolektiva. Imela 'je trdo življenjsko pot., Ze pred NOV- je 10 let delala v 'Ejubljahij ' kasneje pa na Brejoviči^ifi ;.V. Šentjerneju. Med narodnoosvobodilno vojno je živela pri materi v. domači vasi in pomagala partizanom.’ Ni ji bilo dano, da bi uživala zasluženi pokoj. Ze hiSsec dni po upokojitvi jo je smrt- rešila trpljenja zaradi zahrbtne bolezni.
• Tov. Volčko je bila delavna, skromna, a ponosna žena. S svojo živahnostjo in dobroto si je osvojila srca vsega kolektiva. Med opojno lepoto . narave . pomladnega dne se je vmešal grenak občutek večnega slovesa. Pesem »šentjernejskega okte-Ja«, ki jo je tov. Pepca tako .rada poslušala, je vzbujala občutek prisotnosti njenega dobrega srca. Njen spomin bo ostal vedno, živ med ha-4ni.
Strokovni razgovori
tele
i o bodočem razvoju onskih naprav
Že vrsto let se ISKRA zaveda, da morata proizvajalec in uporabnik telefonskih naprav sodelovati ne le pri sklepanju trgovskih pogodb, pač pa že pri zametku razvoja naprav, ki naj bi bile nato v jugoslovanskem PTT omrežju kar najboljše in najbolj smotrno izkoriščene. Iz teh razlogov je bil 26. aprila 1966 ponoven strokovni sestanek obeh zainteresiranih strani, o čemer želimo poročati malo bolj podrobno.
V razvojnem oddelku za avtomatske telefonske naprave v Kranju so se zbrali strokovnjaki jugoslovanske PTT skupnosti iz Beograda, tov. inž.'Subota, pomočnik generalnega direktorja s sodelavcema inž. Petrovičem in inž, Rankovicem. Tu so "bili predstavniki Elei.troinstituta iz Beograda tov. inž. Starčevič,
inž. Goič in inž. Radosavljevič. Iskrino tovarno elektronskih naprav je predstavljal inž. Železnik,', obrat avtomatskih telefonskih naprav »Elektromehanike«, inž. Unk, gostitelji pa so bili inž. Janez Bajželj za posredovalni del in inž. Ljubo Planin-šček za prenosni del telefbn-ke tehnike skupno s sodc-lavcj.
Problem vezja avtomatskih telefonskih aparatov ,
Že dolgo se proizvajalci in uporabniki trudimo, da Ibi bile telefonske zveze ob vsakem primeru kar najboljše, če smo objektivni, so se razmere v tem oziru že močno zboljšale, posebno odkar je uveden splošni avtomatski promet, kajti od tedaj so podjetja za PTT promet vključila že mnogo novih telefonskih central in naprav za zveze. Seveda pa bo potrebno v tem oziru še marsikaj zboljšati, najprej pa telefonski aparat, ki je začetnik vsake zveze.
Telefonski aparat ima posebno nalogo pri prenosu govornih informacij, saj mora
zvočni pritisk kar najbolj verno spremeniti v električno obliko- in obratno, zraven tega pa mora sprejemni in oddajni idel združiti na skupno dvožično prenosno pot. ^Potemtakem je naloga za telefonski aparat zelo zahtevna, vsekakor pa je odvisna od mnogih komponent. Ni namreč vseeno, kako mikrofonski ali telefonski vložek ipreoblikuje enevrste energijo v drugo, kako je občutljiv pri različnih frekvencah. Najboljše bi bilo, če bi seveda vse frekvence preoblikovali vložki tako verno, ,da ne bi bilo nobene razlike za uho, če Sprejo me sporočilo neposredno po zraku ali preko telefonske zveze. Vendar mora biti telefonski aparat še priključen na telefonski vod, ki pa je lahko daljši ali krajši, podobno kot običajno tudi naš direktni sogovornik ni vedno v isti razdalji od ušesa poslušajočega, niti ne govori z isto
jakostjo. Nekdo| govori preglasno, drugega komaj slišimo, telefonski aparat pa naj bi bil naprava, ki naj bi verno reproduciral govorne „informacije v vsakem primeru!
Da bi do neke mere le" uspeli zadovoljiti fo zadnjo, veliko zahtevo,-,so skušali PTT strokovnjaki razdeliti različne prednosti telefonskih" priključkov v tri skupine in podobno, vendar v obratni klasifikaciji, porazdeliti tudi telefonske in mikrofonske vložke. Telefonski aparat, ki je priključen zelo daleč cd centrale, naj bi dobil kar naj-: boljše vložke, tisti blizu centrale pa slabše. Toda takšen predlog je zelo težko izpeljati! Že mi, proizvajalci, ' dobro 'vemo, da je/ težkp narediti kar najboljše vložke,: t.oda, če znamo izdelovati zelo dobre, spet istočasno ne znamo izdelovati slabših, če pS je jie izdelava dveh različnih yrst vložkov problematična, je Še
ktromehanike« v aprilu
(Nadaljevanje s 3. strani) vozna postavka za tovarno. Obrat ni uspel sestaviti dovolj dvotarifnih številčni-kov zaradi pomanjkanja osi.
MONTAŽA ELEMENTOV AVTOMATIZACIJE je v preteklem mesecu sestavila SCO sprejemnikov, istočasno pa že sestavlja tudi prve količine stikalnih ur.	. -/
Vrednost' delov za PE še sicer giblje po predvidevanjih, istočasno pa ugotavljamo, da zaostajamo pri poedi-nih naročilih, čemur je bilo; v preteklem mesecu vzrok tudi pomanjkanje silumina, Naročila za livarno so tolikšna, da jih bomo uspeli 'izdelati samo, če. bodo vsi stroji stalno zasedeni v tri izmene. | Uspeh ob. koncu četrtega meseca je dokaj_ ugoden, saj smo presegli štirimesečno zadolžitev več kot za 6®/p. Vse panoge presegajo predvidene naloge. Tudi telefonija, ki je bila do tega meseca pod predvideno vrednostjo, je z visoko proizvodnjo v aprilu že presegla predvideno vrednost.
Zakon o odpravi...
(Nadaljevanje s -3. strani)
Za ugotavljanje stopnje od--prave radijsko frekvenčnih motenj na raznih izdelkih so potrebni specialni instrumenti, ki ustrezajo JUS in mednarodnim predpisom CISPR. Ti instrumenti so zelo dragi in jih v Sloveniji niti pri-nas' v ZZA še nimamo kompletnih. Zato se borimo, za kompleti ran je merilnega centra za RFM od 130 kHz do 900 MHz, ki nam bo omogočil razvoj pri odpravi motenj in vse meritve za preizkušanje izdelkov. Za te meritve in izdajo atestov smo že dobili pooblastilo Zveznega sekretariata za promet, ateste pa lahko izdajamo za vse vrste izdelkov katerih koli proizvajalcev..
ŠTIRIMESEČNA PROIZVODNJA 1966
DE	%
Rotacijski stroji	112,5
Montaža števcev	102,5
Stikala	1143
Kinoakustika	104,3
Telefonija	100,4
Urni mehanizmi	2262,0
Deli za avtomat.	119,4
iDeli za PE	94,4
Proizvodne usluge	193,8
Skupaj	106,2
Da bp dosežen povišan letni plan, je treba v naslednjih osmih mesecih letošnjega leta dosegati proizvodnjo v vrednosti 15,440.000 N din, kar se nam ne zdi nemogoče, saj je bila v aprilu dosežena znatno višja proizvodnja. V	
letnih mesecih zaradi	dopu-
stov proizvodnja sicer	ne bo
tako visoka,' vendar bomo lah-	
ko v zadnjih mesecih	doše-
gli znatno višjo proizvodnjo tudi zato, ker bo -stekla proizvodnja novih izdelkov. 1	
Da se proizvodnja ugodno razvija nam posebno lepo ka-	
že primerjava letošnje	z lan-
s ko proizvodnjo, ki jo izkazu-	
.jemo'po stalnih cenah.	
ŠTIRIMESEČNA PRIMERJAVA PROIZVODNJE (1965 in 1966)	
DE	;%
Rotacijski stroji	107.2
Montaža števcev	161,0
Stikala	2743
Kinoakustika	94,1
Telefonija	114,2
Urni mehanizmi	413
Deli za avtomatizacijo	293
Deli za PE	60,1
Proizvodne usluge v	375,8
Skupaj	1253
večji vrednosti glavni delež dvotarifni števec. Znatno višja proizvodnja pri manj zaposlenih nas vzpodbuja, da delo riadsiljujemo še z večjim zaupanjem kot dosedaj.
Šef proizvodnega sektorja:
inž. Alojz Grčar :
»ELEKTROMEHANIKA«: KONFERENCA ZK
(Nadaljevanje z 2. strani) .
Cas nas preganja, svetovno-tržišče; se. približuje "in vedno bolj odpira. Ker bodo pogoji vključitve, v, GATT zelo težki; bo treba združiti Vse sile in uporabiti vse oblike sodelovanja, da M bili kos-novrni nalogam, ki jih prinaša čas.
S	tem, da bo kolektiv osredotočil svoje šile na konkretizacijo omenjenih stališč- in napotil; bo sam sebi- ustvaril ugodne . ekonomske pogoje in si odprl pot v svet. Na zavesti, da bo le intenzivno ' delo na vseh področjih in oblikah ustvarilo ugodne ekonomske pogoje poslovanja in iz tega izvirajoče dobre medsebojne odnose, tovariško vzdušje.(klima), enotnost-. in druge oblike, ki jih mora imeti vsak član ZK, sloni nadaljnja : rast in -perspektiven razvoj tega ko: lektiva. Zato je tudi' .konferenca- od začetka, do konca poudarjala ekonoariko kot osnovno gibal> in motiv za nadaljnjo družbeno izgradnjo tega kolektiva.	š. M.
skra in sodobna tehnika
(Nadaljevanje š 1. strani) litefa izdelkov. Na tem področju šmo zadnja leta premalo delali, saj je to onemogočala že sama organizacija. Izdelek mora živeti.in se siaii-no prilagajati novim izsledkom tehnike. V ta namen je treba angažirati ves kolektiv. Tehnologija ni le, administim-čija, ki razvojno dokumentacijo' dobesedno prenese v proizvodnjo. Tehnolog mora biti najožji; sodelavec razvijalca.
V'zadnjem času šmo, se veliko pečal; z grobo organizacijo. Prepričam smo, da nam. ravno toliko. ali pa še več lahko prjnese študij drobne organizacije, ki smo jo kompliciran, pa tudi - dupliraii. Splošno je znano, da imamo premočno administracijo, .ki se Je rodila deloma zaradi dvojnih poti, deloma pa zaradi slabe kvalitete delavcev na tem področju. Zadnja' leta so po vseh mogočih zvezah zasedli različna, mesta večkrat nesposobni ljudje. Ugotavljamo, da bi en dober delavec večkrat . nadomestil. tri. Zato moramo začeti.- s širokim izobraževanjem naših ljudi, nesposobne pa zamenjati. Pri tem nam lahko pomaga res stimulativno nagrajevanje, kjer bo vsak plačan po svojem delu, saj bodo potem nespošobni~-delavci sami odšli na mesta, za katera šb sposobni.
V zadnjem času si zelo pri-
zadevamo prodreti na zahodno tržišče. Kolikor večja so naša prizadevanja v' tem smislu, toliko bolj lahko ugotavljamo, kako je to težko. Zamudili smo.čas, ko zahod še ni bil toliko nasičen,' zato bo vključitev, sedaj toliko težja in dražja. Brez zasledovanja napredka "-tehnike, in hitrega uvajanja pri naš, pa to. sploh ne' bo mogoče. Izvoz na zahod ne sme biti v škodo našemu standardu. Ker smo začetniki, -borno morali itak plačati davek, da. še vključimo, saj moramo v -začetku biti cenejši; zamujeno moramo nadoknaditi!
Nikoli ni prepozno. Če je naš človek tako cenjen delavec v Evropi, zakaj mu ne bi dali možnosti, da dela dobro tudi doma. Pritegnimo sg sodobno organizacijo in pravilno stimulacijo vsakega člana kolektiva, pa bomo hitro prišli do uspehov in. začeli zmanjševati našo zaostalost.	'
Novi obrazi,
Pregled kaže, da je najbolj uspešen obrat .stikal, saj je proizvodnja , skoraj trikrat večja kakor lani. Zelo. ugodno -poteka tudi proizvodnja števcev, kjer- doprmaša k
(Nadaljevanje, s 1. strani) predloga sprejel' z glasovanjem in. priznal omenjenima nagradi, v višini enomesečnih OD.
Ob razrešnici UD je- iv imenu,; sindikalnega odbora podjetja Tzročil vsbm članom razrešenega - UO simbolična -darila tov. Franci Hutter. -
Člani DS ZP so nato izvolili iz svoje srede še novi desetčlanski upravni odbor in pet . namestnikov. Le-ti pa bodo na ;ločeni/seji izvolili za to .mandatno dobo tudi iz svoje' srede novega predsednika UO in njegovega namestnika.
•Marjan Kralj
Tov. Rudi Miškot je arhivar in knjižničar v »Aparatih«, v prostem času pa rad pesniku je. Prihodnjič nekaj o njegovi pesniški dejavnosti
težja prodaja (niti trgovec niti kupec telefonskega aparata ne ve, kakšne vložke.po-trebuje, vsak pa hoče najboljše). še težja in praktično nemogoča^ pa je zahteva, da bi pri vseh telefonskih priključkih izmerili vse električne vrednosti in zamenjavali vložke za pravilne.
Zato se v svetu' pojavlja misel, da bi morali .biti telefonski aparati tako zgrajeni, da bi bili zmožni oddajati ali sprejemati govorne vesti enako, če so priključeni blizu ali daleč. Torej bi morali sami kompenzirati odstopanja, premočne signale slabiti, prešibke pa ojačati. Stvar je vsekakor rešljiva, vendar na več načinov, nobena pa ni zastonj. Gre torej za vprašanje, katera rešitev je najboljša, katera bo tehnično najbolj odgovarjala JPTT zahtevam in svetovnemu tržišču, hkrati pa seveda stroškom proizvodnje, saj je izdelava današnjih ATA apa-
ratov vec kot draga. Prav to problematiko pa je reševal strokovni sestanek, ki je -podaj ponoven dokaz, kako je sodelovanje nujno potrebno.
Problemi daljinskega
posredovanja
Dandanes ne-gre več za to, da se avtomatsko telefonsko povežemo iev eni hiši, v eifem mestu, pač pa telefon povezuje kraje, republike, države, kontinente. Vsak uporabnik žeb zvezo vzpostavljati sam, avtomatsko, vendar ni vedno problem v tem, kako bomo izbirali m kako bodo odgovarjajoče delovale naprave za avtomatiko, pač pa v tem, kako. se bosta sogovornika slišala in razumela med seboj.
Ne da. bi. kaj posebno'dokazovali, bo verjetno vsak od bralcev kaj hitro razumel, da se na vsaki prenosni poti nekaj energiie izgubi, da še zveza slabi. Slabljenje vsekakor
dopuščamo. Celo naravnost odlična je tista zvezaf ki je samo toliko slabljena-e da sprejmemo sedemkrat manj energije; kot jo'-je. oddajnik normalno oddal. V najšlabšem primera dovoljujemo, da’ je zyeža še zadostna, če je .celo tisočtrištotridesetkrat manj energije pri sprejemniku ‘kot na oddajniku. Vendar želimo .vsako zvezo čim manj oslabiti , čeprav moramo zmanjša-. nje sicer do neke mere kompenzirati z, ojačevalniki, ker vsaka vsiljena izguba ali vrivek lahko poslabša kvaliteto prenešene informacije, zato ni vseeno, kako posredujemo zveze, dvožieno ali šfirižično, kje je prehod, kje« se. vendar fme.kaj izgubiti pri prenosu itd.
Jugoslavija ima »generalni načrt izgradnje PTT zvez«, vendar V kolikor je že dober, kaže tudi slabosti. Tehnika se menja in postavlja nove zahteve. Izdajalec »načrta« bo
moral.verjetno, marsikaj spremeniti, izpopolniti, izboljšati ali pa' zahtevati, da bodo raz-' vijalci in prpizvpjalci izdelali prav takšne .naprave, ki bodo kos vse večjim zahtevam državnega in kmalu tudi meddržavnega prometa. V- Evropi namreč že devet zahodnih držav vzpostavlja avtomatsko telefonske zveze tudi v meddržavnem prometu, nekatere od teh (npr. Francija, Anglija, Belgija, Zahodna Nemčija itd.) pa tudi že z Združenimi državami Amerike. Za takšne možnosti , pa je potrebno . rešiti dosti problemov, saj bi morali v Jugoslaviji preurediti- registre’ na sprejem 14 številk (in ne le 9. kat sedaj), ko se bomo morali prilagoditi tkzv. multifrekvenčnemu ..kodiranemu impuiziranju (namesto običajnega desether-čnega) s potrditvijo in, kp bomo morali urediti sistem štetja pogovorov z ozirom na čas in državo, ki bo precej
pogosto a ne sme škoditi zvezi. (Seveda prejme naročnik en impulz štetja vsaktli šest sekund, če govori na razdaljo prek štiristo, kilometrov). Problemov torej ni malo in industrija mora vedeti, kaj po-trebuje . investitor, da le-ta spet lahko pravilno planira svoje potrebe.
Problem daljinskih zvez
Tokrat ni moglo bRi govora tudi o napravah za prenos, za daljinske zveze, o visokb-frekvenčmh napravah, ki jih izdeluje Iskra — tovarna elektronskih naprav, ker so bili strokovnjaki JPTT zavzeti z dragimi problemi (prenosne poti pre-k satelitov in posredovalna postaja v Jugoslaviji) in niso „mogli priti v Kranj in Ljubljano. Zato-smo sklenili,, da bo ta strokovni sestanek v, maju, ker je zares že nujno potreben. Zato upam, da bomo o tem sestanku še slišali. inju
G
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi
I.	zasedanja DS Združenega podjetja
(12.5.1966)
• DS združenega podjetja sprejema poročilo volilne komisije in ugotavlja, da so bile volitve v organe upravljanja združenega podjetja dne 21.
4.	1366 v redu opravljene in ni bilo nobenih nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na; rezultat volitev.
Skupno število volilnih upravičencev po vseh organizacijah, vključno z ZZA in šolskim centrom ter enoto strokovnih služj) je bilo 11.718. Volitev se je udeležilo 10.579 vonlcev ali 90 %; od tega-je bilo neveljavnih glasovnic 452 ali 4,27 %. Za delavski svet združenega podjetja je bilo predlaganih 49 kandidatov, od katerih je bBo izvoljenih 26 novih članov za mandatno dobo 2 let, in sicer:
1.	Abramovič živojin, 1927
—	vodja mont. s., PSO Ljubljana
2.	Adlešič Milan, 1921, — učitelj, šolski center, Kranj
3.	Bauman, in??. Jože, 1938
—	glavni kontrolor, Aparati, Ljubljana'
4.	Blagotinšek Viktor, 1925
—	tip. merilec, Polprevod., Trbovlje
5.	Čebela Jože, 1935 — vodja odd. v ser», s., PSO, Ljubljana >
6.	Fabjan. Ivan, 1939 — vodja plan. last. Ideiov, Eiek-tro~neb„ Kranj
7.	Filipič ing. Ivan, 1936 — vodja razv. odd. žarnic, Elementi, Ljubljana
8	Grgovič Da rine, 1940 — analitik časa, Elementi, Ljubljana
9.	Grahek Bruno, 1997 — vodja oddelka, ZZA, Ljubljana
19.	Grmek Srečk», 1933 — vodja teh. kontrole, Sprejemniki, Sežana
II,	HaitHoiak Stefan, 1939
—	terarnar, Instrumenti,' Cioče
12.	ilsneliak ing. Daril. 1939 ‘—yodja ZTp. Avtoizdelki, N.
Gorica
13.	Hostnik Ivan, 1933 — uslužbenec, Usmerniki, PČovo mesto
14.	Japelj ing. Marjan, 1940
—	gl. razvijalec, Elektromotor», Železniki
15.	Kavčič Stane, 1938 — vodja Im!je, Elektromebanika, Kranj
16.	Komac Branko, 1916 — vodja odd. 394, Elektromehanska, Kranj
17.	Kočevar Jože, 1933 — tehnični Vodja, Kondenzatorji, 'Semič
18.	Kolenc ing. Anton, 1928 —■ šef teh. prin. proiz.,Elek-tromot., Železniki
19.	Križnar Mirko, 1915 — vodja nabav, s., NO, Kranj
29. Meden ing. Miro, 1933 — vodja sirup., ZZA, Ljubljana
21.	Primožič Adolf, 1913 —1 šef orodiame, Elektrcnmeha nika, Kranj
22.	Rant ing. Marko, 1933 — šef proizvodnje, Elektro-meh., Kranj
23.	Sekne ing. Emil, 1939 — v. d. šefa tehnologov, Elek-tromeh., Kranj
24.	Šimenc Peter, 1932 0" mojster, Elektromeh., Kranj
25.	Vertačnik Maksimiljan, 1910 — vodja kom; s., TEN, Ljubljana
26.	Vršnak ing. Franc, 1925 pomoč, dir. progr. tehn. področja, strokovne službe, Ljubljana.
® DS združenega (podjetja sprejema poročilo verifika-„cijske komisije, da so vsi novoizvoljeni člani DS oddali potrdila o izvolitvi, in potrjuje mandate vsem 26 novoizvoljenim članom DS združenega podjetja. -
• Na javnem glasovanju je bil za predsednika delavskega sveta združenega podjetja z večino glasov izvoljen tov. Valter KRIŽMAN, za njegovega namestnika pa tov. Stane KAVČIČ.
@ Zaradi različnih načinov priznanja za delo članom posameznih tovarn v upravnem odbora podjetja, kar se je pojavljalo v preteklem mandatnem obdobja, ko so nekateri organi upravljanja po tovarnah še posebej nagradili svoje člane, ki so delovali v UO podjetja, druge tovarne pa tega niso napravile, DS ZP priporoča' samoupravnim organom organizacij, da po svoji lastni presoji odločajo o eventualnem priznanju za delo njihovih članov v upravnem odboru podjetja.
DS sprejema poročil» o delu upravnega odbora podjetja v pretekli mandatni dobi in daje razrešnico dosedanjemu upravnemu odboru. @ Za vodstvo volitev članov upravnega odbora združenega' podjetja in njihovih namestnikov sta poleg predsednika DS tov. Križmana izvoljena še dva člana DS, in sicer tov. Jože šurc in tov. Daniel Besednjak.
@ V > novi' upravni odbor združenega' podjetja „so izvoljeni naslednji -tovariši:
1.	Artič ing. Ljuban, PSO
2.	Bauman ing. Jože,: Aparati
3.	Benko ing. Cveta, Polprevodniki
4.	Bukinis Anton, Avtoizdelki
5.	Japelj ing. Marjan, Elektromotorji
6.	Klemenčič Franc, Elek-tromehanika '
7.	Sfiligoj ing. Aleksander, Avtomatika
8.	Weber Branko, Elektronika
9.	Vertačnik Maksimiljan, Naprave
10.	Zorc ing. Vlado, Kondenzatorji.
Namestniki:
L- DvoračeicJMarjan, PSO
2.	Filipič ing. Ivan, Elementi
3.	Jelinčič Ludvik, Avtoizdelki
4.	Sešek ing. Pavle, Aparati
5.	Tomšič ing. Bogdan, Spre-
jemniki,
Sklepi
2.	seje UO tovarne RA Sežana (11.5. t%6)
@ Gospodarski sektor naj do 31. 5. 1966. preštudira možnost lansiranja večjih serij Ra sprejemnikov, odnosno ugotovi, kakšne serije v asor-tirnanu bi bile za našo proizvodnjo najbolj rentabilne. ® UO potrjuje izvršitev plana za mesec april 1966 v višini 80,97%. Skupna kunrala-
tiva znaša 93,07%.
9	Ker so po planu predvideni zelo nizki osebni dohodki zadolžuje UO upravo tovarne, da podvzame potrebne ukrepe, da se najde dopolnilna proizvodnja in s tem doseže pogoj za povečanje OD v letošnjem letu.
® UO potrjuje gospodarski plan. za leto 1966 v višini
33,080.000	N. dinarjev, j ® UO potrjuje p’ > za mer sec maj 1966, ki je 7,8 %' nad dinamičnim planom in odobrava pričetek nadurnega dela zaradi izvršitev visoko-postavijenega plana. Upravo tovarne se zadolžuje, da pri-pravi^potrebno število .nadur v odobritev UO.
Razširjeni kolegij o mehanografiji
Ljubljana, 17. majá 1966. — V domu »Maks Perc« v Ljubljani je bil danes razširjeni kolegij združenega podjetja, na katerem je poleg direktorjev tovarn in organizacij sodelovala še dolga vrsta vodij finančno-računovodskih sektorjev in drugih, ki jih je privabila zanimiva tema — razprava o potrebi in možno sti za nabavo mehanograf-skih naprav.
Današnji razširjeni kolegij naj bi predvsem vzpodbudil vodilne uslužbence v naših tovarnah in jih hkrati seznanil s' koristmi, ki jih te naprave lahko nudijo združenemu podjetju, kakor tudi vsem njegovim organizacijami pri izboljšanju celotnega poslovanja — evidentiranju, planiranju, obračunu in še dolgi vrsti dejavnosti,:, od karierih vse je odvisno, kako se bo združeno podjetje čimprej otreslo sedanjih težav in 'slednjič prešlo na zaželeno pot pravilne in. rentabilne proizvodnje.
V tem zapisu je na kratko težko zajeti tudi strokovne poglede na sodobno mehano-grafijo, zato o tem kaj bolj obširno prihodnjič in izpod peresa stroko .ti jakov, ki so na tem- področju »doma«. O
potrebi in koristih mehano-grafskih strojev smo že večkrat na dolgo in široko, pisali, vse doslej pa je pri lem tudi ostalo rn je upati, da bo to pot v zavesti odloču j Čičih faktorjev le zmagala nujnost po nabavi teh .sredstev, čeravno bodo problematična sorazmerno visoka sredstva za nakup.
Generalni direktor tov. Vladimir Logar je po uvodnih besedah orisal namen današnjega kolegija, nato pa je dipl. oec. tov, Janko Kralj pojasnil zbranim kako ko-nsfna-je sodobna mehanogra-fija za podjetje, kakršno je naše. V svojih_izvajanjih je ugotovil, da dobršen del težav, ki jih preživljamo in so v zadnjem času povzročili zlasti v naših 'delitvenih • odnosih dokajšnje probleme, in pretrese, prav-; lahko pripišemo dejstvu, da je prišlo do njih zato, ker nismo imeli mehanografije, katera nas bi pravočasno opozorila, kako moramo ukrepati, da do takšnih ne bi prišlo.
Sledilo je strokovno predavanje prof. Bogdana Orlovi-ča, sodelavca Zavoda za ekonomske ekspertize v Beogradu, o delovanju in namenih sodobnih mehanografskih strojev.
Za strokovnjakom iz Beograda je tov. ing Marjan Lavrenčič pojasml^branun, kaj’ je v smeri priprav na bodočo uvedbo moderne mehanografije že storila pbsebna skupina strokovnjakov v Zavodu za avtomatizacije, tov. -Janez Murovec pa je govoril o dosedanjih, sicer skromnih in zastarelih mehanografskih napravah, ki so v nekaterih naših tovarnah, pa se jih nekatere tovarne vsaj v določeni meri poslužujejo pri drugih imetnikih, čeprav je bila pred leti„prav ISKRA prva v drža vi,'” kr je uvedla mehanografijo v državi, se je danes združeno podjetje od leta 1960 dalje omejevalo le na-- ugotavljanje nujnosLi, •; na izdelavo „ elaboratov, vendar pa sodobne mehanografije le; še ni, čeprav bi jo že davno lahko zelo koristno /uporabili.
Po debati, ki se je razvila po navedenih izvajanjih, pa so si udeleženci razširjenega kolegija ogledali računski center pri Zavodu za statistiko SRS, katerega direktor jim je podrobneje razložil delovanje aparatur.
m
ir
MlM
Rh
M
'mm

áBSiE
»V, masam ;»■
H
vmmm
wHOKL. WOmBsm / iKPfc
Wm
m
mLm
mUl
Wmí:
waaaaaaaammmgimk
i „ • r	"-j
il«- IL vEl
isl
msš;
1

ü
ll
.,M — )
Novo izvoljeni člani delavskega sveta združenega podjetja glasujejo za novega predsednika, tov. V. Križmana
■M
■ I o
Učenke poklicne šole Iskra iz Kranja -republiške prvakinje
Občni zbor
Ni minil mesec drii odkar smo zvedeli, da je postal član kolektiva »Elektromehanike«, tov. Peternelj-, republiški prvak v streljanju z zračno puško. Medtem pa so' se po_ vsej Sloveniji vneto pripravljale občinske ekipe mladincev mladink, pionirjev in pionirk na podobno tekmovanje. Prvič so še v Kranju zbrali na skupnih pripravah vsi najboljši mladi''tekmovalci. Od preteklega torka do četrtka so pridno vadili, da bi dosegli v Ljubljani čim-več. Iz »Šolskega centra« - in 1 »Elektromehanike« šo se udeleževale teh vaj štiri mladinke'in trije mladinci. doseženih-rezultatih je bilo pričakovati, da se bodo razen pionirk vse I ekipe uvrstile' med pet najboljših. Toda uspeha kakršnega so zabeležile mladinke ni pričakoval nihče. Lani sedme med devetimi ekipami, so želele samo to, da bi bile z bolj izkušenimi strelkami kot so same, saj -vadijo šele dobro leto. in pol. Predstavnice Ljubljane,; ki. so dosedaj že -. večkrat] zmagale, so tudi tokrat samozavestno nastopile, prepričane v uspeh, toda športna sreča je večkrat muhasta. Druga ob drugi so se borile ža kroge predstavnice kranjske in ljubljanske .ekipe;,.; ki so' se po žrebu znašle na dveh sosednjih, strelskih mestih. Rezultati' .posameznih tekmovalk so .ves; čas nihali V korist ene ali druge ekipe.
Ob koncu se je pokazalo, da je razlika tako majhna, da bo šele strogo oko ocenjevalnega sodnika lahko odločilo, katera ekipa je boljša. Napetost je rasla vse do trenutka, ko je po ponovnem pregledu celotnega sodniškega zbora prišlo do odločitve: Ekipa Kranja, v kateri so nastopile učenke Poklicne šole »Iskra« Zdenka Krštinc, Zal-ka Kren, Vera Šlibar in di-jhkinja kranjske gimnazije Dobrila Radojčič—je z dvema krogoma razlike premagala ekipo Ljubljane in osvojila naslov republiških prvakinj.
Veselje naših deklet je bilo nepopisno. Še večje pa" je bilo, ko so dojele, da jim to zmaga pomeni tudi udeležbo na ; državnem prvenstvu v' Beogradu. Ko se bodo 25. maja ob Titovem rojstnem dnevu spet pomerile z najbolj-šimi. ekipami iz. ostalih re-' publik,. jim želimo, da se tudi takrat izkažejo. Torej, srečno v kašem 'glavnem mestu!
Mladinke (6 ekip): 1. Kranj:: (Krštinc 336, Radojčič 330, Kren 317, .Šlibar 305) oz skupaj 1288; 2. Ljubljana-Cehter 1286 krogov; 3. Celje. 1254.;
Mladinci (22 ekip): 12.
Kranj : r (Ogrin, Bitenc, Bur-keljca, Mravlje) 1266 krogov.
Mladi tekmoval. ŠD »Iskra« se ob tem uspehu zahvaljujejo športni komisiji pri ..sindikalni podružnici »Elektromehanike«, ki jim-je’ .veš, čas njihovih vaj vedno rada pomagala z denarnimi sredstvi-in bodo tudi v naprej častno zastopali Svojo strelsko družino in tovarno »Iskra«,- .
M. B.
S I. seje delavskega sveta »Avtomatike«
Učenke Poklicne šole »Iskra« v Kranju, republiške prvakinje, v streljanju z zračno puško. (Od leve proti desni:) Zalka Kren, Zdenka Krštinc in Vera,Šlibar
(Nadaljevanje s 4. strani) terimi se srečuje klub štipendistov, oz. štipendisti na splošno.
V	razpravi je bilo poudarjeno - da sedanja oblika bb-vezn epočitniške prakse - štipendistov v' večini, primerov ne. dosega, . svojega pravega’ namena, - razen v, ZZA. . rV nekaterih tovarnah namreč| štipendisti ne pridejo: do delaj-la ga želijo spoznati, pač 'pa., nekako dobo prakse »pre» dolgočasijo«, namesto', da 4bh še seznanili z delom, ki jih čaka po končnem študiju. Tu bi v prihodnje;kazalo bolje organizirati, saj 'bi tudi; tovarne same, ki štipendirajo, morale biti zainteresira-., ne,'da v času prakse študentje’ vidijo in se seznanijo z vsem, kar bodo morali ko pridejo iz: spl čim preje obvladati ina svojih delovnih mestih.
V	preteklem- obdobju je ‘imel odbor, kluba štipendistov še posebne, težave z. gojenci, srednjih šol, največ zaradi nerazumevanja vodstev šol za potrebe in delo kluba., Čeprav je bila, organizirana pomoč srednješolcem pri študiju, te možnosti leti niso izkoriščali in so pri tem dejansko pokazali , več zanimanja študentje, ki so to pomoč - želeli dajati mlajšim, namesto, da bi 'bilo yeč zanimanj a s strani srednješolcev.
V	nadaljevanju razprave j je. štipendirte. pozdravil pomoči tki generalnega direktorja združenega podjetja,-tov. ing. Prezelj. V svojih izvajanjih jim je razloži! sedanjo stanje podjetja, organizacijske spremembe v podjetju, kakor tudi perspektivo. ki jo imajo, štipendisti kot bodoči člani kolektiva združenega podjetja. \
V. nadaljrf'ahju je tov. Milan ' Regovec štipendistom nadrobno pojasnil, vrsto Za-
nje aktualnih vprašanj, zlasti pa nevzdržno vprašanje zamud pri izplačevanju štipendij, zaradi česar imajo štipendisti precej. težav..
Razprava je,sicer; bila, vendar pa je blio pričakovati, da se bodo razen članov., starega odbora k besedi polnoštevilno odzvali tudi,; drugi, prisotni,, saj je prdblebte-mov nedvomno dovolj in za marsikaterega bi Ipilo možno na bi rešitev, če bi ga ob tej priložnosti temeljito obdelali na letni konferenci,. '
Izvoljen je bil končno nov 12 članski odbor kluba štipendistov, katerega čakajo nove naloge, obsežne in pomembne pri katerih pa bi bilo prav in' koristno, če bi sodelovali vsi . člani kluba.
Naše uredništvo je klubu štipendistov na štežaj .odprlo možnosti objavljanja obvestil in drugega kar bo olajšalo- delo kluba in upamo, da sebodo odslej| štipendisti laže povezovali z delom svo-jeg akluba.. saj jih «-bo naš list sproti obeščal o vsem.
-C-
PglJETNO
PRESENEČENJE
Pismoma-gornjim naslovom je prejel kolektiv v Sežirni, ki ga je odstopil uredništvu v objavo. Vojak Stape Markelj iz Užičke Požege V. P. 4418/6 je "takole opisal; »pri« jetno .presenečenje« .*
Kolektivu, »iskra«, Sežana — Prijetno sem bil presenečen, ko sem po krajšem času prejel transformator za tran-sistornik Bled de luxe. Aparat nam z vašo pomočjo spet krajša vojaške ure., Naprayili ste-nam veliko uslugo. Vaše podjetje, zelo cenimo in vam želimo še mnogo uspehov, :
__ Za ¿uslugo se vam prisrčno , zahvaljujejo vojaki-.;iz kasarne v Užički Požegi, šo posebno pa vojak; Stane Markelj:'
Na prvi seji DS tovarne za požrtvovalno ,delo. Po spre-elektroniko in avtomaiiko jeti razrešniči je DS s tajnim Ljubijana-Pržan je podal po- glasovanjem izvolil naslednje ročilo o izidu volitev v samo- nove člane UO: Marjana Piv-upravne organe tov. Roman ka, Boška Jovičeviča, Janeza. Kavšek. DS je potrdil«volitve Miheliča, Marka Možino,-Bo-in z javnim glasovanjem iz- risa Vučiča in Bruna Dolja-volil tov. Ivanko Kukovec z,a ka. Namestniki: Ivan Kola-predsednika DS, za namest- rič, Rado Obradpvič, Ana nika pa Vikija Končina. Banko, Alojz Sojar, Tine Ov-Hkrati pa-se je zahvalil do- čak, Stane Zemljarič, sedanjemu predsedniku tov. Delavski svet je imenoval Jožetu Keršiču in drugim Staneta Vrhovnika za pred-članom DS za aktivno sode- sednika komisije'za osnovna, lovanje v pretekli mandatni sredstva, Albinco Marinko dobi.	za predsednika komisije za
Poročilo o delu upravnega Osebne dohodke, Matija ška-odbora v pretekli mandatni. farja za predsednika komi. dobi/ o čemer je poročal do- sije za stanovanjska vpraša-sedanji predsednik UO tov nja in Marjana Možino za Franc Borko — je DS vzel predsednika komisije za po-na znanje in na podlagi re- speševanje izumiteljske in zultata izrekel vsem članpm novatorske dejavnosti, upravnega odbora zahvalo za
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za ejektromehaniko telekomunikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izha ja tedensko — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
Dopisujte v »Iskro«!
Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 639
»Iskri, posebno pa obratu avtomatskih telefonskih naprav v Kranju, želim mnogo gospodarskih uspehov, zaposlenim pa zadovoljstvo, dobre odnose in seveda mal’ več d’narja pri obračunu!« — je dejala tov. Marica Podobnik ob odhodu v pokoj. Tudi sodelavci so se spomnili priljubljene tovarišice in so’ ji izročili rože in lepo darilo, z željo, da bi čim lepše preživljala zasluženi pokoj.