Svetovalec za naše kmete
Pomen oranja pred zimo
Vprašamo se, kaj je bistvo oianja zemlje? To je oddelitev zgomjega sloja zemlje — brazde od spodnjega in v drobitvi same brazde. Z oranjem zagrnemo tudi ves plevel in tako odstranimo vse škodljivce, ki pred-vsem kot potrošniki rastlinske hra-ne predstavljajo veliko oviro za do-ber razvoj posevkov. Kar poglejmo, kakšen je močno zaplevljeni pose-vek! Prav tako pa zagrnemo z ora-njem tudi veliko število glivičastih. škodljivcev, ki v posebni, proti mra-zu zelo odporni razplodni obliki za-ostanejo na njivi na odpadlem, na-pol že preperelem listju in drugih delih predsadeža. S tem, da te rast-linske zaostanke zagrnemo, smo v veliki meri odvrnili nevarnost glivi-častih škodljivcev. To pa je končno i edini načdn, da na večji površini za-t denemo zajedavca zares v živo. Ela-' zen tega preostali rastlinski deli le podorani hitro strohne in po razsta-, vitvi iz zelo komplicirano sestavlje-i nih živih snovi v enostavne spojine, ponovno služijo za postanek in rast nove, v bodočem letu sajene kulture. Z že omenjeno oddelitvijo in dro-bitvijo brazde, se občutno izpreraene tudi njena fizikalna svojstva, a]i sposobnost zemlje, da zadrži v sebi
zrak, vodo in toploto. Količina zraka je predvsem važna za težke, glina-ste zemlje. Take zemlje so mrzle, spomladi se dolgo ne ogrejejo in po-sebno občutljivo seme, kakor koruza ne sme nikdar predčasno vanjo. Zemlje, v katerih je dosti zraka, se hitreje segrejejo ter omogočajo po-sevkom dober in pospešen razvoj korenske mreže. Močno razvita ko-renska mreža je prvi predpcgoj za dobro rast in posredno tudi za vi-soki pridelek. Z oranjem pa se ne izpremene samo fizikalna, temveč tudi kemijska in biološka svojs<va zemlje. Znano je, da se minernlna (rudninska) hrana nalaga v zemlji v obliki raznih kemičnih sestavin, od teh so posevku koristne le one se-stavine, ki so lahko topljive. Ravno tako je v zemlji milijarde majhnih, s prosttm očesom nevidnih bitig, bakterij, ki. dajejo zemlji s svojim življenjskiin delovanjem šele ona biološka svojsirva, ki so Itoristna rastlinam. Lahko si torej predstav-ljamo, v kako veliki meri je odvison razvoj bodoče rastlme od čim ugod-nejših kemičnih in bioloških svojstev zemlje!
Prav fizikalna svojstva pa so v prvi VTsti' ona, ki posredno močno uplivajo tudi na ugod.no stanje k&-mičnih in bioloških svojistev zemije.
Zrak, ki je v veli'ko večji meri v preorani zemlji, je tako na eni stra-ni s svojimi sestavnimi deli kisikom in ogljikovirn dvokisom, v kemič-nem pogledu ona snov, ki razstavlja komplicirano zgrajene kemične spo-jine v enostavne, rastlinam lahko dostopne snovi. Na drugi strani tudi večja količina zraka v zemlji šele omogoča koristnim bakterijam ugcd-nejše in boljše življenjske pogoje, kar se prav tako značilno odraža v njihovem močnejšem življenjskem delovanju, a posredno v večji koli-čini rastlinam lahko pristopne mine-ralne hrane. Od predsadežev pr?o-stala organska snov, odnosno zaoia-ni hlevski gnoj v takih na bakteri-jah in zraku bogatih zemljiščih tvdi kaj hitro strohni in razpade, da lah-ko služi rastlinam za hrano.
Zemljo lahko orjemo do maniše ali večje globine. Pred zitno pa mo-ramo zemljo preorati za jare žita-rice in koruzo do globine 24 cm, a za druge okopavine tudi globlje. S tem oranjem spremenkmo sam polo-žaj zemlje Ln prenesemo na površino spodnji, od pravkar gojene rastline navadno slabo ali pa celo neizčrpani sloj zemlje. Pomnimo pa, da ne sme-mo na nekultiviranih zemljah nikdar hk^ati, z enim samim oranjem moe-no spremeniti položaj zemlje. Spod-nja plast takšnih zemlja namreč ni tako bogata na že omenjetiiLh bakte-rijah in posebno še, če je vreme v
času oranja lepo, ubijajo sončni žarki te majhne rastlinice, naše velike do-brotnike, kajti taikozvam ultravio-letni žarki sončnega spektra so zanje smrtonosni. Globoko bomo orali (to velja posebej za rigolanje!) torej le postopoma.
Predno bomo pred zimo zemljo globoko preorali, jo bomo po potrebi pognojili. Pri tem delu nam naj bo pravilo: raztrešeni gnoj mora čim-prej in dokler je še zemlja topla, plitko zaorati. Globoko oranje opra-vimo po tem 2—3 tedne pozneje. Z globokim orai?jem ne smemo nikoli hlevskega gnoja podorati, ker pride sicer v globoke plasti zemlje, kjer se ne razkroji pravilno, zaradi sla-bega dostopa zraka. Kisle zemlje, to so one, ki nimajo dovolj apna. dalje zamočvirjena zemljišča, pa tudi one zemlje, na katerih smo gojili rastli-ne, ki v velikih količinah odvzemajo toda le v onem delu, kadar po plo-doredu ne gnojimb s hlev ' Ln gno-jem ali pa že v zemlji apno (lucerna. rdeča detelja. konoplja) bomo seveda pognojili z apnom, jeseni s super-fosfatom. Tudi apno moramo s Drvo brazdo plitko zaorati.
Velika prednost globokega orarja pred zimo je tudi v tem, da zemlja v rahlem stanju globokeje pozimi zamrzne. Že samo zmrznjenje vlažne zemlje (ler' ima večjo prostomiro kot voda), deluje zelo ugodno na njena fizikalna svojstva.
Uspeh oranja je največ odvisen od trenotnega stanja zemlje ob času oranja. Ce je zemlja zbita in suha, je sila, ki veže njene najmanjše del-ce med seboj (kohezija) izredno ve-lika. Oranje take zemlje je brezmi-selno, ker se oranje ne drobi, a tudi naporno za žival in orača. Zelo vlaž-na zemlja je prav tako neprimerna za oranje, kajti sila, s katero se naj-manjši delci zemlje vevejo na plug, posebno še na ralo in odgrinjalo (adhezija) je zelo velika. Sonce in veter lahko vlažno oranje tako osu-še, da so brazde kot opeka trde, kar otežuje pripravo zemlje za spamladi, Zato orjemo le v času, V je ena ko druga od omenjenih sdl najmanjša. Sedaj nam bo tudi raz im.jivo, zakaj se tako često poudarja pravilen čas oranja. Ob nepravem času pr°orano zemljo za več let pokvarirao. Pravilo nam bo tudi, da za vse jare posevke zemljo vselej pred zimo globoko preorjemo. Na pomlad ^ jo pred setvijo branamo, če ni preveč i-plevljerva, a po potrebi jo tudi valja-mo. če je prerahlo. Priporočilo za ta postopek je v tem, da je orrnje, po-sebno težke glinaste zemlje, spomladi dolgo časa onemogočeno zaradi pre-velike mokrote. Spomladansko ora-nje povzroča tudi veliko izgubo vla-ge, ki je za kalitev neobhodno po-trebna in ki v suhi nedeževni po-mladi prav lahko celo onemogoži dober razvoj posevka.