2S3. ite*. Iifcaje razen ncdsij (n presekov v s e k dan ob 10. uri dopoldne. Uredništvo ie v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1 '50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2'—. Pii večjem naročilu popust. Pavšalni franico v državi SHS. V Uubllani, « torek 21. decembra 1920. Posamezna Stav. 1 krono. Leto IV. -i. J 5'5^- vk> T- di©ill@ ju^oflov. soellalno - demokratične stranke. Telefonska it. 312. Naročnina: Po poSti ali z dostavljanjem na dom za celo ieto K 240, za pol leta H 120, za četrt ieto K 60, za mcsec K 20. Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino iu Amerika K 360. Reklamacijo za list so poštnine proste. OpravniStvo |e r Ljubljani Frančiškanska ulica št.6^I.( Učiteljska tiskarna. Sestavljanje vlade. PfCtič in Pašič? — Poslovnik se izoremenr. Jugoslovanska buržoaziia _ in predvsem tiste rsiene stranke ki so doslei vladale nad ljudstvom, so do-s'als tekom zadniih dveh let svoiih samovoljnost' nrecei obiestne. To smo opažali v načinu njihovega turškemu paševaniu podobnega vladanja vse do danes. Volitve so nam te stranke nekako milostno nak'onile. odroma sn lih razpisale le ker so se nočutile cred voino psihozo mas že , dovoli zavarovane in tim te šlo Ic še za prvenstvo te ali one kanitalistiene skunine. Toda volitve so iih razočarale Sedai iih muči skrb. kako bo z niihovo oblastjo, kako z njihovo ustavo kako z monarhijo. Vesničeva vladn ie nreskrbela ustavni načrt, v katerem ie bila že kar prepričana, da bo obvelial. Ko na ie začutila izid volitev ie brž izdelala poslovnik, ki naj bi konstituanti onemogočil svobodno sklenanie o ustavi. Velika jjre-drzrost vladaioče buržoaziie ie da ie sploh poizkušala konstituanti nekaj vsiliti kar se s suverenostjo kon-stituante nikakor ne sklada. Tudi to ie naš »unieum«. Nenriicten ie ooiožai doslei v!a-da,ioče buržoazne skupine. Na marsi-kai bo treba pozabiti če nat ne rabi sila .. Boii se čeprav ima večino da bi se niena reakcionarnost ne mogla v zadostni meri uveliavliati v ustavi. Zato ie ženosJ-jvnikii. samemu predpisala za spreierie ustavnih točk navadno parlamentarno večino me-sto kvalificirane dvetretiinske večine kakor ie sklenilo tudi Narodno Vbeče SHS in kakor ie povsod drugod — vsai kolikor ie nam znano nravilo kakor tudi ta »navada« da poslanci orisežeio šele na že gojovo ustavo! Vlada na ie hotela s poslovnikom kratiti poslancem tudi važno Darlamentarno pravico interpelacij in razprav Biie se boi za suverenost konstituante in za obliko notranje ureditve države. V ta boi ie buržoaziia poslala prebrisanca Pašiča. On nai preštudira vse niene šanse 5e so vočisrled »nejasnosti« ooložaia še tako zanesljive da ne bi bilo treba računati eventualno tudi z nasiliem in razpustom konstituante. Pašič se ie svote naloge takon lotil. Rekognoscira. če se da sestaviti vlada, ki bo imela v močnem parlamentarnem bloku svojo oooro. Naivečia soodtika -niecfoveni u izvidu ie. trenotno še ona velika razlika meščanskih strank o notranji ureditvi države. Kakor pa vse kaže. ga nieeovi dosedanji napori niso nrav zelo zadovotiili in križ ima celo s svoio lastno radikalno stranko. Vsled tesra oa še ni odienial. Našel ie doslei dve možnosti: da se sestav? vlada Iz radikalcev demokratov, muslimanov in zemlio-radnikov. Zadnii so oa vstoo v vlado zaenkrat še odklonili, sklenili oa so da bodo v konstituanti sodelovali s to vlado da se omogoči spreiem ustave. Ker muslimanom boli orna Protičev načrt ustave, ie prav ver-ietno da pride zopet Protičeva ustava v ospredje. Pašič sam ie izjavil regentu da smatra za primerno da se sestava vlade Poveri Stoianu Proti-ču. — Druca ali mani verjetna kom-binaciia pa ie da bi v slučaiu sporazuma z Radičevci Pašič sam poizkušal sestaviti vlado iz radikalcev Radičevcev zemlioradnikov. muslimanov. Narodnega in Jugoslovanskega kluba. Taka vlada bi vsekakor bila zelo močna in bi onoziciio tvorih demokrati komunisti sociialrrl demokrati in srbski reoublikanci. Ker se večina strank strinia s tem da se sedanii poslovnik odkloni ter da nai svoi poslovnik kot suverena inštartca izdela konštituanta sama, ie moral radikalski in demokratski klub zaradi rešitve krize popustiti v toliko da ie priznal, da ie treba poslovnik primerno izoreme-niti. Na današnii seti konstituante bo podano poročilo verifikacijskega odseka. jutri oa bi se mode vršiti volitve predsednika konstituante treh nodnredse.dnikov in devetih kve-storiev. Nato nameravajo voliti odsek za poslovnik, na kar bi se izvršilo konstituiranje seie oa bi se od-godile do 10. ianuaria 1921. (Telegrami na drugi strani!) Doba štrajkov. Zima zahteva od človeka velike izdatke. Treba ie močneiše in izdat-neiše hrane, treba ie obleke, treba ie primernega obuvala in zadostnega kuriva. Vse te postoianke izdatno nomnožu.jejo proračune konsumen-tov. med temi seveda delavskih kon-znmentov v prvi vrsti. Vseh teh stvari katere človek ravno v zimi potrebuje v izdatnejši meri kakor no leti. pa danes v vojni izmozgana Evropa nima. oziroma če ima kai in kolikor ima. ie to silno drago. Zato ni čudo. če delavstvo ne samo pri nas ampak po celi Evropi vpije po zvišanju svoiih olač. da more kriti vsa! najnujnejše potrebe. Ker se pa delodajalci braniio ugoditi delavskim zahtevam, zato smo stopili v dobo štraikov. Temu razooloženiu se pridružuje še politična agitacija, ki zasleduje seveda vse druge cilje, kakor ie to bil n. or. slučai na Češkem. Predno se odloči ta ali ona organizacija za štraik torei za skrajno sredstvo, ie treba dobro premisliti, če so razmere take. da dopuščaio uoame na ugoden izid. Drugače ie vsak štraik brezupen korak, brez pravega namena jn cilia. Naiugodneiša doba za štraike ie doba visoke konninkture. Če so fa-bnke polno zaposlene da imaio naročil že za eno ali dve leti napre-i če pedietnik delavce ne odpušča, ampak išče takrat ima podjetnik zlate čase in kalkulira z velikimi dobički. Takrat ie za delavce nrav! moment in ugoden trenotek. da lahko z upanjem na uspeh začno mezdna gibanja ker podjetnik raie privoli v izpolnitev pametnih zahtev, kakor pa da pride sam ob ves dobiček, katerega bi mu utegnila odiesti konkurenca. Kadar oa delo zastaia. kadar se delavstvo odpušča iz fabrik. kadar cene blagu zaradi obilice zalog v maeacinih oadaio takrat ie pa štraik brezumen ker se na ta način igra samo podjetnikom v roke. Res ie. da ie taka doba za delavstvo huda. ampak še huiša ie lakota na cesti. Ker izgleda da se tudi pri nas začenia neka doba štraikov. zato smo smatrali za svoio dolžnost, da naše organizacije na to važno točko opozorimo. Odprto pitmo železničarskemu ta niku Petriču in njegovim pomagačem pri obrekovanju. Za suvereno konstituanto — proti poslovniku. Izjava sodruga Izmed mnogih iziav. ki so iih oo-duli načelniki klubov v konstituanti. ie naiholie učinkovala iziava. ki io ie oodal v imenu socialističnega khiba sodrug Etbin Kristan. Nagla-šal ie s krepkim oovdarkom stališče socialističnega kluba k vprašanju poslovnika in suverenosti konstituante ter izvolitve verifikacliskega odbora. Izvajal ie ob napeti pozornosti zbornice: »Socialistični klub se ie udeležil volitve verifikacijskega odbora, ker ie mnenja, da se mora skupščina konstituirati s poslovnikom ali brez poslovnika. zato da pač more delati. Toda gospoda, to nikakor ne pomeni, da smo morehiti mi nrfnravlieni ta nosiovnik priznati amnak ga odločno odkianiamo! Da ne bo o tem ni-kakepa dvoma TziavlJain tukaj da so-eiarsti tega poslovnika ne priznavamo. (Odobravanje pri socialistih) Ta poslovnik predvsem delo skupščine boli ovira nego bi ga podpiral. Poslovnik priznava vladi pravice, ki se ne moreio nikakor priznati pobeni vladi ker moreio te pravice priznavati le skupščini sami. Vladi se daje n. pr. pravica, da zahteva, da se prekine diskusiia. kadar ie niei milo in drago. Ona se postavlja nad skupščino: toda razun naroda ne more biti nobenega faktorja k| br stal nad {Odobravanj1 Etbina Kristana. Ta poslovnik obsega določbe, ki so v nasnrotiu z naiorimitivneišimi poimi o poslanski imuniteti. Tako n. pr. se moreio poslanci metati iz zbornice z brahiialno silo! To nas spomini krasnih časov nekdanie av-stroogrske monarhije. Ta poslovnik določa dalje prisego. ki oreiudlcJra oreoričaniu narodnih poslancev, če posoodie misliio. da ie to dobro, pa mislimo mi da to ni dobro, ker sq poslanci odgovorni svoii vesti in narodu. (Odobravanie Dri socialistih.) Predvsem oa gre z,a Uv da ne moremo priznavat« nobenega noslovnika. ki ie skupščini oktroiran. tUgovori uri radikalcih ki demokratih). Ako nstavotvorna skupščina ni suverena, ootem soloh ni ustavotvor-na. Kaiti mnenia smo. da ustavo-tvorna skupščina ne more izdelatr svobodne ustave, če ni suverena. (Odobravanie pri socialistih.) To ie dovoli razloga da odkianiamo ta poslovnik in zahtevamo za skupščino nrložnost da si napravi tak nosiovnik. kakoršneea hoče sama in kakršnega ii ie treba.« S to izjavo ie naš klub preciziral svoje stališče k vorašaniu poslovnika in kar ie vsega ž niim v zvezi. To svoie stališče bo klub zagovarjal energično, vztrajno in učinkovito. Železničarski taimk Petrič ie napadel mene in vse funkciionarie naše stranke posebno pa otie v Mariboru na neCuvcn način in to v ‘lavnem lokalu. On ie trdil.1 da služiio reprezentanti naše stranke policiji kot ovaduhi, da delaio s ooliciio skupaj in da se godi to zlasti 7 moio vedno-stk) in volio. Isto ie trdil pred kratkim — ravnotako iavno neki Spa-nner iz delavnice iužne železnice Kakor mi ie z gotovostjo znano ie v Mariboru cela četa takih obrekovalcev pridno na delu. Ker ori tem ne g.-e za mene. ampak za stranko in načela ki iih zastooa. ie potrebno, da na to iavno odgovorim. Prosim naše zaupnike da si ta odeovor ore-čitaio in poiasniio dejanski položaj tudi tistim sodrugom ki stoie pod niihovim vpiivom. na žal ne čitaio redno časooisia in podlegajo zato tem lažie takim podlim boinim metodam. Cesto sem razmišljal o tem. ali ne bi kazalo odgovoriti enkrat obrekovalcem ored sodiščem. To misel pa sem dosedai opuščal ker nimam rad s sodtiiio opraviti in ker vem. da se kriieio obrekovalci te sorte pred sodniio navadno tako da vse iunaško utaiiio Končno tudi ne gre 7a jo. da bi bil kdo kaznovan ampak zato da se dobi prilika da se taka obrekovanja pobiie. To se na da tudi drugače napraviti Obrekovanja Petriča in niegovib pomagačev pri obrekovanju se opi-raio na dve konkretni deistvi. Med volilnim boiem ie dal ooli-ciiski komisar Senekovič s svojimi policisti vdreti na eno zaunno zboro-v vanie komunistov. Včeraj v četrtek oa ie prepovedal noliciiski komi-sar zborovanje želp7,uičartev skuni-t.e 1 glavnesra kolodvora ki v?;i ie naznanil Nacliticall no nalogu Petričevem ori policiiskem komisarilatu. Trdi se da se »e zgodilo oboie glasom iziave policistov samih po nalogu naših zajmnikov in tnka?-šnieea sekretariiata. Sekretariiat, v Mariboru sem vodil v tem času iaz. Kdor ie čital na*e lokalno mariborsko časopisje, ie lahko dobil že iz te^a sliko v kakšrrh odnošaiih smo stali s Doliciiskim komisarjem Senekovičem. Mi bi ne imeli ž niim nairaiše ničesar opraviti. Jaz sem bil osebno ves čas odkar sg mudim v Maribo ni le enkrat na policijskem konncn-r-iatu. To ie bilo ob 9. zvečer tistega dne. ko ie razbiial mob šioe in izložbe po mariborskih ulicah. Ta obisk n' bil ravno tako prisrčen da bi mi mogel zagotoviti posebne simpatije gospoda Senekoviča Morda ie stopilo »o moiera obisku voiaštvo nekoliko bitrele v akciio. kakor bi bilo sicer in drug[ dan smo že čutili posledice energične intervencije ki io ie zanočela naša stranka v Belgradu. Kakor neradi Da imamo tudi s Senekovičem kai opraviti. — ni vedno od nas odvisno ali smo ori volii ž niim govoriti Mislimo, da ie to tudi ori eosoodih obrekovalcih tako. Naši zauuniki so bili na oba kritična dneva res. ori policiiskem ko-misariu a ne da bi komisarja orosili, nai komunistična zborovanja orehove. ampak zato ker so bili k ni emu poklicani. Prvič na podlagi ovadbe, da se ie čez opoldansko oavzo v naš se-kretariiat ulomilo . ker so se takrat komunisti povsod okrog bahali da bodo sekretariiat s silo zasedli — ie snravliala ooliciia vlom s tem v zve-r 7,o in ie bila tudi mnenia. da se do-svetuieio na zaiioniškem zboru o na-dalinih nasilnih korakih Drotl našemu sekretariiatu Naši zaupniki so podali svo>'e pndatke o vlomu in so izjavili da vlom oo njihovem mne-niu ni političnega značaja. VkKub temu ie prišla ooliciia na komunistično zborovanje. Ce ie to kdo zakrivil, so bili to le dolgi ieziki komunistov. Kar se tiče drugega slučaia ie stvar sledeča. Nachtigall le sklical društveno zborovanie železničarske skupine I. čeorav ni niti nien Član. On tega zborovanja ni naznanil kot iavno. ampak kot društveno zborovanie. Pr.liciia ie vprašala v našem sekretariatu telefonično. ali sklieuie Nach-tifall skupino 1 v sporazumu s kompetentnim odborom Na odgovor da more noiasniti to le Dredsednik skupine I. sedrug Bahun so vDrašali niega. ali sklieuie skupino Nachtigall vsai z vednostjo kompetentnega odbora Ker odbor za celo stvar ni nič vedel ie smatrala ooliciia za potrebno da ie zborovanie kot nepravilno prHavl!eno oreoovedala. Ne bomo razuravliali ali se da take odloke iu-rid:čno utemeljiti. Toliko ie popolnoma potovo. da ie politično velikanska neumnost Če se skuša obdajati liudi. na koiih ni razen iezika nič heroiske-ga z mmbom preganjanega herojstva. Mi si nismo na iasnem ali dela to Senekovič iz politične neoreiidar-nosti ali pa ie tako zvit da ve da se da na ta način obrekovaUvo vojsko proti nam le do podpreti. Deistvo. da se naidek) vedno policisti, ki znalo gospoda Petriča o vsem tako lepo informirati, bi govorilo skoro za zadnio možnost. Tak ie dejanski stan v teh dveh slučajih. Jaz tudi v politiki nimam navade delati z lažio. ker vem prav dobro da ie glavno orožje, s koiim mora delati proletarska politika odkrite st in poštenost, nien naldrago-ceneiši zaklad. Kdor oa že dvomi o naši odkritosti in poštenosti, ta naj vsai ne dvom! o naši politični modrosti. ki nam mora vendar pod vsemi oogoii prepovedovati da bi vezali usodo naše stranke z ukrepi —* Senekovičevimi. Omeniti še en tre-tii slučai. V .»Rdečem oraooriu« sto it črno na belem, da ie povzročila naša stranka svoi čas izgon tainika Walischa. onega WaMseha, ki ie znal v izredno kritičnem času obvarovati komunistične poplave. Za1 da ie bil niegov izeon o»i političnih oblastnikih od prvega početka sklenjena stvar. Stranka se ie borila proti temu z vso energiio. V tistem trenot-ku oa 'e do izgona moralo priti koi se pri popolnoma spremenjenem političnem položaiti ni nihče več za naše intervencije zmenil in ko sta tudi gosneda Petrič in Nachtigall srečno doseela da lu ni smatral nihče več za resna in orit>omotrla. da so tudi nihče nekal tako strah vzbujajoče železniške organizacije ni več bal Vsa ta obrekovania imaio kot sem deial svoi izvor v tem. da se hoče škodovati idetem. krt lih branimo na teh vročih tleh. Kakšne idele so to? Veliko marksistično spoznanje, da se da doseči z revolucijami to. pa tudi le to. kar smo s trdim deiomf v kali že vstvarili. Nisem revizllonist. ki DriČaktiio vse od mirnega razvoia. Nisem pa tudi revoluciionar za vsako ceno ki bi veriel v smislu načel III. interna-ciionale da le revolucija čudežno sredstvo, ki ie vstarni izbiti iz tal socrializem v vseh prilikah In ki bi silil oroletariiat tudi tam v revolucionarne akciie. krer ie za vsak zdra- vi razum lasno da mora voditi, to le do nesmiselnega trošenja moči in požrtvovalnosti To ie moi zločin. Take liudi se mora spraviti na DG-velie politikov, ki si domtšliuieio. da bodo vstvarili tako podlago za novo internacionalo, z obrekovanjem s pota. Petrič misli da ie to že nanravil. Jaz ostaiam Drl tem oo-nolnoma hladen. Kaiti z meno! ne more na ta način, kakor si to Pe-tnč nredstavlla nihče obračunati. Jaz delam v stranki in gibanju kot navaden delavec, ki ne zahteva od n‘.e ničesar ki ie oa za nio že veliko ž.rtvoval in ie DriDravlIen še več žrtvovati. Obračun s takimi tttidmf je težak. Zame bi bil vsak tak obračun le odveza od težkih dolžnosti, Proletariiatu le oonolnoma svobodno na to napravi, ako misli da bodo niegovi interesi tako bolie varovani. Kdor Da ie Droti hudobnim obrezovalnim metodam, kdor le za revo-!nc!ionami marksizem in ne v zadnii vrsti kdor ie za socialistično, različne narode in kulture v višio enoto 7družuk)čo internacionalo, ta se bo držal zvesto naše stranke. Petrič se moti Obrekovalni napad se bo na trdno organizirani črti mariborske sociialne demokraciie razbil. Odpadli oa bodo liitdie. ki niso bili dosedai sociialisti vsai v svoii notra-nlosti ne Za Vas gospod Senekovič imamo h koncu le eno prošnio: Pustite komuniste nrl mirti in pripustite radi nas še eventuelno nemško zyezoi Ali imamo samo Slovenci privilegij, da smemo biti neumni? In Vam. gospod Petrič, povem še eno. Železničarski zaupniki vedo, kako težko sem se mogel soooriiaz- Stran 2. *------------- hiti s tem. 'da se železničarska orga-itiizaciia cepi. Do zadniega sem hotel naiti kak izhod, da bi Dostalo to nepotrebno. Žal le postalo nemogoče. Ida bi se z Vami sploh še razeovar- ialo. Nekoliko opravičilo bi Vas k večiemu deistvo. da železniški tajnik ori političnih kongresih cesto dela kakor ne bi bil trezen. FHh> Uratnik s. r. Poglavje o služkinjah. V 285. Stev. »Slovenskega naroda« piše neka uradniška gospa o »pretiranih« zahtevah, ki jih stavimo danes služkinje do gospodinj. Ne vemo, kako bi imenovale to gospo, nevedno ali hudobno ali pa oboje skupaj. Da nas je služkinje vojna pripeljala v pravcati obup, kakor ves ostali proJe-tarijat, to bi moral priznati poštena uradniška gospa! Poglejmo, kako smo živele služkinje pred vojno, oziroma kaj smo si lahko nabavile ob mesecu za bore kronice, četudi jih je bilo malo! Srednja naša plača je bila 20 K. — Leta 1914: 1 par čevljev 10 K, L 1920 600 K; 6 m kamrika po 50 v 3 K, L 1920 po 50 K 300 K; leta 1914 5 m modre kotemine po 50 v 2.50, leta 1920 po 50 K 250 K; leta 1914 4 m bele kotenlne po 50 v 2 K, leta 1920 po 40 K 160 K; leta 1914 6 kom. robcev po 20 v 1.20 K, leta 1920 po 20 K 120 K; leta 1914 2 para nogavic po 60 v 1.20 K, leta 1920 po 40 K 80 K; leta 1914 1 par trakov za čevlje po 10 v, leta 1920 6 K; skupaj leta 1914 20 K; leta 1920 K 1516.—. Tu naj pregleda gospa vso našo »pretiranost«, kajti večina služkinj nas }e, ki ne zaslužimo celo leto toliko, kako smo pred vojno v enem mesečni Le ne sasmo zabavljati, temveč tudi nekoliko premišljevati! Vsakdo sl skuša v današnjih neznosnih razmerah pomagati, Istotako tudi me služkinje. iJradniška gospa prizna v svojem članku, koliko trpljenja Ima martd s svo- jimi otroci, ne pove pa, da meščanske stranke po večini obesijo to trpljenje nam služkinjam na vrat! Omenjena gospa naj bi raje premišljevala, kako bi se dal odpraviti ta krivični družabni red, da bi vsakdo prejel za pošteno delo tudi pošteno plačilo in istotako me služkinje, ki smo pač najmanj krive gorja v kojem živimo. Svetovale bi vsem prizadetim gospodinjam naj opustijo zabavljanje čez služkinje, pač pa naj skušajo uporabljati spodaj navedeni recept: 1, Ko dobiš služkinjo v hišo, ne misli, da si dobila sužnjo, ki tl mora garati od 5. ure zjutraj do 10, ure evečer. 2. Pomagaj ji kolikor tl pripušča čas, da stem skrajšaš njen delavni čas. 3. Imej vedno pred očmi, kako si trudna, ako moraš vse delo opravljati sama; istotako trudna je služkinja In Je potrebna počitka. 4. Odkaži delo tudi svojim otrokom ob njihovem prostem času, kakor snaženje svoje obleke, čevljev, pošiljaj tih v trgovino, da stem pustiš služkinjo mimo pri njenem deta v hiši. 5. Hrano, ki Jo uživaš ti s svojo družino, daj tudi služkinji, nikoli je pa ne smeš ločiti. Gospodinja, ki se ne ravna po teh navodilih, nima nikake pravice zabavljati čez služkinje, ako j! obračajo hrbe demonstrativen način. Zato In z ozirom na položaj proletarskega gibanja v Jugoslaviji sem se odtočil, da se odtegnem Iz aktivnega strankinega življenja«. — Dostavljamo: Ker Je velik del srbskega proletariata Lapčevičevega mišljenja in obsoja boij-Beviške komisarje in njihove ukaze, se moramo vprašati, kdo pravzaprav ostaja po. tem še pri komunistih v Srbiji. Volitve so dale odgovor: bugaraši, AmavtI, italijana-ši, NikJtovci. + Pašlč in komunist Sime Markovič. Iz Belgrada nam pišejo: »Pri drugi seji konstttuante, kakor vam že znano, so komunisti krlčaH in tolkU po stolft, do5!m Je njihov vodja Sime Markovič silil na tribuno in hotel govoriti. Moral se Je pa hitro umakniti, ker ga je Pašič, ki Je takih direndajev v parlamentu baje že vajen »ubil« s kratkim nadvie očetovskim svarilom, k! Je bilo strahovitemu komunistu Markoviči! silno neljubo. Vedeti morate namreč, da Je stari Pašič krstni boter ne-bogljenca Markoviča. Ko je torej Pašič videi, kako se vodja komunističnih mladičev dere In sili v ospredie, ga Je očetovsko pokaral s temUe besedami: »Sirti dljete maje draso, šutl, Kad tvoi kmn govori, moraš da šutlš. — Sedaj bomo pa volili verifikacijski odbor, potem pa lahko govoriš, kolikor ti drago. Med tem idi, drago dljete, na svoje mesto in sedi tam tiho In mircro*. Pri teli besedah, je vsa zbornica buknila v smeh, Sime Markoviča pa Je bilo zelo sram. Očetovske besede lisjaka Pašiča so pokazale, da vlada komunistov ne jemlje tragično... Komunisti so ploskali sploh vsem tistim govornikom, ki so izkateriko-Ufa vzrokov govorili proti poslovniku. Ko Je n. pr. znani bosanski frankov ec, razupiti avstrijski denuncijant dr. Mandič govoril, bo mu komunisti ravno tako ploskali kakor svojim govornikom in tudi ko je govornik zastopnik srbske meščanske republikanske stranke.,.« + Italijanski senat je odobril zakonski načrt glede ratifikacije rapallske pogodbe z 215 proti 29 glasovom. '+ Italijanska zbornica. Min. predsed-nBc Oiolitti je zbornici predložil zakonski načrt o pospeševalnem ravnanju z vojnimi invalidi in umirovljenci. Med današnjo sejo zbornice ie več vojnih poškodovancev demonstriralo pred parlamentom v znak protesta proti zavlačevanju izvedbe odredb, ki bi bile njim na korist. Ker so nekateri demonstranti hoteli vdreti v zbornično poslopje, jih je ustavila straža ob vhodu. V pretepu Je bil ranjen en redar in dva demonstranta. Naposled se Je posrečilo zopet vzpostaviti mir. + Incident v Bologni. Iz Bologne poročajo: — Ko sta socialisti- čna poslanca Nicolai in Benfcinl stopila v Boi ogni iz sodnega poslopja, kjer sta zagovarjala socljallste, obtožene zaradi Izgredov proti komunistom v Castelmaggio-ru, ju je napadla skupina fašistov. Nico-M Je bil poškodovan na glavi, Bentinl pa se Je otei pod varstvom redarjev. Ta dogodek je Izzval na včerajšnji seji zbornice LISTEK. ZVONIMIR KOSEM; Božic brezdomcev. Ko (e izpraznil Luka tret# kozarec 'žganja, so mu Hca zažarela in oči vzplamtele v čudnem zelenkastem ognju; dvignil 6e Je iizaa mize, koščeooMc In dolg, malo upognjen, v iztegnjeni desnici prazni kozarec; v krožečem pogledu, s katerim nas je vse skupaj v beznici za mizami sedeče popotnike in berače, za hip objel — kakor zna edinole mati t toplim pogledom objeti svojega otroka —, se j* zrcalila tisti tre-notek duša trpina, ki je trpel vse življenje brez prestanka, razgaljena, poteptana la vsa ranjena pred nami. »Ali veste, kaj ie daaies, kaj praenujelo kristjani ta večer? Dragi moji, vi vsi tu za mizami, raztrgani, premraženl, lačni in želni, počitka potrebni, brez doma, brez strehe sveti večer Je danes!------------ Kaj me gledate tako začudeno? Nisem al-ccr govornik po poklicu, bratje moji ljubi — popotnik Luka sem in nič drugega —« ampak vendar bi vam rad nekaj povedal, kar mi leži na duši in mora na dan . / Je, Danca, kje si, kod se skrivaš? Se mi daj jeruža, še mi ga daj, saj danes Je sve-tl večer, moj zadnji večer, moja zadnja noč!« •Huk, buk, huk!« se je oglasilo takjJ za veliko polomljeno omaro in starka z veliko, na desno stran zasuknjeno grbo je pri šepala z drsajočimi koraki, k mizi. O, kako me duši ta kašelj, o, o — huk, hirk, huk — v prsih me tišči in davi! še jeruža, Loka? Takoj ti ga prinesem, tistega zelenega ki grenkega —. huk, huk, huk, huk!« In starka je kašlja je odšepala s kozarcem nazaj za omaro. Vrata v beznico so s* odprla na ste-žaj in vstopila je tresoč se po vsem životu v pisane cunje zavita ženska, beračica. Zunaj Je snežilo, mrzel veter je zapihal v sobo, odnekod se je začolo cingljanje krasni jčkov na konjski opremi neslišno so bile švignile mirno lahne sani. »Zapri, zaprl brž — pa pozdravljena, popotnica!« je stopil proti ženski Luka, se sklonil hi ji pogledal natančno v obraz. »Tl sl, Metka? Še enkrat pozdravljena, moja stara znanka — — pa, na tu, bi pij! Me ne poznaš več, popotnika Luko?. Kaj sl že pozabila, Metka, kako sva prenočevala takrat sredi nevihte in viharja skupaj na tistem kozolcu sredi polja! El, Metka — takoj sem te spoznal* go tbt^ viharen odmev. Socialistični poslanci so burno protestirali proti postopanju predsednika. Naposled so se spopadli socialistični poslanci in poslanci drugih skupin, tako da se je morala seja prekiniti. Ko se je seja iznova pričela, je Izjavil ministrski predsednik Oiolitti, da vlada obžaluje vsaktero nasilnost in da bo odločno delovala na to, da bo takemu načinu bojevanja konec. Zbornica je Imenovala komisijo, ki naj izvede preiskavo. + Predsednik Masaryk se je danes pred dvema letoma vrnil v domovino in prisegel na ustavo. + Praška parlamentarna zasedanja potekajo v zadnjih dneh zelo pokojno — ker navadno nobenega poslanca blizu ni. Jugoslovanska skupščinska zasedanja pa bodo menda kmalu opustili, ker so poslanci zadnjič skoro vse stole polomili. Pa jih Je škoda lepih, pripravnih stolov, ki imajo —- spodaj toliko prostora! + Pred sestavo socijallstlčne vlade na Saškem v Nemčiji. Na Saškem so vse socialistične stranke pri zadnjih volitvah dobile 49 mandatov, buržoazna pa le 47 in to kljub temu, da se je volitvam odtegnilo 360.000 delavcev. Da bi preprečili nevarnost kontrarevolucije so se saškl neodvisni socialisti in socialni demokrati odločili, da sestavijo čito socijalistčno vlado. AH težkoče delajo komunisti, čeprav jih Je vsega skupaj le štiri; ali vendar jih je že toliko dovolj, da preprečijo socialistično vlado. Tako torej ti kričači voditelji iz golega samoljubja pomagajo buržoaziji! + Zaključna seja skupščine zveze narodov se je vršila v soboto 18. t. m. Vsi prostori so bili zasedeni. Skupščina je sprejela predlog, pozvati vse države, naj podpirajo boj proti legarju na Poljskem. Naposled je ime! zvezni predsednik Motta poslovilni govor in pozdravil skupščine, ki Je označila svojega duha in svoj smoter, ko je sprejela Avstrijo in Bolgarijo. Ob velikem odobravanju se je spomnil predsednik Motta bližajočega se božiča in dejal: Mi vsi ne moremo več ostati ravnodušni. Tako je končala prva skupščina narodne zveze. Dne 15. novembra se Je pričela In Jel mela 31 plenarnih sel, na katerih se je razpravljalo o gradivu, pripravljenem v mnogih komisijskih sejah. rK »Strokovna« poslanca. Čsl. socljal-na demokratična poslanca Brodecky in Križ sta v klubu čsl. soc. dem. poslancev izjavila, da izstopata iz njega, ter da ustanovita nov klub »strokovnih poslancev«. Tudi posl. dr. Charvat (legionar) in R. Klein sta izjavila, da ostaneta nevtralna. — O Brodeckem pripovedujejo hudobni ljudje da že dolgo ni vedel, kam M se obrnil ter da je to le »trik«, da ostane volk sit in koza cela ,. Hoče se namreč obvarovati pred vsem. Novi klub se Imenuje: »čsl. socijatno demokratični klub strokovnih delavcev. Začasni predsednik mu je Brodec-ky, taijnrk pa dr. Čharvat, H- Iz socijalističnega gibanja v ŠvlcL Kakor znano vlada v švicarskih socialističnih vrstah močna opozicija zoper vstop v III. internacionalo. Predsednik III. Internacionale Zinovjev pa ]e sedaj zahteval,'da se Izključijo iz soeflaJisticne stranke sodrugi Oreulich, Pfliiger hi še mnogi drugi. Sodrug Grelich je oče švicarskega socialističnega gibanja. On je bil tudi član I. internacionale in osebni prijatelj našega velikega učitelja Karla Marksa. Za delavsko stvar je tekom svojega skoro petdesetletnega delovanja mnogo storil in se še sedaj vneto bori za zmago pravega, čistega marksizma. .+ Francoski socialisti proti ID. internacionali. Odbor za upostavitev internacl-ionale je odobril manifest, ki so ga podpisali Longuet, Faure in drugi odborov! člani, manifest, ki protestira proti propagandi brezpogojnih pristašev III. internacionale. Skupina zahteva iste pravice, ki jih Je ncikdaj priznala komunistični manjšini in svari pred težko odgovornostjo dotičiilh, i i -TTrrrigjiH n i| bradavici sem te spoznal in po tistih tvojih drobnih črnih očeh ti pa me gledaš prestrašeno in tuje kakor desetega brata... Sedi, Metka, tu sem k meni sedi za mizo, da se pogreješ, revica, in če nočeš piti na tvoje zdravje, Metka, bom pa jaz izpil do dna ta grenki jeruž — — — Bariča, če imaš kaj toplega za zob, daj hitro prinesi — Metka je gotovo lačna!« Zenska .se je stisnila k mizi in od mraza pošklepetavala z zobmi; ko ji Je prinesla Bariča skledo koruznega močnika bi kos črnega suhega kruha je hlastno segla po žlici in kmalu je bila skleda prazna. Zenska je odložila žlico, ozrla se je po vseh obrazih v beznici, potem pa je naenkrat nagnila glavo in glasno zaihtela. »Nič nikar ne jokaj, Metka, popotnica — sveti večer je danes!« je spustil Luka svojo šapasto dlan na njeno ramo. »Sveti večer pa je treba spodobno praznovati, Metka! Tam zunaj v tistih gosposkih hišah in palačah ga praznujejo tatovi in tolovaji pod krinko fraka, belili rokavic in ob rozinovih poticah, pečenki in šampanjcu, praznujejo ga v gorkih, bajno razsvetljenih sobah, pogreznjeni do pasu na mehkih sedežih. Mi, brezdomci, ga praznujemo pa tukaj v tej zavrženi kolibi ob koruznem močntku !n Jeružu. Ont tam bodo šli spat V skdkodiSeče spafoice, r mehke po- ki bi hoteli stranko razcepiti. Odbor izraža ponovno svojo trdno voljo, ostati v strankini zvezi In izjavlja, da je pripravljen, ukloniti se določbam bernske konference. Telegrami. Belgrad. 19. Zdi se. da se vse stranke striniaio v tem. da se sorel-ine poslovnik z gotovimi izoremem-bami. radikalci in demokratska stranka oa se strinjata v tem. da te izore-membe ne smeio ovirati dela konsti-tnante. Demokrati smatralo, da ni treba, da bi se morala prisega položiti takoi verifikacij! mandatov temveč da se to utegne storiti tudi no-zneje. S tem se bo suvereniteta kon-stituante še boli utrdila (?) Belgrad. 19. Začasni, predsednik konstituante e. Pašič ie nasvetoval posvetovanja s strankami ki so zastopane v konstituanti. da se sestavi parlamentarni blok. Belgrad. 19. G. Pašič se ie dolgo razeovarial z Draškovičem o izhodu iz serlanie politične situaciie. Smatra. da morajo novo vlado sestaviti radikalci, demokrati. zemlioradnik} in muslimanska onranizaciia. Konsti-tuanta bi morala sprejeti ustavo, volilni zakon, novi poslovnik in najvažnejše zakone o ureditvi države, potem nai bi se razpisale nove volitve za redno skupščino. Draškovlč ie izjavil da demokrati s svoie stran! ne bodo delali nikakih težkoč. da se nova vlada sestavi čitnprei in da se izvede vse. kar ie e. Pašič navel. Sličen razgovor ie imel Pašič s Sveto-zarom Pribičevičem. Belerrad. 19. Zemlioradničkr klub le soglasno sklenil, da ne vstopi v skupno vlado, ter da prepusti likvidacijo sedanieea stania meščanskim strankam. Klub bo sodeloval v konstituanti. da se omogoči soreiem ustave. Stranka ie za državno edinstvo In monarhijo in zahteva samouoravo v občini, okraiu in okrožiu. Ta svoi sklep ie klub naznanil e. Pašiču. Belsrrad. 19. Dr. Drinkovič ie izjavil Pašiču. da ie nieeova stranka (Narodni klub) za ustavno monarhijo na federativni podlagi. Potem ie imel Pašič sestanek z Davidovičem. Za sestavo parlamentarnega bloka že niso odstranjene vse težkoče. Muslimani hočejo vstopiti v vlado, zahtevalo pa. da se agrarno vprašanje reši še v konstituanti. Tekom prihodnjega tedna bo delala konstituauta satno nekoliko dni ter se bo izvolil odsek za poslovnik. Parlament se bo konstituiral, seie pa se bodo odeodi-le do 10. ianuaria. Belerad. 20. »Večer« prinaša iz Belgrada nastopne informacije: Nikola Pašič se ie danes posvetoval z zastoDniki klubov. Radikalci so pristali na to. da nai bo predsednik ustavotvorne skupščine demokrat. Klub demokratov zahteva, da bi se za to mesto vsekakor določil Hrvat. Predsedništvo vlade nai bi seveda dobili radikalci. Pri zemlioradnikih ie nastopila znatna izorememba ter nikakor nočeta vstopiti v vlado. Ob 12. se ie posvetoval Nikola Pašič s predsednikom verifikacijskega odbora ter ie bilo ob tei priliki dogovor-ieno. da se ža iutri skliče sela konstituante. kateri se predloži poročilo verifikacijskega odseka. V sredo bi moglo Priti do volitve predsednika, ker ni nobenih zaprek, da bi se ta volitev ne opravila pred sestavo nove vlade. Nikola Pašič ie imel tudi posvetovanje z Ljubo Davidovičem in dr. Korošcem. Popoldne ob 5. ie odšel na dvor. kier ie Doročal regentu Aleksandru o političnem položaju. Z ozirom na dosedania oogaiania se širi vest. da bo Pašlč Predlagal re- s-gentu. da bi bilo primerno, ako se sestava nove vlade poveri Stojanu Pro-tiču. Po poročilu verifikaciiskega odseka ie bilo izročenih 349 nooblastil. Odobrenih ie vseh 345 mandatov, medtem ko se smatraio triie kot negotovi. Danes dopoldne so imeli vsi klubi seie. na katerih so razpravljali o izoremembi poslovnika. Zdi se. da se bodo oogaiania za sporazum nadaljevala Iv^en konstituante. Zagreb. 20. »Riieč« poroča iz Bel-erada: Na današnji seii verifikacijskega odseka se ie prečitala ostavka Stoiana Protiča kot člana verifikacijskega odseka. Belgrad. 19. Večina članov Vesni-čevega kabineta ie bila radi vršitve tekočih poslov na dvoru. — Etbifl Kristan ie iziavil. da ie njegova stranka za edinstveno državo « parlamentom in za vlado republikanske oblike. Dr. Hrasnica ie obiavil slališče svote stranke, ki ie za ustavno parlamentarno državo in za Protičev načrt ustave. Belgrad. 19. Novi poslanci iužne Srbiie so zahtevali, da vlada precizira svojo politiko v iužnih kraiih da uredi iavno varnost, ki ie v teh kraiih minimalna, da zavzame stališče nanram komunistom, da uredi promet in povzdigne Iiudske šole na kmetih. Organizacijski vestnik. Ii stranke. Zaupniki in zaupnice v Ljubljani se opozarjajo, da običajnega sestanka nocoj ne bo. Prihodnji sestanek bo po Novem letu in se bo pravočasno naznanil. — Pred-« sednik. Izvrševalni odbor. V nedeljo, dne 26, tm. ob 9 uri se bo vTšila v sejni dvorani mestnega magistrata v Ljubljani seja izvr-ševalnega odbora JSDS in osrednjega vodstva KDZ. Prosimo vse člane izvrševalce-ga odbora in vse strankine poslance, okrol ne tajnike in urednike, da se seje zanesi;!- VO udeležilo in da se med 8. in 9. uro si jo v centralnem tajništvu JSDS. Kos* grešni trg 9. Iz strok, organisacife* Strokovna organizacija natakarjev, hotelskih, gostilniških in kavarniških uslužbencev v Ljubljani vabi vse člane, da se sigurno udeleže občnega zbora, ki se vrši v četrtek 23. tm. v gostilni »Lovšin« v. Gradišču ob 24 itli. Člani naj prineso Izkaznice s seboj, da obenem revidiramo članarino! Pridite vsi, ker so na dnevnem redu važna vprašanja! Odbor. Ljubljanska podružnica kovinarjev sklicuje v sredo 22. tm. kratko sejo takoj po delu. Prosimo točne udeležbe, Gospodarstvo. Enketa o izvozni carini. Deželna vlada za Slovenijo je sklicala v Ljubljano anketo glede izvozna carine in stagnacije v industriji, ki se je vršila včeraj v prostorih deželne vlade. Zastopnik deželne vlade je otvoril sejo z goriomenje-nim dnevnim redom. Prvi se je oglasil k besedi g. D, Hribar at predsednik industri-jalne zveze in je predlagal, da naj najprej zborujejo industrijalne skupine vsaka posebej bi nato naj se vrši šele plenarna seja. Gospod dr. Windišeir je bil proti temii. Nato je dr. Mohorič razlagal krivičnost ca« stelje k svojim ženam in ljubicam — kam pojdeš spat pa ti, Metka, romarica? Daleč je od tu iz predmestja veiikaj na polje, na kozolcu je mrzlo, veter vleče skozi lino.. Eh, Metka, ubožica! Takrat poleti sl nosila na hrbtu kož in v košu putke in petelinčke; kako pa je zdaj kaj s kokošjo kupčijo Motka, ko nimaš s seboj niti majhne culice, kaj Sele koš? Potolaži se, popotnica moja, sveti večer Je danes!« Zenska pa ni ničesar odgovorila, samo odkimavala je z glavo in še bolj poihte-vala; ko' še je po dolgem času umtrUo njeno od joka drhteče telo in je dvignila glavo nekoliko iznad mize, je bfl njen obraa razoran od solz in od bolesti ter rumen kakor glina; nam vsem se je zdelo, kakor da bi sedela med nami smrt sama. »Pripoveduj še kaj, Liika — zakaj si naenkrat utihnil?« se je zganil ob moji strani moj prijatelj. Jurij Magajna, po poklicu nagačevalec, pa 'tudi brczdomec kakor jaz. Natočit je sebi In meni žganja, dvignil kozarec hi izpil v enem samem dušku. »Ta večer, prijatelj moj — kaj čutiš v svojem srcu? To noč — kje bomo spali? Ali pod kozolci, ali na vežnih pragih mestnih palač, ali kar na cestah? Popotnik si kakor Luka, vajen vsega hud osa, jaz pa sem nagačevaleč Jurij Magajna — bi mir besedi! Se eno Sojo in sovo bom nagačil, potem pa grem in se obesim... Danes,'ta večer, tole uro, šele P«v živo čutim, da mi ni mogoče več živeti... kakor da bi me tiščale In davile železne pesti, triko se mi zdi, dragi moj.., Praznoto Čutim v sebi, in zato hočem napraviti konec ...« Tistikrat je lopnil Luka s pestjo po mii 2.1, da so poskočili kozarci in se je potreslo vseokrog po sobi. - »Zdaj si izpregovoriil enkrat pravo besedo, Jurij Magajna! Praznota! Da, to ie tisto, ob čemer se vse razbije, se vse neha. In to praznoto čutimo mi brezdomci! ravno na sveti večer najbolj.. Zajpuščenl smo, nikogaf nimamo, ki bi ga lahko z ljubeznijo objeli, nikogar, ki bi nas na ta večer povabil s seboj: »Pojdi, praznuj sveti večer pri meni, moj dom ie tvoj dom, moja streha tvoja streha!« Nikogar ni, nikogar na vsem tem širnem svetu, bratje popotniki, brezdomci!...« »Ampak zdaj nastane drugo vprašanje: zakaj tako, kje je pravica?« se je razvnel cestni pometač Banko; tih in zamišljen je čepel do sedaj v kotu, kakor da bi ga ne bilo, pred njim na mizi je stala tenka steklenica z žganjem. Segel si je z roko v sivo brado in ponovil: »Kje je pravica?« S lev. 293. «cr>« rine, ki jo imamo danes. Kontno se je vendar sklenilo, da se anketa preloži na sredo 22. t. m., kjer bodo posamezne skuine poročale plenumu. Iz vsega se pa je razvlde-'lo, da vlada ni bila niti najmanj pripravljena za to anketo. Kakor sploh ankete, sklicane do sedaj po deželni vladi, taka je bila tudi ta prva seja brez pripravljenega materijala, o katerem naj bi anketa razpravljala. — Čcne padajo... Časopisje piše o padanju cen na svetovnem trsni. predvsem o padanju cen v Ameriki. na Angleškem. oa tudi na Francoskem. Najprej se ie mislilo, da izvira vzrok oadania cen v Ameriki, sedai na se trdi. da ie ta’val prišel iz Japonske preko Amerike v Evropo. Te dni ie zopet padla v Ameriki cena sladkorja. Na Angleškem se ie oblačilno blago pocenilo za 30 do 49%. Nastala ie tu seveda velika brezposelnost v tekstilni industriji in v volneni tekstilni industriii v Lancashire bodo delali delavci n. or. le dva dni na teden. Padanie cen torei kapitalisti hočeio omiliti na račun delavcev s tem da iim skrajšujete a*!?.če in iim odiemlieio sploh vsak zaslužek. V tekstilni industriii v Manchestru delaio delavci tudi le 25 ur na teden. V Ameriki, kier se ie konsument postavil kapitalistom odločno nasproti so tudi začele cene padati vendar pa le nekaterih reči. Na Francokem se ie oa padanie cen noiavilo ori produktih, ki iih 1’ranciia uvaža iz drugih dežel in iz svciih kolonii. dočim se oa cene domačih izdelkov drže in se celo še dvieaio. Pri nas v Jugoslaviji se oa-danie cen še nrav nič ni pokazalo, k večietn da. so trgovci z manufakturo cene slabšemu blagu za malenkost znižali. Cene manufakture pri nas bodo morale oasti. za sedai Da trgovci drže še stare zaloge. Kon-sumenti. ki iim ie mogoče, se kai-pada raiše oelieio na Dunai in si kupijo tam za 800 naših kron dobro obleko. carina oa ni tolikšna kakor io ooisuieio trgovci. Prav tako bi se morale in mogle ori nas znižati cene sladkoria. (V Trstu velia 1 kg dobrega sladkoria le 24 naših kroni) Te cene so v vseh deželah znatno padle in še oadaio. pri nas pa se obeta monopoliziranje sladkoria. vsled Česar bodo banke manipulirale s -sladkorjem in bi se cena že itak silno dragemu sladkoriu zvišala natrpani tako. da bi 1 kg velial potem 70 kron! To se ne sme zgoditi! Odiranje presega že vse mei£. sedai pa da nai bi ljudstvo odirale še bančne manipulacije in država sama? Ako ministri res drugega ne zmorejo, kakor da nas obkladaio s samimi podražitvami pristojbin, da trpe umetno visoke cene in povrhtega hočejo še novo umetno zvišanje cen. nai g'-edo. kamor spadajo! Dnevne vesti. Potegnile« eno in dvokronsklh novča-nic iz prometa. Finančno ministrstvo je Izdalo naredbe svojim organom v novih krajih, ki smo jih’dobili od Bolgarov, da takoj izvršijo odkup levov po zadnjem borznem kurzu. — Kar se tiče zamenjave per-perov in kron (malih novčanic), se bo rešilo vprašanje takoj po sestavi nove vlade. Male kronske novčanice se bodo začele jemati iz prometa takoj, ko pride v promet kovani drobiž. Glavne državne računovodstvo je že izdelalo razpored, kako se bo drobiž porazdelil na posamezne pokrajine. Odiranje na debelo. Kako vsi podjetniki katerekoli vrste izrabljajo sedanje naše neurejene razmere, nam zopet dokazuje naslednje, ki zadeva pralni zavod Antona Šarca. Za pranje in zlikanje 8 trdih ovratnikov, 3 parov zapestnikov, 1 srajce, 1 pike telovnika in za samo pranje 1 srajce in 1 para spodnji hlač je računala pralna tvrdka Šarc skupaj 75 K. Detajliranega računa sploh ni hotela podati. — Zahtevamo, da se temu odiranju enkrat napravi konec, ker vlada je in mora biti zato tu, da brani pravice vsega ljudstva, a ne samo enega razreda. Kal oa voino o_osoiilo? Precei časa le- že not ekip izza žieosania priznanje voinega Dosolila, toda od nikoder ni glasu o usodi teh nosoiil. Ako so nriznnnice brez veliave. nai se to iavnosti brez ovinkov pove. Brezštevilno miinih zapuščinskih razprav se ne more izvršiti. ker so v zapuščini tudi oriznanice volnih do-soiil. — Akademska menza v Ljubljani se srčno zahvaljuje Kolinski tovarni za darovanih 600 kron. — Društvo lugoslov. mont. akad. »Sloge« v Prihranili naznanja, da je bii na občnem zboru Izvoljen za zimski semester J920/21 kot predsednik ing. cand. Ivan Grebenšek. Ker je glavni namen društva strokovna izobrazba, se obračamo s prošnjo. na p. n, občinstvo, da po možnosti pri- speva za društveno knjižnico in ekskurzni fond. Prispevke je pošiljati na gorenji naslov. »Tehnična srednja šola v Ljubljani.« Poverjeništvo za uk in bogočastje naznanja, da se dogovorno z'ministrstvom trgovine In industrije, oddelek v Ljubljani, s pričetkom II. semestra tekočega šolskega leta 1920/21 ime Državne obrtne šole v Ljubljani izpremeni v Ime: Tehnična srednja šola v Ljubljani. Organizacija zavoda ostane pri tej izpremembi naslova povsem neizpremenjena. Reforma v finančni upravi »Narodna Politika« p&roča iz Belgrada, da bo minister financ imenoval posebne pomočnike finančnih delegatov; da le-ti kontrolirajo poslovanje delegatov. V Zagreb pride Sima Grujič, v Ljubljano pa Peter Milojkovič. Železniška nesreča. Na progi Špllje-Radgona je trčil dne 17. tm. ob pol 11, ponoči v bližini Gersdorfa osebni vlak v tovorni vlak. Od železniškega spremljevalnega osobja je bila 1 oseba ubita, oba strojevodji pa sta bila težko ranjena, nekaj železničarjev osebnega vlaka je bilo ranjenih. Več vagonov je skočilo s tira ter so se razbili. Komisija za rešitev vprašanja o rečnih parnikih na Donavi je dovršila svoje delo. Ameriški polkovnik Krac bo poročilo o delu v Belgradu predložil vrhovnemu arbitru Hoynau. Kulturni vestnik. Sprememba repertoarja. V operi se Igra v torek, 28. t. m. »Trubadur«. (C). V sredo 22. decembra ob osmih zvečer bere mladi jugoslovanski pisatelj Tadej Frfk (Branislav Mfslč) v mali dvorani »Narodnega doma (čitalnica »Jadrana«) svojo dramo »Očaj« (Obup). Kot uvod predava o »mladoj kulturno) Jugoslaviji«. Cisti dobiček je namenjen za Borštnikov spomenik. Vstopnina znaša 10 K za osebo. Vabijo se kritiki In vsi, ki se za stvar zanimajo. Jos. C. Oblak. — Krpanova kobila. — Literarna debata ob obletnici Cankarjeve smrti. Str. 146. — Cena 24 K. — Zanimiva debata, ki Je izhajala v našem listu na par člankov dr. Iv. Tavčarja v »Slovenskem Narodu« o našem največjem literatu, je Izšla zdaj v skupni knjigi. Pridržujemo sl poročilo o njej; Danes jo samo prav toplo priporočamo v nakup, čisti dobiček je namenjen za Carkarjev spomenik. Cika Jova Zmaj — Kalamandrlja. Za našo deco poslovenil A. Gradnik v Ljubljani 1921. Založila Tiskovna zadruga, strani 70. Cena vez. J6 K, po pošti priporočeno 1.40 K več. — Pofleg Zupančičevega Cicibana v slovenskem lezdeu še ni Izšla pesniška zbirka, k! bi nudila našim otrokom več, kot pravkar izlila Kalamandrija. Malokateri mladinski pesnik je tako dobro pogodil otročlo dušo kot Cika Jova. Zaito zbirko kar najtopleje priporočamo starl-šem. da jo naroče svojim malim za božič. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna uL 6. Upodabljajoči umetnik Branko Deskd-vlč je bolgarskemu ministrskemu predsedniku Stambulijskemu ob priliki njegovega bivanja v Parizu podaril bolgarskemu narodu svoje delo. Kraljeviča »Marka«, izklesanega iz kamna Iz mesta Prilip. S tem hoče Deskovič manifestirati za edinstvo vseh Jugoslovanov. Društvene vesti. — V odbor službujočih farmacevtov za okoliš Slovenskega lekarniškega gre-mlja so biM Izvoljeni za odbornike mag. pharm. Kmet Stanko, Maner Ciril, Oražen Nežika ta Žlajpah Franc, vsi v Ljubljani; za namestnika pa Bizovičar Franc v Ljubljani ta Hočevar Stanko na Vrhniki. Pri konstituiranju, ki se je dne 14. t. m. izvršilo v Zdravstvenem odseku za Slovenijo ta Istro je bil izvoljen mag. pharm. Franc Žlajpah za načelnika, nag. pharm. Stanko Kmet pa za načelnikovega namestnika. Po svetu. — Rennerjeva petdesetletnica. Pred par dnevi je praznoval sodrug Karel Ren-ner na Dunaju svoj petdeseti rojstni dan. Ob tej priliki so mu čestitale razne socialistične deputacije. Tudi mi želimo našemu staremu sodrugu in prijatelju, da bi se mogel še dolgo let udejstvovati v boju za proletarsko stvar, ki ji je posvetil vse svoje življenje in ji pripomogel s svojim ogromnim delovanjem do velik Hi uspehov. — Pametni zakoni na češkoslovaškem. Justlčnl minister je podal zakonski načrt, ki izključuje vse pogojne kazni nasproti vojnim oderuhom in tihotapcem. Dalje bodo Imenovani ptički primorani uvrstiti se v oddelke kaznjencev, ki se bavljo 8 prisilnim delom in sicer v dobah od enega meseca do enega leta. Taki oddelki bodo uporabljeni za telesno delo, n. pr.: popravljanje in pometanje cest, prekladanje blaga, pri zgradbali itd. — Ali bi ne bilo špasno, da bi se taki zakoni tudi pri nas uveljavili in bi videli n. pr. dolge kolone narodnih očetov, rodoljubov, »prijateljev delavstva«, dekorirane državnike itd. ijd. še druge za državo zaslužne ljudi prevažat! ljubljansko barje na ljubljanskih uli- cah na njegov edino upravičeni prostor na — Ljubljansko barje! — V ostravsko-karvinskem revirju se dela v polnem obsegu. — češkoslovaški tiskovni urad doznava iz zanesljivega vira, da so rudarji pri pravkar končani stavki v Ostravi-Karvinu izgubili nad pet milijonov kron mezde. Pridelalo se je 500.000 ton premoga manj. — Stroški za pometanje snega na Dunaju znašajo po vesti iz »Arbeiter Zeltun-ge« skoro 1 milijon kron. Za pometanje je bilo potrebnih 6030 oseb in 270 konjev. Stavka uradnikov v JuL Benečiji. Stavka državnih srednješolskih učiteljev in profesorjev traja dalje. .Stavka državnih učiteljev meščanskih šol je končana. Stavka državnih nameščencev, ki traja že peti dan, se nadaljuje kompaktno v Trstu in po vsej Julijski Benečiji. — Budimpeštanskl listi na — dveh straneh. Madžarska vlada namerava liste prisiliti, da bodo izhajali samo na dveh straneh, ker primanjkuje papirja. Dosedanja privatna družba, ki je nabavljala papir, je popolnoma odpovedala. — švicarska zvezna skupščina Je Izvolila s 136 glasovi od 167Bi Edmunda Schulthessa za zveznega predsednika. Za podpredsednika je bil izvoljen dr, Haab. Schttllhess je bil že preje v letu 1917em zvezni predsednik. — Nemško državno pravdnlštvo zahteva izročitev Errbergerja, da se bo sodi! radi krive prisege. Tiče se raznih točk v njegovih Izpovedbah za časa Helffericho-vega procesa. Errberger je izjavil, da bo sam zahteval razveljavo imunitete. — Težka Železniška nesreča na Nemškem. Rudarski vlak iz Saargemtinda je trčil pri Kreuzwaldu ob tovorni vlak. 17 oseb Je bilo mrtvih, 25 ranjenih. — Tudi v avstrijski republiki pri Wagramu sta trčlia dva vlaka, kar je zahtevalo 25 ranjencev. — Proces proti marburšklm dljakom-ubojnlkom. »Arbeiter Zeitung« poroča, da se vrši v Kasselu porotna obravnava proti dijakom Iz Marburga (na Nemškem), ki so za časa Kappovega puča na javni cesti ustrelili 15 delavcev in jih Je tedanje vojno sodišče oprostilo. Obravnava je razkrila kričeče podlosti ubijalcev. Več prič, med njim! dijaki, profesorji In deJavcl, je povedalo, da je bivši pomorski kapitan In sedanji študent von Selchov svetoval svoji bandi nai ne napravi z ustreljenimi delavci kakor svoj čas z Llebkneclitom in Rozo Luksemburgovo, temveč naj jim da v roke revolverje, da ho Izgiedalo, kakor da Je bilo potrebno jih ustreliti. Zlasti podlo se ie vedel študent Gobel, vodia morilske tolpe. *»• » — Anatole France. Iz Pariza: Vsa poročila nekaterih listov, da je sodr. Anatole France resno bolan, so Izmišljena. — Načrt Labour Partyie v zadevi nezaposlenosti. Izvrševalnl odbor Labour Partyje se bavi s prašanjem nezaposlenosti in je že podal tozadevne načrte. Predlaga naj bi vsak nezaposleoec, kateremu posredovalni urad za deto ne more priskrbeti zaslužka, dobil podporo in sicer najmanj 40 šilingov na teden moškim in 25 ženskam. Urad pripominja, da je podpora 2 liver na teden za 250.000 nezaposlencev veliko premalo, če pomislimo, da pomeni to v desetih mesecih 5 milijonov llver, a da za vojsko v istem času uporabijo 60 milijonov. — Še niso pokopali mrličev izza zadnje železniške nezgode v Armentlčresu, že jih Imajo Francozi nov kup. Pri Forbachu v Alzaciji sta trčila skupaj dva vlaka, pri čemer je bilo krog 20 mrtvih ih 30 ranjenih. Najenostavnejši In skoro, bi reldl, zakonit način ubijanja! — Poboji na Irskem. Od lf. t. m. naprej so sinfajnovci na Irskem izvršili 27 napadov. — Padanje žlvilsih cen v Ameriki. V uradni objavi glede znižanja cen naznanja vlada, da so cene povprečno padle za dvajset procentov. Letos so padle cene živilom za 8 procentov in cene blagu za obleko za 28 procentov. _ Potres v Južni Ameriki. V mestu Lavaile (provincija Mendoza, Argentinija) je potres povzročil mnogo Scode. Osem oseb je bilo pokopanih pod razvalinami. Ravno toliko je smrtno nevarno poškodovanih. — Stoletni ženin, V Cmcinatu v Ameriki se Je neki zdravnik dr. Marison na svoj stoletni rojstni dan poročil z 721etno zdravnico dr. Berneyevo. Ta redek slučaj poroke je vzbudH v vseli ameriških krogih veliko zanimanja, zlasti ker Je stoletni ženin še zelo zdrav In čil in se pri hoji ne opira ob palico. Ljudsko štetje. V Službenih Novinah št. 94. z dne 31. aDrila t. 1. in Uradnem Listu 7. dne 23. oktobra 1920. št. 122 ic ohiavliena uredba o podIsu prebivalstva hiš in domače živine. Id se ima koncem tetra leta istočasno in enako izvršiti na vsem teritoriju kraljevine Srbov. Hrvatov in Slovencev. Odveč ie. da bi se važnost testa oonisa posebei Doudariaia. dovoli ie omeniti Ic toliko, da poznava števil-.. nega stania prebivalstva ni samo potrebna za narodoslovna raziskovala. ampak ie tudi še večie važnosti za UDravru? namene vsake dobro ureiene države. Na noben druer način ne more država sebe babe spoznati in biti natančno informirana o svoii velikosti in ustroiu kakor s periodičnim nabiraniem podatkov o Drebvalstvu. Za našo mlado kraljevino nima ta prvi popis prebivalstva samo pomena kot veliko kulturno delo ki bo potomstvu zapustilo verno sliko stanja. v katerem se ie naše pleme na-haialo v oočetku stvaritve edinstvene domovine našega trolmeneva naroda temveč bo tudi sedai dobro služil kot temeli pri izvršitvi nove državne ureditve, ker so podatki o prebivalstvu osnova za upravno gospodarstvo prosvetne in snloh celokupne sociialne politike. Za izvedbo t£ga velikega statističnega dela ie treba intenzivnega delovanja vseh prosvetnih družabnih stanov .in naiaktivneišeca dela občinskih in državnih oblastev, Vsled tega se te z omenleno uredbo določilo, da ta oopIs Izvrše občine s sodelovanjem vseh pismenih državljanov, kateri imaio dolžnost. da na poziv občine vrše odka-zane popisne posle, dočim te nadzorovalnim oblastim poverjena kontrola in nadziranfe dela popisnih organov. V slučaiu. da v kakem kraiu prebivalstvo napačno razume Domen tega popisa, moralo nadzorovalne oblasti obrazložiti Domen oordsa in iih prepričati, da so podatki, pridobljeni s Dopisom prebivalstva, splošne važnosti za vsakega, niso pa nikakor v škodo ooiedincev. ker se vsi osebni podatki, katere zbira statistika. obdeluielo in sestavljalo v skupinah tako. da se v statističnih tabelah osebnosti popolnoma izgube. Osebni podatki so tudi naJvečla talnost. ki se nikomur ne obiavliaJo in nimalo nobene zveze z določevanjem In plačevanjem davkov, volno obve.7”"sHo. rekvizlcilaml. ali s kakim novim obteženiem Jn obreme-nleniem prebivalstva. Vsled v današnjih razmerah neobvladljivih tehničnih težkoč se 1e tiskarne pravil In navodil ter obraz-cov zn oorris zakasnelo za nekoliko dni in so se radi tega morali za prehodna dela določeni roki na novo določit? in omeiltl. Kiiub tem težkočam se mora pri teni vztralati. da občinski popisni odbori tudi v tako skrajšanem roku izvrše vsa pripravljalna dela. tako da se bo popisovanje samo moglo vršiti z 31. ianuariam 1921. Poverjeništvo za sociJalno skrbstvo. Dopisi. Rogaška Slatina. Odgovor »Rdečemu Praporu«.) Rdeči Prapor ie priobčil dopis, ki ga te skrpucal neki Verhovšek. Skoro ni vredno, da bi temu duševnemu revčku odgovarjali. Da Da bo Javnost izvedela .od kakšnih zmešancev pobira »Rdeči Prapor« članke, povemo naslednje: Omenleni Verhovšek ie po polomu hotel biti naforel socijalni demokrat, ker pa ga nobedene ni hotel poslušati, ie začel praviti, da ie »sindikalist«. Čez nar dni nato le začel saniariti o nekaki Gubčevi zvezi, kar pa mu tudi ni ugaialo. sanla sedai nekai o »komunizmu«, ki ga orav toliko razume kakor zaiec na boben. Ob nedeljah leta za našimi sodrugi in prino-veduie: Ko bodo komunisti prišli, bo moral tisti ki ima šest sralc dati tri drugemu. Valuto pa orel ne bomo uredili, predrto ne poberemo vseh srebrnih žlic in nožev itd. itd. — kaj bi naštevali! Ta človek trdi. da sodrug Vidgai ni imel volilne pravice, pa da ie bi! kliub temu čuvar četrte Skrinjice. Načečkaril ie naigrše laži. češ. da ie sodrug Vidai strgal list »Rdeči Prapor«, ki ga le on nabil na zid. ter da ie na shodu liudstvo zahtevalo. da nai Verhovšek govori, To so čisto prostaške laži. Resnica na ie namreč da bi se Verovšku prav slabo godilo če ga ne bi varoval stražmoister. ker ie bilo'ljudstvo nanj zelo razbuieno. Možiček dalje trdi. da ljudstvo naši stranki hrbet obrača. Nasprotno! Vsak dan prihajajo novi udie in se vpisuieio v KDZ, Kdo pa bo posluša! Verbovška. ki ga vsi tukajšnji delavci predobro poznajo ne-le zaradi niegove neumnosti, ampak tudi vsled drugih nesramnosti. N. pr. to-le: V tukajšnjem zdravilišču ie delavec sodr. Rodela. ki ima ženo in otroka. »Sociialist« Verbov-,š©k Da ie pisal na ravnateljstvo, da nai Rodelo odpusti iz službe in da nai uiega vzameio. ker bo polovico boli poceni delal. To. gosnodie okoli »Prapora« vzemite na znanie in presodita svoiega vrlega komunista! Dobrna. Dne 16. t. m. ie umrl sodrug Karol Peldin. Zapusti! Ie ženo hi dvoie nepreskrbljenih otroik. V vojn! si le nakopal neozdravljivo bolezen. Očrnil ga le bil neki denunciiant kot protidržavnega rtrvaria. Tako ie bil preganian že v Avstriji, preganian pa ie bil tudi v Jugoslaviii oo zaslugi istega bivšega avstrilskega denunci-ianta. ki sedai uživa vse mogoče ugodnosti in ki le v A v s t r i i I tudi kmete denunciral. da skrivalo žito. Umrli le prosi! pri okrainem glavarstvu za podelitev obrtnega lista za izvrševanje lesne trgovine. Prošnia pa mu ie bila (do čegavi za-zasluei?) zavrnlena. češ. da ie bil že 5 krat oredkaznovan. Pokojni ie vložil na to pritožbo ker ni nikdar zakrivil deliktov ki iih omenla obrtni red. Pritožbi ie deželna vlada sicer ugodila, ali Karla ie bolezen že takrat vrgla na oostelio. iz katere m več vstal. Izrekamo zaostali družinici naše sožalie na smrti dobrega očeta. Kal sl vse domišliuie celiski advokat dr. Ant Ogrizek, Strokovnemu tainiku v Cellu le poslal dr. Ogrizek naslednie pismo: »Spoštovani gospod Leskošek, tainik okrožnega sociial-demokraškega strokovnega tajništva v Celiu. Vodnikova ulica. Sredi novembra 1.1. imeli ste pristaši Social-demokraške stranke v gostilni prt Jugoslovanu v Gaberju shod. na katerem so se obravnavali uspehi mezdnega glbanla v VVestnovi tovarni. Zvedel sem' da ste navzočim zborovalcem pripovedovali, kako smešno vlogo sem laz z celjsko skupino lu-sroslovansfce strokovne zveze igral V tem vorašaniu. ker sem Jaz imenom! te skunine podpisal in vložil pri tovarnarju Westnu vlogo za koma! 15 % mezdno povišanje, medtem ko se ie od sociialdemokraške strani doseglo kliub tei moii vlogi, s katero sem bale samo gibaniu škodoval. 20 odstotno mezdno povišanje. Ker, ie namen te izjave prozoren ln si ne morem pustiti mirno douasti. da bi s takimi izmišljotinami kdo modi jn navedene skupine ugled jemal, sem odločen, da pravočasno vložim proti Vam in tovarišem, ki so podobne roči pripovedovali, kazensko ovadbo, oziroma tožbo radi razžalienla časti. — Ako se oa zglasite najkasneje do 1E„ t. m. opoldan pri meni Jn mi daste primerno zadoščenje, kakor se bo Vam v moli pisarni naznanilo, sem Dri« pravlien od sodnih korakov odstotki. — z odličnim spoštovanjem dr. Ogrizek s. r. Pripominjamo k temu dopisu gosp. doktoria samo naslednie. Gosp. Ogrizek! Shod pri Jugo-iovanu v Oaberiih ni bil sodaldemo-kraški kakor Vi trdite, temveč podjetniški strokovni, na katerem ie’ sodrug Leskovšek o Izidu pogaianf poročal. Poročalo se ni samo o 20 nobolišku. (Glei notico »Delavec« štev. 49.) No. na Če hočete, gospod doktor. Vašo čast ohraniti in s? od stiokovnega tainika zadoščenje pridobit? se morate podati takoi k gospodu V/estnu. ter zahtevati, da Vi ne marate nribollškov. ki so iih dosegli sociialni demokrati za Vašo jugoslovansko zvezo (obstoječo Iz 6 nezavednih žensk in enega delavca). (Op. ur.) Dokler na tega ne storite; ste v očeh razredno zavednega Dro-letariiata navaden bahač ln užit« kar sadov tujega dela. Vaša klerikalna zveza na v Celiu še ni imela ugleda in ga tudi ne bo imela. m 4' Zaloga izgotovljenih oblek za gospode in dečke. Prodaja SUklta na drobno. Oblake po meri iz prvovrat. blaga po najnovejšem kroju. Zmerne cene. Stev. 293. Spore. Smučarski tečaj v LjubSjaaJ. V svrho teoretičnega fn praktičnega izvežbania smuškega naraščaja priredi Smučarski klub Ljubljana redni, brezplačni smučarski tečaj za člane smučarskega in drugih športnih klubov, ki bo trajal ob ugodnih popoldnevih približno do novega leta. Interesente vabimo na kratek sestanek v soboto, 18. t. m. ob 15. na dvorišču pri »Novem Svetu« na Gosposvetski cesti, kjer bodo izvedeli podrobnosti. Istočasno se bodo razdelile smuči — kolikor jih je na razpolago — med že priglašene udeležni-ke tečaja, ki si jih ne morejo nabaviti. Re-flektanti morajo prinesti s seboj poverilnice od športnih klubov, ki posamezne udeležence priporočalo in garantirajo, da bo udeleženec izposojene smuči zopet yrn.il. Nekaj parov smuči bo tudi na prodaj. Zimski šport v Bohinju. Po šestletnem po vojski povzročenem odmoru se je Bohinj pripravil znova za zimsko sezono. Na daljavo 1 km je popravljeno na podlagi tekom let pridobljenih izkušenj takoj. za Bistrico ležeče, v Sloveniji dobro poznano umetno sankališče sBelvedare«. Popolnoma novo na novo se je dogradila baš te dni skakalnica za smučarje, na kateri ne bj težave doseči skokov do 15 tn daljave. Ker leži že danes v dotini nad pol m snega v višjih legah pa tudi dober m in še več in ker je Bohinj že znan radi številnih hvaležnih tur in vežbališč za smučarje Je pričakovati, da letošnje sezono spoznajo krasote zimskega športa in divote Bohinja v snežni odeji. Prijatelji zimskega športa iz Jugoslavije sploh. Iz Bohinja poročajo, da se otvori tam letošnja zimska športna se/,ona na Božič, da so športno tehnična dela že povsem dovršena, dru^a pripravljalna dela pa v popolnem tiru. Za prenočišča in prehrano je zadostno preskrbljeno. Odprti bodo hoteli: Markež, Rodiča, Triglav in drugi v vasi se nahajajoči hoteli. ZNIŽANJE TARIF ZA NOVINARSKE BRŽOJAVKE. Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo, da se v naši državi našim in tujim časnikarskim dopisnikom dovolijo olajšave pri plačevanj pristojbin, kakor so že dovoljene v " tulih ‘ kol-notavUaJo? Slabost? Oi. kako tu iihlažniio bolečine in utriuieio telo masaže s Fellerievim pravim Elza-fluklorn! 6 clvoinatih ali 2 veliki šce-cHalni steklenici 42 K. Državna trošarina nosebei. Potrebovali bo crfvaiaioče želo-dec okrenčnioče sredstvo?' Poslujte .se le FcHcrievih nravlli Elza-krojrliic! 6 škatliic 18 K. — Omot :n ooštnina Do^ebei *t naiceneie. Eu-»en V. FeHer. Stubica donfa. Elsa rrs7 št 252. Hrvatska F. (7) Izdaiateli: Ivan Mlinar Odgovorni urednik: lak Vehovec. Modna trgovina A. Sinkovič nasl Liin Mestni fig priporoča svojo ravnokar došio zalogo modnega blaga. — Velika izbira pletenin za dame, gospode in otroke. — Cene nizke. Anončni zavod Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5 prlperoia sledeče tvrdke in podjetja: v Ljubljani: Arhitekt in stavbeno podjetje Viliem Treo Gosposvetska cesta 10. „Svetla“ Mestni trg St. 25. Pisalni stroji F. Bar Cankarjevo nabrežje 5. V Mariboru: Nakup in prodaja posestev H. Havlik nasl. J. Simčič Gregorčičeva ulica 6. Prodaja in popravila pie. strojev The Rex Co. Setenburgova ulica 7/1. Elektrotehnični predmeti »Svetla* Mestni tr* 25. Fotograf Veličan Bešter Aleksandrova cesta 5. Oblast, konces. zavod za pokonča vanjo miši in mrčesa Miroslav Zor Kolodvorska ulica Stev. 39/11. Avtomobili, motorji, kolesa, pnevmatika, autogarala J. Goreč Gospo »vedska c. 14. Manufaktura in zaloga oblek Schwab & Bizjak Dvorni trg 3. Tehnične potrebščine Odon Koutny Kolodvorska ulica 37. Rasnoievalne aparate Opalographe in potrebščine k istim dobavi The Rex Co. Selenburgova ul. 7. tanim Ogiejte si razstavo fino izdelanih v izložbi g. J. Gričarja v Ljubljani, Selcnburgova ulica se nahajajočih čevljev. Delo iz najfinejšega usnja ra reko po dunaisk h vzorcih. M: KKUB. EnU Miller na Goapoatctskl cesti At. SO, ' nasproti gostilne KerliC. Kdor si želi nabaviti pristnega in znanega Haložana naj se blagovoli poshižiti tvrdke: Pina takih Mna i vira Ante Košenjak in drug pri Sv. Barbari v Haleiah. Fant, 33 let star, se želi seznaniti s slovenskim dekletom v starosti od 20. do 30. let. Ona, ki ima resno mieel za ženitev, naj piše in pošlje svojo sliko, katera se na zahtevo takoj vrne, na naslov: JOHN TEKAVEC, Slaty Pork, W. Va. 'Čamp 4, Severna Amerika. Splošna ključavničarska ni Pai Imr m m Spodnja Siska št. 22 priporoča svojo delavnico za izdelovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči. Točna postrežba Ib zmerne cene. Eriavec & Turk, ita i in pri »Zlati lopati? •■a prale Hcmmtri hmldt, »n Piana, Vitamin lig iitv. 7, nasproti Krllanskc cerkva. mehanična delavnica se je otvorila. Sprejema splošna popravila pisalnih in šivalnih strojev, kontrolnih blogajn itd. Fr. Lebar & L. Tišier Jenkova ulica 9. špedici jsko in komisijskopodjetje Selenbnrgov« utica št. 4. Veletrgovina s premogom, drvmi, goto in raznim kurilnim materijalom Ka čebelo: Ljubi. gl. kolodvor. Na drobno: Selenburg. ul. 12. Zmerne cene! SP "”'—' Priporoča se tvrdka -——^ Jos. Peteline, tovarniška zaloga šivalnih strojev za rodbinsko rabo v vseh opremah, za obrtnike, krojače in čevljarje, materija! kot v mirni dobi na zalogi, original Singer cylinder stroji, dalje igle, olje ter posamezne dele za vse sisteme šivalnih strojev. Dospela je velika pošiljka raznega galanterijskega, modnega in toaletnega blaga, jedilnega orodja, aluminijum žlic, finega čevljarskega orodja, vezenine, tkanine itd. — Uo8 zmerne na drobno In dešelo. Opozarjajo se gg. trgovci, obrtniki in gostilničarji! "3SE jL Skaboform se zopet dobiva! Proti srbenju, svrabu, lišajem, nečistostim kože zahtevajte v najbližnji lekarni preizkušeno in zdravniško priporočeno dr. Flescba orig. Skaboformovo mazilo. Ne maže, ne pušča barve, brez duha. Po vteranju puder „Skabaform“. Dobiva se po vseh lekarnah. — Generalna zaloga za Ljubljano in okolico Rihard Sušnik -H F. BRUHAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni tre 25. Špedicija F. & A. Uher Selenburgova ulica 4 Beton, Selezoboton in vodne tgradbe Inž. dr. Miroslav Kasal Killerjeva ulica 7. Stavbeno podjetje Tavčar & Svetina Gospoivetaka cesta 6. Esport čevljev Aleksander Oblat Sv. Petra c št 16. Sedrisgi 2 Pristopajte k zadrugi s Pristopnica 2 K, delež 100 K se lahko plača tudi v deset tednih. Pristopnine se dobe pri vseh podružnicah Konsumnega društva za Slovenijo v Ljubljani In okolici kakor tudi pri Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani, Aleksandrova cesta 5. Delavci, pekarna bo Vaša, pristopile polnoštevilno. Naznanjamo cenj. odjemalcem, da ie ravnokar prispeli, večja pošiljatev različnega za bolfina darila zelo • primernega blaga, osobito različno sukno in drugo vol- ] neno blago za obleke, kostume in plašče, dalje pralni 1 barhenti za bluze, srajce itd., fine voloene odeje, pre- j proge in velika izbera zastorov na kose in metre, dalje j različne pletenine kakor jopice, šali, čepice, rokavice za j dame, gospode in otroke, različno trikotažno in Tetra perilo itd. Priporočamo se cenj. obisku: A. & E. SKABERNE, Mesini trg št. 10. registrovana zadruga z omejeno zavezo 6prejema hranilne Vloge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih 4°l< Rentni davek plača društvo i z svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posolila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroStvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. Edini, res delavski denarni zavod. O o m Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod nafugodnejšimi pogoji. !QC=H^' Učiteljske tiskarne*. v UuMianl. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-===== in inozemstvu. -------------------- =