številka 20 • cena 80 din Celle, 22. mala 1006 GlASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Zanimalo se tudi za probleme navadnih smrtnikov Novi tednik na letečem uredništvu v Šmartnem ob Paki. Stran 12. Hiša, ki zardeva od sramu Protest stanovalcev Ljubljanske 25 v Celju. Stran 13. Konus ¥ primežu Izvoza In uvoza čeprav izvoz ni dohodkovno zanimiv, ga je treba ohra- njati. Stran 4. Vlladost In razigranost ob dnevu mladosti pri- pravljajo mladi na Celj- ikem številne prireditve, ki ^0 predvsem zabavnega piačaja, vmes pa bodo po- }eljevali priznanja najbolj lelovnim mladincem in iprejemali pionirje v svoje rrste. V Šumarju so tališno prireditev že imeli, drugod »a se bodo zvrstile jutri (pe- «k) in v soboto. 1 V dvorani Golovec v Celju le bo tako jutri ob 18. uri jričel super žur za 10 juijev, la katerem bodo nastopili jačni Franz, Pankrti, Jani tovačič in številni drugi [lasbenilci. V Titovem Vele- iju pa bodo njOprej pripravi- i lokalno delovno akcijo v [opolšici, popoldne pa se bo tačela prireditev mladost ob irelenjskem jezeru, na kateri bodo sodelovali domači an- lambU in gostje. Zabava se K) nadaljevala v nedeljo, ko le bodo predstavili tudi ve- enjski ekologi. Tudi v Slovenskih Konji- ah bo prireditev jutri (pe- ek), ko bodo podelili srebr- £ znake ZSMS in sprejeli HOnirje v svoje vrste, v sobo- 0 pa bo ples na trgu pred tultumim domom. Prizna- la bodo ta dan prejeli tudi ialski mladinci, večja prire- ditev pa bo 6. junija v Pre- boldu, poimenovali pa so jo fur pod ivajgo. V Radečah le bodo v soboto zbrali laški nladinci. Najprej bodo pri- pravili mirovni in ekološki shod, nato pa proslavo, Iportne igre in ples. Mozirski pioniiji bodo v petek postali tnladinci, v soboto pa se bo- io zbrali na turnirju v ma- lem nogometu. Mladost je l^eselje in norost na so naslo- [Tli prireditev v Šentjurju, ki TO 30. maja na Titovem trgu. Potekal bo otroški mali se- lem, popoldne pa bo osred- nja prireditev z zabavnim programom in modno revijo. TC Foto: EDI MASNEC Ni bii smog, ampaic buicov rilčicar siiaicač Bukove oozOove napadli zaleUalcI Naše bukove gozdove je letos bolj množično napadel Bukov rilčkar skakač (ime je dobesed- no prevedeno iz nemšči- ne, ker pri nas skorajda ni literature o tem zaje- dalcu), dva do tri mili- metre velik hrošč, ki leže jajčeca ob glavno žilo bukovega lista. Ličinka, ki se razvije, zleze po rovu proti robu lista, kjer ga žre. Zaradi tega postanejo bukovi li- sti bolj rjavi, podobno kot po ožigu zaradi mraza ali smoga. Tudi tokrat je bil za rjave liste najprej osumljen smog, nekateri pa so menili, da gre tudi za posledice radiacije iz Černobila. Bukov rilčkar se pojavi v večjem številu vsake to- liko časa, približno dve leti pa traja, da se spet vzpostavi naravno ravno- vesje oziroma, da se bolj razmnožijo njegovi so- vražniki. Gozdarji oce- njujejo, da bo dve leti manjši prirast lesa v bu- kovih gozdovih, kakšnih trajnih posledic pa ne bo. S. ŠROT seji občinskega komi- ^ja ZKS v Celju smo ^ed drugim slišali ugo- tovitev, da je med člani ^Fužene organizacije že- '^^niško transportnega ^l^etja visoka zavest, *vub nizkim osebnim ^ohodkom. Treba bi bilo "Odati' da poznamo po- "c^od tudi zelo nizko za- \^st ob zelo visokih do- '^odkih! (Novi tednik ^ - 4. novembra 1970.) Veillfo srečanje tabornilcov Na srečanju v Cellu pričakujejo tudi Sergeja Kraigherja Od petka, 23. maja do ne- delje, 25, maja bo Celje ozi- roma zaselek Lokrovec pri- zorišče tradicionalnega slo- venskega taborniško parti- zanskega mnogoboja, kjer se bo v različnih dejavno- stih pomerilo okoli 100 ta- borniških ekip iz Slovenije. S takšnimi srečanji so za- čeli že leta 1954, so pa vsako leto v drugem kraju. Letos je organizator Občinska tabor- niška zveza Celje z obema ta- borniškima odredoma, ki pa zaradi propozicij ne smeta nastopiti. Za veliko srečanje slovenskih tabornikov so po- kazale razumevanje tudi de- lovne organizacije in posa- mezniki, tako da ni dvoma v uspeh prireditve. Zbor vseh tabornikov bo v petek popoldne, otvoritev srečanja pa ob pol osmih zvečer -s kulturnim progra- mom ob tabornem ognju. V soboto popoldne bodo ra- zlične aktivnosti pri bivaki- ranju v okolici Celja, v nede- ljo po skupnem kosilu pa ob dveh popoldne razglasitev rezultatov in podelitev poka- lov najboljšim ekipam v pe- tih kategorijah. Organizator- ji med drugimi pričakujejo tudi obisk Sergeja Kraigher- ja, vehkega ljubitelja tabor- nikov in častnega predsedni- ka slovenske in jugoslovan- ske taborniške organizacije. T. VRABL Jugoslovanski košarkarji v RogaikI Slatini Od ponedeljka, 19. maja pa do prihodnjega ponedeljka, 26. maja, so na osnovnih pripravah na Rogii za nastop na svetov- nem prvenstvu v začetku julija v Španiji košarkarji državne reprezentance Jugoslavije pod vodstvom trenerja Krese Čosiča. Zbrali so se v hotelu Planja, kjer smo se pogovarjali s tehničnim vodjem reprezentance Vinkom Bajlovičem: »Večina igralcev je že na osnovnih pripravah, tako Dražen in Aleksander Petrovič, Zoran Čutura, Franjo Arapovič in Darko Cvetičanin, vsi Gibona, Velimir Perasovič, Jugoplastika, Zoran Radovič, Crvena zvezda, Stojan Vrankovič, Zadar, Vlado Divac, Sloga, Boro Vučevič, Bosna, Emir Mutapčič, Bosna, Veljko Petranovič, Zadar in Mirko Pecarski, Vojvodina, ki nastopa in študira v ZDA. V soboto se bosta pridružila še proslavljena reprezentanta Radovanovič in Dalipagič.« Miloš Sagadin, trener moške ekipe Rogaške: »Jutri, v petek, 23. maja, bo celotna reprezentanca Jugoslavije gostovala v Rogaški Slatini, kjer se bosta med seboj pomerili ekipi belih in modrih ob 18. uri. Pokrovitelj zanimivega gostovanja najboljših košarkarjev je Zdravilišče Rogaška Slatma.« T. VRABL Zgodnje gobe Za gobane je ta čas še precej zgod^O, zato so bili Starčevi iz Polzele tembolj presenečeni, ko so našli teh 21 gob. Zadovo- ljen je bil Ivan, ki je vnet gobar, žena Marija, ki bo lahko pripravila več okusnih obrokov in hčerka, ki ima gobe zelo rada. Na sliki: Mama Marija in hčerka Marica z gobami. T. TAVČAR 2. STRAN - NOVI TEDNIK 22. MAJ 19| V ospredju prizadevanja za pospeševanje gospodarstva Deseti kongres Zveze ko- munistov Slovenije je po- stavil pred komuniste vrsto nalog. O tem, kako jih bodo uresničevali in čemu bodo na celjskem območju dajali prednost, so govorili prejš- nji teden na seji medobčin- skega sveta Zveze komuni- stov Celje, na kateri so spre- jeli akcijski program po- kongresne dejavnosti, spre- govorili pa so tudi o osnut- kih resolucije za 13. kongres Zveze komunistov Jugosla- vije. Ob obravnavi osnutkov te- meljnih in posebnih resolu- cij za 13. kongres Zveze ko- munistov Jugoslavije, so jih ocenjevali glede na sklad- nost z zaključki in usmeri- tvami kongresa slovenskih komunistov. Ugotovili so si- cer veliko enotnost temelj- nih izhodišč pri obUkovanju sodobne družbene vloge zve- ze komunistov, ob tem pa tu- di nekatera razhajanja in ra- zlične poglede za uresniče- vanje te vloge. Zato bi kazalo v nadaljevanju dograjevanja gradiv za 13. kongres vklju- čevati tiste povdarke iz kon- gresnega dogovora sloven- skih komunistov, ki zvezo komunistov in njeno delova- nje neposredno vgrajujejo v odnose delegatskega siste- ma in široke politične mobi- lizacije delovnih ljudi in ob- čanov znotraj socialistične zveze. Med sprejetimi nalogami pokongresne dejavnosti pa so v ospredju prizadevanja za pospeševanje gospodar- skega razvoja. Na zaostrene gospodarske razmere bodo komunisti reagirali s celot- nim političnim sistemom in usmerjali nove skupščinske zbore ter delavske svete or- ganizacij združenega dela k sprotnemu razreševanju te- kočih in razvojnih vprašanj gospodarjenja. V delovnih organizacijah z večjimi teža- vami bodo zahtevali od po- slovodnih organov in stro- kovnih služb pravočasne predloge za sanacijo razmer, pospeševali pa bodo tudi go- spodarske aktivnosti za skladnejši razvoj manj razvi- tih občin in področij na celj- skem območju. Medobčinski svet Zveze komunistov Celje bo vzpod- bujal povezovanje dela in sredstev, še zlasti na področ- ju agroživilstva in oskrbe prebivalstva, za kar na ob- močju skrbita sestavljeni or- ganizaciji Hmezad in Merx. Večja povezanost pa je po- trebna tudi v gostinstvu in turizmu, še posebej zdravili- škem. VztrajaU bodo pri nepo- sredni odvisnosti osebnih dohodkov od povečanja pro- izvodnje in rasti dohodka, nadaljevali s prizadevanji za poslovno učinkovito organi- ziranost bančništva na ob- močju, pri čemer bi naj bila v ospredju združitev temeljne banke Velenje in splošne banke Celje. Komunisti v medobčinskih institucijah bodo vzpodbujali in povezo- vali ukrepe v zvezi z var- stvom okolja, naravne in kulturne dediščine ter nada- Ijevah s prizadevanji za ize- načevanje družbenoeko- nomskega položaja delavcev v regijskih kulturnih institu- cijah z delavci v ostalih regij- skih institucijah. Skladno z usmeritvami 10. kongresa o idejni, organiza- cijski, akcijski in kadrovski krepitvi zveze komunistov bo medobčinski svet pove- zoval delo občinskih komite- jev pri usposabljanju članov, pri čemer bo pomembna vlo- ga medobčinskega študij- skega središča. Več bodo tu- di naredili za priprave na sprejem v Zvezo komuni- stov, za idejnopoUtično dife- renciacijo znotraj članstva ter za akcijske povezave ko- munistov, še zlasti v sestav- ljenih organizacijah združe- nega dela. MILENA B. POKLIC Vodstva mozirskih SIS v preteklem tednu so se sestali delegati na pr- vih sejah skupščin samo- upravnih interesnih skupnosti občine Mo- zirje. Glavna točka sej je bilo konstituiranje novih vod- stev. Za predsednika skupščine zdravstvene skupnosti je bil izvoljen Jože Časi, kulturne skup- nosti Alojz Plaznik, teles- nokulturne Danilo Dobo- vičnik, skupnosti otro- škega varstva Anica Pod- lesnik, socialnega skrb- stva Minka Naglic, izo- braževalne skupnosti Ru- di Kuhar in raziskovalne skupnosti Anton Breznik. Delegati so med dru- gim poslušali tudi poroči- la o delovanju posamez- nih skupnosti v prete- klem mandatnem obdob- ju in sprejeh ugotovitveni sklep o veljavnosti Samo- upravnega sporazuma o temeljih planov za ob- dobje 1986-1990. RAJKO PINTAR Krajani podpirajo možnost odpiranja zasgbniii trgovin Sa¥iniskl magazin se s tem nikakor ne strinja Na osnutek o ureditvi ne- katerih vprašanj s področja obrti, ki je že nekaj časa v javni razpravi v žalski obči- ni, se je nabralo precej pri- pomb. Gre zlasti za tisti del osnutka, ki govori o možno- sti odpiranja zasebnih trgo- vin domala v vseh krajih, razen v središčih kot so Pre- bold, Šempeter, Vransko, Petrovče. Polzela in Žalec. V Savinjskem magazinu, kot nosilcu osnovne preskr- be v občini ugotavljajo, daje preskrba v vseh krajih zado- voljiva. Bojijo se, da bi se po- tem v nekaterih krajih pre- skrba podvajala, poslovanje samo pa bo še povečevalo iz- gube. Če bo tako, pravijo v Savinjskem magazinu, po- tem bodo zaprli vse takšne trgovine, ki poslujejo z izgu- bo, povrhu vsega pa obljub- ljajo, da v krajih, kjer bo pre- nehal s poslovanjem zaseb- nik. Savinjski magazin oskr- be ne bo več obnavljal. Veči- na pripomb, ki je prišla iz krajevnih skupnosti, pa pod- pira možnost odpiranja za- sebnih prodcyaln, saj marsik- je niso zadovoljni z odpiral- nim časom trgovin Savinj- skega magazina, pa tudi s sa- mo založenostjo. Tudi Obrt- no združenje seveda podpira možnost odpiranja zasebnih prodajaln. Tako samo Sa- vinjski magazin meni, da je treba administrativno omeji- ti prodajo na drobno zaseb- nemu sektorju in to na vsem območju občine Žalec, razen v naseljih Kale, Marija Reka, Zaplanina in Podvrh. Dolgoročni program go- spodarske stabilizacije terja skladen razvoj celotnega go- spodarstva, v okviru katere- ga je razvoj drobnega gospo- darstva opredeljen kot ena- kovredni dejavnik nadaljnje- ga gospodarskega in družbe- nega razvoja. Omejevanje opravljanja nekaterih obrt- nih dejavnosti, kamor sodi tudi prodaja na drobno, pa je tudi v nasprotju s stališči do nadaljnjega razvoja drobne- ga gospodarstva, ki jih je sprejela komisija zveznih družbenih svetov za vpraša- nje gospodarske stabilizaci- je. Izvršni svet žalske občin- ske skupščine meni, da ne kaže administrativno omeje- vati prodaje na drobno, tem- več da naj odločilno vlogo odigrata ponudba in povpra- ševanje. Predlog odloka naj bi spre- jeli na seji zbora združenega dela, ki bo 28. maja. Ob vsem tem pa bo tudi že skrajni čas, da Savinjski magazin ven- darle dobi status v občini kot mu gre in da bi kot nosilec osnovne preskrbe užival vsaj takšne ugodnosti kot podob- ne trgovske organizacije v marsikateri drugi občini. JANEZ VEDENIK Na Kozjanskem letos 12 brigad V Šentjurju zagotavljajo,'da priprave za začetek zvezne mladinske delovne akcije dobro potekajo in da bo do 8. junija, ko bodo na Kozjansko prispeli prvi brigadirji, vse nared. Končali naj bi s prvo fazo obnove doma v Šentvidu pri Planini, v teh dneh pa so že izdelali osnovni in dopolnilni program del v vseh treh občinah: šentjur- ski, laški in sevniški. Brigadirji iz vse Jugoslavije, ki bodo delali v treh izmenah in v dvanajstih brigadah, bodo gradili vodovode, elektrificirali vasi, meliorirali in obnavljali infrastrukturo. Skupno naj bi opravili skoraj 70 tisoč norma ur, dela pa bi veljala 80 milijonov dinarjev. Letos bodo na Kozjanskem tudi otroci zapo- slenih na začasnem delu v tujini, ki bodo sestavljali pionirsko brigado, v občini Laško pa naj bi delala tudi brigada Rdečega križa. Program interesnih dejavnosti za akcijo Kozjansko še pripravljajo in bo moral biti izdelan do konca meseca, ko bo skupščina akcije. Lani so s temi progami kasnili in brigadirji so imeli precej pripomb na ta račun, zato bodo morali letos te priprave pravočasno zaključiti. T. C. Teden je bil to pot vsebinsko bogat Teden starejših občanov v celjski občini se je iztekel. Osmi po vrsti in vsebinsko bogat. Poleg različnih športnih tekmovanj, ki so potekala ves teden, je radij- ska oddaja V živo sprožila vrsto tehtnih vprašanj, ki težijo upokojence a imajo malokdaj priliko, da se o nih razgovore. Zlasti je bila v oddaji izpo- stavljena skrb za starejše lju- di, ki jo opravlja sicer patro- nažna služba zelo uspešno, vendar sama priznava, da bi morali bolj poskrbeti za ti- ste, ki niso bolni, potrebuje- jo za pomoč v gospodinjstvu in v malih opravilih. Zato pa še vedno ni poskrbljeno in tu so vrzeli, ki se bodo morale izpopolniti zlasti, ker njiho- vim svojcem zmanjkuje hu- manosti in čas za lastne star- še. Zato je nujno, da se okre- pi sosedska pomoč v krajev- nih skupnostih. Tu bo moral priskočiti na pomoč Rdeči križ, ki tovrstno dejavost že uvršča v svoje programe. Izredno je v Tednu odme- valo predavanje o izobraže- valnem programu univerze za tretje življenjsko obdobje. Tudi gmotni položaj se je letos upokojencev nekoliko izboljšal, vendar le toliko, da žive na robu življenjskega minimuma, kar še vedno ne prinaša zadovoljstva in ne odvzema skrbi, kako zvezati začetek meseca s koncem. Vse valorizacije pokojnin še vedno ne dohajajo življenj- skih stroškov. Se dobro, da imamo opravka z generacij, ki se je med vojno nau^j] zategovati pasove. Zato kateri sploh ne tožijo v^j ampak molčijo. Včasih pa; molk pove več kot govo| jenje. Našo oceno tedna starejjj občanov v celjski občit kljub temu lahko zaključim bolj optimistično. Vsako let je napravljen korak naprej, letošnjem Tednu kar veljl To opogumlja in daje pol( tistim, ki ta teden pnpra\ Ijajo. ZDENKA STOPA] Osrednja prireditev meseca mladosti v Kozjem Osrednja prireditev ob mt secu mladosti je bila v občin Šmaije pri Jelšah v petek po poldne v Kojgem, ko so se mlj dim iz te občine, v okviru trs dicionalnih srečanj bratstva ii prijateljstva, pridružili vrsti^ iz sosednje republike Hrvašl Oboji so poskrbeli za kakov sten kulturni in zabavni pi gram, občinska konferen ZSMS Šmarje pri Jelšah pa ob tej priložnosti podelila 1 tošnje srebrne znake ZSIy najaktivnejšim mladincem, so: Jožica Svetelšek iz Slad) gore, Zinka Trstenjak iz Rog ške Slatine, Matej Kovačič Lesičnega ter osnovna orgai zacija ZSMS iz Šentvid Priznanje za mentorsko delo mladino je prejel Janez Ivam iz Rogaške Slatine. M. mm fodstva šentlurskih in konjiških SIS Ta teden so se zvrstile šte- vilne seje skupščin interes- nih skupnosti šentjurske občine. Povsod so izvolili nova vodstva, v skupnostih družbenih dejavnosti pa so govorili tudi o njihovem de- lu v preteklem mandatnem obdobju. V skupnosti otroškega var- stva so za novega predsedni- ka izvolili Mirana Korena, za podpredsednika pa Cvetko Leskošek. Predsednica zbo- ra uporabnikov je postala Al- bina Pap, zbora izvajalcev pa Mihaela Jezernik. Nov predsednik skupščine stanovanjske skupnosti je postal Peter Knez, podpred- sednik pa Franc Bevc. Jože Mlakar je novi predsednik zbora uporabnikov, Štefan Kopinšek pa zbora izv? jalcev. I Delegati skupščine komu nalne skupnosti so za prec sednika izvolili Štefana Ai zenška, za podpredsednik pa Slavka Plevnika. V zbon uporabnikov je predsednil Drago Slakan, v zboru izva jalcev pa Slavko Tanšek. Skupščina skupnosti z ceste ima novega predsedni ka, to je Jože Žnidar in nove ga podpredsednika, to je Ar ton Krofi. V zboru uporabni kov je postal predsednik Av gust Vovk, v zboru izvajal cev pa Sašo Mihelčič. V teh dneh so se tudi Slovenskih Konjicah m ustavnih sejah sešli delega ti šestih skupnosti samou pravnih interesnih skupno sti in izvolili predsednik skupščine, zborov uporal) nikov in izvajalcev. Predsednica skupščin zdravstvene skupnosti b Breda Grum, zbora uporab nikov Ivan Kodrič, zbora i? vajalcev Erika Diirk. Skup: čino socialnega skrbstva b vodil Jože Hlačar, zbor upo rabnikov Avgust Bogatin i! zbor izvajalcev Greta Hro vat. Predsednica skupnost otroškega varstva bo Slavic Pajenk, zbora uporabnike Dragica Brglez in zbora izva jalcev Vlasta Grosman. Izo braževalno skupnost bo vo dila Helena Taks-Petan. zbo uporabnikov Mirko Malič i zbor izvajalcev Franjo Šege' Predsednik raziskoval skupnosti, ki je enodomn^ bo Savo Gril, predsedni* skupščine skupnosti za poslovanje pa Štefan Vida. Sindikati o gospodarjenju Osrednji točki zadnje seje občinskega sindikalnega sveta v Šentjurju sta bili: rezultati gospodarjenja v prvih treh mesecih in nada- ljevanje aktivnosti za mo- dernizacijo celjske bolniš- nice. Ocenili pa so tudi so- delovanje osnovnih organi- zacij sidnikata pri volitvah, ki so nalogo dobro opravile. Obravnavali so varnostno- politične razmere v občini in govorili o varovanju družbe- nega premoženja, pri čemer so se dogovorili, da bodo v kratkem pripravili posvet s predsedniki samoupravnih delavskih kontrol, kar naj bi prispevalo k večji skrbi za varovanje družbene lastnine. Ko so razpravljali o rezul- tatih gospodarjenja v občini, so ugotovili, da so ti v prvih treh mesecih zelo slabi, kljub temu, da ima šentjur- sko gospodarstvo sezonski značaj. Se vedno ima velike težave temeljna organizacija Ema, ki se otepa z izgubo, v zadnjem času pa tudi Topro- vi temeljni organizaciji Mo- da in Elegant, ki sta bili do nedavnega brez pravega vodstva. V Modi so ta pro- blem že rešili, v Elegantu pa še ne. Hkrati so na seji meni- li, daje nesprejemljivo, da so izgubo porazdelili na vse te- meljne Organizacije, čeprav te dobro delajo. O vseh teh težavah naj bi razpravljal tu- di šentjurski izvršni svet, skupaj pa bi nato oblikovali konkretne usmeritve. Na seji sveta so se dogovo- rili, da bodo nadaljevali z ak- tivnostmi za modernizacijo celjske bolnišnice, pri čemer naj bi se vsaka organizacija združenega dela sama odlo- čila ali bo delala prosto sobo- to ali pa bo darovala eno- dnevni zaslužek. To naj bi storili čimprej, vendar so na seji menili, da bo to, glede na rezultate v delovnih organi- zacijah, težko. TC V Jadranu družbeno varstvo Izvršni svet skupščine ob- čine Laško je sprejel pred- log za uvedbo začasnih ukrepov družbenega var- stva v Gostinskem podjetju Radeče. Odstavili bodo di- rektorja Srečka Majheniča, začasno omejili samourav- ne pravice delavcev in ime- novali začasni organ uprav- ljanja. Člani izvršnega sveta so imeli več pripomb zaradi omejevanja samoupravnih pravic delavcev, proti temu so bili tudi na občinskem svetu zveze sindikatov. V na- daljnih analizah stanja v tej delovni organizaciji pa se je izvršni svet zavzel za predla- gane ukrepe. Gre namreč za to, da so delavci v radeškem Jadranu imeli dovolj možno-, sti, da sami uredijo položaj v delovni organizaciji. Žal vsi dosedaj sprejeti predsanacij- ski ukrepi niso dali ustrez- nih rezultatov. Stanje v Ja- dranu pa se je iz obdobja v obdobje slabšalo. To je pov- zročilo tudi slabo vzdušje med delavci in občutek bre- zizhodnosti, kar seje odraža- lo v veliki fluktuaciji kadrov, neustrezni kadrovski struk- turi, slabi organizaciji dela in nedisciplin. Predlog bodo na seji 4. ju- nija obravnavah delegati ob- činske skupščine in bo le ta dopolnjen z opredelitvijo na- log začasnega organa uprav- ljanja. VVE NOVI TEDNIK - STRAN 3 Rezervat za industrijo (celjski izvršni svet je z ^liaterimi manjšimi pri- Jjinbami sprejel osnutek 2loka o zazidalnem načrtu ^gospodarska cona Vzhod- ih Trnovlje I«. Gre za ob- noiJe» kjer že imajo svoje ,rostore Petrol, Dinos in jradis in, ki zajema tudi ijgelje Gaji. Qsnutek odloka o zazidal- ,gin načrtu poleg že obstoje- ^ industrije vključuje še gfje trgovsko skladišče jyžno od Petrola in zahodno )d Gajev), območje za proiz- vodno in servisno obrt oziro- ma dejavnost (dve lokaciji) p območje za gradbeno bazo poleg Gradisa po potrebi še la druga gradbena podjetja). Jedanje stanovanjsko nase- je Gaji naj bi postali obrtno- ^ovanjsko območje, seve- ovzhodno pa bi ostal še lep ;os nezazidanega zemljišča ;ot razervat za celjsko indu- strijo. Največ prostora 7j6ha) bi po tem zazidal- lem načrtu zavzel Dinos ozi- ■oma druge delovne organi- acije za zbiranje in predela- ro sekundarnih surovin, za 'etrol je namenjenih 6,61 ha, a proizvodno in servisno ibrt oziroma dejavnost sku- približno 5,5 ha, za grad- beno bazo nekaj manj kot 5 ha, za trgovska skladišča nekaj manj kot 3 ha, obrtno- stanovanjsko naselje Gaji pa bi se razprostiralo na 1,58 hektarih. Zazidalni načrt predvide- va, da bi bilo potrebno naj- prej regulirati Vzhodno Lož- nico in nato zgraditi podalj- šek Bežigrajske ceste. Ta ce- sta bi bila poleg industrijske- ga železniškega tira glavna prometna žila v tej gospodar- ski coni. V osnutku odloka o zazi- dalnem načrtu je predvidena tudi izgradnja komunalnih in energetskih vodov, upo- števano pa je tudi varstvo okolja. Tako je predvideno, da bi zasadili več drevoredov in v čim večji možni meri ohranili sedanji hrastov gozd. Predvidene so tudi manjše zelene površine ob regulirani Vzhodni Ložnici in daljinsko ogrevanje. Izpu- sti škodljivih snovi v zrak ali vodo ne bi smeli presegati po zakonu sprejete zgornje meje, v osnutek pa so vnese- na tudi določila glede hrupa. S. ŠROT Se vam^ pripeti, da ho- čete kupiti Novi tednik, pa je ta^ na prodajniti mestih že razprodan? Postanite naročnik in ime// boste zagotovljen izvod, ki vam ga bo na dom dostavil pgštarl^ Višje polfojnine s 1. junijem se bodo pokojnine in druga denarna nado- mestila povečala za 20 odstotkov. To bo tretja uskaidi- tev pokojnin med letom, ki jo je sprejel odbor za finance pri skupnosti pokojninskega in ivalidskega zavarovanja Slovenije. Letos mora skupnosti po določilih zveznega zakona sproti usklc^evati pokojnine z gibanjem osebnih dohod- kov vseh zaposlenih na območju republike. Zato skupnost z uskladitvami pokojnin med letom uresničuje zakonske predpise. Letos so pokojnine na podlagi rasti osebnih dohodkov uskladili dvakrat in sicer s 1. aprilom za 15 odstotkov in s 1. majem za 16 odstotkov. Skupno poveča- nje pokojnin zaradi naraščanja osebnih dohodkov vseh zaposlenih v letu 1986 tako znaša 33,4 odstotka. V predlogu za tretjo uskladitev pokojnin so upoštevali podatke o dejanskem povišanju osebnih dohodkov v prvih dveh mesecih letošnjega leta, oceno rasti osebnih dohodkov v prvih štirih mesecih letošnjega leta in priliv denarja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Iz podatkov zavoda SR Slovenije za statistiko je razvidno, da je znašal povprečni osebni dohodek vseh zaposlenih v obdobju januar-februar 82.551 dinarjev, kar je za 50,2 odstotka višji OD od povprečnega v vsem lanskem letu. Po prvih ocenah se bodo sredstva za osebne dohodke v prvih štrih mesecih letos povečala v primerjavi s povpreč- jem preteklega leta do 55 odstotkov. S tretjo uskladitvijo pokojnin bo dosežena 60,08 odstotno skupno povečanje pokojnin zaradi neiraščanja osebnih dohodkov zaposlenih. Za enak odstotek kot pokojnine se bodo povečali tudi zneski za pomoč in postrežbo. Novi višji znesek dodatka za pomoč in postrežbo bo znašal 36.818 dinarjev, novi najnižji znesek pa bo 18.405 dinarjev. Za enak odstotek kot pokojnine se bodo s 1. junijem povišale tudi preživnine kmetom. Z. S. K Marjani po nasvet Nemalokrat je mogoče sli- šati: »Priznanja ničesar ne pomenijo!« ali pa: »Dobijo jih karieristi in ne tisti, ki si resnično prizadevajo za boljši jutri!« Je pač tako, da o marsičem sodimo kar povprek in pri tem delamo marsikomu krivico. S takš- nim razmišljanjem bi jo go- tovo naredili Marjani Ko- ren, vodji oddelka za delo z družbenopolitičnimi orga- nizacijami in delegacijami v velenjskem delu sozda Gorenje in dobitnici letoš- njega najvišjega sindikal- nega priznanja Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije. Marjani Koren so številni delavci takoj po podelitvi če- stitali kar po telefonu, v služ- bi pa so jo pričakali s šopki in toplimi stiski rok. »Če- prav se je Gorenje izkopalo iz največjih težav in se notra- nje utrdilo, se delavci še ved- no zatekajo k meni po nasvet ali tolažbo. Vedno jim pri- skočim na pomoč, ne glede na to, ah njihove težave sodi- jo v krog mojih delovnih dolžnosti ali ne,« pravi Mcir- jana Koren. Nadaljuje: »Veliko preveč delam z ljudmi, da bi mi lah- ko kdorkoli očital, da sem karieristka. Ko bom začutila, da nimam več pravih idej, se bom umaknila, ne glede na položaj, ki ga bom takrat imela.« Ponosna je, da ni ni- koli klonila pred pritiski, ki jih pred uvedbo ukrepa družbenega varstva ni bilo m.alo: »Večkrat so mi grozili, da se mi bo zamajal stolček, če ne bom posameznih pro- blemov umaknila iz dnevne- ga reda sej. Vedela sem, da imam prav, zato me moj »stolček« ni preveč skrbel. Pravice ni tako težko izboje- vati, če stojijo za teboj delav- ci z njihovimi dejanskimi problemi in ne zastopaš le svojih interesov.« Marjana Koren je pred leti začela v Gorenju kot poslu- ževalec avtomata v tozdu Galvana: »Vsak bi moral vsaj nekaj časa delati v proiz- vodnji, ker sicer proizvodne- ga dela ne poznaš dovolj in tudi ne moreš zastopati de- lavcev, ker jih preprosto ne razumeš. Možnosti za uvelja- vitev pa je dovolj, vendar ne smeš kloniti pred prvo pre- preko.« Čeprav po podelitvi ni mo- gla skriti solza, pravi: »Priz- nanje je prej obveznost kot zahvala. Se zlasti zato, ker sem bila pred kratkim izvo- ljena v vrsto republiških sin- dikalnih organov. Dela v ko- lektivu se ne bojim, ker stoji za menoj vrsta sodelavcev, nove funkcije pa mi dajejo možnosti, da naredim še več za Gorenje in velenjsko obči- no v celoti, kar bom skušala čimbolje izkoristiti.« VILI EINSPIELER Miselno prestruicturiranje Celjanov Skupna akclla no¥lnaNev in pollilkov Na torkovem razgovoru no- vinarjev s predsedstvom celj- skih komunistov, ki se ga je udeležil tudi Tone Zimšek, predsednik celjske občine, je bilo največ govora o odprtih problemih, ki že dalj časa da- jejo osnovno noto celjskim družbenoekonomskim in poli- tičnim razmeram. Čeprav se Tone Zimšek šele prav prebi- ja skozi goro materialov, je že zavzel posamezna stališča, ki bodo nedvomno imela pre- cejšnjo težo pri razreševanju teh problemov. Tako je bilo celjsko družbe- nopolitično vodstvo, po njego- vem mnenju, preveč popustlji- vo do EMA oziroma preveč ne- , dorečeno. Tone Zimšek se zav- zema za podporo temu celjske- mu kolektivu, ki pa ne more trajati v neskončnost. Zavze- ma se za učinkovit sanacijski program, ki ga morajo v kolek- tivu uresničiti v natančno do- ločenem roku. V kolikor ga v kolektivu ne bi speljali pravo- časno in v celoti, po njegovem mnenju, ni druge rešitve kot uvedba ukrepa družbenega varstva. Izgovorov, češ, da so za neizpolnjevanje načrtov kri- ve objektivne težave, je bilo dovolj. Z drugimi besedami povedano, v Celju bodo morali dograditi odnos tako do zgu- barjev kot do kolektivov, ki na račun slabih plač, že dalj časa poslujejo na robu rentabil- nosti. Kar zadeva izgradnjo trgovi- ne v Dobrni sta po njegovem mnenju samo dve možnosti: zgraditi trgovino in sanirati ob- jekte, ki kvarijo izgled tega zdraviliškega krjga ali pa bo treba vrniti ves postopek na sam začetek. Pri tem nekaj me- trov bolj v levo ali v desno ne bi smelo imeti takšne teže, kot jo trenutno ima, ker se bo v tem primeru investitor premi- slil in Dobrna bo ostala brez prepotrebnega objekta. Zavzema se tudi za hitro in učinkovito rešitev črnih gra- denj na Miklavškem hribu, vendar ne za ekstremne reši- tve, ki ne bodo nikomur kori- stile. Stare probleme morajo Celjani prerasti s pomočjo no- vih alternativnih rešitev, kar pa ne pomeni, da morajo posa- meznikom, ki so izigravali za- kone, spregledati njihovo po- četje. Po besedah Toneta Zimska je v tem trenutku najpomemb- nejša miselno prestruktuira- nje, kajti brez njega ne bo uspelo prestrukturiranje celj- skega gospodarstva, ki je edini izhod iz sedanje krize celjske- ga združenega dela. Zavzel se je tudi za bolj ustvarjalno sodelovanje novi- narjev in političnega vodstva občine. Nobeden izmed načr- tovanih družbenih projektov naj ne bi ugledal dnevne luči brez sočasnega projekta infor- miranja. To preprosto poveda- no pomeni, da bi moralo poli- tično vodstvo sodelovati z no- vinarji pri vseh akcijah in ne le takrat, ko je treba na primer izpeljati samoprispevek. Novi- narje je zaprosil tudi za pomoč in sugestije pri oblikovanju de- legatskega obveščanja, ki je še vedno neučinkovito. VILI EINSPIELER Železnica ne sme bostati zavora Prispevne stopnje za že- Kniški in luški promet naj i tudi v naslednjih petih rtih ostale enake, spreme- lilo bi se le notranje raz- lerje, predvideva predlog imoupravnega sporazuma I temeljih srednjeročnega lana, ki ga je sls za železni- u in luški promet te dni fjpravil za podpis. Prispevek za luški promet ^ bi se znižal z 0,92 na 0,49 flstotka od osnove, ki jo Nstavlja čisti dohodek >zdov po zaključnih raču- [h- Za železniško gospodar- tvo pa bi šlo 1,8 odstotka od Snove za plačilo davka tozd. ^0 zbrani denar bi železni- f^i uporabili za enostavno reprodukcijo, 2,88 odstotkov od čistega dohodka pa za razširjeno reprodukcijo. Rok za podpis tega samo- upravnega sporazuma je 15. junij. Na našem območju je približno 500 podpisnikov, zato so na celjskem ŽTO ustanovili posebno delovno skupino, ki bo spremljala potek podpisovanja. Železničarji poudarjajo, da samo s sedanjimi cenami storitev ne morejo zagotoviti niti enostavne, še manj raz- širjene reprodukcije, zato je takšno samoupravno spora- zumevanje nujno, če noče- mo, da železnice ne bodo po- stale zavora razvoja gospo- darstva. S. SROT |Nznanje DelavsIcI univerzi ilovenslce Konjice s sklepom predsedstva Zveze sindikatov Jugoslavije s % ki je bila 14. aprila, je pred dnevi Delavska univerza ^ovenske Konjice prejela najvišje priznanje Djuro Salaj, F Uspešno delo na področju izobraževanja. Zveza sindika- ry Jugoslavije podeljuje vsako leto takšna priznanja ^l^eni organizaciji in enemu posamezniku iz vsake j^^lavska univerza Slovenske Konjice je glede na velikost ^beno-politične skupnosti dosegla od leta 1959, ko je bila J ^ovljena, velike uspehe. Izvaja najrazličnejše oblike povnega in splošnega izobraževanja. Doslej so pri '^vski univerzi izvedli tudi 164 dislociranih oddelkov ij,^Kih oblik dela, kjer si je pridobilo izobrazbo 3900 ljudi. \ jl^^^^vski univerzi imajo trenutno 11 učilnic in delavnico L'kovinski program izobraževanja, upravljajo pa tudi z ^'"ano za kulturne prireditve v Slovenskih Konjicah. ^Poslenih je 29 delavcev, ki jim pri izvedbi programa ^J^aga še 260 zunanjih sodelavcev. Od leta 1982 je Delav- Univerza Slovenske Konjice tudi izvajalka programa v 1 občini. Spodbuden je tudi podatek, da se je Delavska (g. ^rza Slovenske Konjice v zadnjih desetih letih v okviru '^Uh^^^^ univerz Slovenije glede na obseg dejavnosti in jj^'tatov poslovanja pomaknila iz 35. na 4. mesto. 'Znanje Djuro Salaj je brez dvoma prišlo na pravi na- i • MATEJA PODJED POGLED V SVET Zaioputnjena vrata Piše Jože Sircelj Ko sem pred nedavnim na tem mestu pisal o dogajanju v Južni Afriki, sem nakazal rahel optimizem, da bi bilo mo- goče - ob steku vrste okoliščin - odpra- viti apartheid, rasistično vladavino po mirni, politični poti. Toda ta ponedeljek je pokazal, da južnoafriški predsednik Botha in njegovi znajo sicer taktično koketirati z mislijo, da bi črncem dali kaj pravic - ukrepajo pa čisto drugače, in sicer z vso brutalnostjo. To je pokazal ta ponedeljek, dan hkratnega napada na tri prestolnice Zimbabveja, Bocvane in Zambije, Hara- re, Gaborone in Lusako. Izgovor Preto- rie za piratske akcije, za kršenje suvere- nosti treh neuvrščenih držav: domnevna teroristična dejavnost članov Afriškega nacionalnega kongresa (ANO, glavne organizacije črnske večine. Do napada je prišlo tik po koncu obi- ska indijskega premiera Radživa Gand- hija, do septembra predsedujočega v gi- banju neuvrščenih. Napadeno je bilo tu- di glavno mesto Zimbabveja, Harare, kjer bo v začetku septembra vrh neuvr- ščenih. V Harareju bo vsekakor veliko govora in debat o pomoči črnski večini v Južni .Afriki v boju za politične in social- ne pravice in o podpori ljudstvu Nami- bije, da se naposled otrese južnoafriške kolonialne vladavine. Je bil napad tudi grožnja Pretorie? Napadi južnoafriških komandosov na sosednje države niso nič novega. Na ža- lost so doslej ostali nekaznovani. Tri dr- žave z juga Afrike, Svazija, Lesoto in Mozambik, pa so celo morale popustiti pred pritiskom iz Pretorie in odreči go- stoljubje predstavnikom ANC v svojih državah. Do napada na tri prestolnice je prišlo i ravno v času, ko se je začel nov krog posredovanja predstavnikov britanske* skupnosti narodov (iz katere je Južna Afrika izstopila), katerega cilj je doseči i priznanje ANC, izpustitev voditelja ANC in črnske večine Nelsona Mandele j iz ječe ter začetek pogajanj med vlado i bele manjšine in zastopniki črnske veči- \ ne 25 milijonov črncev. Južnoafriškemu predsedniku Bothi se : ni posrečilo zasejati razdora v vrste črn-; ske večine, vsaj ne v ANC in v Južni i Afriki delujoči Združeni demokratični] fronti, koaliciji okoli 600 organizacij in i gibanj, ki deluje na večrasni ali, bolje rečeno, nadrasni podlagi. Bothova takti- ka, češ, morebiti bi se pogajali z zmer- nim krilom v ANC, ne pa s komunisti in marksisti v njem, je spodletela. In očit- no še naprej spodletevajo poskusi prido- biti Nelsona Mandelo za to, da bi se v zameno za prostost odrekel boju svojega ljudstva. V tašnih okoliščinah je Botha - kakor že tolikokrat doslej - posegel po napa- dih na sosednje države. Posredniška skupina Britanske skupnosti narodov je zato iz protesta odpotovala iz Južne Afrike, s čimer je še tisto malo kanalov posrednih stikov med vlado v Pretorii in ANC izničenih. Obenem je Botha do- volj pragmatičen, da dobro ve, da nje- gov režim ne more vladati še naprej zgolj s krvavim zatiranjem upora brez- pravnih črncev. To ima za posledico namreč beg domačega in tujega kapitala iz dežele. Z drugimi besedami, lastniki kapitala zaradi lastnih interesov uvide- vajo. da režim apartheida ni lek za deže- lo in zato bolj ali manj prizadevno pod- pirajo pobude, ki bi pripeljale do delne in postopne odprave režima rasnega za- tiranja. Toda zdaj je Botha vnovič zaloputnil vrata, ki bi morebiti lahko pripeljala do kolikor toliko mirne rešitve. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 22. MAJ li V velenjskem lignitu manj jalovine Nova drobllnlca In klaslrnlca bo končana še letos Nova drobilnica in klasir- nica velenjskega rudnika lignita v Pesju, ki bo konča- na že letos, bo omogočila bolj kakovostno prebiranje velenjskega premoga. Z njo bodo v tem velenjskem ko- lektivu tudi lažje usklaje- vali ponudbo in povpraše- vanje in ker gre za eno iz- med nadomestnih gradenj za že iztrošene objekte v tozdu Jama Preloge, bodo z njo tudi vnaprej zagotavlja- li nemoteno proizvodnjo premoga, ki je bila zadnje čase že vprašljiva. Vrednost objekta znaša nekaj manj kot 3 milijarde dinarjev in čeprav gre za raz- meroma veliko denaija, z njim v velenjskem rudniku lignita tokrat niso imeli pro- blemov, ker so naložbo opre- delili kot prednostno in se tega tudi držali, kljub po- manjkanju investicijskih sredstev v energetiki. Konč- ni rok izgradnje je letošnji december, medtem ko naj bi začela nova drobilnica in klasirnica poskusno obrato- vati že septembra. Kot zaen- krat kaže, bo naložba konča- na v predvidenem roku. Doslej so izkopali že 37 ti- soč kubičnih metrov zemelj- skega materiala, vgradili 13 tisoč kubičnih metrov beto- na, 700 ton železnih kon- strukcij in 1700 ton beton- skega železa. Vzporedno z gradbenimi deh so montirali tudi že stroje, tako da je montirana že polovica pred- videne opreme. Vrednost doslej vgr^ene elektrostroj- ne opreme znaša 1,9 milijar- de dinarjev, celotna predra- čunska vrednost naložbe imenovane »Nadomestni ob- jekti« jame Preloge, gre za 44 novih objektov, pa znaša ne- kaj več kot 27 milijard in pol dinarjev. Zmogljivost nove drobilni- ce in klasirnice bo 2000 ton lignita na uro, od tega bo šlo 500 ton premoga za široko -potrošnjo in 1500 ton za po- trebe šoštanjske termoelek- trarne. Zanimiv pri tem je tu- di podatek, da je kolektiv uvozil le za 40 milijonov di- narjev opreme, kar predstav- lja le odstotek celotne vred- nosti naložbe. V.E. Pred dnevi so delavci Metalne iz Zenice uspešno dviga prvi del mostovne konstrukcije, težak 160 ton, ki bo po\ zovala izvozni jašek s klasimico v Pesju. Da se je ti prilegalo do milimetra točno, gre zasluga tudi zidark velenjskega Vegrada, ki so gradili nosilne stebre. Foto: L. OJSTERŠi Izguba se je povečala ¥ žalski občim so marsikje neupravičeno višali osebne dobodke v prvem četrtletju so se v žalski občini izgube v pri- merjavi z enakim lanskim obdobjem povečale za sko- raj trikrat. Z izgubo je po- slovalo dvanajst organiza- cij združenega dela, ki zapo- sluje 2123 delavcev ali 19 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu občine Žalec. Največja je bila izguba v tovarni kmetijskih strojev Sip - dobrih 176 milijonov dinarjev, kar predstavlja skor^ četrtino vseh izgub v občini, v celotnem prihodku Sipa pa kar 7,9 odstotka. V Sipu pravijo, da je izguba v nžgvečji meri posledica moč- no zmanjšanega izvoza na Poljsko, zato tudi niso bili upravičeni do kreditov v takšni meri kot so načrtova- li. Ustavlja se tudi prodna na domačem trgu, zato sedaj in- tenzivno delajo na uvajanju dopolnilnega programa. V tozdu Dravskih elektrarn v Elektroprenosu v Podlogu je izguba v četrtletju znašala dobrih 135 milijonov dinar- jev. Ob tem je treba poudari- ti, daje v izgubi celotno elek- trogospodarstvo zaradi so- udeležbe pri odplačilu anu- itet za nuklearko v Krškem. V mlekarni v Arji vasi so za- beležili skoraj 128 milijonov dinarjev izgube, bremeni pa jo nekrita izguba po zaključ- nem računu, medtem ko iz tekočega poslovanja izgube ni več. Sicer pa za mlekarno veljajo že stare ugotovitve, saj vemo, da je obseg prede- lave premajhen, izkorišče- nost predelovalnih zmoglji- vosti ni zadostna, primanj- kuje dolgoročnih virov za pokrivanje obratnih in os- novnih sredstev. Glavni vzrok za izgubo v Lik Savi- nja v tozdu Pohištvo iz Šem- petra je v izpadu izvoznih spodbud. Izguba v Liku je znašala skor^ 120 milijonov dinarjev. V prvem četrtletju so z iz- gubo poslovali tudi tozd As- falt-kamnolom Velika Pire- šica (91,186.699), GIP Ingrad Žalec (50,938.491), Hmezad Gostinstvo-turizem (48,805.144), Hmezad Strojna tozd PKM (35,904.347), Mon- tana Zaloška Gorica (13,161.702), Zavod za načr- tovanje Žalec (1,753.855), Gozdno gospodarstvo tozd Gozdnik Žalec (734.930) in veterinarska postrga (139.365). Nič kaj spodbudna ni ugo- tovitev, da so v nekaterih or- ganizacijah združenega dela, kjer so poslovali z izgubo, prav v zadnjem času močno povečali osebne dohodke in to za precej več kot je naraš- čal dohodek. JANEZ VEDENIK Elektrokovinarjeve turbine se vrtijo tudi na tujem »Naš glavni cilj je, da posta- nemo tovarna, ki bo znala iz- delati vsak tip turbin z močjo od enega do poldrugega me- gavata. Mislim pa, da bo pet- letno obdobje prekratko, da dosežemo ta cilj. Trenutno smo na pol poti. Desetletne iz- kušnje, ki jih imamo od ta- krat, ko smo pričeli s pre- strukturiranjem proizvodnje, s programom turbin za male hidroelektrarne, so prve več- je rezultate pokazale v drugi polovici lanskega leta. Prešli smo dobo uvajanja in sedaj vemo, kaj hočemo in kako bo- mo to dosegli, pravi Štefan Grosar, direktor tozda Elek- trokovinar v Laškem. V Elektrokovinarju so priče- li pospešeno delati na progra- mu malih turbin v preteklem petletnem obdobju. Prehojena pot je bila povezana z velikim pdpovedovarxJem vseh zapo- slenih, saj so vsak dinar vložili v razvoj. To se je poznalo tudi na osebnih dohodkih zapo- slenih. Zato je bila tudi fluktuacija delavcev vehka. Sed^ se ta zmanjšuje, kadrovska struktu- ra je tudi dok^ ugodna, ven- dar še vedno ne takšna kot bi morala biti, da bi bil v tozdu kos vsem nalogam, ki so si jih zastavili v srednjeročni načrt. Želijo ustvariti taik konvertibil- ni priliv, ki bo omogočal aku- mulacijo, ne pa zgolj izvoz za vsako ceno. S tem programom lahko to dosežejo. V ZRN se že vrti njihova turbina, letos bodo verjetno podpisali še pogodbo ali dve z ZRN, dogovarjajo se tudi za izvoz v Avstrijo. Do konca srednjeročnega obdobja naj bi bil delež do- hodka iz programa malih hi- droelektrarn 40 do 50 odsto- ten. Do sedaj je bil ta delež od 15 do 20 odstoten. Če jim uspejo omenjene pogodbe, bi bil letos delež, malih hidro- elektrarn v dohodku že 30 od- stoten. Ta program bo v celoti lahko zaživel šele, ko se bo spremenil odnos družbe do malih hidro- elektrarn. Na področju zako- nodaje je bil napravljen korak naprej, predvsem kar zadeva hitrejše pridobivanje soglasij. Ni pa še dovolj interesa za so- vlaganje v zasebni sektor. Po- stavitev male hidroelektrarne je namreč draga investicija, ki jo posameznik težko zmore, za- to bi moral imeti finančno pod- poro iz družbenih sredstev. Če bi v Sloveniji izkoristili vse možnosti za pridobivanje elek- trike z malimi hidroelektrarna- mi, bi imeli od 200 do 300 me- gavatov elektrike več. To pa je moč ene nuklearke. »V Jugoslaviji in Sloveniji smo doslej uspeli napraviti na- črt, kje in koliko hidroelek- trarn bi potrebovali«, pravi Štefan Grosar. »To je premalo. Morali bi k temu dodati še dru- ge podatke, kot na primer opredeliti tipe elektrarn in druge kcirakteristike, ker ve- mo, da ima vsaka lega svoje posebnosti. Namesto, da bi vsak posamezni interesent na- ročal osnovne načrte, bi precej manj stalo, da tisti, ki se zani- majo za postavitev hidroelek- trarne, na enem mestu in čim prej pridobijo osnovne podat- ke za gradnjo. Danes od zami- sli do izvedbe mineta tudi dve leti. Če je investitor v času, ko seje odločal, imel denar, se kaj hitro zgodi, da potem ne zmore krepko povišanih stroškov. Mi kot proizvajalci turbin pa bi lahko proizvajali turbine na za- logo. To pa je sedaj nemogoče, saj dokler niso vsi podatki zbrani, ne vemo katero od 70 različnih vrst turbin naj napra- vimo.« Še pred vojno smo imeli v Sloveniji okoli 120 malih hi- S četrtletnimi rezultati so v Elektrokovinarju zadovoljni. Z 977 milijoni din dohodka so presegli plan in je v primerja- vi z lanskim trimesečjem več- ji za 248 odstotkov, še višji je bil čisti dohodek (278 odstot- kov). Delež akumulacije zna- ša 25 odstotkov (lani le 15 od- stotkov) in je nad planiranim. droelektram, sedaj bi jih težko prešteli deset. V kolikor danes pristopimo k načrtni gradnji malih hidroelektrarn, bi potre- bovali okoli 50 let, da maksi- malno izkoristimo dane mož- nosti. Že ta podatek sam po sebi pove, koliko smo zamudili v preteklosti. VIOLETA V. EINSPISLER Konus v primežu izvoza in uvoza Izvoz, čeprav dobodkovno malo zanImH le treba obranjati v delovni organizaciji Konus v Slovenskih Konji- cah se pri izvozu srečujejo s številnimi težavami in mnoge so posledica novega zunanjetrgovinskega in de- viznega sistema. Vendar v Konusu kljub temu nada- ljujejo bitko za izvoz. V prvem četrtletju so v pri- merjavi z enakim obdobjem lani na konvertibilno tržišče izvozili 53 odstotkov proiz- vodov, klirinški izvoz pa je bil za 31 krat večji. Celotni izvoz so v tem obdobju pove- čali za 78 odstotkov. Višji od lani pa je bil tudi uvoz, in sicer konvertibilni za 32 od- stotkov, klirinški za 9 odstot- kov. Stopnja pokritja kon- vertibilnega uvoza in izvoza je znašala 2,02 in je ugodnej- ša kot v lanskem obdobju. V primerjavi z letošnjim gospodarskim načrtom pa v Konusu ugotavljajo, da so konvertibilni izvoz dosegli v okviru načrtovane dinami- ke, klirinški izvoz pa pre- segli. Težave, s katerimi se sre- čujejo pri izvozu pripisujejo predvsem močni konkuren- ci na vseh tržiščih, kar ustvarja stalne in močne pri- tiske kupcev na cene. Pojav- ljajo se vedno nove zahteve po boljši kakovosti izdelkov, krajših dobavnih rokih in ugodnejši plačilni bilanci. Sedanja zunanjetrgovin- ska in devizna zakonodaja pa je Konusovim prizadeva- njem v slabo pomoč, saj so, na primer, zakonsko določe- ni roki za vnos deviz v drža- vo skrajšani na 60 dni, izvoz- ne stimulacije pa so skoraj polovico nižje, kar izvozno konkurenčnost še poslab- šuje. Vse te in še vrsta drug težav, med njimi tudi dola tr£yni postopki nekaterih! pcev pri odpiranju akred vov, upadanja naročil za^ katere proizvode, so v Kon su uspeh v četrtletju preni gati s skrajnimi napori vs zaposlenih. Težave pestijo konji Konus tudi pri uvozu. I tem izpostavljajo v glavni dva problema. Kvota za w repromaterialov, ki je t Konusu dodeljena na osno dogovorov s proizvajalci promaterialov v Jugoslav je za nekatere ključne p« vode premajhna, da bi v I nusu lahko zagotavljali n malen potek proizvodi skozi celo leto. Drug p blem tiči v tem, da banke so sposobne tekoče izvršei ti plačil v tujino. Posledi se že kažejo, saj dobaviti pričenjsgo ustavljati dob) repromaterialov, ki so do! potekale normcilno. Morebiti izgleda izvoz, posebno konvertibilni, ( hodkovno premalo zanin razmišljajo in ugotavljid'' Konusu, pri tem pa se za' dajo tudi tega, da ga je 1 trebno ohranjati in ne naz nje tudi širiti. Konusova p izvodnja potrebuje in bo ti v bodoče potrebovala do čene materiale iz uvoza možnost za njihovo nabJ omogočale izvoz. Razent< Konus potrebuje izvozna žišča tudi za normalen P sman viška svojih proz^ dov. Delež izvoza omog" tudi ohranitev zunanjetri vinske registracije. Ta pa gotavlja večjo učinkovito ekonomičnost in samost nost zunanjetrgovinski poslovanja. MATEJA PODJI GOZDNO GOSPODARSTVO CELJE - delavski svet TOZD Gradnje in mehanizacija objavlja naslednja prosta dela in naloge Strojnika težke gradbene mehanizacije Za opravljanje del in nalog se lahko prijavijo kandi- dati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisane in še naslednje pogoje: - poklicna šola ustrezne smeri - 1 leto delovnih izkušenj pri delu s težko gradbeno mehanizacijo - vozniški izpit C kategorije - urejene stanovanjske razmere na območju Gozd- nega gospodarstva Celje Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjeva- nju pogojev v osmih dneh na naslov: GOZDNO GO- SPODARSTVO CELJE Ljubljanska c. 13, Splošno kadrovski sektor. Kandidati bodo o poteku izbire obveščeni v 30 dneh po tem razpisu. Hitrejše sajenje limelja s strojem Dvakrat več hmeljskih sadik na isti površini lahko sedaj zasadijo v Hmezadovi organizaciji Kmetijstvo Žalec s strojem za sajenje in zagrinjanje sadik. Poleg te pridobitve odpade tudi velik del fizičnega dela. Stroj se je tudi letos dobro obnesel, kot pravijo v tej organizaciji, sicer pa so ga preizkušali že pet let. Po sedanji tehnologiji lahko na enem hektarju vzgojijo približno 45 tisoč hmeljskih ukoreninjencev, medtem ko so jih prej nekaj nad dvajset tisoč. Površine bodo lahko s pridom izkoristili za pridelovanje hmelja in ostaUh kultur. S strojem so dosegli kvadratrični raz- mik med sadikami, kar omogoča enakomerno rast sadike. Poleg tega pa so se zmanjšah tudi stroški zasi- panja hmeljskih sadik. MN Gospodarstvo brez Izgub Gospodarstvo konjiške občine je v prvem tromese^ leta poslovalo brez izgub, so z zadovoljstvom ugoto* tudi na seji izvršnega sveta skupščine občine, ki je bil'' maja. Kljub tegobam, ki pestijo izvoznike, so le-ti izvozili ^ odstotkov več kot lani v enakem obdobju. Vrednost c&] nega izvoza je znašala letos 2,4 milijarde dinarjev, lani p3 milijarde dinarjev. Pokritost uvoza z izvozom je *' odstotna, ah 1 proti 2,25 v korist izvoza. Na konvertibilni' so izvozih za 2,2 milijarde dinarjev proizvodov. , ,0 MAJ 1986 NOVi TEDNIK - STRAN 5 Oilisk iz Singena v Celju jmožnostl za poglobitev soaelO¥anJa Je veliko jia štiridnevnem obisku v Celju je bila mestna in sin- dikalna delegacija iz Singe- na, prijateljskega mesta iz 2vezne republike Nemčije. Vodil jo je nadžupan , friedhelm Mdhrle, se- stavljali pa so jo še prvi <,polnomočenec singenške izpostave sindikata kovi- narjev IGM Heinz Rhein- berger, Peter Simon iz gle- dališča Die Farbe, lastnik potovalne agencije g. Meyer in drugi. Desetletje trdnih vezi med Igindikati Celja in IGM iz Sin- gena je dalo že veliko kon- jjretnih plodov športnih in Iculturnih izmenjav med obema mestoma oziroma ob- liinama, sed^ pa je sodelova- nje doseglo že takšno stop- njo, da kaže razmisliti predv- sem o konkretnih možnostih gospodarskega sodelovanja. Ali, kot je posebej poudaril nadžupan Mohrle: »Sodelo- IvanJe med narodi za mir in boljše življenje ne ustvarj^o p>odarjeni ključi mestnih vrat ali podpisane listine, ampak leži takšno sodelova- nje na ljudeh, v njihovi dobri volji in srcih.« Če želi Celje prestrukturi- rati svoje gospodarstvo, po- tem mu poslovne vezi z deže- lo razvitih tehnologij lahko izjemno koristijo, pa je po- udaril tudi celjski župan To- ne Zimšek. Kot vse kaže, to pa So po- kazali tudi prvi uradni pogo- vori na ravni mest in občin v ponedeljek in torek, bo naj- prej in najlaže steklo sodelo- vanje v turizmu, še posebej zdraviliškem. V igri sta Do- brna in Rogaška Slatina, za kar so največ zanimanja po- kazali Nemci iz dežele Ba- den-Wurttenberg. Že julija bo prišlo po posredovanju singenške potovalne agenci- je Meyer v Celje več turistič- nih predstavnikov in ljudi iz nemške bolniške blag^ne. Od obojih si celjsko turistič- no z.aledje lahko veliko obeta. Za Singenčane Celje in »dežela na sončni strani Alp« nista neznanki, SeU so se Celjani zlasti izkazali ob aprilskem Tednu Slovenije v Singenu. Gostje iz Singena so si ogledali tudi celjske zlatar- ne, kjer jih je posebej priteg- nila kolekcija nakita (na fo- tografiji, v sredini nadžupan F. Mohrle, na levi H. Rhein- berger), obiskali so Logar- sko dolino, Savinjski gaj v Mozirju, Dobrno, Rogaško Slatino in si v Celju ogledali tudi Pokrajinski muzej. Nadvse uspešno pa se je predstavila z plesno-kabarej- skim programom v ponede- ljek in torek skupina mladih baletk singenškega gledališ- ča Die Farbe na Dobrni in v Celju ter tako popestrila tudi celjsko turistično predse- zono. MITJA UMNIK FOTO: EDI MASNEC Poišibite, izberite, kupi- le. Kje? V maiih oglasih Novega tednika Novo vodstvo v šmarskili SIS Prvič v novem mandatu so se pretekli teden sestali delegati skupščin socialnega skrbstva in telesne kulture občine Šmarje pri Jelšah. Za novega predsednika skupščine socialnega skrbstva so izvolili Vekoslava Škrabla, predsednik zbora uporab- nikov je Nada Zagoda, izvajalcev pa Zdravka Krušič. V skupščini SIS za telesno kulturo je novi predsednik Rado Jurjec, predsednik zbora uporabnikov Ferdo Pak, zbora izvajalcev pa Mirko Kunst. M.A. Bivši taboriščniici na obisicu v Celju Mesto Celje je bilo v sobo- to gostitelj nekdanjih poli- tičnih internirancev zlo- glasnega taborišča Mautha- usen, organizator srečanja, ki se ga je udeležilo okoli sto gostov, pa je bila občin- ska organizacija ZZB NOV Celje. Na slovesnosti v dvorani Narodnega doma je bivše in- ternirance pozdravil Risto Gajšek, predsednik komisije za internirance pri občinski organizaciji borcev Celje, na- to pa še Jože Hlebanja, pred- sednik odbora za interniran- ce pri repubUškem odboru ZZB NOV Slovenije. Gostje so se ob tej priložnosti sezna- nili s posebnim zbornikom o Mauthausnu, kije v pripravi, Edo Stepišnik, predstavnik sozda Merx, kije prevzel po- kroviteljstvo nad srečanjem, pa jim je predstavil gospo- darski in kulturni utrip obči- ne Celje ter paleto dejavnosti sozda. Za kulturni program srečanja so poskrbeli učenci osnovne šole Prve celjske čete. Gostje so se nato ustavili v Starem piskru in ob spome- niku na Šlandrovem trgu, kjer so položili venca, dru- žabno popoldne pa je minilo v Zdravilišču Dobrna. M. A. Priznanja za najboljše icovinarje Delovnega srečanja kovi- narjev celjskega območja, ie tretjega po vrsti, se je ^odeležilo nekaj manj kot tristo kovinarjev iz vseh bsmih občin celjske regije, teoretični del tekmovanja ie bil v petek na Tehniškem "iolskem centru Josip Broz- Tito, praktični pa v soboto in sicer v občinah: Celje, Laško, Žalec, Velenje in Slo- venske Konjice. I Organizatorji tekmovanja so bile delovne organizacije: Libela Celje, Avto Celje, Sip Šempeter, Tim Laško, Elek- trostrojna oprema Velenje, Šoštanj ska termoelektrarna, Vekos Velenje, Gorenje Pro- cesna tehnika in Unior Zre- če. Za uspešno izvedbo tek- movanja je zaslužen tudi ko- ordinacijski odbor Medob- činskega sveta Zveze sindi- katov celjskega območja, ki je med drugim skrbel za ustrezno strokovno raven tekmovanja. Kovinarji so tekmovali v štirinajstih pokUcih kovin- ske stroke, največ pa se je prijavilo strugarjev in kon- strukcijsldh Idjučavničarjev. Glede na število tekmoval- cev, je bila huda konkurenca tudi med rezkalci in obratni- mi električaiji, medtem ko je bilo varilcev raznih smeri in avtomehanikov nekoliko manj. Najbolj so se izkazali, med brusilci Janko Bizjak iz Go- renje Procesna oprema, med strojnimi kovači Franc Jev- šenak iz Uniorja Zreče, med plamenskimi varilci Ivan Potočnik iz velenjskega Ve- kosa, med varilci TIG Mla- den Grubešič iz šoštanjske termoelektrarne, med elek- trikarji Svetozar Nemec iz Tim Laško, med avtomeha- niki Otto Božidar Sevšek iz Konusa Slovenske Konjice, med avtomehaniki Diessel Črtomir Polanec iz Avto Ce- lja, med rezkalci Branko Sot- ler iz velenjskega rudnika lignita, med varilci Reo Lud- vik Alojz iz štorske železar- ne, med orodjarji Anton Zu- pane iz Sip Šempeter, med varilci Mag Anton Pekošak iz Emo Celje, med strugarji Miran Kravzel iz Elektro- strojne opreme Velenje in med ključavničarji Silvo Plevnik iz Gorenja Procesna oprema. Zaključek 3. delovnega srečanja kovinarjev celjske- ga območja bo jutri v prosto- rih Doma železarjev na Te- harjah pri Celju. Ob tej pri- ložnosti bodo podelili n^- boljšim tekmovalcem plalce- te in priznarua, le-ti pa bodo zastopah celjsko območje na 10. jubilejnem delovnem sre- čanju kovinarjev Slovenije - za memorial Franca Le- skoška-Luke. V. E. Uspehi pretišoisice vzgoje IflznaiUa za celiske vzgolnovarstvene organizacije v Celju se danes pričenja tridnevni strokovni posvet ''Soiiteljev iz vse Slovenije ^ temo Otrok in narava. Po- svet bo v dvorani kina Union. Tudi ta posvet je vključen v Prireditve ob jubilejih vseh celjskih vzgojnovarstve- organizacij. Celjska občina je bila ena pr- l^ih, ki je imela jaslične oddel- ^e, potujoči vrtec in malo šolo. Danes je v vseh treh celjskih ^gojnovarstvenih organizaci- ji okoli 3500 otrok aU 55 od- stotkov vse predšolske mladi- v občini. Celje je tako po številu otrok kot tudi po kako- vosti vzgojnih programov v re- publiškem vrhu. Temu je ned- vomno pripomogla štirideset- *tna tradicija prehojene poti, kateri so si enako prizade- ^Sl zadovoljevanje potreb ^ organiziranem varstvu kot tudi za bogatitev JJ^SoJno izobraževalnega dela p temelju novih znanstvenih ^strokovnih dognanj. celjskih vrtcih bo tudi v ^■^hodnje dovolj prostora za otroke, ki potrebujejo var- ."'o- Glede na to, da se manjša Jtaliteta, bodo v vrtcih lahko ^likovali manjše oddelke in mtopno uvedli pedagoški normauv. Že letos bodo po- skušali uveljaviti 22 otrok na oddelek, doslej je bil normativ 24. Storili bodo vse, da ohrani- jo dva delavca na oddelek (va- ruhinjo in vzgojiteljico), med- tem ko so v marsikateri občini Na slavnostni seji svetov vseh treh vzgojno-varstvenih organizacij, ki je bila v pone- deljek, so podpisali listine o pokroviteljstvu: delovna or- ganizacija Cinkarne Celje z VVO Tončke Čečeve, Ingrad pa z VVO Anice Černejeve. Pokrovitelj VVO Zarja pa je Aero, tozd Kemija, že od 1982. leta. Ob tej priložnosti so vse tri celjske vzgojno varstvene or- ganizacije prejele tudi občin- sko priznanje. že uvedli minimalni republiški normativ, to je eno vzgojitelji- co na oddelek, varuhinjo pa na dva oddelka. Pretekle in bodoče zahteve po čim višji izobrazbi kadrov so in še bodo zagotavljale bolj- še strokovno delo s predšolski- mi otroci. Enako to velja za vse ostale oblike dela, ki jih imajo za otroke, ki niso vključeni v dnevno varstvo. To so potujoči vrtci, cicibanove urice, mala šola in drugo. Del dosežkov vzgojnovar- stvenega dela v celjski občini lahko te dni zasledujemo pre- ko številnih prireditev, ki jih organizirajo ob 40 letnici po- vojnega razvoja predšolske vzgoje v Celju. WE Fred odhodom v Dobrno. Nekdanji politični interniranci iz Mauthausna so se dogovorili, da spominov na čase smrti ne bodo obujali in da se bodo raje pomenkovali o tem, kako danes živijo in kaj počno. Foto: E. MASNEC Slavje gasilcev v Socki Gasilci v Socki so slavili lep jubilej - 55 letnico obstoja. Po slavnostni skupščini so pripravili tudi tek- movanje v trodelnem mokrem napadu, kjer je sodelo- valo sedem moških in tri ženske ekipe, zmagala pa sta GD Strmec pri moških in GD Vojnik pri ženskah. Do te obletnice so v Socki obnovili dom in dozidaU nove garaže, domala vse pa so opravili gasilci in krajani s pro- stovoljnim delom in prispevki, saj so bila družbena sred- stva resnično zgolj simbolična. Občinska gasilska zveza jim je v zadnjih letih bolj pomagala pri izboljšavi opreme, saj so dobili dve novi vozili. V društvu je 90 članov, vodita pa ga kot predsednik in poveljnik Daniel Majcen in Janko Majcen. Najzaslužnejšim so podelili tudi priznanja. Priz- nanje 1. stopnje Občinske gasilske zveze so dobili Daniel Majcen, Franc Rožnik in Maks Zupanek, 2. stopnje pa Janko Majcen, Branko Zupanek in Viki Božnik. Dru- štvena priznanja so dobili člani za 10, 20, 30, 40 in 50 let dela v društvu. Zadnjega je dobil tudi ustanovitelj društva v Socki Maks Majcen, ki je že 55 let gasilec. T. VRABL Kurirčkova pošta spet na našem območju Doslej so kurirčkovo torbico s pozdravnim sporočilom vsem slovenskim pionirjem, mladincem ter socialistični zvezi delovnega ljudstva na našem območju že nosili mozirski, žal- ski in velenjski pionirji. Na naše območje pa jo bodo spet prinesli pionirji celjske občine, ki jo bodo v ponedeljek spre- jeli od vrstnikov iz Slovenj Gradca. Celjski pioniiji bodo kurirčkovo pošto sprejeli v ponedeljek na Paškem Kozjaku, prvi pa jo bodo po občini ponesli osnovno- šolci iz Dobrne. Pionirji bodo kurirčkovo torbico nosili po skriv- nih kurirskih poteh, obiskali pa bodo tudi osnovne šole in spominska obeležja iz časa narodnoosvobodilne borbe. Osred- njo prireditev bodo kurirčkovi torbici v pozdrav pripravili osnovnošolci iz Polul, pravi partizanski miting pa pripravljajo tudi v Šmartnem v Rožni dolini. Sicer pa bodo na vseh osnovnih šolah, kjer se bodo ustavili nosilci kurirčkove torbice, pripravili tudi manjše prireditve s kulturnim programom. Celjski pionirji bodo kurirčkovo torbico predali vrstnikom iz Slovenskih Konjic 2. junija na Stranicah. Konec prihodnjega tedna pa bodo kurirčkovo torbico »Gorenjske« proge prejeli tudi pionirji iz Laškega. I. F. 1 ,8. STRAN - NOVI TEDNIK 22. MAJ 1 Prisluhniti vzgibom Univerza za tretje življenjsko obdobje v predavanju, ki ga je ob tednu starejših občanov, imela v Celju pretekli teden profesorica dr. Ana Krajnc, je nanizala nekaj izredno zanimivih misli, do katerih je prišla ob ogledu takšnih poskusov v tujini in jih zdaj spretno in navdušeno pre- saja na naša tla. Zaenkrat smo v Ljubljani, prvi za- metki pa se že snujejo sirom Slovenije, tudi v Celju že. Po upokojitvi, pravi dr. Kr£ynčeva, nastane v člove- ku praznina, ki jo je treba napolniti z novimi vsebina- mi. Te naj ne bodo le občasni hobiji, ampak n^ pripravijo človeka za stalnejše nove de- javnosti, v katerih se bo izži- vel, samopotrdil in dokazal, jih na novo zastavil, tudi raz- vijal. Za to je potrebna tudi strokovna pomoč in temelji- ta priprava. V tretjem življenjskem ob- dobju je potrebno razširiti, življenjski prostor s tem, da se vključi v nove aktivnosti, karkoh je že to. Značilnost tretje univerze je tudi ta, da na tej izobraževalni ustanovi morajo prisluhniti željam, vzgibom, slutnjam, ki jih je človek nosil v sebi vse življe- nje, pa jih ni mogel uresniči- ti, ker je imel druge obvezno- sti. Urejanje stanovanjskega problema, vzgoja otrok, ob- veznosti v družini, v poklicu in javnem življenju, so posr- kale njegovo energijo. Zd^ pa se znajde na prelomnici, ko se lahko končno odzove še tistim neuresničenim že- ljam, notranjim slutnjam, ki največkrat, kot psihologi ugotavlj^o, niso naključne, niso iz trte zvite, ampak ima- jo podlogo v resničnih člove- ških sposobnostih, ki jih ni izbral, uporabil, nikoli preiz- kusil. Takšnih dejavnosti je veli- ko. Ljudi med sabo tudi zbh- žujejo - take primere imamo - za vrtnarstvo, za novinar- stvo, dopisništvo, udejstvo- vanje v likovni umetnosti, li- teraturi, kemiji, proučevanje zgodovine svojega kr£ya. Izobraževarye na tej uni- verzi je za upokojence brez- plačno, obvešč^o pa se sami med seboj ali preko javnih medijev. Trenutno je v l ki je na posnetku druga z leve in Cvetka Hanjšek. ., ___,________-_________^__________________________- TONE.TA¥ki MAJ 1986 NOVi TEDNIK - STRAN 7 začarani krog Je prekinjen ceUsko zobozdravstvo se le resno lotilo preventive tudi pri gdrasllh___ y celjskem zobozdrav- Avvi so pričeli s preventiv- ^J^i pregledi vseh 18-letni- v občini. S tem bodo lobili resnični vpogled v zob in obzobnih tkiv mladih, ki so zapustili jladinsko zobozdravstvo, jih usmerili v ustrezne Lbozdravstvene ambulan- ,^ za odrasle in šolajočo ipjladino. Brez dvoma je to pomemben korak k prekini- |yi začaranega kroga in ^itkov, da v zobozdrav- ltvu za odrasle ne delujejo .reventivno, ker še samo [dravljenje komaj zmorejo. 1 Da so se odločili ravno za Ljegled 18 let starih je ra- El^^jivo, sag je z zobozdrav- Itvenega vidika.doslej bilo. največ zamujenega prav pri mladini teh let, ki ob zaposli- tvi ali nadaljevanju študija pozablja na nujno potrebno zobozdravstveno varstvo, k temu pa jih tudi ni nihče po- sebej spodbujal. Običajno mladi ljudje obiščejo zobo- zdravnika šele takrat, ko je v ustih nastala že nepopravlji- va škoda. Pred štirineustimi dnevi so povabili na preventivni pre- gled prvo skupino mladih, rojenih leta 1967. Od štiride- setih se je vabilu odzvala le četrtina, tisti pa, ki so prišli, so potrdili, da je bilo to po- trebno in koristno. Pregled se namreč pričenja s preda- vanjem o pravilni prehrani, negi in zaščiti zob, kar je vse med seboj tesno povezano. Predavanje je dopolnjeno s prikazom čiščenja zob s ščet- ko, zobno nitko in prho ter razlago, katere zobne paste so zaščitne in zakaj je po- memben fluor oziroma žeU- ranje z ustreznim prepara- tom. Na pregledu tudi zabe- ležijo za vsakega posamezni- ka koliko zob je napadla zob- na gniloba, koliko je zalivk in koliko zob manjka oziro- ma je obsojeno na puljenje. Prav tako pregledcoo higien- sko stanje v ustih - zobne obloge, obolenja obzobnih tkiv in podobno. Mlade, ki pridejo na pre- ventivni zobozdravstveni pregled, napotijo k določe- nemu zobozdravniku - za ti- ste, ki nadaljujejo študij v šolsko ambulanto, za ostale predvsem glede na delovno organizacijo, v kateri so za- posleni. Zaenkrat se s preventivni- mi pregledi ukvarjata dva zobozdravnika, kmalu pa se bodo trije. Zlasti ti se, tako kot del zobozdravstvenih de- lavcev, zavedejo velikega po- mena preventive, žal pa je še vedno precej tistih, Id se za- dovoljujejo z zdravljenjem in poprav^anjem posledic sla- bega ravnanja z zobmi. Goto- vo je tudi to razlog za še ved- no zapostavljeno mesto prevnetive, čeprav v vseh dokumentih d^ejo prav tej zdravstveni dejavnosti vso prednost in podporo. MILENA B. POKLIC iKstalt na kralevnlh cestah Letos bo dobilo asfaltno prevleko v celjski občini pri- bližno 8 kilometrov krjuevnih cest. Polovico denarja bodo l^pevali krajani (tudi v obliki prostovoljnega dela), polo- fiffi pa občinska komunalna skupnost. Od 300 kilometrov [OOCvnih cest v občini jih bo tako pribUžno 15 odstotkov melo asfaltno prevleko. Letos so se nag bolj izkazali krsgani z Novakov, ki so te dni iobili 1,2 kilometra dolgo asfaltirano cesto. Krajani so po oceni občinske komunalne skupnosti opravili za več kot 10 Bilijonov dinaijev del, s^ so skor^ v celoti pripravili traso ■ asfaltiranje. Cest bodo asfaltirali še v krajevni skupnosti Šmartno v ioibii dolini v naselju Slatina (0,8 kilometra), na Ljubečni kilometra), v Strmcu še v Polže (0,8 kilometra), na Miaiju k Sveti Ani (0.3 kilometra), na Dobrni proti Klancu 0,6 kilometra), dva odseka v Medlogu in en odsek v Vojniku iri Gmsgni. S.Š. Celjska tržnica je polna prodajalcev in kupcev, ki so še posebej pozorno spremljali eno *ned kontroliranj strokovne službe, kakšna je morebitna stopnja radioaktivnosti v rfiielkih. Razveseljivo je, da je vse v mejah predpisane normale. Torej brez skrbi po ^eii zelenjavi, ki jo zlasti spomladi organizem še kako potrebuje. In še prav gotovo ^eseljiv podatek za tiste, katerim je bilo prepovedano pasti živino na travnikih. Po ^*^ih meritvah ni več nevarnosti, tako da živina že lahko uživa svežo travo! Foto: EDI MASNEC l^relco 120 prodajalcev in prve gobe J^a celjski tržnici se zlasti 7^ koncu tedna zbere tudi J Po 120 prodajalcev iz ra- rj^nih krajev Jugoslavije, r^vladujejo pa vrtičkarji ^^kolice Celja, ki so jim po J**ajdnevni prepovedi za- radioaktivnosti spet -^Volili prodajo, .^icer pa ustrezne stroko- l'^ službe redno kontrolira- j? Prodajane izdelke, med l^^^rimi do sedaj še niso od- »problematičnega« pri- i^^l^a. Pojavile so se prve go- J^iz okohce Šmarja po 2000 ^ kg, sicer pa je poleg zele- trenutno največ sadik paradižnika in paprike po 20-40 ter raznih semen in sa- dik, kot brstičnega ohrovta, prvega zelja in podobnega, kar ljudje radi kupujejo in posejejo ali posadijo na koš- ček zemlje, seveda če jo imajo. Zelenjava: stara čebula 8(^100, nova 250, star krom- pir 12-15, nov 300-400, česen 400 (novega še ni), fižol 500-700, koleraba 150, kore- nje 250, peteršilj 600 kg in v šopku 10, kumare 500, para- dižnik 500-800, paprika 1800, cvetača 500 in špinača 600-700. Solata: berivka 400-600 in mehka glavnata 300. Sadje: jagode so po 500600,češnje 500-700, bana- ne 1000, jabolka 400, suhe sU- ve 600, suhe turške fige 800, grenivka 450-500, Umone 500-600 in pomaranče 570. Orehova jederca so po 2600. Mlečni izdelki: domače maslo 800, smetana in sir 600. Domača jajca so po 30-40, v KZ Laško pa 26-37. Občasno se pojavita tudi ša kisla repa in zelje po enot- ni ceni 300 din. Dom upokojencev v Šentjurju v Šentjurju se pripravljajo na gradnjo doma upo- kojencev. Že lani so pripravili idejne in glavne grad- bene načrte s finančno konstrukcijo. Dom upokojen- cev naj bi predvidoma pričeli graditi v začetku pri- hodnjega leta, prvi varovanci pa bi se vanj vselili leta 1988. Pobudo za gradnjo doma upokojencev so dali na Centru za socialno skrbstvo, Skupnosti pokojninsko invahdskega zavarovanja in Društvu upokojencev, gradnja doma pa je potrebna tudi zaradi tega, ker je v šentjurski občini približno 12 odstotkov občanov sta- rejših od 65 let. V šentjurski občini živi skoraj 2800 starostnih, invaUdskih in družinskih upokojencev, v novozgrzgenem domu upokojencev pa bo prostora za 140 oskrbovancev. Doslej so v šentjurski občini sode- lovali z domovi starejših občanov v Šmarju pri Jelšah, Impoljci in Grmovju, z izgradnjo doma upokojencev pa bodo imeh tudi v občini zavod odprtega tipa, v katerem bodo našli prostor zdravi in bolni upokojenci. Dom upokojencev bodo predvidoma gradili Pod vrbco, nedalče od središča kr^a. Večino sredstev za izgradnjo doma bo prispevala republiška skupnost za pokojninsko invahdsko zavarovanje, nekaj pa bodo primakniU tudi v občini. ERNEST REČNIK Prizadevno društvo za male živali člani društva gojiteljev malih živali v Celju so na občnem zboru oceniU svoje delo za lani in sprejeli delov- ni program za letos. Ugotovi- li so, da je bilo delo uspešno. Lani so veliko dela vložili v pripravo in izvedbo razstave malih živali v celjskem Go- lovcu, prav tako so sodelova- li na republiški razstavi v Ljubljani. Člani društva so opravili veliko prostovoljnih delov- nih ur v pripravo novega in obnovo starega razstavnega inventarja. V delovnih usme- ritvah za letos so se odločiU tudi za nadaljevanje razstav in sodelovanje na repubUški ravni. Da bi pritegnili še več mladih v svoje vrste, pa so se odločiU za predavanja po os- novnih šolah na celjskem območju. Prav tako bodo skušali pri gojenju malih ži- vaU razširiti pasemsko pa- ___________....... MIMCAP, 45 let Kojzice Te dni se vrstijo v Rim- skih Toplicah prireditve ob krajevnem prazniku s kate- rimi vsako leto počastijo obletnico ustanovitve osvo- bodilne fronte za štajersko območje. Od dogodkov na Kojzici letos mineva 45 let. Jubilej bodo mladi iz Rim- skih Toplic obeležili z likov- no razstavo in literarnimi stvaritvami na temo 45 let Kojzice in OF. Svoje izdelke bodo predstaviU danes po- poldne ob 16. uri na osnovni šoU v Rimskih Toplicah. Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku bo v so- boto. Najprej bo nastop učencev v gimnastiki. Slav- nostna seja skupščine kra- jevne skupnosti bo ob 18.30. Na bazenu pa bodo ob 20. uri z zabavnim večerom pričeli plesno sezono. Od ostalih prireditev naj omenimo še igre brez meja, ki bodo prihodnji petek na bazenu v Rimskih Toplicah. Praznovanje krajevnega praznika in ostalih priredi- tev v mesecu mladosti bodo v tej krajevni skupnosti za- ključili 7. junija z otvoritvijo Aškerčeve domačije, ki jo že vrsto let kržgevna skupnost, občina in republika urejata v Hterarno-etnografski spo- menik. VVE Tradicionalni sprejem starejših v Trnovljah Krajevna organizacija Rdečega križa v Trnovljah pri Celju vsako leto ob tem času pripravi tradicionalni prejem starejših občanov, ki so že dopolnili 75 let. Ta- ko je bilo tudi to soboto, ko se je v kulturnem domu KUD »Zarja« Trnovlje zbra- lo nekaj čez trideset starej- ših te krajevne skupnosti. Krajevna organizacija Rdečega križa jim je, s po- močjo krajevne skupnosti in domačega kulturnega dru- štva, organizirala kulturni program ter skromno pogo- stitev. V kulturnem progra- mu so sodelovah pevci mlsg- šega mladinskega pevskega zbora Osnovne šole »Frarija Vrunča« na Hudinji v Celju, ki ga vodi Melita Rečečič - Prevodnik ter oktet Komor- nega moškega zbora Celje, z recitacijami pa so program popestrih člani KUD »Zarja« Trnovlje Celje. V pozdravnem govoru je predsednica Krsgevne orga- nizacije RK Trnovlje pouda- rila pomen teh srečanj, ki nedvomno starostniku pope- strijo jesen življenja. Tovrst- na srečanja aktivisti Rdeče- ga križ v Trnovljah priprav- Ij^o že več kot 10 let. S tem pa njihova skjrb za starejšega občana še ni končana, saj jih redno obiskujejo tudi na do- mu ob bolezni aU jubilejih, prav tako pa tudi ob zdrav- ljenju v bolnišnici, pred- vsem, kadar je takšno zdrav- ljenje dolgotrsgnejše. Najstarejša udeleženka le- tošnjega srečanja starejših občanov v Trnovljah je bila 89 letna Katerina Stepišnik, kot že vrsto let doslej pa je meh na svoji harmoniki ve- selo raztegnil tudi 82 letni Nande Koštomaj. Ž. B. Nastopilo 20 ekip civilne zaščite Na stadionu v Žalcu je bilo v soboto kljub dežju letošnje občinsko tekmovanje enot prve pomoči civilne zaščite. Nastopilo je kar 20 ekip iz kragevnih skupnosti in organizacij združenega dela, ki so pokazale veliko znanja in veščin prve medicinske pomoči. Na tekmovanje so se povsod precej dolgo pripravljali, vendar pa je največ znanja pokazala ekipa AERA-tozd Kemija Šempeter, sledi tekstilna tovarna Prebold, Zarja Petrovče. KS Vransko, Žalec itd. Ob koncu so podelili priznanja za nastop na tekmovanju, t. TAVČAR Foto: EDI MASNEC 8. STRAN - NOVI TEDNIK 22. MAJ 191 Studenčkov jubilej Jutri zvečer, ob 20. uri bo v celjskem Narodnem do- mu koncert, ki ga je oktet Studenček pripravil ob de- setletnici svojega delova- nja. Predstavili se bodo z iz- branim programom umet- nih in narodnih pesmi, po- delili pa bodo tudi Galluso- va priznanja. Jubilejni kon- cert so gmotno podprle šte- vilne delovne organiazcije in posamezniki, pokrovitelj koncerta pa je SOZD Merx Celje. Vsak jubilej je priložnost za obujanje spominov in za ocenjevanje prehojene poti. Studenčkova pot je vseskozi vodila navzgor, čeprav na njej ni manjkalo ovinkov. Studenček se je rodil kot kvartet že pred šestnajstimi leti na pobudo Ivana Kneza. Ta je še danes duša in srce te vokalne skupine, ki je z leti rasla tako po številčnosti kot tudi po zahtevnosti in kako- vosti glasbenega poustvarja- nja. Prve člane kvarteta je družila predvsem velika lju- bezen do glasbe in petja, prvi uspehi pa so željo po organi- zirani, redni vadbi še okrepi- li. Dve leti kasneje je iz kvar- teta nastal kvintet. V začetku je vokalna skupina veliko so- delovala z ansamblom Vikija Ašiča in Veselimi Hmeljarji. S prvim so posneli malo ploščo, z drugimi pa veliko ploščo in kaseto. Ob tem pa Studenček ni zanemaril sa- mostojnega ustvarjanja. Prav to je pevce vodilo, da so v skupino pritegnili tri nove člane. Čeprav kar dve leti ni- so imeli prostora za vadbo, njihova zagnanost ni popu- stila. Zbirali so se zdaj pri enem, zdaj pri drugem pev- cu in tako vztrajali na svoji poti, dokler jim ni KS Ostrožno ponudila svojih prostorov za vadbo. Poleg narodnih pesmi je oktet postopoma osvajal umetne pesmi domačih in tudi tujih avtorjev. Pri prvih korakih so pevcem pomagali prof. Vid Marčen, prof. Ciril Vrtačnik in prof. Edvard Goršič. S tem ko se lotevajo vedno zahtevnejših skladb, pa se niso odpovedali melo- dijam iz slovenske ljudske zakladnice, kajti prav to, da v pesmi ohranjajo izročila naših prednikov, ostaja še naprej njihovo vodilo. Kot oktet se je Studenček prvikrat predstavil septem- bra 1976. Od takrat pa do da- nes je zabeležil že več kot tristo nastopov in samostoj- nih koncertov po vsej Slove- niji. Oktet je bil tudi veliko- krat toplo sprejet gost na na- ših javnih radijskih oddajah, dobro pa ga poznajo tudi udeleženke naših izletov 100 kmečkih žensk na morje. Skratka: v desetih letih ustvarjanja si je Studenček pridobil veliko prijateljev in zvestih poslušalcev, ki ga bo- do na jutrišnjem jubilejnem koncertu gotovo nagradili s prisrčnim aplavzom. N.K. Šmlhelčanl v Braslovčah v soboto sp člani dramske skupine iz Šmihela na av- strijskem Koroškem gosto- vali v Braslovčah s komedijo Johna Moora Cvetje hvalež- no doklanjamo, ki jo je reži- rala Marica Upetnik. S tem delom so Šmihelčani vrnili obisk Braslovčanov pred mesecem dni, ko so se v Šmihelu predstavih s kome- dijo Babilon. Amaterske kul- turnike je braslovško občin- stvo v polni dvorani nagradi- lo z dolgim aplavzom. T. TAVČAR »Čitavnica« na republiški reviji Amatersko gledališče Vrba iz Vrbja pri Žalcu je bilo letos izbrano za z^Ijučno srečanje dramskih skupin Slovenije. Republiška gledališka revija teče prav te dni v Novem mestu. Za gledališke entuziaste iz Vrbja je bila iztekcgoča sezone izredno plodna in uspešna. Ob številnih ponovitvah lani zelo uspele predstave Shakespearovega Sna kresne noči, so letos pripavili predstavo Linhart-Mahnič-Veras Večer v čitavnici. Obe deli je režiral Bogomir Veras. Delo, za katerega sta republiška selektorja Vladimir Kocjančič in Iztok Tori poudarila, da izpričuje enotno in zelo radoživo igralsko raven celotnega ansambla, izjemno čistost režijske reši- tve tega ponovno odkritega in dopisanega besedila ter v njej nakazano tudi novo smer gledališkim amaterskim skupinam. Vrbenski gledaUščniki so to delo uprizoriU 21 krat. Tudi pri občinstvu izredno lepo sprejeta predstava, je na gostovanju v Avstriji, kjer so bih gostje slovenske dijaške zveze v Celovcu, nedvomno dosegla uprizoritveni vrh. ZVONE KOLOBAR I Svetovni strolcovnja v celjskem muzeju Profesor Tokiche Sakai, ki je pripravil sedanjo veliko razstavo japonskih barvnih ' lesorezov v Narodni galeriji v Ljubljani, direktor znamenite zbirke Sakai (muzeja japon- skih barvnih lesorezov, nasta- lih v slavni šoli ukiyoe) si je z velikim zanimanjem ogledal celjski Pokrajnski muzej. Po- sebno pozornost je kot stro- kovnjak svetovnega slovesa namenil zbirki 85 japonskih barvnih lesorezov, ki so shra- njeni v Celjski zbirki starih graflk. Izbor starih japonskih leso- rezov iz celjske zbirke je bil doslej javnosti predstavljen že na 15 občasnih razstavah v ra- zličnih mestih naše države. Vselej in povsod so si obisko- valci razstav liste ogledovali z veliko mero občudovanja. Profesor Tokiche Sakai je skupaj z g. Machiko Murata, umetnico japonskega lesoreza, pregledal v Celju vse liste, pre- veril dosedanje ugotovitve gle- de avtorjev, starosti in origi- nalnosti odtisov ter pomemb- nosti z ozirom na ohranjene v svetovnih zbirkah. Celjsko zbirko japonsko gj fike je prof Sakai ocenil K vredno, skrbno čuvano in str kovno vodeno, s svojim izjei nim poznavanjem in znanje pa je poglobil in razširil podi ke v zvezi s posameznimi o tisi. Kot vse kaže je v Celju ohi njena največja in naJdrago< nejša zbirka originalnih japc skih barvnih lesorezov v Juj slavij i in bo vključena v repi zentančno publikacijo, ki obravnavala japonske barv lesoreze v naši državi. Obisk in sodelovanje s pn Tokichi Sakai in g. Muchil Murata je kot pomemben d godek v okviru strokovnih d gajanj v celjskem muzeju. M.] Čas, ujet v stare dokumente Razstava In voUnlk ob 30.'letnlcl Zgodovinskega arhiva Zgodovinski arhiv Celje slavi 30-letnico obstoja in ob tej priložnosti je bila v ponedeljek v prostorih Mu- zeja revolucije slovesnost, na kateri je slavnostni go- vornik Vladimir Kavčič, predsednik republiškega komiteja za kulturo, pouda- ril pomen zbiranja, varova- nja in urejanja arhivskega gradiva in viden napredek te dejavnosti, ki pa se cesto preveč skriva za ostale de- javnosti v kulturi. Zato je tudi položaj zgodovinskih arhivov v Sloveniji zelo težak. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo z naslovom Uprava in sodstvo 1848-1955 v dokumentih Zgodovinske- ga arhiva Celje. Predstavlja pa izbor arhivskih dokumen- tov, ki so nastali pri delova- nju upravnih in pravosodnih institucij v obdobju od marč- ne revolucije leta 1848 pa do uveljavitve komunalnega si- stema leta 1955. Razstavo, ki je odprta do 30. maja, je sku- paj s sodelavci pripravil Mil- ko Mikola iz Zgodovinskega arhiva Celje. Na ogled so po- stavili samo majhen del ar- hivskega gradiva, ki ga hra- nijo v depojih, vendar pa iz vsalfe od 14 občin, ki jih po- kriva arhiv, nekaj najznačil- nejših dokumentov. Tako naj bi tudi te občine čutile, da arhiv ni celjski, da je to tudi njihova institucija in ne tujek v proračunu. Gradivo, ki nastaja pri upravi, nekateri smatrajo za nezanimivo. Vendar ni tako. Že v prvi vitrini, na primer, je razstavljeno gradivo, ki je nastalo pri delovanju patri- monjalnega sodišča na Bi- zeljskem, ki je segalo tudi na območje Kumrovca. Tako se je ohranil dokument, ki se nanaša na družino Broz. To je smrtovnica, oporoka in za- puščinska razprava. Prav go- tovo gre za enega od predni- kov Josipa Broza. Zgodovinski arhiv Celje je 30-letnico obstoja in na drugi strani tudi bitke za boljše prostore, obeležil še z izidom Vodnika po fondih in Zbir- kah zgodovinskega arhiva v Celju. Vodnik je pomemben skupni dosežek sedanjega kolektiva arhiva in delavcev, ki so delali v arhivu od usta- novitve do danes. MATEJA PODJED Uspela predstav za bolnišnico Ansambel SLO Celje je nedeljo, 18. maja uprizo petdeseto predstavo uspeši ce Bolha v ušesu, katere izt piček je namenil za moder zacijo celjske bolnišnice. Odziv občinstva je bil izn no velik. V gledališču so pi dali 250 vstopnic, kar pom< 90.000 dinarjev, ki jim je tre prišteti še okoli 70.000 din jev, ker se je ansambel za predstavo odrekel variabih mu delu. Če odštejemo red stroške za predstavo, bo sklad za modernizacijo celjs bolnišnice iz te celjske kuki ne ustanove prispelo ok 150.000 dinarjev. S takimi podobnimi akcijami, pravijc gledališču, kaže nadaljevati di v prihodnje. I Celjski pevci na Madžarskem Mešani komorni zbor Ce- lje, ki ga vodi Pavle Buko- vac, obstaja dve leti in v svojih vrstah združuje 38 pevk in pevcev. Od sobote 10. maja pa do torka 13. ma- ja tega leta so člani zbora opravili uspelo kulturno poslanstvo na Madžarskem. Gostovali so 11. maja v Szegedu, v ponedeljek 12. maja pa so najprej koncerti- rali v tovarni Afis v Szente- su, kjer jih je poslušalo 400 poslušalcev, istega dne pa so v tem kraju v koncertni dvo- rani zvečer opravili še sveča- ni koncert pred nabito polno dvorano, kjer jih je poslušalo 500 obiskovalcev. Na Mad- žarskem so se člani Mešane- ga komorjega zbora Celje ob- činstvu predstavili z vokalno glasbeno literaturo od rene- sanse, do sodobnih skladb. Seveda pa so med poslušalci nšjveč uspeha požele prav slovenske narodne pesmi in narodne pesmi drugih jugo- slovanskih narodov in na- rodnosti. Njihov gostitelj je bil mešani pevski zbor iz Szentesa, ki bo prihodnje le- to gost v Celju. V razgovorih o nadaljnjem medsebojnem sodelovanju pa je bila, s stra- ni gostiteljev izražena tudi volja po gospodarskem so- delovanju s Celjem, tako da načrtujejo tudi obisk gospo- darske delegacije v Celju, Mesto Szentes spada gospo- darsko v izrazito kmetijsko področje, leži pa 50 km od Szegeda proti romunski meji. Ob gostovanju celjskih pevcev na Madžarskem velja omeniti, poleg izrednega za- nimanja občinstva, tudi veli- ko pozornost, ki so jo temu gostovanju namenila sred- stva javnega obveščanja ta- ko v Szegedu, kot tudi v Szentesu - časopisi in obe lokalni radijski postaji, spre- jem pa so jim pripravih tudi na občini v Szentesu. Ž. B. Razstavlja Aldo Spoldi Celjski Likovni salon je pripravil izredno zanimivo raz- stavo slikarskih del znanega italijanskega umetnika Alda Spoldija (Postmodernistični Ostržek). To zanimivo razstavo, ki sojo pripravile Obalne galerije Piran, si lahko ogledate do 31. maja. \ Celjani v Doboju Jutri dopoldan odpotujejo v Doboj, ki je pobraten s Celjem člani Kulturno umetniškega društva »Zarja« Trnovlje Celje, ki bodo gostje pri tamkajšnjem Amater- skem pozorištu »17. april« Doboj. Obe gledahški skupini plodno sodelujeta že vrsto let. To pot se bodo Celjani v Doboju predstavili s klasično komedijo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja: »ŽENITEV«, ki je je na oder režijsko postavil domači režiser Štefan Žvižej. Ta obisk spada tudi v sklop" medrepubliškega sodelovanja celjske kulture z drugimi re- publikami. Ž. B. Šmarska dramska skupina na republiško revijo v Novo mesto Dramska skupina kulturnega društva Anton Aškerc iz Šmarja pri Jelšah se je z igro Edvifarda Albeeja »Vrt« uvrstila v program letošnjega srečanja gledaliških skupin Slovenije, ki bo od 21. do 24. maja v Novem mestu. To je prva uvrstitev neke dramske skupine iz občine Šmarje pri Jelšah v sam slovenski gledališki amaterski vrh. S svojo predstavo bodo nastopili v petek, 23. maja, v Domu kulture. M. A.; Margareta Hess-Rak Maj je mesec ljubezni in ljubezen je bila glavna tema v delih pisateljice Margarete Hess-Rak, kije pred dnevi umrla v 85. le- tu starosti v Domu upo- kojencev v Celju. Celje je bilo zadnja postaja njene plodovite in nemirne živ- ljenjske poti. Pokopali so jo v Koprivnici na Koz- janskem. Bila je svetovljanka. Pot jo je najprej vodila po Sloveniji, nato v Avstrijo, Vojvodino, Trst, Švico, Nemčijo, dokler ni prišla v Celje. Rodila seje v Puh, oče- tu Slovencu, uslužbencu avstroogrske mornarice in mami z otoka Krka. Vihre prve svetovne voj- ne so jo skupaj z družino privedle kot begunko v očetovo Koprivnico. Tam se je rodila ljubezenska zgodba med mladim gra- čakom iz koprivniške graščine in preprosto de- klico, ki jo je narava pose- bej obdarila z lepoto. Ker so starši prepovedali to veliko ljubezen, je Ernest v obupu naredil samo- mor. Ito je to zelo pretre- slo in vse življenje je zara- di tega trpela. Še so ohra- njena pisma, ki jih je Er- nest pisal iz šole v Pragi in s soške fronte. Ta pi- sma bodo v spominski so- bi, ki jo nameravajo ure- diti v Koprivnici. Ito. kot so Margareto Hess klicali, je nato pot vodila v svet. Ko se je že kot upokojenka vrnila v Koprivnico, je vse znova podoživela. Ni več našla notranjega miru. Obiska- la je Ernestov skupinski grob v Čepovanu na Pri- morskem. Na prigovarja nje vaščanov, ki so se š spominjali tragedije mla dih zaljubljencev, je svojt zgodbo zapisala. Roman je najprej izdai ■■ v ciklostilu in je bil takoj razgrabljen. Nato je napi-\ sala še drugi del. ki vse-, buje njeno nadaljno živ- ljenjsko pot in oba dela\ natisnila v samozaložbi. Tudi ta izdaja je kmalu pošla. Knjigo so nato še, enkrat izdali v sloven- skem jeziku v Celovcu. V( Avstriji je nato. pri nem-t ški založbi še razkošna nemška izdaja romana. Ista založba je v nemščini, izdala še njen roman Usodni kovanec. « Svoje življenje je Ita poj svetila Koprivnici na, Kozjanskem, kjer je dožiy vela kratko srečo iz kate-, re je črpala navdih do zadnjih dni svojega življe- nja. Kraju je veliko pri- spevala v kulturnem ir gospodarskem poglcdu\ kljub povprečnim dohod'^ kom. Do 80. leta je cel(\ honorarno delala kot prej vajalka v Hanovru. Po>, tem je prišla v Celje . . . i BRANKO JERANKC: V SFOMIN MAJ 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Koristne informacije Celje bo te dni dobilo šesterokrake panoje, pa katerih bodo informa- j-ije tako za turiste, kot za jruge obiskovalce in se- seda, tudi Celjane. Pano- je bodo postavili na avto- Ijusni postaji, pred želez- niško postajo in na Dobr- pi,' na njih pa bo zemlje- vid mesta, kratka zgodo- vina Celja oziroma Dobr- [le, zemljevid turističnih , (očk v občini, servisnih I ijelavnic in podobno. ;, s. š. Grad v Lašliem hode zaprli ¥ letu ani ga be Pivovarna dokončno obnovila Za leto dni bodo zaprli grad Tabor v Laškem. Tako se je odločila Pivovarna, ki je prevzela upravljanje nad gostiščem in pripadajočimi objekti. V tem času naj bi dokončno obnovili grajsko obzidje, uredili parkirišče, cestišče in notranjost go- stišča ter obrambnega stolpa. Gostišče Grad Tabor bodo uredili v lokal visoke katego- rije, ki bo nedvomno pope- stril gostinsko-turistično po- nudbo Laškega in okolice. Investicija bo stala Pivovar- no od 80 do 100 milijonov dinarjev. Z nakupom gradu Tabor seje uresničila ideja o dopol- nitvi programa te delovne organizacije. Le-ta si je do- slej največ prizadevala za tu- ristični razvoj kraja, z gosti- ščem ima možnost, da napra- vi še več. Odkup gradu je v skladu z razvojnimi smerni- cami Pivovarne kot tudi ob- čine, kije Pivovarno določila za nosilko gostinsko turistič- ne dejavnosti. Ohranitev gra- du kot kulturno zgodovin- ske dediščine in samega go- stišča je velika pridobitev za občino in konkretni prispe- vek laške pivovarne turistič- nemu razvoju laškega in ob- čine kot take. V tem trenutku je še težko govoriti o dejavnostih, ki naj bi bile na gradu. Pivovarna sije vzela čas, da v enem letu tudi organizacijsko in ka- drovsko uredi ta turistični objekt. »Naloga, ki je pred nami ni lahka«, pravi direk- tor Pivovarne Tone Tum- šek. »Mi gradu ne potrebuje- mo za svojo reprezentanco. Naša želja je le, da se z njim vidjučimo v razvoj turistične dejavnosti v kraju in ohrani- mo ta kulturnozgodovinski objekt. Nov program Pivo- varne Laško - gostinsko tu- ristična dejavnost - naj bi pomenil za nas dodaten do- hodek, z ekonomskega vidi- ka pa stabilnejši razvoj de- lovne organizacije in social- no varstvo zaposlenih. Je pa tudi izziv, da pričnemo razvi-« Turistični razvoj Laškega do konca tisočletja je oprede- ljen v razvojnih dokumentih, iz katerih povzemamo osnov- ne značilnosti: sanacija leve- ga brega Savinje, nove hotel- sko zdraviliške zmogljivosti z okoli 1500 posteljami, novi bazeni s termalno vodo, športna in rekreacijska igriš- ča, prenova starega mestnega jedra s prireditvenimi prosto- ri, uslužnostnimi dejavnost- mi in specialno gostinsko tr- govinsko ponudbo, dokončna ureditev gradu Tabor in ne- nazadnje razvijati sodelova- nje med ponudbo laške obči- ne in turistično ponudbo dru- gih krajev in turističnih cen- trov. jati v kraju takšne programe, ki izhaj^o iz njegovih narav- nih danostih. V uspešnem iskanju takšnih dodatnih programov vidimo uveljavi- tev tako našega tradicional- nega piva, ki je še vedno te- melj našega razvoja kot tudi kraja samega.« VVE svežitevna bazenu h Celiskem odprta že tri kopališča \ [;eprav je večina bazenov našem območju v teh . (h še zaprtih, pa se prvi talci že lahko kopajo v iimskih Toplicah v Pod- atku in v Rimskih Topli- I. Do zaključka redakcije ek, 20. maj) še nismo iz- eli, kako je s celjskim (enom. Če je bilo namreč nraj dovolj toplo, potem ;j9dprt tudi še bazen v uu. cer pa je bazen v Atom- i Toplicah odprt vsak • od 8. do 18. ure, za kopa- , pa je potrebno plačati ■ dinarjev. Ob sobotah in jeljah je vstopnina 400 di- ev, otroci pa plačajo 100 1 irjev manj. Voda v baze- ije topla, s^ presega 30 ^inj Celzija. Na bazenu pa Iposkrbeli tudi za to, da ialcem ni dolgčas. Igrajo io namizni tenis, na voljo so jim tudi vsi športno Jeativni prostori v hotelu, tajsko nočjo«, ki jo bodo ' omskih Toplicah pripra- konec meseca, pa se bo- bričele tudi zabavne pri- tve. Za kopalce bodo vse (tje pripravljali igre v to- rodi in druge zabavne in Tabne prireditve, idi v Rimskih Toplicah tazen odprli že za prvo- jke praznike. Odprt je L dan med 8. in 18. uro, za alce, ki se kopajo ves dan la samo popoldne, pa so I različne vstopnine. Ce- levna karta za odrasle ve- 550 dinarjev, za otroke iinarjev in'za predšolske ke 100 dinarjev. Popol- ike karte pa so za odrasle jše za 100 dinarjev, za !ce pa je vstopnina 50 di- v nižja. Tudi v Rimskih eah je voda tojjla 32 ali opinj Celzija. Cez polet- do na bazenu poskrbeli a zabavo. Ob sobotah \j: bo namreč ob bazenu prvič pa bodo kopalci 3 zaplesali že to soboto. Pred zaključkom redakci- je smo dobili sporočilo, da naj bi ob ugodnem vremenu včeraj, v sredo, 21. maja, od- prli letni celjski bazen ob Ljubljanski cesti. Član vod- stva plavanega kluba Kli- ma Neptun Franc Lavrič je ob tem povedal: »Bazen bo vso poletno sezono odprt vsak dan od 9. do 18. ure zve- čer. Vstopnina je minimalna - za odrasle 200 in za otroke do 12 let 100 din, za vse, ki bodo prišh na naš bazen pla- vati po 16. uri popoldne, pa bo enotna cena 100 din. Se- zonska karta je 4000 din. Možna bo tudi uporaba miz za namizni tenis ter izposoje- vanje senčnikov ter ležalni- kov. Merx bo poskrbel za okrepčila. Ker se zlasti ob izredno lepem vremenu zbe- re na našem kopališču tudi do 2000 tisoč plavalcev in je to množico težko nadzorova- ti, priporočamo vsem, da vzamejo s seboj malo denar- ja in brez posebnih dragoce- nosti v obliki zlatnine ali če- sa podobnega. Sezono smo letos začeli prej zato, ker smo večinoma s prostovolj- nim delom in tudi družbeno pomočjo uspeli obnoviti do- trajan bazen ter ga posodobi- ti s sončnim ogrevanjem, ta- ko da bo skoraj vedno voda topla okoU 25 stopinj, kar je dobro za plavalce. In še ne- kaj: bazen moramo čistiti, ker se žal vse preveč ljudi hodi vanj umivati, ne pa ko- pat! Zamenjava vode pa sta- ne kar 50 starih milijonov! Kljub vsem težavam smo se potrudili, da bazen deluje.« Kot smo že uvodoma zapi- sali, so ostali bazeni na celj- skem območju še zaprti. Predvidoma jih bodo odprli do 15. junija, ko bodo polet- ne temperature že tako viso- ke in stalne, da bo osvežitev na bazenu res potrebna in prijetna. L. F., T. V. Učna tura vodnikov Pri planinskem domu na Paškem Kozjaku so se zbrali planinski vodniki, ki so pri- pravili učno turo na Basališ- če. Iz Paškega Kozjaka so krenili po spodnji poti čez plani svet Krištanje naprej skozi gozd na sedlo med Fla- mačevim (1227 m) in Javor- čem (1107 m). Od sedla do vrha je še pri- bližno ura hoje. Vodniki pa so zavih proti severu, na Oj- strico. Na slemenu so se priključih na spominsko pot XIV. divizije in nato krenili proti 1272 metrov visokem vrhu Basališče. Na Basališču je planinsko društvo Vitanje pred kratkim postavilo tudi skrinjico z žigi, tako da si planinci lahko žigosajo svoje planinske izkaznice. Planinski vodniki so učno turo namenili spoznavanju orientacijskih poti ter preiz- kušanju v hoji s kompasom in karto. Planinski vodniki morajo namreč svoje teore- tično znanje vedno znova do- kazovati v praksi. Prav zara- di tega so tudi določah vrho- ve na obzorju. Z BasaHšča se lepo vidi Posavsko hribovje, Gozdnik, vzhodno pobočje Kotečnika in tudi Savinjske Alpe. Ta del hribovja je lepo opisan v planinski karti Po- horje-zahod, ki je izšla leta 1985. Š. J. Letovanje mladih Mladi lahko letos v organizaciji Centra za mladinski turi- zem letujejo v Makarski, v letovišču Savinja, v Punatu na Krku, v Tjesnem, na Korčuli in v Rovinju. Cene letovanj se gibljejo do 25.000 do 35.000 din. V te so vključene deset dnevne izmene, seveda s polnim penzionom. Lahko se prijavijo tudi skupine. Če gre za izmene, je v ceno vštet tudi prevoz, drugače je pa prevoz lasten. Kdor ima željo, da bi si izposodil nahrbtnik ali šotor, mu te želje ne morejo izpolniti v Centru za mladinski turizem, ker taborniške opreme nimajo. Za šolo v naravi že imajo prijavljene šole iz Zgornje Savinjske doline in Ljubljane, ki bodo letovale v juniju in septembru po sedem dni. KSENIJA UMNIK Planinsko srečanje na Pašicem Kozjaku Na planinskem travniku Ojstrica, pod najvišjim vrhom Paškega Kozjaka, Basališčem, da v nedeljo, 25. maja, tradici- onalno planinsko srečanje. Organizator srečanja je Planinsko društvo Vitanje, planinci pa se bodo letos zbrali že petič. Kot zanimivost zapišimo še to, da je do vrha po poti mimo spomin- ske plošče le dobre pol ure hoje - vneti planinci pa so izmerili, daje to natančno 1934 korakov. Š. J.i ninci na Paškem Kozjaku ninsko društvo Vitanje ivlja v nedeljo, 25. maja planinsko srečanje na jm Kozjaku. ali se bodo planinci in ljubitelji narave na pla- pod najvišjim vrhom ičem, na nadmorski vi- 273 metrov. Zbor pla- / bo ob II. uri. Gre za nsko srečanje planin- 0 poteh XIV. divizije, pne poti so dobro oz- e iz Vitanja, Socke, Dobrne, Vinske gore, Pake pri Titovem Velenju in iz Do- liča. Organizatorji so predvi- deli tudi kratek kulturni pro- gram in ekipne športne in družabne igre. Udeleženci vseh dosedanjih srečanj bo- do prejeli tudi posebno znač- ko, s seboj pa je seveda po- trebno prinesti tudi evidenč- ne izkaznice. V primeru sla- bega vremena bo srečanje v nedeljo, 1. junija. VČ Celjani na Titov vrh i celjsekga Planinskega društva Železničar se bodo letos ;ič udeležili spominskega pohoda na Titov vrh, ki ga že zapored organizira planinsko društvo iz Tetova. Iz Celja !tek, 23. maja z vlakom odšlo na pot približno 50 planin- 2d njimi tudi precej šolarjev z osnovnih šol na Hudinji, 1 in I. osnovne šole, ki so vključeni v to planinsko dru- Dhod s Popove Šapke na 2747 metrov visok Titov vrh bo mladosti, tako kot lani pa se ga bo udeležilo več kot 1000 ev iz vse Jugoslavije. S. Š. DO FOTOLIK Celje prodaja na javni dražbi 1. Osebni avto R 4 TLS, letnik 1978, po izklicni ceni din 150.000 2. Diesel agregat 25 KWA po izklicni ceni din 450.000 3. Korito - plastično - za razvijanje slik po izklicni ceni din 50.000 Javna dražba bo dne 26. 5. 1986 ob 12. uri v dvorani ZŠAM Celje Slomškov trg 1. Ogled predmetov je mogoč 2 uri pred pričetkom licitacije. Interesenti morajo do pričetka licitacije položiti na blagajno do 10% varščine. KOMUNALNO OBRTNA GRADBENA DO LAŠKO TOZD KOMUNALA Komisija za delovna razmerja TOZD Komunala razpisuje prosta dela in naloge komunalnih delavcev Pogoj: NK delavec OD od 60.000 do 70.000 din Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave naj kandidati pošljejo kadrovski službi DO v roku 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po prete- ku roka za sprejem prijav. Delovna skupnost upravnih organov občine Celje objavlja prosta dela in naloge vročevalca-kurirja Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - osemletko in končan program za usposabljanje poštnih manipulantov, - opravljen izpit za voznika motornih vozil A in B kategorije - Poskusno delo traja dva meseca. Pisne prijave sprejema kadrovska služba občinskega oddelka za občo upravo občine Celje 8 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh od zak- ljučka objave. SLOVENIJALES, DO LIK »SAVINJA« CELJE, Mariborska 116, Celje Komisija za delovna razmerja TOZD Pohištvo Šempeter objavlja naslednja prosta dela in naloge; 1. Administrator - za določen čas Pogoj: - poklicna administrativna šola - eno leto ustreznih delovnih izkušenj 2. Upravljalec polnojarmenika (2 delavca) Pogoj: - Poklicna lesarska šola lil. stopnje - eno leto ustreznih delovnih izkušenj 3. Čelilec (1 delavec) Pogoj: - Poklicna lesarska šola III. stopnje - eno leto ustreznih delovnih izkušenj 4. Skladiščni in odpremni delavec (2 delavca) Pogoj: - končana osnovna šola, - 3 mesece delovnih izkušenj Kandidati naj svoje pisne prijave z dokazili o izpol- njevanju pogojev, ki so določeni s tem oglasom pošljejo v petnajstih dneh po objavi oglasa v kadrov- sko službo delovne organizacije ali v TOZD Pohištvo Šempeter. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Osebni dohodek po pravilniku o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke. 10. STRAN - NOVI TEDNIK 22. MAJ 1^ Iz zemlie stisnili, kar se Je dalo Pr/ Pevčevih v Slatini pri Ponikvi Kmetija Pevčevili v Slati- ni pri Ponikvi ni velika, saj je rodovitne zemlje le 3 hek- tarov, pa še ta je prislonje- na v breg. Vendar pa so iz te zemlje potegnili, kar se je največ dalo. O tem že na pr- vi pogled pričata dva veli- ka hleva, eden za pitance, drugi za piščance, pa še cel kup mehanizacije v uti po- leg domačije. Gospodarja Jurij in Marija sta še mlada in zagnana, va- jena kmečkega dela, verjet- no pa imata precej zaslug za razvoj kmetije tudi nekdanja gospodarja Jože in Štefka Pevec, ki sta se dovolj zgodaj odločila, da se umakneta in prepustita svoje mesto mladim. Nekdanji gospodar Jože svoj korak razlaga takole: »Tudi sam sem bil mlad, ko sem začel gospodariti na kmetiji in sklenil sem, da mora tudi sin začeti takrat, ko je še mlad in močan, poln načrtov. Sicer se lahko zgo- di, da mladi obupajo, ko mo- raj predolgo čakati, da dobi- jo kmetijo v svoje roke in odidejo, kmetija pa propa- de.« Tega se »Pri Mešak« go- tovo ni bati, kljub temu, da mladim gospodarjem ni lah- ko. Že nekaj let si prizadeva- jo, da bi njihovo kmetijo uvr- stili med višinske, kar bi po- menilo precej olajšav pri pla- čevar\ju davkov, vendar jim doselj to ni uspelo, s^ celot- no področje ne sodi v to ka- tegorijo. Pravijo, da bi mora- la komisija pregledati vsako kmetijo posebej in oceniti, kam spada. Ko govorijo o svojih načr- tih ugotavljajo, da so iz zem- lje potegnili največ, kar se je dalo, s^ redijo 30 glav pitan- cev in 13.000 piščancev. Za- nje so se odločili prav zaradi premajhne kmetije in jim pomenijo dodatni zaslužek. Ugotavlj^o, da je sodelova- nje s Perutnino Ptuj dobro, saj so jim pomagah z brez- obrestnimi krediti tudi pri gradnji hleva. »Takšno po- moč bi potrebovali večkrat, pa tudi prav bi bilo, da nam družba pomaga, s^ ne dela- mo zase,« pravi gospodar Ju- rij. Proizvodnje ne namerava širiti, s^ se mu to pri seda- njih pogojih tudi ne izplača. »Ce kupiš tele, moraš najeti kredit, to pa pomeni visoke obresti in če k temu prišteješ še stroške za gnojila, naf- to ... in to primerjaš z od- kupnimi cenami govedi, ugotoviš, da se ne izplača.« Precej dela jih še čaka pri gradnji hiše, kije že pod stre- ho, v kratkem pa bo tudi pri njih pozvonil telefon, ki ga čakajo že nekaj let. To pa jim bo gotovo nova spodbuda, da bodo vztrajah na kmetiji. TATJANA CVIRN MarijB in Jurij Pevec z Andrejo in Robijem, poleg njih pa je nekdanji gospodar iunet| Jože Pevec. Letos nas Je toča zgodaj obiskala Po podatkih Zavarovalne skupnosti Triglav, območ- ne skupnosti Celje nas je to- ča letos že zelo zgodaj obi- skala, skupaj že štirikrat. Prvič že 29. aprila, nato pa 3., 7. in 8. maja, pri čemer je prišlo do znatnejše škode v hmeljskih nasadih, medtem ko pri ostalih kulturah ško- de ni bilo veliko ali skoraj nič. Značilnost letošnjih toč je še ta, da nam na zemljo ni zmetala posebno velikih zrn, daje bila kratkotrajnejša in v manjših pasovih, predelih. Strokovnjaki zavarovalni- ce so se takoj lotili dela in opravili predcenitev, ogled škode na kmetijskih površi- nah in kulturah ter opis ško- de, medtem ko bo končna cenitev, vs^ pri hmelju, še pred obiranjem. Kljub temu, da toča pred in po prvomajskih praznikih ni zajela večjih predelov na Celjskem, pa je po mnenju Borisa Čopa, vodje sektorja kmetijskih zavarovanj pri celjskem Triglavu, vendarle naredila precej škode in predvsem presenetila. Ni na- mreč običajno, da bi imeli škodo zaradi toče že tako zgod^. Točo je spremljalo tudi neurje, pa je nek^ ško- de tudi zaradi poplav in po- dobno. Za hmelj ske nasade je bila nevarna zlasti toča, ki je pa- dala 3. maja na območju Sa- vinjske doUne, med Šempe- trom in Petrovčami, se nato pomikala nad zemljišči v Ga- liciji, Vojniku, Malih Dolah in preko Dramelj vse do Loč pri Poljčanah. Posledice te toče so bile toliko večje, ker jo je spremljal hud veter, če- prav točna zrna niso bila ve- lika. Hmelj je bil najbolj pri- zadet (nekaj površin celo sto- odstotno!), saj so bile stolče- ne mladike, ki so bile že viso- ke od 15 do 40 centimetrov. Hmeljišča so bila v tem času že očiščena in vprašanje je, kako bo z novimi poganjki. Hmelj kot intenzivna kmetij- ska kultura pač potrebuje za rast več toplih in ugodnih dni, da doseže pravo višino in da ustrezen pridelek. Za- radi te toče bodo pridelki go- tovo občutno manjši. MITJA UMNIK Dovolj gnojil »s tovarno dušika v Rušah smo se dogovorili, da bodo že junija neposredno iz tovarne naši kmetje dobili dovolj mineralnih gnojil. Cena bo zato ugod- nejša, saj bodo odpadli stroški transporta v zadružno skladišče, skladiščenja, prav tako bodo kmetje gno- jilo, ki ga bodo prevzeli na vasi, plačali lahko šele po 90 dneh od prevzema,« nam je povedal Janez Fric, vodja pospeševalne službe pri celjski kmetijski za- drugi. V kmetijski zadrugi Celje sicer pravijo, da so bili z oskrbo z gnojili preko leta zadovoljni, marij pa s sestavo posameznih mineralnih gnojil. Za junij so se s tovarno Ruše dogovorili za NPK 5-20-20, dogovarjajo pa se še za dobavo NPK 5-20-10, kar bi bilo za kmete ugodnejše, saj ugotavljamo, da naša zemljišča potrebu- jejo predvsem fosfor, kgjti kalija je v zemlji dovolj. V celjski zadrugi upajo, da bodo skleniU tudi dogovor za NPK 5-20-10 in bo cena za to gnojilo tudi nižja od normalne. V teh dneh so na zbiralnicah mleka tudi obvestila o možnostih nakupa mineralnih gnojil iz tovarne dušika v Rušah in pod omenjenimi pogoji, ustrezna navodila bodo dajah zadružni pospeševalci, ki bodo večje pride- lovalce hrane in kmete kooperante tudi obiskali na domu. V bistvu gre torej za akcijsko prodno mineral- nih gnojil, ki je zaradi cene in neposredne nabave zanimiva za kmete, za zadruge pa tudi, ssg ne bo treba kopičiti v skladiščih gnojil, zaradi njih pa plačevati visoke obresti na zaloge. MITJA UMNIK Letos 1300 ton zelja v Savinjski dolini poleg hmelja kmetje kooperantje pri- delujejo tudi druge poljščine. Tako bodo med drugim pri Kmetijski zadrugi Savinjska doUna letos pridelaU 1300 ton zelja. 100 ton rdeče pese, 12 ton suhih buč in 100 ton kumaric. Vodja, oziroma kordinator dela pri KZ Savinjska dolina, Ivan Farčnik nam je o tem povedal: »Rdečo peso, kumarice in buče so naši kooperantje že posejali, sedaj pa sadijo zelje, ki ga bo letos na okoli 50 ha. Računamo, da ga bomo pridelali okrog 1300 ton, od tega največ za Merxovo kisarno v Šempetru.« Na sliki: Pri strojnem sajenju zelja je potrebno tu pa tam kakšno sadiko še naknadno posaditi »na roke«. Tako je bilo tudi pri Cvetkovičevih v Šempetru, ko so strojno sadih zelje holandske sorte krautman. T. TAVČAR. UNIOR - razpisna komisija pri DS delovne organizacije UNIOR - kovaške industrije Zreče razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa DO glavnega direktorja UNIOR - kovaške industrije Zreče Zahtevamo visoko strokovno izobrazbo, po možno- sti strojne ali metalurške smeri z večletnimi delovni- mi izkušnjami pri vodilnih in vodstvenih delovnih nalogah z organizacijskimi in vodstvenimi sposob- nostmi in znanjem tujih jezikov. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjeva- ti še vse druge posebne pogoje, ki so za vodilne delovne naloge predvideni v družbenem dogovoru o kadrovski politiki. Prijave s pisnimi dokazili o strokovni izobrazbi in z navedbami o dosedanji uspešnosti delovanja na po- dročju industrije naj kandidati pošljejo na naslov: UNIOR - kovaška industrija Zreče, 63214 Zreče, naj- kasneje v 15 dneh po objavi. SKLAD STAVBNIH ZEMUlŠČ OBČINE ŽALEC razpisuje natečaj za oddajo objektov v rušenje Objekti so locirani na zemljišču pare. štev. 65 stavb, k. o. Žalec v Žalcu Ulica Ivanke Uranjek 3 - stano- vanjski objekt - gospodarsko poslopje in delavnica, Vrednost vseh objektov v korist pridobljenega upo- rabnega materiala znaša 182.000 din. Uspeli ponudnik je dolžan skleniti dogovor o rušenju objektov ter nakazati znesek 182.000 din pred pričet- kom rušenja. Izvajalec - ponudnik je dolžan objekte porušiti do nivoja terena v 15. dneh po podpisu dogovora. Ponudbe pošljite v zaprti ovojnici v roku 8 dni po objavi na naslov SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČI- NE ŽALEC, Savinjske čete 5, Žalec. O izboru ponudnika bomo vse priglašene obvestili v roku 10 dni po opravljenem javnem natečaju. ; SKLAD STAVBNIH ZEMUlŠČ OBČINE ŽALEC Hmezad Agrina Žalec Komisija za delovna razmerja TOK Mega objavlja prosta dela in naloge: Vodenje priprave dela in obračuna kooperacijske proizvodnje Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - inženir tehnične smeri - 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta v pripravi dela in obračunu proizvodnje - poskusno delo 3 mesece Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogo- jev pošljejo v roku 8 dni od objave na naslov: Hme- zad Agrina Žalec, Kadrovska služba, Celjska cesta 7, 63310 ŽALEC 22. MAJ 1986 NOVI TEDNIK-STRAN 11 Čemu služi talcšno poročanje v športni rubriki NT je bil 8. m^a objavljen prispevek o prvomcOskem tekmovanju v smučarskih skokih, ki gaje organiziralo SD Merx - ska- kalna sekcija - pod sponzor- stvom DO Toper. Ker je prispevek napisan zelo tendenciozno in je od- krit napad na organizacijo tekmovanja, smo primorani javnost seznaniti z resnico. Skromno menimo, da je mnenje več tisoč glave mno- žice gledalcev o organizaciji tekmovanja drugačno kot je opisano v prispevku s poseb- nim namenom; kdor pozna ozadje dogajanj okoh skakal- nega športa v Celju v zad- njem času in od prej, mu je lahko vse jasno. Poudarjamo, da vodstvo tekmovanje ni organizator. Poleg žirije, sestavljene iz predstavnikov nastopžgočih, ki odloča o tehničnih vpraša- njih, je tu še zbor sodnikov, ki ga sestavljajo predstavni- ki nastopegočih ekip. Ta oce- njuje skoke, naprave in kon- trolira izračun rezultatov. Sodniške odločitve so do- končne in organizator nanje nima vpUva. Proti izračunu so protestiraU Velenjčani in predstavniki Partizana Lo- pata, ki pa pri vsej stvari niso bih nič prizadeti. NačenjaM so tudi vprašanje rezultata mleošega mladinca domače ekipe, ki je bil v prisotnosti vseh predstavnikov nastopa- jočih izžreban s štartno šte- vilko med starejšimi mladin- ci. To ni imelo nobenega vpliva na končni ekipni izra- čun in zmago Veleiyčanov, keuti pri izračunu je prišlo do seštevalne napake. Napravil jo je predstavnik Velenjča- nov v škodo lastne ekipe. Za- to je naša ekipa postala zma- govalec, vendar le do trenut- ka, ko je napako odkril drugi velenjski zastopnik in naš vodja tekmovalca, ki z raču- nanjem prej ni imel opravka. Po popravku rezultata je sle- dila uradna razglasitev in Velenjčani so prevzeh že drugič zapored zasluženo osvojeni pokal. Dsgemo v presojo, če smo se kot organizatorji bili dolž- ni Velenjčanom opravičiti za napako, ki je nismo štorih. Predstavnik SD Braslovče nam je ponovno zatrdil, da se tekmovanja niso udeležih zaradi odhoda staršev z otro- ci na prvomajske izlete ter, da ta termin ni n^bolj pri- meren, kar je že povedal na regijskem sestanku. Neres- nična je torej trditev, daje za neudeležbo teh tekmovalcev kriva naša slaba organizacija tekmovanj. Tudi glede trdi- tve o nenastopanju tekmo- veilcev iz Šmartnega na Po- horju lahko zapišem, da je njihov predstavnik povedal, da je neresnična. Prispevek ponuja tudi na- svet, da je v našem društvu treba neka^j urediti. V celjski občini smo edino smučarsko društvo, ki ima tekmovalni status in stro- kovno usposobljen upravni odbor. Tudi skakalci imajo precej organizacijskih izku- šenj. V letih obstoja so pri- pravili vrsto velikih tek- movnj - tudi mednarodno - vzgojili so dobre skakalce in tudi reprezentante. Veliko prostovoljnih ur so žrtvovali tudi za delo na objektih. Najpomembnejše je to, da nismo oblatili svojega imena in da nismo med tistimi, ki ne izbircOp sredstev za dose- go cilja. Želimo pa si, da bi imeli pri svojem delu vs^ mir, kar bi nam bilo v veliko pomoč. Nešportnih potez je bilo že dovolj in to zanesljivo ne vo- di k razvoju smučarskih sko- kov v Celju. Zelo očiten je prispevek, na katerega odgo- varjamo, tudi ena takšnih potez, ki naj bi nas razvred- notila pred javnostjo. Takš- no početje bi moral nekdo le preprečiti, posebno če se to že dalj <^asa dogaja. Pod prispevkom podpisa- ni TV pa bi se lahko tudi pri nas o poteku dogodkov prej pozanimal, če njg bi bil tudi tisk tisti, ki javnost objektiv- no obvešča. Nek!y podobne- ga se je zgodilo tudi lani, pa nismo reagirali. Morda bi bi- lo dobro, če bi! ANATOLIJ GORIČAN, Celje Rokometni komentar s komentarji prvenstvene tekme II. ZRL Aero Celje - Varteks, ki jih je v Ljub^an- skem dnevniku, Športskih novostih in tudi v Novem tedniku objavil naš someš- čan Jože Kuzma, smo Celja- ni spet enkrat pokazali vso svojo »moč in slogo«. To pljuvanje v lastno skledo je gotovo prizadelo marsikate- rega poznavalca in ljubitelja ce^skega rokometa, še pose- bej zato, ker je bilo in je še vedno vehko priložnosti, da bi lahko pisah tudi o uspe- hih, težavah in problemih te- ga športa. Posebno Jože Kuzma, kot dober poznava- lec in veteran celjskega ro- kometa, pri pisanju omenje- nih komentarjev ne bi smel pozabiti na nekgj dejstev. Predvsem na težave prve celjske ekipe, ki je v tej sezo- ni daleč najmlajša v II ZRL, brez pravega zimanjega igralca in jo poleg tega pesti še vrsta poškodb. Tudi ne na celoten potek sojen^ja na omenjeni tekmi, ko se je omejil zgolj na zadnje trenut- ke srečanja in vrh vsega še »pozabil« omeniti, da sta sodnika prav v teh trenut- kih, pri rezultatu 26:24 do- mačinom vzela žogo zaradi »pasivnega« napada, ki ni trajal niti 20 sekund. Če bi navijala za domačine, tega gotovo ne bi storila. Pozabil je tudi na razmerje sil in kvaliteto rokometa v slovenskem prostoru, kjer so Celjani že tretje leto zapored najboljši moški klub v vseh kategorijah in trenutno dru- gi med člani. Namigovanje, da »celjski rokomet izgublja tudi drugo pozicijo v Slove- niji« ter da »marsikatera eki- pa v republiški hgi igra mno- go bolje« je skregno tenden- ciozno. Zanimivo bi bilo, da Kuzma objavi vse tiste slo- venske ligaše, ki so v zadnjih nekaj letih uspeli premagati Celjane. Slednjič je Kuzma pozabil tudi na sredstva, ki jih v Ce- lju vlagamo v rokomet in še posebej v prvo ekipo. Za pri- merjavo naj navedemo, daje ob najmanj enakem progra- mu vseh selekcij Dinos Slo- van lani porabil celo staro milijardo dinarjev več kot Aero Celje. Na koncu bi ob 40-letnici celjskega rokometa veljalo pozvati, da mu pomageOmo vsi do njegovih uspehov in ciljev. Ne mečimo mu še Ce- ljani polen pod noge, ko jih je na njegovi poti že tako ah tako veliko. ANDREJ ŠUŠTERIČ, Celje V 18. številki Novega ted- nika z dne 8. maja 1986 ste objavili članek z naslovom Priznanj OF niso prejeli, ki ga je napisal Janez Vedenik. V zvezi z vsebino članka že- lim bralcem pojasniti na- slednje: Priznanja OF razpiše vsa- ko leto žirija pri predsedstvu OK SZDL (tako občinska kot krajevna). Rok za oddajo predlogov je običajno 15. marec. Priznanje OF obsega značko (bronasto oz. srebr- no) in listino. Za pomoč na- šim organiazcijam v krajev- nih skupnostih že nekso časa na OK SZDL zberemo vse odločitve krajevnih organi- zacij SZDL in pripravimo h- stine in znake. Pisanje listin seveda ni enostavno in zah- teva svoj čas. Za nas pa jih že vrsto let piše obrtnik iz Žal- ca. Toliko, da bodo bralci ra- zumeli, zakao priznanja niso prišla z OK SZDL. V konkretnem primeru, ki ga pisec opisuje naj pojas- nim, da smo predloge oz. od- ločitve kr^evne organizacije SZDL iz Vranskega prejeli precej pozno. Dopis, s katerim nas KK SZDL obvešča kdo so dobit- niki ima datum 17. april 1986, prejeh pa smo ga 21. aprila 1986. Takoj smo ga po- sredovali obrtniku, ki nam priznanja piše, vendar jih kljub obljubi ni uspel napi- sati. Na Vranskem so prizna- nja zeleh podeljevati 25. apri- la 1986 in bi verjetno lahko svojo odločitev sprejeli prej. Dejstvo, da smo ustrezne po- datke z Vranskega prejeli ta- ko pozno, seveda ne more popraviti napake niti ne opravičujem s tem OK SZDL. Svoj del krivde spre- jemam in se bom na podeh- tvi priznanj na Vranskem tu- di opravičil vsem dobit- nikom. Podatek, da se je podobno zgodilo tudi v Vrbju pa je laž in izmišljotina pisca samega, do katere ne bi prišlo, če bi se potrudil in vsaj pokhcal predsednika ali sekretarja krajevne ali občinske konfe- rence SZDL. V Vrbju pode- ljujejo priznanja OF ob kra- jevnem prazniku v oktobru. Tako bo tudi letos. Če si ni tega sam izmislil, bi kot izkušen novinar moral vedeti, da odgovarja za vse- bino članka, ki ga podpiše. Tohko želim pojasniti bral- cem, da bodo objektivno ob- veščeni in da bodo lahko so- dili in presodili pisanje Jane- za Vedenika. KRISTIJAN MARKO VIČ, OK SZDL Žalec Prijeten Vinski vrli Takoj nad železniško po- stno Polzela, severno od Polzele zagleda popotnik skoraj 300 m visok vrh in na njem prijazno cerkvico Sv. Miklavža, zgrajeno v drugi polovici 14. stoletja. To je Vinski vrh, ki ga domačini poznajo pod imenom Vim- perk. KomcU pol ure zmerne hoje je do vrha po planinsko označeni poti. Hrib je v glav- nem posajen z vinsko trto in sadnim drevjem, ob lepem vremenu je ves dan obson- čen, na pobočju so posamez- ne kmetije, vmes že tudi po- čitniške hišice, vrh je po- gozden. Stara cerkvica je precej za- puščena. Od zidov odpada omet, več oken je razbitih in bi jih bilo treba zastekliti, da ne bo nastala še večja škoda. Zvon v zvoniku je železen, spomin na prvo svetovno vojno, ko so ves bron potre- bovali za vojskovanje. Pred cerkvico je drevje ta- ko razraslo svoje veje, da za- kriva pogled v dohno zelene- ga zlata. Treba bo nekaj vej odsekati, da bo lahko izlet- nik užival prelep razgled. V neposredni bližini je skrom- no gostišče, kjer se obisko- valec lahko odpočije, če pa je razpoložen za nadaljnjo hojo, jo lahko mahne na znano Go- ro Oljko. dr. ERVIN MEJAK, Polzela Pevci so se izkazali Praznovanje 40-letnice moškega pevskega zbora skladateljev Ipavcev s slav- nostnim koncertom, razsta- vo fotografij in izd^o ilustri- rane brošure je sicer časovno že nekohko odmaknjeno, pa še zmer^ aktualno. Slišali smo namreč števil- ne pozitivne komentarje pri- jateljev lepega petja, ki so z obilnim aplavzom dah duška svojemu zadovoljstvu. Kon- cert, ki je bil pravi kulturni praznik Šentjurja, je pridobil na teži še s prisotnostjo in govorom slovenskega kul- turnika dr. Matjaža Kmecla. Nimam namena naštevati vseh presežnikov, ki so bili izrečeni, v imenu pevskih veteranov bi se rad le zahva- hl vsem pevcem, njihovemu odboru in zborovodji za to- ple besede, za priznanje in plakete, ki smo jih dobih nekdanji pevci zbora. Lepo- ta pesmi in iskreno pevsko tovarištvo nas je desetletja vezalo na zbor - peli smo in odpeh. Pevski veterani ugotavlja- mo, da nas sedanji pevci niso pozabili in da spoštujejo na- še nekdanje pevsko udej- stvovanje. Prav zato so nas tudi povabili na oder, kjer smo skupaj iz polnih grl za- peh Ipavčeve Domovini, Slovenec sem in Vse mine. Lepega pevskega večera zle- pa ne bomo pozabili. ERNEST REČNIK, Šentjur PRIREDITVE V NARODNEM DOMU V CELJU bo danes ob 19.30 uri koncert, Akademskega pevskega zbora Boris Kidrič iz Celja, ki ga vodi Dragica Zvar. Koncert so pripravili ob 50- letnici zbora. V OPATUSKI CERKVI V CELJU bo v torek, 27. maja ob 20. uri 8. abonmajski koncert. Nastopil bo organist Hubert Bergant, izv^al pa bo dela Lizsta, Eschhcha, Gabrielija in drugih. V DOMU KULTURE V TITOVEM VELENJU bo v soboto, 24. maja ob 19.30 uri nastopila folklorna skupina iz Titograda. Gostovar^je folklorne skupine so pripravili v okviru sodelovanja Titovih mest. V KULTURNEM DOMU V MOZIRJU bo v nedeljo, 25. maja ob 15. uri pevska revija mladinskih pevskih zborov. V DOMU DUŠANA POŽENELA V LAŠKEM bo v soboto, 24. maja ob 18. uri pevska manifestacija, na kateri bodo nastopili pevski zbori društev upokojencev iz celjske regije. Nastopilo bo 16 pevskih zborov. V LAŠKI OBČINI bo jutri in v soboto gostoval ansambel Mladi upi iz Trbovelj. Jutri bodo imeli dva samostojna koncerta in sicer ob 16. uri v osnovni šoli Primoža Tru- barja v Laškem, drugi pa bo ob pol devetih v Zdravilišču. V soboto, 24. msOa pa se bodo ob 17. uri predstavili še na osnovni šoh Antona Aškerca v Rimskih toplicah. V RAZSTAVIŠČU LAŠKI DVOREC V LAŠKEM bodo jutri ob 11. uri dopoldan odprli razstavo originalnih ilu- stracij akademske slikarke Ančke Gošnik-Godec. V pro- gramu ob otvoritvi bodo sodelovali učenci iz osnovnih šol Primož Trubar iz Laškega in Anton Aškerc iz Rimskih Toplic ter malčki iz vzgojno varstvenih ustanov. V MUZEJU REVOLUCIJE bodo v ponedeljek, 26. msga odprli izbomo razstavo ročnih del, ki so jo pripravih v počastitev Zveznega kongresa sindikatov. Razstava bo odprta do 31. maja. V GALERUI V MOZIRJU bodo danes ob 18. uri odprh razstavo likovnih del učencev osnovnih šol mozirske občine. Razstavljena dela bodo na ogled do 5. junija. V RAZSTAVNEM SALONU V ROGAŠKI SLATINI bodo jutri ob 20. uri odprli razstavo hkovnih del Vilme Kac. V programu ob otvoritvi bosta sodelovala vioUnist Tomaž Lorenc in pieinistka Alenka Šček-Lorenz. V HOTELU VESNA TERME TOPOLŠICA si lahko še danes in jutri ogledate razstavo slik na steklu shkarja Zorana Ogrinca iz Radelj ob Dravi. V KNJIŽNICI V TITOVEM VELENJU bodo jutri ob pol osmih zvečer odprli razstavo fotografij Vlastje Simončiča, ki so jo pripravih v sodelovanju s fotoklubom Zrno. V TELOVADNICI SREDNJE TEHNIŠKE ŠOLE MAR- ŠAL TITO V CELJU bo jutri ob 17. uri tradicionahia akademija v počastitev Dneva mladosti, s podeUtvijo knjižnih nagrad in priznanj učencem. V programu akade- mije bo sodelovalo šolsko športno društvo in mladinsko kulturno umetniško društvo Tehnik. VEČER FRANCOSKIH ŠANSONOV, s katerim so dijaki Srednje družboslovne šole Celje uspešno gostovah po Slovemji in v Beogradu in na repubUški Naši besedi prejeh zlato Linhartovo značko, bodo ponovih v Celju v ponedeljek, 26. maja ob 19.30 v Narodnem domu. Nato bodo na povabilo francoske ambasade odpotovcdi na gostovanje v Beograd. V GLASBENI SOLI ŠENTJUR bo danes ob 18. uri koncert, ki ga organizirata šentjurska knjižnica in glas- bena šola. Koncert bo nadnaslovljen kot Mozartov večer. V KNJIŽNICI EDVARDA KARDELJA na Muzejskem trgu bodo jutri odprli razstavo z naslovom Delo in varnost. Na ogled bo hteratura in dokumentacija s področja zaščite pri delu. Razstava bo odprta mesec dni. 12. STRAN - NOVI TEDNIK Zanimajo se tudi za proJileme navadnih smrtnilcov Med ustnim časopisom NT: '-minuta molka« za bodoče krajevno vodstvo Smartnega ob PakI Šmartno ob Paki, 15. 5. 1986, datum, ki bodo v tej krajevni skupnosti pomnili vsaj še v tem srednjeročnem obdobju. Že dolgo namreč krajani niso imeli priložnosti, da bi se tako korenito izkašljali predstavnikom sedme sile, kot na četrtkovem letečem uredništvu in ustnem časopisu Novega tednika in Radia Celje. Da je temu tako, pričajo med drugim tudi besede, ki jih je ob slovesu izre- kel Stane Prašnikar, predsednik sveta krajevne skupno- sti: »Danes smo se lahko prepričali, da se novinarji zani- majo tudi za probleme navadnih smrtnikov in ne le za visokoletečo politiko.« »Krajani odklanjajo odgo- vorne funkcije. Kje naj dobi- mo dovolj kandidatov za krajevno vodstvo, ko bo se- danjemu potekel mandat?«, se je zaskrbljeno vprašal Franc Malus, predsednik skupščine krajevne skupno- sti. »Pri koncu mandata po- stanejo delegacije premalo aktivne. Dogaja se tudi, kar ni značilno le za našo krajev- no skupnost, da krajani raz- mišljajo in odločajo doma drugače, kot na delovnem mestu«; je dejal Anton Križ, predsednik krajevne konfe- rence socialistične zveze, ki je sicer zadovoljen z delova- njem delegatskega sistema v krajevni skupnosti. Krajev- no vodstvo ima ob tem tudi občutek, da Šmartno ob Pa- ki ni dovolj dobro zastopano v velenjski občini. Da se krajani izogibajo od- govornih funkcij, bo kar dr- žalo, saj so se vsi. ki smo jih hoteli evidentirati za krajev- ne voditelje kar na licu me- sta, izgovarjali, češ da so ne- sposobni. Prav tako ni iz trte zvita trditev o dvojni morali krajanov, v kolikor lahko so- dimo o tem, da so na vsa to- vrstna vprašanja odgovorili z minuto molka. Sodeč po do- sežkih, so v Šmartnem ob Paki kar dobro zastopani v velenjski občini. Naj bo do- volj, če zapišemo, da brez so- lidarnostnega samoprispev- ka v krajevni skupnosti ne bi zgradili novega kulturnega doma. Z drugimi besedami povedano, velenjska občina je lahko, glede na napore, ki jih vlaga za razvoj izven- mestnih krajevnih skupno- sti, za zgled marsikateri obči- ni na celjskem območju. Nedvomno gre zasluga za uspehe tudi prizadevnemu krajevnemu vodstvu ali kot je dejala Nada Hudarin-Za- volovšek, predsednica ve- lenjske Socialistične zveze: »Če se krajani Smartnega ob Paki odločijo, da bodo nekaj naredili, nastopijo složno in ni je sile, ki bi preprečila uresničitev načrtov.« Tudi majhni problemi so lahko veliki v šmartnem ob Paki velja gornja ugotovitev za oskrbo s pitno vodo, kajti več kot dve desetletji star vodovod že dolgo ne zadošča več po- trebam krajevne skupnosti. Največ težav imajo krajani v sušnem obdobju, vendar kot zaenkrat kliže, bodo stopili problemu-^na rep že prihod- nje leto. Velenjski sis za ko- munalo namreč načrtuje iz- gradnjo novega vodovoda, z zajetjem na črpališču Podgo- ra, ki bo stal, po predlanskih cenah, 120 do 140 milijonov dinarjev. Problem zase so tudi kra- jevne ceste, ki gredo v cvet, kot je šla letošnja solata, le da ne gre iskati vzroka v pre- komerni radiaciji. Največ je o tem vedel povedati Stane Prašnikar, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Čeprav obnavljamo ceste, kolikor je le v naši moči, ni pravega učinka. Zelo nas moti. da Ve- gradov tozd Vemont in Gra- disov obrat Kamnolom-Be- tonarna nenehno uporablja- ta naše ceste, hkrati pa zelo malo prispevata za njihovo obnovo.« Letečega uredništva so se udeležili novinarji: Tatjana Cvirn, Vili Einspieler, Vi- oleta Vatovec Einspieler, Jure Krašovec, Mateja Po- djed in Janez Vedenik, glas- beni urednik Franček Pun- gerčič in fotoreporter Edi Masnec. Izredno številko Novega tednika in ustni ča- sopis so pomagali oblikova- ti: Boris Rosina, glavni urednik in direktor tozda Novi tednik - Radio Celje, Branko Stamejčič odgovor- ni urednik Novega tednika, tajnica uredništva Tatjana Čuden in tehnika Bojan Pi- šek in Mitja Tatarevič. Vegradov tozd je lociran v sosednji krajevni skupnosti Gorenje, tako da niti ni pre- senetljivo, da so se odgovoru tokrat izognili. Več priprav- ljenosti za dialog so pokazah v Gradisovem obratu Kam- nolom-Betonarna, kjer že ne- kajlet zapored prispevajo za vzdrževanje krajevnih cest od 800 do 1000 kubikov gra-, moza. Andrej Kobale, vodja obrata, je k temu dodal: »Ka- darkoli je bila stiska za mate- rial, je imela krajevna skup- nost Šmartno ob Paki vedno prednost pred drugimi odje- malci. V kratkem bomo za- čeli tudi s popravilom ceste, ki pelje mimo kamnoloma.« Čeprav krajani z odgovorom niso bili najbolj zadovoljni. Stane Prašnikar je na primer dejal: »Gre tudi za hrup in prah. Krajani nismo dolžni, da popravljamo ceste z de- narjem zbranim s samopri- spevkom, če jih prekomerno izkoriščajo drugi,« se ni bilo moč izogniti občutku, da se z Gradisovim obratom ne bo težko sporazumeti. Kar zadeva krajevne ceste je treba vedeti še to, da za njihovo vzdrževanje običaj- no zmanjka denarja. Iz besed Mirana Arzenška, predsed- nika velenjskega izvršnega sveta, je to povsem razvidno: »Zaradi naložb v nove ceste v Belih vodah in nekaterih višinskih krajevnih skupno- sti, kjer je bil ogrožen že do- voz in zaradi vračanja naje- tih posojil vsaj še dve leti ne bo denarja za vzdrževanje cest. S kvalitetnim vzdrževa- njem krajevnih cest bomo v velenjski občini predvidoma pričeh leta 1988.« Od sanka do sanka Krajani so nezadovoljni z gostinsko ponudbo. Čeprav imajo kar tri gostilne, so ne- jevoljni, ker velenjska Paka ni postala nosilec gostinske ponudbe, kot so v krajevni skupnosti pričakovali. Nekdo izmed krajanov je dejal: »Popotnik se v naši krajevni skupnosti ne more niti pošteno najesti,« spet drugi je pripomnil: »V Šmartnem ob Paki nimaš kje prespati,« in tretji je zao- krožil: »Samo s pijačo ne moreš niti zadovoljiti niti pridobiti gostov.« Ostali kra- jani so jihove pripombe po- spremili z aplavzom, med- tem ko so nekoliko manj za- greto prisluhnili Zvonetu Plankelju, vodji poslove enote Kajuhov dom velenj- ske Pake: »Danes smo začeli z adaptacijo zgradbe, ki mo- ra biti po pogodbi končana do 20. junija. Gre za izključ- no lastna sredstva in denar ni bilo niti malo lahko zbrati, saj velja naložba 7 milijonov dinarjev. Adaptacija zgradbe naj bi bila prva faza izboljša- nja gostinske ponudbe v Šmartnem ob Paki. Upamo, da nam bodo s pomočjo kra- jevne skupnosti, tudi uspelp.« Pravijo, da če nekomu po- nudiš prst, hoče še roko in tudi krajani Smartnega ob Paki z obljubljenim niso bih zadovoljni. Avgust Reber- šek, predsednik osnovne or- ganizacije Zveze komuni- stov, je pripomnil: »Če v ve- Krajevna skupnost Šmartno ob Paki šteje 1715 prebivalcev, od tega jih je zaposlenih 675 v družbenem sektorju, 27 pa pri zasebnih obrtnikih. V krajevni skup- nosti je tudi 31 čistih kme- tov in 318 upokojencev. Brezposelnih je le pet kraja- nov, ki pa jim redna služba ne diši ravno preveč. Kra- jevna skupnost se sestoji iz zasebnikov: Šmartno-cen- ter, Rečica, Podgora, Mali vrh, Veliki vrh (Levi in des- ni breg ), Slatine in Govce. lenjski Paki ne bi reševali lastnih socialnih problemov na ta način, da jim dajejo so- be v gostinskem lokalu v Šmartnem ob Paki, bi lahko gostom v krajevni skupnosti že zdavnaj ponudili tudi pre- nočišča.«- Zadovoljni z zadrugo v šmartnem ob Paki sicer ne srečaš kmeta na vsakem koraku, jih je pa kljub temu toliko, da jih m moč spregle- dati. Poleg številnih tako imenovanih polproletarcev, živi v krajevni skuposti prek trideset čistih kmetov, kate- rih delež v skupnem pridel- ku Ere Tok Kmetijstvo Šo- štanj ni ravno zanemarljiv. Kot je povedal Franc Dob- nik, pospeševalec zadružne enote Šmartno ob Paki, so lani pridelali 25.598 kilogra- mov mesa, 50.000 kilogra- mov pšenice, 445.000 litrov mleka, 8.900 kilogramov hmelja in prodah skoraj 8.000 kilogramov telet. K te- mu je treba prišteti delež družbenega posestva, kjer so pridelah 12.000 kilogramov hmelja, 40.000 kilogramov jabolk in skorag 20.000 kilo- gramov mesa. Ne zgodi se vedno, da so kmetje zadovoljni s kmetij- sko zadrugo, vendar kaže, da je v Šmartnem ob Paki temu tako. Ugotovitev velja vs^ za Avgusta Podgorška, Iva- na Kolarja, Jožeta Dreva in za Marijo in Martina Poži- na, kar pa ne pomeni, da tudi v tej krajevni skupnosti ni kakšne črne ovce. ki benti zoper zadrugo. Kakorkoli že, veliko večji problemi so drugje. Avgust Podgoršek pravi: »Za probleme niso krivi ne kmetje ne zadruga in še zda- leč ni v naši moči. da jih ra- zrešimo. Bistveni problem je nedvomno neskladje cen. Andrej Kobale, vodja Gradisovega obrata Kamnolom-Betonarna i Stane Prašnikar, pred- sednik sveta krajevne skupnosti MijaŽerjav,pl ca kulturnegi Novinar Srečko Šrot je na ustnem časopisu, z anketo o gostii Folkloristi kulturnega društva Šmartno ob Paki so bili tako hitrih nog, da smo jih ujeli v objektiv šele potem, ko so obsedeli. Mednje seje pomešala tudi Mija Žerjav, predsednica kulturnega društva, ki pravi: »Gledališka dejavnost v Šmartnem ob Paki zlepa ne bo presahnila, saj je med gledališčniki iz leta v leto več mladih.« Miro Kline, donedavni član Savinjskih 7, se je v Šmart- nem ob Paki prvič predstavil s svojim ansamblom. Nič čudnega, da je bila njegova glasba sprejeta z navduše- njem, saj je bil Miro Kline dvakratni zmagovalec Zlate harmonike Ljubečna. Moški pevski zbor Šmartno ob Peki ie dolgo vodi Franc Klančnik, ki seje na ustnem časol pevec. NOVI TEDNIK - STRAN 13 avgust Reberšak, predsednik osnovne organizacije Zveze ko- munistov Zvone Plankelj, vodja poslovne enote Kaju- hov dom velenjske Pake |rfW, uspešno vznemiril krajane. jrezervnih delov, ktnih sredstev in Evodov so nepri- t od cen kmetij- lov. Res je sicer, I živila nenehno Idar od vseh teh pade v kmetov iIo..< I • ! ne tako davno, I. V vaški gostilni r^evne skupno- i je bila že temi na line bi bila, saj ie že polnoč ... Se feosta, ki sta sede- IV skrajnem des- Ita tiho šepetala, naklepala najbolj Or, kar si jih lah- človeška domi- »Si slišal, kaj vse Šmartnem ob B: »Zgradili so ^, zdaj jih pa ku- "Tepec, kaj mo- ^0 nasesti na so- agando? Nisi sli- Nejo z gradnjo Voda kanalizaci- brati ni stal nič bilijonov dinar- 'eš, da so začeli Paj s krajevnima ^3 Mozirje in Go- renje, lokalni vod pitne vo- de, za katerega bodo meni nič tebi nič odšteli 30 milijo- nov dinaipev. Zaselek Slati- ne naj bi imel pitno vodo še pred poletjem, jeseni pa naj bi jo dobih tudi zaselki Šmartno, Govce in Veliki vrh. Sediš na ušesih, da še nisi slišal, da bodo asfaltirah lokalno cesto, ki povezuje Šmartno z Velikim vrhom, za kar so mimogrede zbrali 6 milijonov dinarjev.« Drugi glas: »A ti mene mal zajebavaš? Če še sto let krampajo, tega denarja ne bodo skupaj spraskali!« Prvi glas: »Si pa res idiot, da mu ga ni para! Malo bodo krampali, primaknili kakšen dinar, tako bo na primer za lokalni vod pitne vode vsako gospodinjstvo opravilo 32 udarniških ur inprispevalo 150.000 din, ostalo bodo pa dobili na raznih sisih, kot sta na primer sis za komunalne dejavnosti in sis za ceste. Fantje se znajdejo, pa gre.« »Drugi glas: »Telefoni jim pa le crkujejo in ravno ta- krat, ko jih najbolj potrebu- jejo.« Na ustnem časopisu so v kulturnem programu nasto- pili: narodno-zabavni an- sambel Mira Klinca, učenci osnovne šole Bratov Letp- nje, ansambel VIH, moški pevski zbor Šmartno, Šte- fan Zaje in njegova skupi- na, amaterska gledališka skupina »Pod Kozolcem« in folklorna skupina kulturne- ga društva Šmartno ob Paki. prvi glas: »Kar tolaži se, že čez nekaj let bodo zgradili novo telefonsko centralo in dobili najmanj sto novih te- lefonskih številk. Načrte že imajo. Rečem ti, to so ti pravi maherji in ka"r je najbolj važ- no, skupaj znajo stopiti. In še to ti povem, samo nikomur niti besedice, včeraj sem že kupil parcelo in gradbeno dovoljenje tudi že imam.« Drugi glas: »Jutri se prese- lim v Šmartno ob Paki!« VILI EINSPIELER FOTO: EDI MASNEC Hisa, ki zardeva od sramu Protest stanovalcev In pismo Izvršnemu svetu Spodaj podpisani nosilci stanovanjske pravice v hiši na Ljublanski cesti 25 v Ce- lju, s 1. majem 1986 enotno prenehamo plačevati stana- rino zaradi nevzdržnih bival- nih razmer, ki jih, kljub na- šim pisnim in usnim inter- vencijam, ne spremenite .., Takole so, marca letos, sta- novalci osemdeset in več let stare hiše ob ljubljanski cesti v Celju »zagrozili« občinski samoupravni interesni skup- nosti, potem ko so izgubili vsakršno upanje, da se bo k^ spremenilo na bolje. Zamisel kajpak ni izvirna, še manj dobra in prava, a člo- vek v stiski in brezupu poče- nja še kakšne večje neumno- sti, zato jih je mogoče vsaj ra- zumeti. Sicer pa poznamo sta- ro modrost, da sila lomi ko- lesa. Glas vpijočega v puščavi stanovalci hiše s številko 25 ob Ljubljanski cesti so razoča- rani in užaljeni, ker menijo, da so v nekem smislu potisnjeni ob rob te družbe, ki deset in celo več let ni znala prisluhni- ti njihovim problemom, ki so post^ali iz leta v leto bolj vpi- joči. Ze pred desetimi leti so začeli opozarjati na slabe bi- valne pogoje v hiši, ki jo zob časa razjeda s pospešeno močjo. V dopisu samoupravni sta- novanjski skupnosti navajajo vrsto razlogov za »bojkot«, ko opisujejo bivalne pogoje sed- mih družin, kjer živijo tudi štirje otroci v starosti od štirih do desetih let. Opis razmerje bil po njihovem mnenju nu- jen, saj so predolgo zaman ča- kah nekoga, ki bi bil priprav- ljen na licu mesta videti in oceniti stanje ter se z njimi pogovoriti. Stanovalci navajajo nasled- nje konkretne razloge, ki so privedli do njihove odločitve: streha hiše pušča, posamezni strešniki manjkajo, žlebovi so uničeni ali so celo odpadli, okna se ne dajo zapirati, okvi- ri so strohneli, okenske reže ponekod zijajo centimeter in več na široko, oken na pod- strešju in v kleteh ponekod sploh ni, fasadni omet odpada v velikih kosih, zrušila se je celo stena okrasnega loka na strehi, vodovodna napeljava in kanalizacija sta dotrajani. Za nameček so še pridali, da je hiša ob eni glavnih celjskih prometnic sramota za mesto Celje. Vedra za deževnico Ob ogledu hiše in stanovanj smo se sami prepričali, da sta- novalci sploh ne pretiravajo. To, da streha pušča, pomeni, da imajo nekatere stranke ob deževju tudi v stanovanjih pa- davine, ki jih »lovijo« v za to pripravljene posode, pri tem pa odpada omet, tapete odsto- pajo, širi se vlaga. Ker se okna ne dajo dobro zapirati in ker imata veter in mraz prost vstop skozi velike reže, pora- bijo veliko več kurjave, kot bi je bilo treba. Ker v kleteh ni oken, zmrzuje ozimnica, v ko- sih odpadjoči hišni omet pa ogroža varnost stanovalcev in mimoidočih. Rekli bi, da je razlogov za čimprejšnjo sanacijo hiše ob Ljubljanski cesti dovolj in da je vsakršno odlašanje odveč. Hiša brez usmiljenja propada, za rušenje ni predvidena, zato bi kazalo stanovalcem pri- sluhniti in jim omogočiti spo- dobno življenje pod skupno streho. Žal pa sta teorija in praksa cesto skregani in želje mnogokdaj presegajo mož- nosti. Potrebna Je celovita obnova Oglasili smo se pri samou- pravni stanovanjski skupno- sti občine Celje, da jih povpra- šamo, kaj menijo o problemu, ki greni življenje sedmim dru- žinam. Povedah so, da primer oziroma razmere v hiši dobro poznajo, saj se s tem ukvarjajo že vrsto let. Na vprašanje, za- kaj se še do danes niso lotili obnove, smo dobili pričakova- ni odgovor, da ni nikoli dovolj denarja. In res ga ni. To dej- stvo lepo ponazarja podatek, da je le desetina stanovanjske- ga dinarja na razpolago za vzdrževanje hišnega fonda, kar zadostuje za obnovo ko- maj desetih hiš letno. Tak- šnih, kot je ta na Ljubljanski 25, podobnih ali pa v še slab- šem stanju, pa je v celjski ob- čini, na žalost še veliko. Za celovito obnovo hiše na Ljub- ljanski 25 bi po sedanjem pre- dračunu potrebovali celih šestnajst milijonov dinarjev, kar je izredno velik finančni zalogaj. Bi se lahko lotili vsaj posa- meznih del, na primer zakrpa- nja strehe? Ivan Pfeifer, di- rektor stanovanjske skupno- sti, je na to vprašanje odgovo- ril: »Obnove se je treba lotiti celovito, krpanje, popravila posameznih delov, bi ne bila dobra rešitev. Resnica pa je. in zavedamo se, da hiše nismo vzdrževali. Vsako leto smo jo imeli v programu, pa je vselej denarja zmanjkalo, da bi šli v kompletno sanacijo. Dobro vemo, da je to hišo treba čim- prej rešiti, veliko delamo na tem. a se vedno ustavimo pri ogromnih stroških. Sed^ je v pripravi rebalans plana na tem področju in Ljubljanska 25 je prva na vrsti. Seveda pod pogojem, da nam bo Ljubljan- ska banka. Splošna banka Ce- lje, odobrila posojilo, za kate- rega smo zaprosili. Upamo, da bomo uspeli, in v tem primeru bi pričeli s celovito obnovo hi- še že v naslednjih mesecih«. Iz razgovora z Ivanom Pfe- iferjem bi se dalo izluščiti vs^ dvoje dejstev: Da so z obnovo hiše na Ljubljanski 25 le pre- dolgo odlašali in zamudili ča- se, ki so bili ugodnejši, kot so današnji, druga ugotovitev pa je ta, daje usoda hiše in njenih stanovalcev trenutno v rokah bančnikov, ki se bodo, ah pa tudi ne, odločili za posojilo stanovanjski skupnosti. Druščina dobre volle Stanovalci pa so se te dni spomnili še nečesa. Da bi s težavami, ki jih pestijo, sezna- nili tako imenovano širšo družbeno skupnost, so zadnji dopis naslovili na izvršni svet skupščine občine Celje, kjer so med drugim zapisali, da je »ta strašna« hiša občini v sra- moto, da so s prvim majem zaradi stiske enotno prenehali s plačevanjem stanarine in da v opisanih razmerah letošnje zime ne bodo mogh preživeti. Hišni svet, ki so ga na hitro (ponovno) imenovali, zahteva takojšen sklic ustrezne komi- sije in pismeno obrazložitev o sprejetih ukrepih. Ko smo sedh za veliko mizo 'v enem od stanovanj, smo do- bili vtis, da gre za složen ko- lektiv, za ljudi, ki si drug dru- gemu pomagajo in ki se skup- no lotevajo akcij. Sami in s svojim denarjem, so na pri- mer prepleskal i celotno stop- nišče, skrbijo, daje okohca hi- še urejena, večkrat sedejo skupaj, ko je treba rešiti kak- šen problem. Marsičesa bi se še lotili, okoli hiše bi zasadili cvetje in okrasno grmičevje, a k^ ko zd^ nimajo pravega ve- selja in volje, ker so v stalni negotovosti. Konec koncev je hiša ob Ljubljanski cesti v Celju res sramota za Celje. Če bi bilo mogoče, bi se najbrž kar sama pogreznila v zemljo. Ker pa ji to ni dano. ji ne preostane dru- gega, kot da zardeva ob vsa- kem pogledu mimoidočega. Torej je hiša, o kateri danes pišemo, res problem širše družbene skupno.sti in ni šment, da bi ji ne zmogli povr- niti ugleda, ki ga je uživala v letih, ko je bila še mlada. MARJELA AGREŽ. Alojz Jezovšek, pred- sednik hišnega sveta ljubljanske 25: »Mi pravimo, da je to strašna hiša. Vse se odlaga, je pa toliko popravil, ki so nujna. Bojimo se dežja, zlati večjih nalivov, pa tu- di odjuge, drsenja snega in strešnikov. Sram me je povedati, kje stanujem. Hiša je tudi sramota za Celje, na to so naši občani že večkrat opozarjali v sredstvih javnega obveščanja.« 14. STRAN - NOVI TEDNIK 22. MAJ 1986 Dragi dopisniici in mentorji! v torek, 3. junija popoldne, si vzemite čas, kajti tega dne se bomo zbrali vsi prijatelji Otroškega vrti- ljaka na tretjem Vrtiljakovem srečanju. Mnogi ga že poznate, mnogi pa se nam boste najbrž pridružili prvič. Za vse pripravljamo zanimiv in predvsem zabaven program, za najbolj marljive dopisnike pa tudi prizna- nja, ki bodo vsaj skromna nagrada za njihovo delo. M^hna priznanja bi si pravzaprav zaslužili vsi, a je že tako, da so se nekateri trudili še malo bolj kot večina. O kraju srečanja se bomo v uredništvu dogovorili danes. Mika nas, da bi prireditev pripravili kje na prostem, a si skoraj ne upamo tvegati zaradi vremena. Sicer pa bo še ta teden prav na vsako šolo prispelo vabilo z vsemi podatki o srečanju. Na veselo snidenje! NADJA Naši prazniki Sedaj smo imeli kar dva praz- nika. Praznik Osvobodilne fron- te in praznik dela. V počastitev teh dveh praznikov smo 25. apri- la čistili okolico šole Tabor. Imeli smo tudi m^hno proslavo. In še nekaj o Osvobodilni fronti. Osvo- bodilna fronta slovenskega naro- da je bila ustanovljena 27. aprila 1941 v Vidmarjevi hiši v Ljublja- ni. Ustanovili so jo, da bi vsi po- šteni in napredni Slovenci v združenem boju osvobodili do- movino. Delavci, kmetje in drugi napredni ljudje so ustanovili par- tizansko vojsko in v štiriletnem krvavem boju premagali vse so- vražnike. Partizani so se ločevali po rdeči zvezdi. Partizani so pisa- li po zidovih: Smrt fašizmu - svo- boda narodu. BRIGITA JELEN, 3.r OŠ TABOR Zaslužek dobi, kdor dela v torek sem dobila petko, ko sem doma povedala atiju, mi je dal žvečilnega. Za žvečilnega sem pazila tudi Filipino. Ko sva z atijem vlačila drva, mi je obljubil čokolado. Lucija Cvefler Na Matičkovem smo pozabili kanglico, pa sem šel ponjo; dobil sem bonbon. Janez Bornšek Doma sem zlagala drva, mami- ca je šla v trgovino, atek je vozil drva. Ko se je mamica vrnila, sem dobil čokolado. Pavlek Kvas Ko smo zidali hlev, semi pridno nosil vodo. Ati je bil vesel moje pomoči. Rekel je, da bova šla na sladoled. Miha Kolar Šel sem po mleko in sem nesel dve kangli. Najprej sem šel k eni hiši, potem še k drugi. Ko sem teti Anici prinesel mleko, sem dobil 50 dinarjev. Gorazd Klinar OŠ STRANICE Pionirji fotografirajo Zelo malo časa še imate, da nam pokažete, kaj ste na področju fotografije naredili to šolsko leto. Danes, najkasneje jutri, bo treba stopiti do pošte, tako da bomo imeli slike v rokah do sobote. Naša komisija se bo sestala v ponedeljek in izbrala 60 najboljšib za zaključno razstavo, ki bo, kot rečeno, odprta po zaključku velike Vrtiljakove »fešte« v Muzeju revolucije. To, da Fotolik pripravlja lepe nagrade ni potrebno več ponavljati, priznanja našega uredništva pa so tudi že v izdelavi pri oblikovalcu in velikemu ljubitelju fotografije Ljubu Korberju. Med zadnjimi, ki so nam poslali svojo pošiljko so tudi učenci, ki obiskujejo foto krožek OŠ Edvarda Kardelja v Slovenjskih Konjicah in izmed katerih smo izbrali posnetek Dušana Založnika, ki se je mudil na razstavi Mladi tehnik. To je informativni posnetek in prikazuje vzdušje na neki razstavi. Je pa precej tehnično pomarykljiv, saj se na robovih vidi neostrina, vidi se poškodovan film (praske so nastale pri shranjevanju), tudi izrez ni najboljši (izrez spodjg in zgoraj fotografije, ki bi potegnil v ospredje razstavo). Učenci omenjene šole se sprašujejo, če smo prejeli pošiljko, ki so nam jo poslali pred mesecem in če bodo prejeli kupon za fotografijo, ki je bila objavljena marca. V odgovor zapišimo vsem tistim, katerih fotografij nismo objavili, da jih skrbno hranimo in bodo prav kmalu prišle pred žirijo. Če jih ne bomo uvrstili za objavo in razstavo jih boste dobili nazaj. Nagradne kupone Fotolika smo razposlali do marca, za mesec dni nazaj pa jih bomo poslali ta teden. Vsem skupaj se zahvaljujemo za pridno pošiljanje izdelkov. Čaka vas, da postavimo še pikico na i. mešala vso obleko. Ko sta prišla do vrat službe, so bila zaprta. Mi- ha pa, ki je vse to gledal, se je tako smejal, daje padel s postelje in dobil buško. SIMONA RIBIČ, 5.a OŠ Ljubo Šercer Pokrajinski muzej v torek smo bili v Pokrajin- skem muzeju. Videli smo veliko različnih starih stvari. Od pohi- štva do orožja. Ko smo prišh do muzeja smo se ustavili, smo se razdelili na dve skupini. Šli smo s tretjim c razredom. Mi smo šli najprej v neko stavbo in smo si najprej ogledali vse o celjskih grofih. Imeli so helebarde, sablje, meče, sulice, oklepe. Ohranjeno je tudi pohištvo, ki izgleda kot novo. Najbolj všeč mi je bilo, ko sem slišala, kako lepo je pela ura. Vsi utrujeni smo se vrnili v šolo. POLONA KRAJNC OŠ Ivan Kovačič-Efenka CELJE Čudežna pomlad Ko sem pričakovala spomla- danski dan, se mi je zdelo, da bo tako lepo, in da bom lahko svoji mamici nabrala spomladanskih rož. A pomlad me je do konca užalila. Saj se je z neba veselo vsipal sneg. To ni bilo lepo vide- ti. Zato ne, ker je uničil vse rože, ki so že pokukale iz zemlje in se razcvetele. Takrat se mi je sneg tako zameril, da ga še pogledati nisem marala. A naslednjega dne sem videla, da se je vse popravi- lo, in da ni več snega. Zdaj, ko je tako lepo sonce, se je pomlad spet razcvetela. SABINA SENIČAR, 5.b COŠ Fran Roš CELJE NAGRAJUJE ATKINE IZŽREBANCE Atkina zanka v Atkini zanki moraš danes rešiti rebus. Če boš v rešitvi prečrtal črko J, boš dobil pravilno gfeslo. Napiši ga na dopisnico in jo do torka. 27. maja 1986, pošlji na Novi tednik, Trg V. kongresa 3a, 63 000 CELJE. Na enega od reševalcev čaka lepa nagrada Aera. V prejšnji številki ste morali iz dveh besed sestaviti priimek PAVČEK. Nagrado pa dobi: Matej Petrej, Ver- pete 2, 63213 Frankolovo. . Danes ptički imajo ples. Ves zbor zbral se Je na veji in v ptičjem kolu Je zaplesal Ptičke so vso noč plesale, a podnevi vse zaspale. Zjutraj šolo zamudile, na nalogo pozabile. Ko pa noč prišla Je spet, bajd v kolo se vrtet. MOJCA LUNDER, 2.a OŠ Dušan Jereb SLOVENSKE KONJICE Zdrava mamica Ko sem bila majhna, je bila ma- mica zelo bolna. Bila je bolna na srcu. Zelo sem se bala zanjo, s^ je moja mamica najbolj dobra in prijazna zame. Potem, ko je ozdravela, sem bi- la zelo vesela. Kmalu po bolezni je hodila spet v službo. Po pokli- cu je kuharica. Moja mamica de- la na dve izmeni: ^utraj in po- poldne. Zjutraj, ko vstaja, jaz še spim. Ona pa je že v hlevu, nahrani ko- koši, račke in zajce. Potem se preobleče, umije, počeše in gre v službo. V službi ima veliko dela. Ko pride domov, pripravi kosi- lo. Potem pomije posodo, pobere perilo, ga zlika in zloži. Zvečer naredi večerjo in potem gre gledat televizijo. Jaz ji rada pomagam in ona tu- di meni. SUZANA ŠTRAVS, 3. a OŠ XIV. divizije DOBRNA iVIitičeve norčije Miha se je zjutraj zbudil pred mamo in očetom. Ura je bila ko- maj štiri zjutraj. Domislil seje, da bo očetu in mami prestavil uro. Potihoma seje splazil skozi vrata v sobo. Takoj ko je prestavil ka- zalce, je stekfei v svojo sobo in se naredil, da spi. Ko se je mama zbudila je pogledala na uro. Bila je že pol osmih. Skočila je iz po- steče in zbudila očeta. Oba sta tako hitela, da sta nazadnje po- SOZD MERX CELJE Trgovsko podjetje na debelo in drobno TKANINA Celje Komisija za delovna razmerja TOZD MALOPRODAJA OGLAŠA dela oziroma naloge 2 prodajalki II Pogoja: KV-šola za prodajalce oz. IV. stopnja katego- rije zahtevnosti smeri prodajalec in 6 mesecev delov- nih izkušenj Z izbranima kandidatkama bomo sklenili delovno razmerje za določen čas za nadomeščanje delavk, ki so na porodniškem dopustu. Pisne vloge sprejema Sektor za samoupravno orga- niziranost in kadre »TKANINE« Celje, Ul. XIV. divizije št. 12 v roku 8 dni od dneva objave oglasa. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri najkasneje v roku 30 dni po zaključenem prijavnem roku. Zadružni svet HMEZAD KZ »Savinjska dolina« Žalec razpisuje prosta dela in naloge direktorja KZ Pogoji: - VII. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe agronom- ske, ekonomske, pravne ali organizacijske smeri - 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah s posebnimi pooblastili in odgovornostmi - sposobnost vodenja in koordiniranja - družbeno politična aktivnost Kandidat bo na dela in naloge imenf^van za mandat- no obdobje 4 let. Komisija za delovna razmerja HMEZAD KZ Savinjska dolina Žalec objavlja v TZO Polzela prosta dela in naloge: 1. Prodaja s svetovanjem 2. Priprave malic in čiščenje poslovnih prostorov Pogoji: ad 1. - V. stopnja kmetijske smeri - zaradi specifike dela imajo prednost pri izbiri ženske Delovno razmerje se sklene za določen čas. Ad 2. - končana osnovna šola - željen opravljen kuharski tečaj Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. Po- skusno delo traja 30 dni. Delovni čas je od 8. do 16. ure. Prijave z dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: HMEZAD KZ »Savinjska dolina« Žalec, Žalskega ta- bora 1, 63310 ŽALEC, v roku 15 dni po razpisu oz. objavi. O izbiri bodo obveščeni v roku 30 dni po izbiri. 22. MAJ 1986 NOVI TEDNIK-STRAN 15 NOČNE CVETKE • Pred dolgoprstneži ni nič varno, be mokro perilo ne. Tako je prejšnjo sredo zvečer, že v trdi temi, nek- do skušal sneti perilo, ki se ie sušilo na balkonu v Skvarčevi ulici. Sosedje, ki go opazili neznančevo na- mero, so ga pregnali in po- klicali miličnike. Doslej še ni znano, koga so mikale oprane spodnjice. • Martin V. se je oni dan bršil na železniški postni. Kijub pozni nočni uri je na- gel nekaj ljudi, da jim je lahko grozil s plinsko pišto- lo. Še posebej vneto pa se je lotil Rudolfa D., ki gaje tudi ranil. Martina ni minil pogum niti takrat, ko so prišli posredovat mihčniki. Kazvnet, kot je bil, se jim je na vso moč upiral. Mogoče ga bo spravil k pameti za- govor pred sodnikom, kj^jti miličniki so ga brez šale ovadiU. • Zvonka P. iz Saranoviče- ve uUce mihčniki dobro jozn^o. Pa niso nič veseh, cadar se srečko, k^ti ne- ugnani Zvonko silno rad dela zgago. Tako je v petek zvečer po vsej siU hotel v mladinski klub, čeprav bi se mu glede na koUčino za- užitega alkohola boy prile- gla postelja. Ker mu var- nostnik pri vratih ni bil kos, so posredovah mihčni- ki in Zvonko se je hočeš nočeš moral odpovedati obisku »KJuba«. • Slaščičarju Islamu N. je nekdo že drugič z vrta ukradel stole in mizo. Isla- mi ugiba, aU si kdo na novo opremlja svoj lokal, aU pa je kdo posrkbel za vrtno udobje doma. N. K. Priznanja ob dnevu varnosti Ob dnevu varnosti, 13. mtou, je bila slovesnost tudi v Žalcu. O pomenu tega dneva je spregovoril predsednik IS Anton Bra- tuša, nato pa je Stane Soršak, načelnik Milice Celje, podelil zvezno plaketo vauTnosti Stanetu Zupancu (na sliki), srebrni znak zasluge za varnost je prejel Franc Verdel, Zdenka Borovnik bronastega, Nada Maksimovič in Karel Turk pa sta prejela pisne pohvale. Predsednik skupščine občine Žalec Ludvik Sempri- možnik je v imenu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu podeUl priznanja, ki so jih prejeU: Postaja Mihce Celje tn Žalec, Ciril Prezelj, Milko Medvešek, Janez Šmigovec in Maijan Teržan. T. TAVČAR Kradla zlato In srebro Celjski javni tožilec je zahteval preiskavo za 46- letnega varnostnika Viktor- ja Zdolška z Mariborske ce- ste v Celju. Utemeljeno je osumljen, daje od septembra leta 1984 do decembra lani v obratu za strojno izdelavo verižic v Zlatarni ukradel 129,6 gra- mov teh zlatih verižic, vred- nih nekaj več kot 768.000 di- narjev. Zdolšek naj bi bil ze- lo previden, vs^ v začetku, in je jemal manjše kose veri- žic, tako daje trjualo kar pre- cej časa, da so ga odkrih. Se dlje so kraje uspevale 50-letnemu skladiščniku Slobodanu Stojkoviču iz Čo- pove ulice v Celju, ki je v letih 1983, 1984 in 1985 kra- del srebrove odpadke. Bre- menijo ga, da si je neupravi- čeno prilastil 2.696 gramov teh odpadkov iz katerih bi lahko dobih 1113,49 gramov srebra čistine 1000/00, vred- nega nek^j več kot 114.000 dinarjev. S. ŠROT Zdravnik izdal lažni spričevali Na prvostopenjskem so- dišču so obsodili na 2 mese- ca zapora, pogojno na 1 leto 47-letnega zdravnika Boži- darja Pahljina iz Loč pri Slovenskih Konjicah, zapo- slenega v zdravstvenem centru Celje, tozd Sloven- ske Konjice. Prav tako na 2 meseca zapora, pogojno na 1 leto pa 26-letno Silvo Ko- ren iz Tovarniške 22 v Slo- venskih Konjicah. Pahljina je decembra leta 1982 izdal lažni zdravniški spričevali Silvi Koren in Ma- rinki J. Zdravnik ju sploh ni pregledal, ampak mu je zdravstveni knjižici prinesel nekdo drug kar v zdravstve- ni dom v Ločah. Na podlagi njegovega spričevala je po- tem Silva Koren, ki je takrat delala v Gorenju v Titovem Velenju, uveljavila tri dni bolniškega staleža, Marinka J. pa ga ni uveljavljala. Ker meni, da je sodišče Pahljini in Korenu prisodilo prenizko kazen, se je celjski javni tožilec pritožil na sodbo. S.Š. KRAJEVNA SKUPNOST BLAGOVNA objavlja razpis za TAJNIKA KS BLAGOVNA - srednja ekonomska Izobrazba - moralno politično neoporečnost - stanujoč na območju KS Blagovna K prošnji z dokazilom o izobrazbi morajo kandidati predložiti predlog izvajanja del našega petletnega programa. Rok prijave 15 dni. Z letalom v hišo Precejšnjo srečo je imel 32-letni jadralni pilot Borislav Krajnc z Jesenic, član Alpskega letalskega centra Lesce, ki je prejšnji torek zvečer strmoglavil v Podolševi. Krajnc je z jadralnim letalom letel iz Maribora proti Lescam. Preletel je že Raduho, ko so ga zračni tokovi potisnili v dolino proti Solčavi. Poskušal se je dvigniti, a mu ni več uspelo. V Podolševi je s kriU naprej zadel v vrh smreke, nato pa še v stanovanjsko hišo Franca Podbrežnika. Letalo je potem strmoglavilo na tla in se povsem razbilo, tako daje škode za približno 5 milijonov dinaijev, pilot Borislav Krajnc pa je imel vehko srečo, saj je živ in zdrav prilezel iz razbitin. PROMETNE NESREČE Prehltovanje v ikarje Iz smeri Hoč se je z osebnim avtomobilom pripeljal v bliži- no izstopne postile v Celju SA- ID MEMEDOV, 23, iz Strumi- ce in prehiteval vozilo pred se- boj v trenutku, ko je nasproti pripeljal voznik osebnega av- tomobila IGNACIJ ŠELIH, 48, iz Celja. Le-ta se je sicer umi- kal skrajno desno na odstavni pas, kljub temu je prišlo do tr- čenja, pri katerem se je Meme- dov huje ranil. Mihčniki so ugotovili, daje Memedov vozil brez vozniškega dovoljenja in da je pri nesreči nastalo škode za okoli 600.000 dinarjev. Otroka Je zbil Po Keršovi ulici v Vojniku, kjer je hitrost omejena na 40 km/uro, je nekohko prehi- tro vozil z osebnim avtomobi- lom IGOR MARZIDOVŠEK, 26, iz Dola pod Gojko. Na po- st^ališču sta bila dva avtobu- sa, ki sta pripeljala otroke v šolo in med ryima je čez cesto stekel 8-letni J. H., ki ga je Marzidovšek zadel in zbil po cestišču. Huje ranjenega dečka so prepeljali v celjsko bolniš- nico. Sekanje ovinka v levem, nepreglednem ovinku na Ponikvi pri Žalcu sta trčila voznika koles na po- možni motor ALBIN VOH, 34, iz Ponikve in IGNAC KAŠEK, 55, prav tako doma iz Ponikve. Nesrečo je povzročil Voh, ki je ovinek sekal in se zato zaletel v Kaška, ki je pripeljal nasproti. Oba sta padla, pri čemer se je Voh lažje ranil, Kašek pa ima hujše poškodbe. Visoka škoda na razsutem tovoru Iz smeri Poljčan proti Pod- platu je vozil tovornjak s pri- kolico BORUT FIJAVŽ, 24, iz Bukovlja. V ostrem levem ovinku se je zlomil drog priko- hce, ki se je prevrnila. Razsul se je tovor - peči za centralno ogrevarije. Škode na tovoru je za 2 miUjona dinarjev, na to- vornjaku pa za 800 tisoč. Razpisna komisija TOZD osnovna šola »KOZJANSKI ODRED« Planina pri Sevnici razpisuje dela In naloge RAVNATELJA Kandidati morajo Izpolnjevati splošne pogoje, pred- pisane z Zakonom o združenem delu In Družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike občine Šentjur ter pogoje, določene v 137. členu Zakona osnovnih šol In - Imeti vsaj pet let delovnih izkušenj v vzgojno- izobraževalnem delu po opravljenem strokovnem Iz- pitu - Imeti organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje smotrov In nalog šole - biti družbeno-politično dejaven Mandatna doba traja štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o Izpolnjeva- nju pogojev v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O Izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. SVET ŠOLE Srednje kmetijsko živilske šole Celje RAZPISUJE prosta dela In naloge vodje enote Medlog s polovično delovno obvezo vodenja Pogoji: - visoka šolska Izobrazba - pedagoško-andragoška Izobrazba - opravljen strokovni izpit - 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje In Izo- braževanja - organizacijske sposobnosti vodenja - družbenopolitična razgledanost In uveljavljanje načel socialističnega samoupravljanja Mandat traja 4 leta Kandidati morajo ponudbi priložiti dokazila o šolski izobrazbi In pisno opredelitev pri realizaciji progra- ma SKŽŠ Celje - enota Medlog, na naslov RAZPISNA KOMISIJA SKŽŠ CEUE, Ljubljanska 97, v roku 15 dni od objave. »KORS« konfekcija oblačil ROGAŠKA SLATINA Komisija za delovna razmerja pri DO »KORS« Rogaška Slatina objavlja prosta dela in naloge za določen čas, za 2 Izvajalca. prodajanje v trgovini Kandidati morajo poleg splošnih pogojev Izpolnjeva- ti še naslednje: - prodajalec - 1 leto delovnih Izkušenj v prodaji konfekcije - poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o Izpol- njevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: »KORS«, konfekcija oblačil Rogaška Slatina, Prvo- majska 29. Kandidati bodo o izidu objave obveščeni v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. 16. STRAN-NOVI TEDNIK 22. MAJ 1986 Prvaki v obeh konkurencah ŠŠD »Tehnik« je organizi- ral republiško srednješolsko prvenstvo v košarki v telo- vadnici Srednje tehniške šo- le »Maršal Tito« v Celju ter na pomožnih igriščih na šo- lah Ivanke Uranjek in Slav- ka Šlandra. Takoj je treba poudariti velik uspeh obeh domačih ekip, moške in žen- ske ekipe STŠ, ki sta obe osvojili prvi mesti. Dekle- tom se je to posrečilo prvič, medtem ko so fantje naslov osvojili že tretjič in drugič zapored (1982, 85, 86). Mo- ških ekip je bilo 13 ženskih pa 12. Dekleta so v finalu prema- gala ljubljansko Srednjo šo- lo ekonomske usmeritve Bo- risa Kidriča s 43:36. Ekipo je vodil prof. Srečko Jošt: »Mo- je igralke so prijetno prese- netile, prvega mesta namreč nismo pričakovali. Ko smo v finalu predvsem z dobro igro v obrambi ustavili najboljšo igralko turnirja Topaloviče- vo (ID Jezica) je bila pot do zmage odprta. Največje bre- me so vseskozi nosile Polut- nikova, Podgorškova, Brino- va in Žnidaričeva.« Slovenski srednješolski prvaki pri fantih" so y polfi- nalu premagali SKPŠ Koper z 92:47, v drugem polfinalu pa je Center srednjih šol iz Titovega Velenja izločil SŠC iz Ljubljane z 71:58. Finalna tekma, v kateri so Celjani že vodih za 15 točk, pa je prine- sla vehko borbo do zadnjih sekund srečanja, ko so do- mači igralci le obdržali mini- malno prednost in premagali košarkarje iz Titovega Vele- nja 68:67 (34:26). Vodja »teh- nikov« prof Rudi Jerič je povedal: »Vse ekipe so bile pretežno izenačene, tako da je bila večina tekem tako v predtekmovanju kot finalu zanimivih prav do konca, pa tudi dobro obiskanih, kar kaže prisotnost zanimanja za košarko v Celju med mladi- mi. Sama finalna tekma je bila kakovostna, tako kot cel turnir. Zmagovalca je n^brž odločila večja želja po zmagi, saj so naši igralci s finalisti pred kratkim doživeli poraz. Njihov trenerje takoj po tek- mi predlagal Igorja Pucka za najboljšega igralca turnirja, s čimer sem se takoj strinjal.« DEAN ŠUSTER Zmagovalci med dijaki (z leve spodaj) Vlado Tkalec, Darko Lesjak, Snadi Drobne, Primoi Kidrič, Igor Pucko, Zoran Blatnik in Peter Anžlovar, stojijo Andrej Šoštarič, Franc Pečovnik, Metod Marolt, Silvo Brumec, Vid Petovar, Tomo Levar in trener Rudi Jerič, ki bo prihodnjo sezono tudi vodil prvo člansko ekipo Libele v republiški ligi. Avto-rally komunalcev Delavci celjskega Tozda Ce- ste-Kanalizacije so v soboto pri- pravili že tradicionalni, trinaj- sti po vrsti avto-rally, ki so se ga poleg delavcev iz vseh toz- dov celjske Komunale udeležili še komunalei iz Domžal in Vrh- nike, delavci celjske Samou- pravne stanovanjske skupnosti in Občinske komunalne skup- nosti. Nastopilo je 43 tekmovalcev, zmagal pa je Vojko Dobovičnik (CE-KA) pred Slavkom Kacinom (delovna skupnost skupnih služb celjske Komunale) in Andrejem Rozmanom z Vrhnike. Med žen- skami je bila najboljša Zora Čoki (CE-KA) pred Alojzijo Zaje iz Domžal in Sabino Majcen (Javne naprave). S. Š. Upokojenci in športne igre Društvo upokojencev Žalec bo v soboto, 24. maja pripravilo športno srečanje z upokojenci Zagorja. Srečanje se bo začelo ob 9. uri, pomerili pa se bodo v kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu. Zmagovalke med dijakinjami (zgoraj) trener Srečko Jošt, Urša Terbovc, Andreja Brin, Nika Zumer, Damjana Šešerko in Helena Podgoršek (najboljša strelka turnirja), spredaj Saša Zindarič, Bojana Strašek, Barbara Polutnik in Jožica Belina. 20GA JE OKROGLA V republiški ligi so nogome- taši Ingrad Kladivarja zasluže- no izgubili doma na Skalni kle- ti z 1:2 proti Slovanu. Vse kaže, da so po začetnih odličnih predstavah sed^ padli v formi, k^ti gostje so jih nadigrah v skoraj vseh elementih igre. Resda ni igral izvrstni Mlinar, pa tudi Stanka Bevca ni bilo, kar se je poznalo v igri Celja- nov, toda neborbenost je to- krat pri poražencih botrovala porazu. Edini zadetek za In- grad Kladivar, je dosegel Savič. Velenjčani so gostovali v No- vi Gorici in izgubili proti Vozi- lom 0:1. V prihodnjem kolu (25. maja) igrajo Celjani v Kra- nju proti Triglavu, Velenjčani pa gostijo Ilirijo, ki se skupaj s Celjani bori za obstanek. Medobčinska nogometna zveza člani 19. kolo: Olimp - Papirničar 2:6, Rudar (Senovo) Vransko 7:1, Gomilsko - Šmarje 1:4, Žalec - Ponikva 4:0, Kovinar - Odred 9:0 in Or- hca - Opekar 1:3. Vodi Žalec pred Opekarjem itd. 20. kolo bo v nedeljo, 25. maja: Papirni- čar - Orhca, Opekar - Kovinar, Odred - Žalec, Ponikva - Go- milsko, Šmarje - Rudar in Vransko - Olimp. TVD Partizan Rimske To- plice bo pripravil v nedeljo, 25. maja ob 9. uri tradicionalni turnir v malem nogometu v počastitev krajevnega prazni- ka in dneva mladosti. Najbolj- še ekipe bodo dobile praktične nagrade. Slovenska območna liga vzhod 19. kolo: vse kaže, da je na pomolu nova afera. Vodeči Elkroj je v Zagorju proti Prole- tarcu z golom Železnika sicer povedel, nakar je imel še mož- nost enajstmetrovke, s katero pa se niso strinjali domačini ter je tako sodnik prekinil sre- čanje pri 1:0 za Elkroj. Derbi v Šmartnem med Šmartnim in Dravinjo se je končal neodlo- čeno 2:2, Steklar pa je doma po dobri igri igreil samo neodloče- no s Partizanom 0:0. Zdaj vodi- ta Elkroj in Partizan s po 28 točkami (Elkroj s tekmo manj), Dravinja je četrta, Šmartno še- sto in Steklar sedmi. JK-TV ponovno razpisuje po sklepu delavskega sveta DSSS dela in naloge s posebnimi pooblastili vodja računovodske službe Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za oprav- ljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še na- slednje: - VII. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske usmeritve, smer računovodstvo in 48 mesecev delov- nih izkušenj ali - VI. stopnja strokovne izobrazbe iste usmeritve in 60 mesecev delovnih izkušenj. Delovno razmerje združujemo za dobo 4 let s polnim delovnim časom. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpol- njevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh na na- slov Kmetijski kombinat Šentjur - razpisna komisija. Komisija za delovna razmerja DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB objavlja prosta dela in naloge pomočnik vodje finančne službe Za opravljanje navedenih del in nalog zahtevamo: - VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomske usme- ritve, finančna smer in 36 mesecev delovnih izku- šenj. Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpol- njevanju objavljenih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kmetijski kombinat Šentjur - sploš- na služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po odlo- čitvi pristojnih organov. NA KRATKO Urankar in Podrgajs rekorderja v Domžalah je bilo republiško člansko prvenstvo v dviganju uteži. Celjski dvigovale! so osvo- jili pet medalj - po dve zlati in srebrni ter eno bronasto. Marko Urankar je tokrat dvigoval v ka- tegoriji do 90 kg, zmagal, v pote- gu dvignil 136 in sunku 175,5 kg oz. olimpijskem biatlonu 310 kg, kar je novi absolutni rekord Slo- venije za člane. Zmagal je tudi Janez Podrgajs v kategoriji do 100 kg, ki je tudi popravil deset let stari rekord Slovenije s 120,5 v potegu in 150 kg v sunku. Dru- gi mesti sta osvojila Andrej Ska- lar v kategoriji do 67,5 in Samir Džafič do 52 kg. Vse priprave Marka Urankarja in Janeza Podr- gajsa so zdaj usmerjene v držav- no prvenstvo, ki bo 11. junija v Beogradu, kjer bi se zlasti Marko že lahko močno približal izpolni- tvi olimpijske norme za Seul v kategoriji do 82,5 kg. ki znaša 330 kg. Nov uspeh kolesarjev Kolesarji KK Merx Celje so nastopili na dirki TIK Kobarid in dosegli nekaj novih lepih tek- movalnih uspehov. Med pionirji B (16 km dolga proga, 24 tekmo- valcev) je bil 7. Jani Matko, med pionirji A (16 km, 41 tekmoval- cev) 3. Jure Vodeb in 10. Grega Markovič, ml. mladmci (44 km, 28 tekmovalcev) 6. Sandi Šmerc, st. mladinci (88 km. 24 tekmoval- cev) 5. Brane Mernik, člani (132 km, 32 tekmovalcev) 12. Iz- tok Melanšek in ženske (16 km, 14 tekmovalk) 6. Katarina Gre- šak in 8. Špela Kmecl. Iztok IVielanšek na Nizozemsko Po velikem uspehu na dirki Alpe-Adria, ko je kot zastopnik republiške reprezentance Ce- ljan Iztok Melanšek osvojil od- lično 27. mesto (deveti Jugoslo- van), je danes znova s slovensko reprezentanco odpotoval na Ni- zozemsko na štirinajst dnevno dirko »olimpia tour«, ki zajema dvakrat po štiri dnevne dirke in dve na kronometer. Obstajajo pa tudi možnosti, da se bo Iztok Me- lanšek udeležil dirke po Jugosla- viji. 6. celjski kolesarski maraton V nedeljo, 25. maja bo 6. celj- ski kolesarski maraton v orga- nizaciji KK Merx Celje s star- tom med deveto in deseto uro pred halo Golovec. Proga bo dolga 90 km. smer pa Celje, Šent- jur, Šmarje, Podplat, Pečica, Lo- če, Slov. Konjice, Zreče (pokro- vitelj je Unior Zreče), Celje. Vsa- ka omenjenih postaj je tudi izho- dišče za start. Startnina je 500 din za nečlane in 300 za člane kluba KK Merx. Vsak, kibo prevozil progo, bo dobil spominsko me- daljo. Izpolnjena norma za svetovno prvenstvo Na 14. Kurentovem pokalu na Ptuju so modelarji LT EMO Ce- lje dosegli nov velik uspeh. V disciplini vezanih modelov kate- gorije team racing (ekipna dirka) sta pilot Peter Bezgovšek in me- hanik Branko Leskošek osvojila prvo mesto z rezultatom, ki je izpolnjena norma za udeležbo na letošnjem svetovnem prvenstvu. V kategoriji akrobatskih mode- lov je zmagal Sinjo Zarič. Junija bodo nastopili še na državnem prvenstvu v Prilepu, koncem ju- lija pa najboljši na svetovnem pr- venstvu na Madžarskem. Teniške novice V Beogradu je bilo odprto pr- venstvo, kjer je Celjan Andrej Travner v močni konkurenci 106 tekmovalcev izpadel že v 1. kolu, ko je izgubil z Petkočev- skim iz Pulja. V Ljubljani je bil 2. slovenski mladinski pokal. Rok Vengust je izpadel v 1. kolu. Urška Travner pa se je uvrstila v finale ter po porezu z Ljubljančanko Karin Luštic osvojila 2. mesto. V soboto in nedeljo, 24. in 25. maja bo v Titovem Velenju 2. slo- venski pionirski pokal za Dan mladosti 86 z otvoritvijo novega teniškega centra Šaleškega teni- škega kluba. Nastopali bodo pi- onirji in pionirke do 12 oz. 14 let. Mladinci bodo nastopili na 3. slovenskem mladinskem pokalu v soboto in nedeljo v Brežicah v kategorijah do 16 oz. 18 let. Pred- stavniki teniške sekcije pri HDK Cinkarna Celje na vseh bližnjih tekmovanjih pričakiyejo nove uspehe. Zbor nogometašev Žalca Na občnem zboru so se zbrali nogometaši Žalca, ki uspešno nastopajo v Medobčinski nogo- metni zvezi, saj tik pred koncem prvenstva prepričljivo vodijo. Za predsednika so izvolili Franca Šarlaha, sekretarja Boža Andol- ška, blagajnika Vita Samardžiča in gospodarja Jelka Pesjaka. Člansko ekipo nogometašev bo vodil Živko Stakič, njegova po- močnika bosta Ciril Naprudnik in Božo Andolšek, mladince bo treniral Zdravko Žagar in pionir- je Jože Gorbelnik. Zelja žalskih nogometašev je, da se po več le- tih znova vrnejo v višji rang tek- movanja, saj imajo lep stadion, dobre igralce in vodstvo, žal pa še vedno premalo denarja za po- polno dobro delo. Upajo da bodo z zadnjimi uspehi prišli tudi do večjih finančnih sredstev. JOŽE GROBELNIK Novi šahovski nagrajenci Za 76. nagradno igro smo dobili 58 odgovorov, od tega 55 pravilnih - Barlov. Nagra- jenci: Igor Mijošek, Ložnica 3, Celje, Bojana Timpraa Lokovina 16, Dobrna in Slavka Bučar, Čopova 16. Celje. Skrivnostni gost je bil velemojster Krunoslav Hu- lak, ki ga po petnajstih mi- nutah oddaje spraševalci ni- so odkrili. Šailovsica nagradna igra 77 Prvi kandidatski turnir, ki je določil izzivalca tekratnemu svetovnemu prvaku Casablanci je bil leta 1927 v New Yorku, na njem pa je nasto- pil tudi naš največji šahist v bivši Jugoslaviji. Kdo? VAS J A PIRC Dr. MILAN VIDMAR BORA KOSTIČ Nagrajuje SIP Šempeter, kupone spreje- mamo do 10. junija. MAJ 1986 NOVI TEDNIK - STRAN 17 izredna skupščina MKZ Medobčinska košarkarska zveza Celje je pričela delovati leta 1981 po ustanovni skupščini, ko so košarkarski klubi celjske regije sprejeli statut in podpisali sporazum o zdru- ^tvi v MKZ Celje. Vendar dejavnosti, za katero so se domenili (zagotavljanje enotnosti pri organiziranju Itošarke v regiji, razvoj množičnosti, skrb za vzgojo trener- jev in sodnikov, priprava regijskih selekcij, redno in pra- vočasno obveščanje), niso povsem zaživele, odnosno so v zadnjem času skoraj usahnile. Zato je bil na pobudo zainteresiranih klubov in po razgo- voru s KZS ter ZTKO Celje imenovan pripravljalni odbor 23 oživitev dejavnosti MKZ Celje. Tako je bila v četrtek, 15. maja, izredna seja skupščine MKZ, na kateri so izvolili novo predsedstvo in druge organe skupščine. Za predsed- nika MKZ so izvolili Vilija Susterja, za podpredsednika Denija Terglava in za sekretarja Braneta Tanjška. Novoiz- voljeni sekretar MKZ, ki je hkrati tudi predsednik tekmo- valne komisije, je povedal: »Sprejeh smo program dela in se dogovorili za sisteme tekmovanj v regiji. Posebni poudarek bomo namenili izo- braževanju strokovnega kadra (trenerjev, vaditeljev . . .), ki je osnova za razvoj in napredek košarke v regiji. Pro- giam bo pripravil Strokovni svet, ki ga bo vodil Rudi Jerič. Zavzemali se bomo za nemoten potek že ustaljenih tekmovanj in za organizacijo članske lige. Pomembna naloga nas čaka tudi pri dvigu kvalitete sodniške organiza- cije in predvsem njenega dela, s^ želimo, da bi njeni predstavniki z leti igrali pomembno vlogo tudi v zvezni ligi. Razveseljivo je, da so se delegati klubov pohvalno izrazili ob ponovni oživitvi MKZ in so prevzeli tudi odgo- vornost za sodelovanje.« DEAN ŠUSTER Za atletsifi polcal Bile so v Mariboru, IJublja- ni in Novi Gorici ločeno za mladince in člane. Finale za mladince bo 31. maja, za člane pa 7. junija. Celjski atleti Kladivarja, ki so trenutno brez stadiona, ki ga obnavljajo, so nastopili v Mariboru in dosegli nekaj le- pih uspehov, sco so bili po osvojitvi prvih mest med naj- boljšimi, solidni pa so bih tudi predstavniki Velenja iz T. Ve- lenja. Med mladinkami so iz Celja zmagale Čalasan na 100 m ovi- re, Kvas na 400 m, Erjavec v metu krogle in diska, Straško- va v metu kopja, štafeta 4 x 100 m ter Perčeva na 100 m. Od desetih naslovov so jih osvojile mladinke kar sedem! Med članicami so slavile Brataničeva na 3000 m, Križe- tova v skoku v višino s soUd- nim rezultatom 178 cm in Jaz- binškova tudi solidna v kopju 52,06 m. Med Velenjčankami je zmagala Krenkerjeva na 400 m. Med člani je dosegel dve zmagi Jovanovič na 100 in 200 m. Božiček na 400 m ovire, Rozman na 5000 m, Cmok na 3000 m ovire, Krajnc v skoku ob palici, Šimunič v troskoku in Ravnak v kopju, Velenjčani pa Šikonja na 800 m, Popetru na 1500 m, Hudournik na 10 km, Boca v skoku v višino. Rezek v skoku v daljavo, Mala- tesninič v metu kladiva in šta- feta 4 x 100 m. Upajmo, da bo- do vsaj podoben uspeh imeh celjski in velenjski atleti tudi v finalu atletskega pokala Slove- nije. T. VRABL 61 ekip v namiznem tenisu Na občinskem prvenstvu Žal- cu v namiznem tenisu je nasto- pilo 61 ekip. Pri članicah je zma- gala OŠ Polzela, pri veteranih ekipa OOS delavcev priobrtni- kih, pri starejših članih Ferralit in pri mlajših članih OOS delav- cev pri obrtnikih. Vztralno v ospredje slovenskega kolesarstva z vsakim letom več lahko pi- ^mo o mladem celjskem šport- nem kolektivu kolesarskemu klubu Merx. Po mnogih letih so lačeli iz nič in se pojavljali kot organizatorji raznih marato- nov. Na njih pa so se začeli uve- ljavljati mladi tekmovalci, ki so pokazali več možnosti tudi za samo tekmovanje, ne pa zgolj za rekreacijsko udejstvovanje. Danes imajo že skupino 27 tek- movalcev, med njimi nekaj izred- no obetavnih v slovenskem kole- sarskem prostoru. To še posebej velja za Andija Šmerca, mlajšega mladinca, ki obiskuje 2. letnik srednje šole v Titovem Velenju, pionirja A Jureta Vodeba, ki je dyak 7. razreda osnovne šole 1. celjske čete v Celju in Iztoka Me- lanška, člana, ki končuje 4. letnik srednje šole v T. Velenju in je prejšnji teden tudi že oblekel dres republiške reprezentance Slovenije na mednarodni dirki Alpe-Adria. Tehnični vodja kolesarskega kluba Merx Edo Krajnc: S pri- pravami na letošnjo sezono, ki se je začela, smo pričeli 15. novem- bra. Imeli smo kondicijske in druge vaje, ki so pom.embne za dobro pripravljenost kolesarjev. Dirke kombinirane s kolesarje- njem in teki so že minile, zdaj samo še kolesarimo. Bili smo že tudi na otvoritveni dirki »prilož- nost za mlade<- v Beltincih, ki je pokazala, da so fantje solidno pripravljeni. Doslej smo nastopi- li že na petih enodnevnih dirkah po Sloveniji, klub pa bo 18. maja pripravil tradicionalno akcijo »vsi na kolo za zdravo telo« okoli Celja ter na dan mladosti, 25. ma- ja, že 6. celjski kolesarski mara- ton. Sodelovali bomo na nek^ klasičnih enodnevnih dirkah in raznih kriterijih, smo pa tudi kandidati za organizacijo držav- nega prvenstva v gorski dirki iz Zreč na Roglo in državnega pr- venstva na kronometer za vse ka- tegorije, ki bo v Kozjem in njego- vi okolici.« Iztok Melanšek: »En dan v ted- nu sem prost, ostale dni treni- ram. S kolesarjenjem se aktivno ukvarjam tri leta. Trikrat teden- sko treniramo skupaj, ostale dni pa po navodilu našega trenerja Boruta Pirša, nekdanjega odlič- nega j ugoslovnskega kolesarja iz Hrastnika. Ekipne vožnje ne tre- niramo, ker sem pri članih zaen- krat še sam. Pred kolesarjenjem sem se ukarjal s smučanjem, po končani šoli bom odšel v vojsko, potem pa se bom posvetil študiju telesne vzgoje.« Andi Šmerc: »Treniram razen enega dneva vse dni, poprečno prevozim po 60 kilometrov, k te- mu pa je treba dodati še vožnjo s kolesom iz T. Velenja do trenin- ga. Ko se zberemo v Celju, se odpeljemo skupno na trening proti Mozirju ali Laškemu. Letos smo imeli prvič resnično dobro organizirane priprave, zato tudi premik v rezultatih. Naša želja je, da bi se trener Borut Pirš pri nas redno zaposlil, kajti potem bi se delo še izboljšalo. Ob stalnem trenerju bi lahko vsaka skupina trenirala za sebe. Zdaj pričakuje- mo dve res pravi tekmovalni ko- lesi, drugače pa je problem z ustrezno opremo. Dve tretini imamo svoja oblačila. Treniram dve leti, prej pa sem tekmoval v smučanju.« Jure Vodeb: »Treniram eno le- to in pravijo, da sem rojen za ta šport. Navdušil sem se in zdaj bom vztrajal. Pred kolesarjnjem sem treniral košarko. Največji problem za trening so neustrezne ceste in pa vozniki, ki nam, na- mesto da bi pomagali, večkrat ra- je nagajajo. Hudo je tudi z dobri- mi kolesi, sa.i stane eno kolo osemdeset sarih milijonov, doda- ti pa je treba še deset za rezervne dele. Po končani osemletki bom odšel na elektrotehnično šolo.« Edo Krajnc: »Za izvedbo letoš- njega programa bi potrebovali 750 starih milijonov dinarjev, za- gotovljenih imamo 300, ostalo bo treba zbrati z različnimi akcija- mi. DrugI kolesarski klubi pa razpolagajo s celo po štirimi sta- rimi milijardami. Najbolje imajo to trenutno urejeno v Novem me- stu. Pri nas je po nekaterih de- lovnih organizacijah nerazume- vanje za ta šport, medtem ko ogromna sredstva delijo za svoj sindikalni šport.« Trener Borut Pirš: »Organiza- cijsko smo sicer močni, vendar nekateri člani izvršnega odbora še vedno premalo delajo. Smo v razvoju in če bomo hoteli doseči še več, bo treba delati z mladimi selekcijami. V Celju in okolici je veliko zanimanja za kolesarski šport in mislim, da bi se dalo marsikaj narediti. Pravi rezultati se pokažejo šele čez pet do se- dem let in mi moramo priti do članske ekipe, ker brez nje ni kluba. Z resnim delom se lahko uvrstimo v kolesarski vrh repu- blike in Jugoslavije. Treba pa je nastopati enotno in združiti raz- položljive sile.« TONE VRABL Štirje porazi rokometnih ekip Zadnja nedelja je bila črna za rokometne ekipe s celjske- ga območja, ki nastopajo v II. zveznih in republiških ligah. Rokometaši Aera so izgubili v Bjelovarju proti Partizanu 25:21, prav tako so bile poraže- ne rokometašice Velenja v Karlovcu z Dubovcem 22:17, ostala poraza pa sta dodala re- publiška Ugaša Šoštanj v Tr- bovljah z STT Rudarjem 23:21 in Minerva doma s Partizanom 31:35. Aero je na 7. mestu, Ve- lenjčanke na devetem, Šoštanj na četrtem in Minerva na zad- njem, dvan^stem. V prihodnjem kolu bo nekaj zanimivih srečanj. Republiški derbi bo v soboto ob 19. uri v hali Golovec med vodečo eki- po in novim članom 1. zvezne hge ljubljanskim Dinos Slova- nom ter Aerom. Ljubljančani so že prvaki, Celjani pa nujno potrebujejo točke, kajti od sre- dine do dna lestvice so samo štiri točke razlike. Želimo sa- mo, da bi bila tekma športna, zmaga pa naj boljši. Velenjčan- ke bodo igrale doma z zadnje- uvrščenim Zrinjskim iz Ca- kovca, Minerva mora na pot v Izolo k Ferrotehni, Šoštanj pa bo gostil vodeči Inles iz Ribni- ce. V primeru zmage se še lah- ko obdržijo v borbi za prvo ali dugo mesto. J.K. - T. V. Priznanja za delavce Partizanskih društev v Ljubljani je bila skupšči- na Partizana Slovenije, kjer so podelili več priznanj. Dobi- la so jih tudi društva in posa- mezniki s celjskega območja za dobro delo pri športni rekre- aciji. Tako je diplomo Partiza- na Jugoslavije dobil Partizan Šentjur, posebno prizrianje Partizana Slovenije Partizan Vinska gora in Pavla Trogar iz Mozirja, priznanje Partizana Slovenije so dobih tudi v Što- rah ter Stane Iskra iz Šent- jurja. T. V. Zare Kranjc v državni reprezentanci Oornjegrajski lokostrelci že nekaj let v vseh kategori- jah tekmovalcev krojijo lestvice najuspešnejših v repu- bliki in državi, tako da so po rezultatih tudi najuspešnejši športniki v občini Mozirje. V zadnjem času pa so se dvakrat izkazah tudi z dobro organizacijo lokostrelskih tekmovanj. Pred kratkim so tako organizirali izbirno tekmovanje za sestavo državne repre- zentance, ki so se ga udeležiU vsi najboljši v državi. Za Sestavo reprezentance se sicer vsako leto upoštevajo rezul- ^3ti z dveh izbirnih tekem, letos pa so naredili izjemo, ter upoštevali le tekmo v Gornjem gradu, saj je ta po kvaliteti organizacije bistveno odstopala od že izvedenega srečanja v ^rikaranu. Gornjegrajski lokostrelci so se za uvrstitev potegovali "^^d člani, članicami in mladinci, mesto v reprezentanci pa '''je med člani priboril Žare Kranjc. To verjetno ni prvi in tudi ne zadnji uspeh lokostrelcev gornjegrajskega kluba, v katerega so vključeni tekmovalci '2 Gornjega grada. Bočne, Smartnega, Nove Štifte in Naza- Takšno domnevo lahko potrdijo tudi rezultati dvoran- skega državnega prvenstva, ki je bilo marca v Gornjem |radu in na katerem je Žare Kranjc zmagal med člani, Matej ^rnat pa med pionirji. Tanja Bezovšek je na istem tekmo- j,^nju pri članicah osvojila 3. mesto, tretji pa je bil tudi ranček Tesovnik pri mladincih. Kljub je med člani zasedel .."^^go mesto, kar je doslej njihova najboljša ekipna uvr- ^Utev. RP Občinski oddelek za občo upravo občine Celje objavlja v skladu s 13. členom Zakona o postopku z najdenimi predmeti (Uradni list SRS št. 31/76) JAVNO DRAŽBO najdenih koles in koles z motorjem Javna dražba bo na dvorišču upravne zgradbe. Trg svobode 9, Celje, v soboto, 31. maja 1986, s pričet- kom ob 9. uri. V primeru dežja bo dražba 14. junija 1986 ob isti uri. Seznam predmetov je objavljen na oglasni deski Skupščine občine Celje, Trg svobode 9. Pojasnila o najdenih stvareh in v zvezi z javno dražbo lahko občani dobijo v času uradnih ur upravnega organa v sobi št. 15/1 ali po telefonu št. 28-822, int. 73. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 22. MAJ 198B Ne bo teklo čisto preprosto natolcevanje so govorice, da so v novem hotelu v Slovenskih Konjicah postavili staro prešo le zato, da bi čimbolj izcedili denar iz gostov. Tako kot stoji ta preša sredi hotela sedaj, ne bo nikoli omogočala prešanja. Nikakršnega! Strah Ko SO v celjskih mesninah »prehitro« podra- žili meso, je letel direktor celjskih mesnih indu- strij. Zdaj slišimo, da so prehitro podražili meso v vsej Sloveniji. Le kdo bo moral odstopiti sedaj? Vemo le, da odstopajo kupci - od prodajnih mest z mesom! Bo uspelo? Na širšem celjskem območju so se začele sušiti bukve. Nekateri pravijo, da se je začelo sušiti tudi listje jablan. Pa Že nekateri tudi pravi- jo, da je za to krivo ones- naženje iz ruske elek- trarne. Kot da domače ones- naženje nič več ne velja! Ena regresna Poletje prihaja, me groza obdaja, regresa višina ne daje mi mira! Koliko pokriva ? O, groza me zvija - regres moj velja za dneva le dva. Bilo bi še dobro, ne toliko grozno, če enako za vse, regres povsod delš! Rl$e Bori Zupančič Nič čudnega Nekateri se čudijo, ka- ko da ni večjega zanima- nja za koncerte celjske- ga godalnega orkestra. Pa pozabljajo, da lju- dje Že doma dovolj go- dejo! Povsem pravilno Nekateri se čudijo, kako da bo laški grad prišel iz zasebnih spet v družbene roke. Pa je vendarle to povsem pravilno. V zasebnih rokah so bili gradovi v preteklosti že tako dolgo, dolgo... Dobro Pri nas je bila še ena pomembna delegacija iz tujine. To je dobro! jj Predvsem za tiste, ki bodo obisk vrnili! ^ NI VEDNO NEVARNO LE SEVANJE - VELIKOKRAT JE NEVARNO TUDI NA SESTANKIH IN SEJAH PREVELIKO ZEVANJE! Je že prav, da imamo pri nas slabe ceste. Nas vsaj na vsakem koraku spominjajo, da naša pot v lepšo prihodnost že zdaleč ne bo gladka! V tednu v tednu starejših občanov so mnogi občani odhajali na razne prireditve. Še več jih je odhajalo na vrtove ali na pomoč k drugim, da bi si izboljšali pokojninsko življenje. Pri nas je še vedno veliko govoric o tem, da bi tudi ženske vključili v redno vojaško urjenje. Pri tem so predvsem v Sloveniji mnogi proti. Razumljivo: saj že tako mnogi pravijo, da so ženske preveč agresivne! FRAN SALESKI-FINZGAR Pod svobodnim sonGem »Naučil hi se rad vojske po bizantinsko. Potem bi sel vrnil domov!« \ »Vojske? Torej nisi pevec?« i Epafrodit seje začudil. Iztok mu je gledal mirno v lice. ] »Pevec, ker hoče očka. Ah 'rad bi vojeval. Veseli me \ meč ali kopje.« \ »Dobro govoriš, sin Slovenov! Tvoje roke je škoda za \ strune. Poslušaj! Upravdaje določil vojaško čast v pala-l tinski četi za zmagovalca. Ti jo dobiš, jutri boš moral z\ menoj na dvor. Sama Teodora te želi videti. Dober vojak; boš. Da si barbar in mohš bogove, nič ne de. Spoznaš \ Krisia in ga vzljubiš. Naučiš se vojne in se proslaviš - \ tvoje barbarsko ime bo pozabljeno. Sam Upravda nima \ očetov, ki bi bili rojeni v škrlatu. in despojna je hči' hlapca. Zato ljubita barbare, če so prida. In ti si, Iztok!' Toda pomisli, če ne sprejmeš službe, moraš še nocoj iz\ mesta; sicer je po tebi. Dam ti konja in denarja, da \ ubežiš. Torej voli?« \ »Volil sem, gospod! Jutri poj dem v vojake!« ' »In očka?« < »Ostane pri tebi ali se vrne domov, kakor mu ljubo!« ' »Dobro. Še nekaj. Ali si zadovoljen, da ostaneš pril meni. Odičnemu vojaku je treba znanja. Dam ti učitelja, ki te izuri v pismu in jeziku. V jutrih boš hodil na\ vežbaUšče, popoldne se boš učil znanosti!« \ »Kako si dober, gospod!« »Pojdi! Jutri te spremim na dvor!« Ko sta se ločila, je gledal Grk za Iztokom. Lokave oči \ so se pasle na junaških plečih mladega Slovena. »To daje godec? Pevec? Na Herkula, če ni ta pomagal \ ugonobiti Hilbudija? Molči in bo molčal. A njegov očka je klepetav. Napije se in ga izda. Tedaj zlo za mladeniča. \ Upravda se grozno maščuje.« • Udaril je z zlatim kladivcem na visečo srebrno ploščo. \ »Melhior, Sloven n^ se vrne, takoj!« Oskrbnik je\ odšel po mladeniča. - »Žal bi mi bilo mladega junaka!: Zavarujem ga pred kremplji U pravde.« »Gospod, zgodilo seje.« - Iztok je stal vnovič pred} Epafroditom. \ »Še imam govoriti s teboj. j »Govori, poslušam!« ; »Ah boš govoril resnico?« ; »Ne lažem, gospod!« \ »Povej, ali nisi bil ti med Sloveni, ki so za Donavo', ugonobili Hilbudija, slavnega vojskovodjo cesarja Uprav de?« »Povedal ti je očka, da sva godca!« Iztok ni trenil. Vzdržal je predirajoči pogled trgovčev. Lice mu ni zardelo. »Iztok!« Epafrodit ga je prijel za roko in potegnil k sebi. »Iztok, ali držiš prisego?« »Na smrt, gospod!« »Tudi jaz! Zato ti prisegam na Krista, svojega Boga, da ne izve iz mojih živih ust nihčč, kar mi boš zaupal Vprašam te, ker te ljubim in se bojim zate. Povej mi, prisezi mi na bogove, ali si se vojskoval zoper Hilbudija ali se nisi?« Iztok je molčal. Njegove ustnice so bile stisnjene, oko mu je žarelo, glava seje ponosno dvignila. Slovesno je odgovoril: »Kdo je vreden sin svojega naroda, da bi ne napel tetive v pogibel sovražniku ?« »Torej si se. A vedi, če se vzbudi sumnja, gorjš si ga tebi!« »Ne izve se!« »Hagia Sofia naj varuje tvoje besede in besede tvojega očeta. Epafrodit bo čuval nad teboj!« Ko je Iztok prišel v svoj stan, seje pravkar povrnil; Radovan. Na platneni halji so se sledile kaplje črnega vina. Obstal je pred Iztokom, zgrabil z obema rokama sive lase, oči so se mu vrtele, kakor bi poblaznel. »Iztoče, Iztoče! Vsi volkodlaki naj ga srečajo in raztr-'\ gajo! Morana naj počiva sedem let in mori njega! Iz] njegove pasje čeljusti naj napravijo sršeni gnezdo, j mravlje n^j mu razgrizejo jezik! Iztoče, ali nisem rekel, i da je kravjerepnik! Ali nisem rekel! Najmočnejši hudič,' ki se ga boji sam Upravda, naj mu zadrgne rep okrog vratu in naj ga zadavi! Iztoče, Iztoče!« Radovan seje zamajal in se zvrnil na preprogo ter klel in vzdihoval na ležišču. Iztok je gledal in poslušal. Ni razumel starca. »Očka, koga naj Morana? Kaj ti je? Kdo ti je storil žalost? Povej! Nož imam! Nadenj grem! Samo reci!« »Hotel si nadenj, pa te nisem pustil. Oj, mene be- daka!« Udaril seje po čelu. »Nadenj sem hotel? Kdaj? Nad koga?« »Ali ti nisem rekel, daje malopridnik, daje sentnjav pes. Reci, če nisem rekel?« »Kdo, očka? Ti si bolan!« »Pa kako! Tako vino piti, zastonj, dosita, pa izve člo- vek bridko reč in zboli na smrt. Oj, krvoses!« 4 Iztok je sedel k Radovanu in mu gladil razpaljeno čelo. » Vode mi daj!« Pil je z veliko žejo. Nato seje nekoliko pomiril. »Iztok, kaj sem izvedel, zdajle, ko sem se namenil domov, da bi mirno počil od trpljenja.« »No, povej, Radovane! Zadelo te je zlo!« »Slovene sem dobil, izza Donave, poštene Slovene. In so povedali, da je Tunjuš - tristo besov je v njegovi čapki - požgal Hilbudijev most čez Donavo in se napotil k Antom. Vojsko zakuri, vojsko, veruj mi, Iztok! Da bi mu Jaga-baba izpila oči! Oh, zakaj ga nisi? Bedak jaz, da sem ti branil.« »Očka, ne toži! Nisem ga, a pride čas, ko mi ga dd Perun v roke!« »Kakor kragulja v hipodromu naj ga prehode tvoja strelica! Zato pa morava sedaj hitro domov. Kdo bo vodil mladce?« »Očka, jaz ne morem!« »Ne moreš? Zlo na sina, ki tako odgovarja očetu! Svarun umre, Sloveni ne zmorejo zoper Ante in name- sto gradišča dobiš krtovo gomilo in namesto sestre Lju- bimce ženo garjavega kožarja! Žalost tebi, Iztoče!« g »Svarun ne umre in Rado, sin velmožnega Bojana, starega bojevnika, ve, čemu nosi lok, ve, kako se bori tisti, ki ljubi Svarunovo hčer Perun bo z njim in roje- nice bodo čuvale Ljubinico. Jaz ostanem, očka, in ko se naučim vojske -« »Ti ostaneš in ko se naučiš vojske... Prav... Ostani! Le ostani.. . Jaz pojdem in sporočim Svarunu, kako ga ljubi sin.« Jezen seje obrnil Radovan v belo steno. Od bedenja in vina so mu bile trepalnice težke. Zaklopil je oči in že v polsnu godrnjal nerazumljive kletve na glavo in življe- nje Hunu. - 20. STRAN - NOVI TEDNIK 22. MAJ GOBE Kritično onesnažene gobe v svoji dolgi zgodovini je človek vedno živel v določe- nem ravnovesju z naravo. Vse, kar je porabil za svoje potrebe, se je v kratkem ča- su obnovilo, pa čeprav sta ogenj in voda pomenila vča- sih pravo katastrofo. Tudi kuga, ki je večkrat temelji- to razredčila prebivalstvo, je v glavnem pobrala sla- botne ali pa neumne, ki so se izpostavljali nesreči. S strani človeške presoje, je naravna selekcija kruta, če bi pa presojali kot nepri- stranski opazovalci iz veso- lja, bi morali priznati, da je potrebna. Primeri iz narave nam to nesporno potrjujejo, saj je vsaka degeneriranost obsojena na propad. Skriv- nost življenja je tudi po- stopna prilagoditev na do- ločene življenjske razmere, vendar to se ne more zgoditi kar čez noč. Bo človek pre- živel? Včeraj še lep, zelen gozd, je kar nenadoma postal rjav, čeprav so »strokovnjaki« za- gotavljali varnost. Dimniki pa dan za dnem še kar naprej bruhajo na tone strupov, ki uničujejo vse živo. Med ogroženimi organizmi najde- mo tudi gobe, te stalne spremljevalke človeka na njegovi dolgi razvojni poti. Težko je danes ugibati, k^ so pomenile gobe našim prednikom, zagotovo pa lah- ko trdimo, da imajo ti nena- vadni organizmi v življenju človeka vse večji pomen. Tu ne gre le za neposredno ko- rist in škodo, ki jo imamo od gob, pač pa je najpomemb- nejše ekološko spoznanje, da so gobe nepogrešljive v si- stemu obnavljanja žive nara- ve. Ta sistem pa je danes strahotno ogrožen. Upajmo, da se je zavoženo industriali- ziran svet še pravočasno za- vedel nevarnosti. Navidezno je vse manj gob zaradi pretiranega nabiranja, najbrž pa so vzroki veliko globlji. Vse večje namreč tu- di takih vrst," ki niso užitne ah pa so celo strupene. Za drevje so izrednega pomena vse vrste, ki živijo z njim v simbiozi ali sožitju. Dejan- sko gre za obojestransko ko- rist: drevje sprejema iz pod- gobja minerale, glivam pa daje organske snovi, potreb- ne za rast trosnjakov. Z bo- jaznijo pa se lahko vpraša- mo, kaj se zgodi, če partnerja drug drugemu dovajata stru- pene snovi, sprejete iz oko- lja? Raziskave gob v razvi- tem svetu so pokazale, da je koncentracija nezaželenih kemikalij v gobah znatno večja, kot v samem onesna- ženem okolju. Realni podat- ki največkrat sploh ne smejo v javnost, saj je treba ščititi interese vehkih družb. Boja- zen našega časa ni tohko v tem, da bi ljudje pojedli na- ravno strupene gobe, pač pa da se bodo zastrupiU z užitni- mi vrstami. V letu 1985 je iskalo po- moč v bolnišnicah več nabi- ralcev kukmakov iz okolice Ptuja in Lenarta v Slov. gori- cah. Kot vsa leta poprej so tudi v lanskem letu nabirali dobro poznane vrste gob na njivah in jih vlagali v kis. Gobje pojedine pa se niso povsod srečno končale, saj se je več ljudi hudo zastrupi- lo. To, kar pride in mine, še človek nekako pozabi, dalj- nosežnih posledic zastrup- ljanja z različnimi kemikali- jami pa si sploh ne moremo predstavljati. Vsak gobar, ki gobari na obdelovalni zemlji, bi moral vedeti kdaj in s kakšnimi ke- mikalijami je bila obdelana. Malo je verjetno, da bi danes še kje našli njivo brez različ- nih zaščitnih sredstev in umetnega gnojila. Najpa- metneje je, da se gobam iz površin intenzivne kmetij- sek obdelave enostavno od- povemo. V Mariboru pijejo s pesti- cidi onesnaženo vodo iz vod- njakov, ki so v bližini njiv. Če pomishmo, da se je zbra- na voda v vodnjakih filtrirala skozi debele plasti zemlje pa je komaj še za silo pitna, po- tem nam mora biti jasno, kakšna je koncentracija stru- pov blizu površine, kjer se razpreda micelij gob. Tros- njaki vsebujejo preko 90% vode, ki jo je micelij posrkal iz najbolj onesnažene plasti zemlje. Nekateri strupi za zaščito zelenih rastlin razpadejo prej, preden pospravijo pri- delek. Lahko predvidevamo, da so sveže nabrane gobe iz njiv nevarnejše, vendar lju- dje se zastrupljajo tudi z vlo- ženimi gobami. Pri rastlinah vsi strupi le ne morejo tako zlahka prodreti v notranjost kot pri gobah, s^j so le-te gle- de na način prehranjevanja povsem drugačni organizmi. Bolj so podobne ljudem in živalim, sja se hranijo z or- gansko hrano. Pri tem potre- bujejo vehko vode, ki je po- srkajo direktno iz okolja, z njo pa tudi morebitno ones- naženje. Za vse neugodne spre- membe v okolju je kriv člo- vek, njegova nenasitnost, ne- premišljenost v iskanju ce- nenih rešitev, potratnost in malomarnost za jutrišnji dan. Preveč je egoistov na mestih, kjer se odloča o bo- dočnosti in o zadovoljevanju trenutnih potreb. V razvitem svetu so spoznah, da onesna- ženje sveta grozi vsemu člo- veštvu, pri čemer državne meje niso pomembne. Spre- jemajo stroge zakone, po ka- terih ne rnore obratovati no- bena tovarna, ki bi kakorkoh onesnaževala vodo in zrak. Izgradnja novih jedrskih elektrarn je padla na mini- mum, prednost pa ima teh- nologija, ki porabi manj energije na enoto proizvoda. O naših možnostih in tehno- logiji ni vredno zgubljati be- sed, potrebno pa je vsaj po- svariti ljudi, kgj jih najbolj ogroža. Zaradi onesnaženega zra- ka, dežja in zemlje, postajego vse bolj nevarne tudi gobe. Tega gobarji enostavno no- čemo verjeti, saj bi se le s težavo odpovedali tem čudo- vitim gozdnim plodovom. Vse pa kaže, da bomo morah temeljito zmanjšati količino prosto nabranih gob, name- njenih za uživanje. Konec koncev je zdravje pomemb- nejše od nabiralskih in ga stronomskih užitkov. Skrb- no bomo tudi izbirali rastiš- ča gob, ki naj bodo karseda daleč proč od vseh onesnaže- valcev. Pametno bo tudi po- slušati vesti, kdaj in kje je razneslo kakšen atomski re- aktor ali kakšno kemično to- varno. Izogibali se bomo močno prometnih cest, saj pri nas ne bo prišel v upora- bo nelogično dražji bencin brez svinca. Popolnoma izognili pa se bomo njivam intenzivne kmetijske obde- lave, kjer nas direktno kimi- jo s kemikalijami. Preostane pa nam še ena možnost, da se vsi složno s skrajnimi močmi pričnemo boriti za čistejše okolje. To je tudi naša dolžnost, da zapu- stimo otrokom tak svet, na katerem bo možno živeti! A. POLER Lestvici Radia Ceije Zabavne meiodije: 1. ŽELJO MOJA - DORIS DRAGOVIČ 2. ADESSO TU - EROS RAMAZZOTI 3. IMAMO SE FAJN - GU GU 4. ABSOLUTE BEGINNERS - DAVID BOVVIE 5. ANA MARIE - ČUDEŽNA POLJA 6. BROTHER LUI - MODERN TALKING 7. CALLING AMERIKA - ELECTRIC LIGHT ORCHESTRA 8. NE LAŽI - BOŽIDAR VVOLFAND 9. HOKEY COKEY - BLACK LACE 10. NEMOJ DA IDEŠ MOJOM ULICOM - RIBLJA ČORBA Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Ceije vsalto soboto ob 17.15 uri. DomaČe meiodije: 1. PRI NAŠI MAMI - DOVŽAN ' 2. PRIJATELJI - TRIM 3. NAŠ STARI ATA - SLOVENIJA 4. VZEMI SI ČAS - FANTJE Z VSEH VETROV 5. GREMO V PLANINE - HMEUARSKI INSTRUMENTALNI KVINTET 6. PRELEP JE VSAK NOVI DAN - CEUSKI INSTRUMENTALNI KVINTET 7. SPOMIN NA DOM - ZEME 8. MNOGO LEPIH STVARI - SLAK 9. JAKA, LOJTRO BRŽ - RŽ 10. BELI CVET-MIHELIČ Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Ceije vsalc ponedeijeit ob 17.15 uri. ZDRAVILNE RASTLINE Ogniič Ognjič (Calendula oftlcinalis L.) je splošno znana vrtna rast- lina z velikimi, oranžno barvnimi cvetnimi koški. Doma je v Sredozemlju. Rod ognjičev spada med košarice in obsega 15 do 20 vrst ter je razširjen na Kanarskih otokih, v Sredozemlju in od srednje Evrope do Perzije. Imamo ga lahko za značilen element sredozemske flore. Zanimivo je ime calendula in sicer izvira iz besede calendae. Z njo so stari Rimljani označevali prvi dan v mesecu, ko so plače- vah deocu-ne obroke. Iz te besede.se je razvilo tudi ime Calenda- rium - koledar. 2^1o trdoživi ognjiči pa cveto skoraj vse dni koledarja. Kot zdravilno rasthno gojijo ognjič od 12 stoletja dalje. V nemško govorečih deželah so mladenke osv^ale moška srca lahkotno in ljubko s tem, da so sejale okoh svojega domovanja te žareče cvetke. Pri ognjiču nabiramo cvetove in liste zjutraj, še preden se oranžni cvetni koški odpro. Uporabljamo jih lahko sveže ali pa jih posušimo na senčnem, zračnem krcOu. Ognjičevi cvetovi vsebujejo eterično olje, grenčino calendulin, saponine, carotin, hcopin, xantofile, heterozidne barve, jabolčno in sahcilno kislino, maščobe, gume, smole, beljakovine, fltosterol ter razne rudninske soh. Ognjič uporabljamo tako zunanje kot notranje, kot blagi anti- biotik. Za zunanjo uporabo pripravljamo čaj iz 10 g cvetov na skodehco vode ah pa tinkturo, tako da namočimo 20 g cvetov na 100 g 70% alkohola. Pripravimo si lahko tudi zdravilno mast, tako da dobro pomešamo 10 g ognjičeve tinkture s 20 g lanolina, vazehna in cinkovega oksida. S temi pripravki lahko zdravimo obolelo kožo in ker pospešuje celjenje tkiva je torej zdravilo zoper rane,. zmečkanine, ozebline, opekline, proti ekcemom, krastavosti, čirom, turom, otrdlinam, bradavicam in aknam. Za kopeh nečiste in obolele kože si lahko pripravimo mešanico iz ognjičevih cvetov, orehovih listov, hrastove skorje, lipovih cve- tov in materine dušice. 300 g te mešanice poparimo s petimi litri vrele vode. pustimo ohladiti in dodamo v kopel. Za notranjo uporabo si pripravimo čaj iz ognjičevih cvetov in hstov, eno zvrhano žličko poparimo s skodelico vrele vode in pustimo, da se ohladi. Takšen čaj učinkuje kot poživilo in proti krčem, in olajša astmatični napad, razbijanje srca, pospešuje izločarxje žolča ter ima tudi diuretični učinek. Čisti kri in je dragoceno sredstvo proti infekcijskim boleznim, ker pospešuje znojer\je. Ljudsko zdravilstvo pa uporablja blagodejno delova- nje ognjičevega čaja kot zdravilo pri očesnih boleznih in kot sredstvo proti bolečinam v trebuhu, ki jih spremlja nezadržno bruhanje. Zelo zanimivo je delovanje ogniča pri tako imenova- nih »ženskih težavah«, ko se bližajo menopavzi, ker uravnava mesečno perilo, oziroma obnovi redni ciklus, če je izven narav- nega reda. Tudi bolečine se zmanjšajo in uredi se čezmerno krvavenje. V lekarni vam lahko naredijo mešanico iz enakih lelov ognjičevih cvetov, rmana, mehse, baldrijanovih koreninic n srčne moči. Žlico mešanice poparimo s pol litra vrele vode, ustimo da se ohladi, nato precedimo in pijemo večkrat na dan ■o skodehco aromatičnega č^a. Lahko zasladimo le z žličko redu. BORIS JAGODIC RECEPT TEDNA Omietna potica s svinino Potrebujemo: šest slanih omlet brez sladkorja, četrt kg drobno zrezane prekajene svinine, četrt kg kisle sme- tane, tri žlice drobtin, dve jejci. Drobno zrezano svinino, drobtine in jajci ter smetano zmešamo v nadev. V kožico polagamo izmenoma omlete in nadev, kot pri orehovi potici, zadnja plast je omleta, premažemo jo s kislo smetano in zap>ečemo v pečici. Zape- čeno potico zvrnemo na krožnik, razrežemo, stisnemo zopet skupaj in ponudimo s solato. Namesto prekajenega mesa lahko porabimo ostanke pečenke, zmlete in prepra- žene s čebulo in peteršiljem in z majaronom. MLADINSKA KNJIGA TOZD KNJIGARNE IN PAPIRNICE LJUBLJANA Poslovna enota Celje Stanetova 3 Objavlja prosta dela in naloge: Administrativni referent pogoji za zasedbo: - administrativna šola (V. stopnja) - 2 leti delovnih izkušenj , Dela in naloge bomo sklenili za nedoločen čas s 3- mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev najkasneje v 8 dneh od objave v časopisu, na naslov: MLADINSKA KNJIGA, DSSS Splošno-kadrovski sek- tor, Ljubljana, Parmova 33. O izbiri kandidata bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh od dneva sklepa komisije za delovna razmerja. RADIO CEUE ČETRTEK, 22. 5.: 8.00 Poročila, 8.10 Posnetek ustnega časopisa NT in RC v Šmartnem ob Paki, 9.00 Druga poro- čila, 9.30 Obvestila, 9.40 Srečanje z leti, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in poz- dravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo: O varovanju družbene lastnine, 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 23. 5.: 8.00 Poročila, 8.10 Petkov mozaik, 9.00 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Žveplometer, ^10.00 Zak- ljuček sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 24. 5.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski kotiček, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Filmski sprehodi 10.30 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila, in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. NEDELJA, 25. 5.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila, 10.3C Kekčevi prijatelji, 10.45 Na 78 obratih, 11.00 Žveplometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12.10 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestitke in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda PONEDELJEK, 26. 5.: 8.00 Poročila, 8.10 Športno dopoldne, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, lO.OO Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 zakladnice zborovske glasbe 16.30 Reportaža, 17.00 Kronika. 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.O0 Zaključek sporeda. TOREK, 27. 5.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila^ 10.00 Zaključek sporeda 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz krajevnih skupnosti, 18.00 Zaključek sporeda. SREDA, 28. 5.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, 9.O0 Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar priredite, lO.Oj Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronika' 17.15 Glasbene vzporednice, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek sporeda. 24. STRAN - NOVI TEDNIK 22. MAJ Silvo Antloga med tekmovanjem pri iskanju sledi. Zmaga domačih Icinoiogov Tretje letošnje republiško tekmovanje športnih psov z vodniki je minulo soboto pripravilo Kinološko dru- štvo Žalec na poligonu na Ložnici pri Žalcu. Čeprav je bilo skoraj ves dan slabo vreme, si je prire- ditev ogledalo okoli 300 gle- dalcev, organizatorjem pa gre vse priznanje, da so tek- movanje izpeljali tako vzor- no. Nastopilo je 27 športnih psov z vodniki iz devetih slo- venskih kinoloških društet. Največ uspeha sta imela čl^- na KD Žalec Silvo Antloga in Karli Korber, ki sta s svo- jima štirinožcema zmagala vsak v svoji skupini. Tekmo- vali so v poslušnosti, slede- nju, napadu in obrambi. V A skupini je zmagal član KD Žalec Silvo Antloga s psom Tarzanom, v drugi. B skupini pa klubski tovariš Karli Korber s psom Dingom. Silvo Antologa: »Vesel sem, da sem pred domačim občinstvom zmagal in si pri- boril lep pokal. Škoda je, da je bilo slabo vreme, saj bi ta- ko bilo več obiskovalcev.« Karli Korber: »Da bom zmagal se nisem nadejal. To je moja letošnja že druga zmaga in potrudil se bom, (]| bom na naslednjih dveh tefe movanjih jeseni dobtd uvrščen. i Tekst in foto: T. TAVČAR Karli Korber s psom Tarzanom med tekmovanjem v poslušnosti pri preskakovanju ovir. Bodice Kar se kuha v glavah naših gospodar- stvenikov je večinoma - neužitno. Le kaj toliko razpravljamo o srednje- evropskem času, ko pa moraš samo pogledati cene - pa že veš koliko je ura. Kdor drugim jamo koplje, je sam svoje sreče kovač... Potresi so omajali stabilnost našega go- spodarstva, in celo stabilizacija ni sta- bilna. Zlat iubilej Marile in Leopolda Tratnik v Strmcu pri Vojniku sta pred ča- som slavila petdeset let skupnega življenja Marija in Leopold Tratnik. Leta, ki sta jih preživela skupaj, so bila večkrat polna težav in odreka- nja, vendar pa sta vselej premagala težave in verjetno je pri tem največ- krat pomagala Leopoldova dobra volja. Bil je namreč muzikamt in s harmo- niko je razveseljeval mlado in staro na 298 ohcetih, veselicah in prireditvah. S tem je tudi precej zaslužil, k^r je štiri- članski družini prišlo še kako prav. Marija in Leopold sta se poznala že v otroških letih, saj sta bila doma iz iste vasi. Marija je bila hči matere samo- hranilke, ko pa je zrasla, se je izučila šiviljstva. Leopold pa je bil prvoroje- nec številne družine s srednje velike hribovske kmetije. Živeli so skromno, svojih staršev pa se spominja pred- vsem po tem, da so otrokom vedno govorili, naj bodo pošteni in delavni. Leopold je Mariji že v otroških letih obljubil, da jo bo poročil, vendar ne prej, dokler ne bo imel svoje hiše. Pre- den je šel k vojakom, je kupil zemljo, ko se je vrnil, pa je začel graditi hišo in z Marijo sta se lahko poročila. Ni bilo lahko, saj sta začela tako rekoč iz nič, nato je prišla še vojna in Marija je bila večinoma sama z otrokoma. Leopold pa je bil medtem nekaj časa v Tomši- čevi brigadi. Po končani vojni se je zanju začelo mirnejše življenje, v zad- njih letih pa sta si uredila skromno bivališče poleg domačega vinograda doma pa gospodari hčerka Gelica z družino, pa tudi sin Ivan se ni odselil daleč. TC IZPRED PULTA Navadna polivinilasta vrečka kupca ob nakupu sta- ne 30 dinarjev, pa je v današ- njih časih videti zlasti v sa- mopostrežnih trgovinah varčne gospodinje, ki prine- sejo vrečko ah dve s sabo. Nekateri iznajdljivi trgovci: so ob blagajnah kupcem pre- pustili odvečno in manjšo kartonsko embalažo, v kate- ro je tudi mogoče čisto pri- merno zložiti nakupljene stvari in jih odnesti domov, če blizu stanuješ, ah pa vs^ v avto, če je mogoče z njim priti do trgovine. Bolj nerodno pa je v sre- dišču Celja, še zlasti, če imaš večji nakupovalni dan, na primer po plači; v večini in tudi v Teku imajo le manjše vrečke, večje zavitke daš lah- ko le pod pazduho. Imajo pa to dobro »urejeno«, da si lah- ko v pritličju kupiš potoval- no ali nakupovalno torbo in potem vanjo zložiš vse svoje pakete, sicer skrbno zavite in povite. Res je, da zapraviš več, kot si nameraval, ampak ženi lahko pokloniš za na- slednji 8. marec nakupoval- no torbo. Še bolj nerodno je v Mavri- ci, kjer ti lahko ponudijo le manjše papirnate vrečke, ki več kot dva Beltona, eno sve- čo in pet zamaškov ne drži. Možnosti imaš dve: da kupiš toliko, kot drži papirnata vrečka, ali pa da s sabo na nakupovanje vzameš na- hrbtnik. Skratka, problematična je embalaža za nakupljeno bla- go, čeprav doživi kupec tudi takšen šok, da mu vsaj ob večjem nakupu trgovska hi- ša celo podari kdaj kakšno vrečko. Takšne vrste čude- žev doživiš kot kupec v glav- nem le v redkih butičnih prodajalnah (Utok), pa v pro- dajalnah s čevlji. MITJA UMNIK Čudežnilci so pregnali sivino Dež je grozil v soboto dopoldan, a Čudežnih polj ni pregnal. Nasprotno: Čudežniki so pregnali čemerno sivino turobnega dne in spravili v dobro razpoloženje nekaj stoglavo množico radovednežev, ki sojo pred Tkanino zaustavih zvoki Ane Marie, Barbare in drugih melodij, ki znajo tako prijetno lesti v uho. Otroci in starši pa celo njihovi dedki in babice, smo Čudežna polja že zdavnaj vzeU za svoje. Tudi zato ker se znajo med svojimi nastopi tako prikupno zaplesti v pogovor s svojimi poslušalci, ker imajo kopico zabavnih domislic, in ker so sploh imenitni. Obilo zadovoljnih obrazov, ki so se razhajali po sobotnem koncertu, ki ga je pripravila Tkanina je že potrdilo, da je tako. Je potem čudno, če so novo ploščo Čudežnih polj v nekaterih mestih že razprodali? FRANČEK FRAKEU- - Mejduš, Eifika, le kje bi našli predilnico, da bi tale klopčič razvozlala? (Novi tednik, 8. julija 1970)