floyic
*>» BMt”
. V '	■ •' ’""•••
■ - ■ >.- ■■	. 'v v ■
LETO III. - si. 38
V KOČEVJU, DNE 20. SEPTEMBRA 1958
Cena 10 din
Težkih dni HUB ne smemo pozabiti
Prebivalci občine Lašče slavijo 19. septembra občinski praznik v spomin na veliko zmago NOV nad belogardisti v Turjaku 19. septembra 1943. leta. Praznovanje se bo začelo že 18. septembra, glavna proslava pa bo v nedeljo, 21. septembra, v znanem partizanskem kraju — na Robu. Naprosili smo sekretarja občinskega komiteja ZK, Slavca Purkarta in predsednika ObLO, Alojza Pečnika, za izjavo o pomenu tega praznika in o doseženih uspehih v občini v letih po osvoboditvi.
Slavko Purkart, sekretar Obč. komiteja ZK Lašče:
V naši občini že nekaj let praznujejo 19. september v spomin slavne zmage partizanske vojske nad belo-
prispeval in žrtvoval za osvoboditev. Zaradi izrazito kmečkega značaja naše občine smo prenesli glavno proslavo praznika z 19. na 21. september.
Pomen praznovanja je predvsem v tem, da se oživljajo tradicije osvobodilne vojne, posebno pa je važno, da naša mladina ob takih praznovanjih podoživlja in se uči o težkih straneh naše zgodovine v polpretekli dobi.
Ker je v naši občini več krajev, znanih iz NOV, bomo zato praznovali občinski praznik razen v Turjaku in Laščah, v prihodnje tudi v ostalih krajih.
Rad bi pripomnil še to: čas bi že bil, da se začne z obnovo slavnega
\
gardistično trdnjavo v Turjaku. Ker turjaškega gradu. Turjaški grad je V T urniku SR Tit UT616TI0 OTObtSČR, T.njtoifprj	Jr" n /■	isnl-f-nmi v-n/v m Ota 11*
urejeno grobišče, trnu pu<nui>unjc prenesli za letos na Rob. Ta kraj je med NOV veliko
v Turjaku še ni smo praznovanje
r3iai kom e ni at
SVOBODNI TRG
Večkrat se sprašujemo, zakaj so cene na trgih ponekod tako različne (in visoke tudi, seveda!). To dejstvo nas opozarja, da tržni mehanizem ne deluje tako, kot je bilo predviden•.
Za naše gospodarstvo je značilno, da je prav svobodni trg tisto gibalo, ki povzroča hitrejši razvoj proizvajalnih sil, večjo dejavnost kolektivov in bolj smiselno gospodarjenje. Pri tem pa se moramo zavedati, da kljub vsem tem pozitivnim lastnostim svobodnega trga ne smemo dopustiti, da se na tržiščih razpase, lahko rečem, anarhija! Da bo delovanje svobodnega trga res šlo v pravi smeri, so ustanovljeni posebni nadzorni organi.
Kakor skoro vedno, tako tudi letos opažamo pri jesenskem odkupu kmetijskih pridelkov nesoraz-merno in nesmiselno dviganje cen. Večkrat mora potrošnik prav mia-stno« plačati tudi liste pridelke, ki jih zaradi velikih količin proizvajalci ne morejo vseh spraviti v promet. Druga boleča točka našega trga je velikanska razlika v cenah med posameznimi kraji, pa čeprav gre samo za proizvode, ki se jim cene dnevno ne spreminjajo! Marsikdo bi mislil, da bo tržni mehanizem avtomatično vplival na usklajevanje cen, različne cene v posameznih krajih pa bi morale vzpodbuditi trgovine h kupovanju blaga tam, kjer je ceneje. Le s tem bi dosegli znižanje cen, trgovci pa večji promet!
In zakaj pride do takih pojavov? Predvsem zaradi pomanjkanja konkurence med trgovinami in monopolnega položaja mnogih trgovinskih in odkupnih organizacij. Kadar je na istem trgu več prodajalcev enakega blaga, se mnogo-krat razvije prav nesmiselno navijanje cen, posebno Se blaga »primanjkuje«, sicer pa si ne konkurirajo, če je treba obdržati cene, ki so za tržni položaj daleč previsoke.
Prav tako so prodajne cene nekaterih industrijskih proizvodov za posamezne kraje različne. Celo isto blago iz iste tovarne ima mnogokrat nasprotujoče si cene na različnih koncih države. Samo en primer: določeno blago iz iste tovarne se prodaja v Ljubljani in Sarajevu s 5 % grosistične in maloprodajne marže, v Skoplju pa kar s 36 % marže! ista slika je tudi pri drugih artiklih. Večkrat se tudi zgodi, da skuša tovarna doseči večjo potrošnjo določenega blaga ■ znižanjem cen. To pa se ji ne posreči, ker ostanejo maloprodajne cene nespremenjene!!!
Proti takim pojavom so tržne inšpekcije skoro vedno brez moči. Mogoče bi bilo koristno postaviti meje zaslužka in marž v trgvini. Tako bi se vedelo, kdaj je dopusten zaslužek trgovine in kdaj se pojavi nezdrava špekulacija. Prva dolžnost trgovine v naši socialistični ureditvi je, da neumestno ne navija cene, ampak mora čim ceneje oskrbovati potrošnika. Postavitev maksimalnih marž posameznim artiklom ne bi nasprotovala načelom svobodnega trga, inšpekcijam in sodiščem pa bi omogočili Pravilno ugotavljanje, kdaj je zaslužek prevelik ali celo kaznjiv.
zaščiten kot kulturni spomenik. Skoda je, da ta spomenik preteklosti počasi propada!
Prebivalstvo naše občine, borce, aktiviste, delovne ljudi in mladino vabimo, da se 21. septembra udeleže partizanske proslave na Robu. Rob z okoliškimi kraji — Krvava peč, Centi, Osredek, Neredi in drugi, so prispevali velike človeške in materialne žrtve. Rob je znan tudi po tem, ker je bila tu med vojno komanda mesta Lašče, v bližnjem Mačkovcu so bili prvi partizani itd. Ob tej priložnosti se bomo spomnili tudi naših partizanskih mamic, ki so marsikateremu partizanu dale zadnji kos kruha.
Alojz Pečnik, predsednik ObLO Lašče:
Po osvoboditvi je bila v naši občini ena najvažnejših nalog — elektrifikacija naših vasi. Razen dveh vasi — Bukovice, ki šteje dve hiši in
Finkovega (tri hiše) imajo vse ostale vasi ze elektriko. Pretežni del finančnih sredstev za elektrifikacijo so prispevali občani sami. Omenil bi, da ima občina težave s plačilom računov za izgotovljena dela daljnovoda in transformatorske postaje. Ti računi znašajo okrog 4,000.000 din, katere bi moral poravnati še bivši OLO Kočevje. Sedaj je vse breme plačila padio na ObLO Lašče, ki pa nima sredstev za te namene.
V zadnjem obdobju smo začeli z obnovo vodovodov. Zgradili smo vodovode na Robu, Turjaku in Sro-botniku, s pripravljalnimi deli za asanacijo pa smo začeli v Dvorski vasi in Velikih Laščah, v Logarjih in Aužlahu pa bomo verjetno še letos začeli z gradnjo vodovoda. Tudi pri teh delih računamo na sodelovanje in pomoč občanov.
Naša občina je pretežno kmetijska. Glavni pridobitveni dejavnosti sta les, oz. predelava lesa (tu je znana domača obrt) in živinoreja. Tudi za naprej bomo posvečali vso skrb dvigu naše živinoreje in kmetijstvu, ker pri nas ni pogojev za industrijo. V kmetijstvu bomo pospeševali setev italijanske pšenice, katere bo letos zasajene okrog 60 ha. Kmetje so ze'o zainteresirani za to vrsto pšenice, ki daje lep pridelek.
Na kraju naj še pripomnim, da je bil na Robu zgrajen sodoben obrat za pridobivanje eteričnega olja, v bivši žagi na Robu pa nameravamo urediti lesno predelovalni obrat. V bližnji bodočnosti nameravamo zgraditi v Laščah mlekarno.
Vsem občanom za občinski praznik lepe čestitke in na svidenje na Robu!
SVOBODE NAJ POŽIVE DELO
V	občini Ribnica imajo več delavsko prosvetnih društev Svobod. Ta društva naj bi pokazala več elana pri delu. Bliža se nova sezona 1958-59 in prebivalci teh krajev bi radi večkrat videli igralce na odru, predvsem pa naj to velja za Ribnico.
Iztok
SADNA LETINA
V	Loškem potoku in vaseh na predelu Drage je sadje tudi letos bolj slabo obrodilo. Vzroke zato moramo iskati v lanski pozebi in neugodnem vremenu letos pomladi.
%
SADJARSTVO
V	Strugah se ne bavijo s sadjarstvom, ker nimajo za to pogojev. Možnost sadjarstva imata samo dve vasi: Tisovec in Rapljevo, kjer nameravajo uvesti plantažne nasade.
Čas jesenske setve je že
Jelka" v Podpreski se želi razrasli
V Kočevju so zborovali logarji
V soboto, 13. septembra, je bil v Kočevju ustanovni občni zbor Društva logarjev LRS — sekcija za Kočevje. Zboru je prisostvovalo 65 logarjev in gostje. Prišli so iz vseh naših petih občin. V imenu iniciativnega odbora je začel zbor Mirko Žagar, nato pa je Franc Kordiš govoril o pomenu in vlogi novega društva, v katerega naj bi se včlanili vsi logarji. Nadalje je govoril o sodelovanju novega društva z Društvom inženirjev in tehnikov. Tov. Kordiš je med drugim tudi poudaril, da danes ni logar več gozdni čuvaj, temveč človek z znanjem in veliko odgovornostjo do dela.
Nato so bili udeleženci seznanjeni s pravili in programom društva ter nalogami, ki jih imajo v okviru
tudi program dela sekcij. Med drugim bodo organizirali več poučnih ekskurzij itd.
Po živahni razpravi o raznih problemih, s katerimi se logarji drievno
Ko smo se pred dnevi mudili v Podpreski, smo se oglasili v podjetju »Jelka«. Pogovor je stekel o delu m življenju, težavah in načrtih tega kolektiva. »Jelka« zaposluje danes že nad 40 ljudi in če to primerjamo z njenim rojstvom, ki je bilo 1955. leta, vidimo kar lep napredek.
Takorekoč iz nič so zrasli poleg žage mizarski, galanterijski in drugi obrati. V mizarskem obratu imajo ročni in strojni oddelek. V ročnem izdelujejo stavbeno pohištvo, okna, vrata ter sobno in kuhinjsko pohištvo, v strojnem oddelku pa ladijski pod, ležalne stole, zaboje za izvoz, pralnice, perilnike s pločevino itd. V galanterijskem obratu pa vešče roke izdelujejo šatulje za je dilni pribor, obešalnike in go. V tolarskem obratu izdelujejo špirtne sanke in smuči, kovaški
ouVaL pu je namerjen za uslužnuoL-na dela in razna popravila, ki so potrebna pri obratovanju v podjetju.
Novi obrati so bili zgrajeni na hitro, vendar ne toliko sodobno, da bi ustrezali današnjim predpisom in prilikam delovnega človeka. Sanitarna inšpekcija je ugotovila, da sedanji delovni
pripravljen. Za 40 m dolgo in 12 m široko zgradbo bi porabili okrog 12 milijonov din. Želje in potrebe so eno, finančni problemi pa druga stvar, ki ne morejo priti skupaj. Ker podjetje samo ne more preskrbeti tolikšnih sredstev, nujno potrebuje investicijski kredit. Ta bi se kmalu bogato obrestoval; tu so ljudje, ki so se že dobro priučili
svojemu delu, tu so stroji in tu, če hočete pasivni kraj, v katerem predstavlja to podjetje edino industrijo.
V novih prostorih bi dobili mesto mizarstvo, galanterija, zaboj ama, kolamica, prostor bi dobila lakirnica in montažni oddelek, ki ju sedaj še nimajo, v starih prostorih pa bi bilo skladišče gotovih izdelkov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
PO SVETU
Te dni je začela v New Yorku z i je- delom Generalna skupščina OZN. To dru- j® že trinajsto redno zasedanje. Med delegati sta dva predsednika vlad, 42 zunanjih ministrov, med njimi tudi jugoslovanski državni sekretar Koča Popovič, ter ministri raznih resorov iz petih drugih dežel. Generalna skupščina bo razpravljala
n Diemin, s katerimi se logarji drievno	Prost°ri ne odgovar-
- srečujejo pri svojem delu, vprašanju sun'tarnim predpisom, to pa je 1- odnosov med logarji v državnem m f.aj toIiko kot bi rekli: »prene-privatnem sektorju, so izvolili 11 ha^e z delom v teh prostorih!« članski upravni in 3 članski nadzor- K° smo razpravljali o teh stvareh, m odbor ter sprejeli nekaj častnih ®° nam odgovorni ljudje v podjetju
du
pri čemer si bo prizadevala, da 01 gov avt dosegla mirno poravnavo vsaj v spo- gnalom ru zaradi kitajskih obalnih otokov, zmage
V Waršavi sta se sestala velepo-
precejšnje upe na uspeh, čeprav ne pozabljajo na sedanja nesoglasja, niti na morebitno zavlačevalno taktiko z ene ali druge strani.
V vrsti atentatov Alžircev v Franciji. ki so prizadejali Franciji ogromno škodo, se je priključil Še atentat na bivšega guvernerja Alžirije in sedanjega ministra za informacije,
ni odbor ter sprejeli nekaj častnih D0xXa,™. od,govorni	v podj®‘Ju bi Proučila nevarni položaj v Taj- Prišlo zaradi nesoglasja z De Gaullo-
Em S™	mm sss«
razorožitvi, krizi na BližnjemTzho- Sousteha aZZ? informaciie-
"" ssuvt rHiSEB
na križišču pri Slavoloku v Parizu. Soustelle je bil la-- — ot. acataia veiepu- ZL ranj®n. Policija je ujela le ene-slanika ZDA in Ljudske republike ?.a naPadalca, čeprav domnevajo, da Kitajske. Odposlanca washing tonske Jlb bil° najmanj osem.
pekinške vlade sta se sestala, da X francoski socialistični stranki ie
Taj- pnsl° zaradi nesoglasja z De Gaullo-
__ Vim rPžimnrn H/a	t-a
Spomini Jožeta Ogrinca na leto 1942
V dneh pred praznikom občine Lašče smo obiskali Rob. Med ljudmi smo opazili veselo zadovoljstvo, da
,X1 j*11	v vn.vnu »mu uparili veseio zadovoljstvo da
sekcije društva. Program govori med bo letos glavna proslava praznika na drunim n ekrhi	.,*1«__ , ^nu
drugim o skrbi društva za vzgojo logarjev, strokovnem izobraževanju itd.
Predsednik republiškega odbora društva logarjev tov. Lindič je uvodoma pojasnil čemu in zakaj je bilo potrebno ustanoviti društvo. V Sloveniji je okrog 1000 logarjev. Logarji niso imeli stanovskega društva, ki bi se zavzel za njihove pravice. Tu mislimo na krivico glede priznanja kvalifikacije logarjev. Pokojnine lbgarjev so nižje kot znašajo pokojnine gozdnih delavcev, ki so delali pod nadzorstvom logarjev. Sedanje pokojnine logarjev znašajo od 4.500 do 7.500 dinarjev mesečno. Gozdnim delavcem se prizna pravica kvalificiranega delavca, logarjem pa nekvalificiranega. Te stvari bo treba čimprej urediti, saj je nelogično, da se smatra logar z opravljenim izpitom za nekvalificiranega, pomožnega uslužbenca. Predlagano je bilo, da se uvedejo za logarje novi nazivi in sicer: logar-pripravnik, logar in gozdni nadzornik.
Tov. Lindič je govoril tudi o nalogah, pomenu in dolžnosti društva do svojih članov. Povedal je, da je bilo doslej že 6 občnih zborov sekcij v Sloveniji, ki so povsod lepo uspeli. Dejal je tudi, da je bilo za sedež republiškega odbora društva izbrano Kočevje.
V razpravi so sodelovali in zaželeli društvu veliko uspehov tov. Žagar, ing. Kuder, v imenu množičnih organizacij pa tov. Pirnat.
Nato so razpravljali o delu sekcij. Kočevska sekcija je razdeljena na pet podsekcij in sicer dve v kočevski občini, po ena pa v Ribnici, Loškem potoku in Laščah. Sprejeli so
Robu. Za to priložnost bodo Rob lepo okrasili.
Ko smo se mudili v Robu smo se oglasili tudi pri Jožetu Ogrincu, ki je bil leta 1942 član terenskega odbora. Jože nam je pripovedoval, ka-
em re. Načrt za novo zgradbo imajo ze riških pogajanj izražajo v Waršavi stoine socialistične stranke Stranka se bo borila proti novi ustavi.
Med zahodnonemškim kanclerjem Adenauerjem, ki je obiskal Francijo in francoskim ministrskim predsednikom De Gaullom je te dni prišlo do razgovorov. Razpravljala sta o francoski politiki v okviru zahodnega sodelovanja, o Atlantski zvezi m Evropski uniji. Sodijo, da tl razgo-
dov ne b°d° obrodili Posebnih sa-
V Zahodni prvo raketo
ko je bilo v tistem času na Robu. Prvenstvena naloga odbora je bila, da so se uresničevali odloki, ki jih je izdajala ljudska oblast, skrb za hrano partizanski vojski itd. Spominja se, da so bili takrat člani terenskega odbora Rob, med drugimi Alojz Hiti, Jože Jamnik in Ivan Zakrajšek, ki pa so že vsi mrtvi. Ju nija ali
mesecu je bilo, se točno ne spominja), so se partizani spopadli z močnimi oddelki italijanske vojske pri Rašici. Boj je bil hud. V tem boju sta padla dva partizana, Stane Strle z Roba in Slavko Zgonc iz Fodhoj-nega hriba.
V znani roški ofenzivi so Italijani pobrali z Roba in okoliških vasi
Nemčiji so izstrelili v seriji poizkusov
PROGRAM PROSLAV
OBČINSKEGA PRAZNIKA LAŠČE
Na predvečer, 19. septembra, bo zažiganje kresov po okoliških hribih.
19.	septembra predvajanje borbenega filma.
20.	septembra uprizori Prosvetno društvo »Slemena« Nušičevo komedijo »Namišljeni bolnik«.
21.	septembra zjutraj budnica.
Ob deveti uri bo na Robu slavnostna seja Občinskega ljudskega odbora.
Ob 9.30 uri pohod na kraj streljanja talcev in polaganje vencev. Po končani žalni slovesnosti ogled destilarne Rob.
Ob 10.30 uri slavnostno zborovanje.
Ob 11.30 uri conske gasilske tekme gasilskih društev občine Ribnica, Sodražica in Lašče.
Popoldne nastop kulturno prosvetnih in športnih društev.
Po končanem programu ljudsko rajanje.
Pripravljalni odbor za proslavo občinskega praznika vab' vse bivše borce, aktiviste in vse delovne ljudi, da se udeležijo v čim večjem številu praznovanja na Robu.
Pridite v gostoljubni Rob, da obudite spomine na slavne dni težke a zmagovite osvobodilne vojne!
i,, ho ioao , i: / uo '	n' P°brali z Roba in okoliških vasi 1,1 vu. raKet0 v seriji poizkusov v
julija 1942. leta (v katerem kakih 100 ljudi, med njimi je bil tu-	Z meteorološkimi raziskovanji.
_____________________________di Jože. in jih odgnali v internacijo I*, eta’ do,ga ie tri metre, je pole-
--------------------——* Zaradi bolezni so Jožeta Ogrinca nr,Wi5"" /,nn'' ‘
spustili iz •”	-
d j , ,	-----—visoko.
Predsednik italijanske republike, »ronchi, je bil na desetdnevnem obisku v Braziliji. Ta obisk kaže, da se Italija želi čim tesneje povezati z državami Latinske Amerike in postati neke vrste most med tem delom sveta in zahodno Evropo.
Na Cipru so demonstrirali otroci 'iia vojne xtiao. sedaj se od ®es*: do -*-2 let starosti ip s tem izdelovanjem suhe robe nasProtovali učenju angleškega je-- rv,_:— j-	. zika.
taborišča 3 mesece pred kapitulacijo Italije. Doma se je takoj vključil v osvobodilno gibanje in delal kot terenec. Prišla je nemška ofenziva. Med drugimi so Nemci aretirali tudi Jožeta in znova se je začelo^ trpljenje, tokrat v nemškem taborišču smrti v Dachau. Tu je ostal do konca vojne 1945. Sedaj preživlja z izdeloval '
Tudi Jože Ogrinc je eden izmed	_____
tistih, ki so po svoje prispevali in
trpeli za svobodo domovine. V ne-	ČLANI ZADRUGE
deljo, 21 septembra, se bomo zbra- Kmetijska zadruga Draga šteje
T ^ °bUjab SP°- 170 članov' SKoro vsaka družina na line na tiste dni kn <=D ™ krvi in področju zadruge ima v njej po
enega člana.
mine na tiste dni, ko se je v *t Vi trpljenju porajala ljudska oblast.
V Laščah so obnovi!! gasilski dom
Prostovoljno gasilsko društvo v Velikih Laščah obstoja že 62 let. Gasilski dom, ki je bil zgrajen nekoliko kasneje, pa ni več ustrezal svojemu namenu. Gasilci so vso svojo opremo morali prenašati iz kraja v kraj, njihov avtomobil je bil vso zimo v gasilskem domu, ki ga je večkrat zasul sneg, zato je včasih v odločilnem trenutku odpovedal. Motorna brizgalka, ki ni imela drugje prostora, je samevala v zadružnem
skladišču, kjer so morali umetna interesu skupnosti Doslej je
anoiila clvioniti rvH tAl Ha co rt i on	x _  j i n/%
gnojila dvigniti od tal, da se niso zmočila. Jasno je, da zadružniki s to »navlako« niso bili zadovoljni! Isto je bilo z gasilskimi paradnimi uniformami, ki jih imajo deset, a
niti predsednik društva nima nobene kontrole nad njimi.
Stvar se je obrnila na bolje, ko so prejšnji teden dobili od Občinske gasilske zveze 150.000 din. Ker pa bi morali občini plačati 40 % takse za gradbena dela, so napravili tako, da so za dobljena sredstva nakupili material, vsa ostala dela pa bi opravili gasilci s prostovoljnim delom.
L-judje zelo radi pomagajo pri obnavljanju gasilskega doma, saj je v interesu skupnosti. Doslej je bilo opravljenih že nad 120 prostovoljnih ur z vprežno živino, preko 200 ur pa so prispevali gasilci. Sedaj morajo dom samo še prepleskati in urediti okolico.
t
TEDENSKI INTERVJU
Janez Rigler: O delu kočevske občine
Po krvavi sledi okupatorja
V	zadnji številki	je bil objavljen	je, da bosta	zaenkrat v občini dve	klavnice, tržnice it(J. Precej bo zgra-	V bližini žage na Robu, v samot-	seh. Na 21. marca 1942. leta so pri-
prvi	del intervjuja	s predsednikom	stanovanjski	skupnosti: ena v me-	jenih stanovanj, izdelan bo tudi ur-	nem kraju pri Kotih, se je odigralh	drveli v Cente in Osredek in ju žabi bila za področje	banistični načrt razvoja mesta in	23. julija 1942. leta' krvava drama,	zgaii. Potem je bil nekaj časa mir.«
ObLO Kočevje, Janezom Riglerjem, stu, druga pa Pojasnil je značilnosti izvajanja Rudnika, družbenega plana, sodelovanje podjetij z občino in komunalnih problemih. Objavljamo drugi del intervjuja.
okolice. Uredilo se bo vodovodno Italijanski okupatorji so pobrali iz omrežje in elektrifikacija podeželja, vasi Cente in Osredek 12 mož in Ali ste že sprejeli perspektivni tam kjer je predviden gospodarski fantov in jih na zverinski način po-
Povejte nam, ali so možnosti za ustanovitev raznih servisnih delavnic, ki bi bile v pomoč v gospodinjstvu, predvsem pa zaposleni ženi? Kako je z organizacijo stanovanjske skupnosti? Večkrat smo že razpravljali o raznih uslužnostnih servisnih delavni-
načrt razvoja gospodarstva — ka- obstoj vasi. teri najvažnejši komunalni objekti bodo zgrajeni v bodočih petih letih?
Perspektivni plan gospodarskega
Pavla Purkart mlajša in Marija Purkart starejša iz Centov sta izmenoma pripovedovali o dogodkih
bili. Tega dne so ubili v bližini tega pred 16 leti. Bil je lep dan in kmet-kraja tudi dva moška iz Uzmanov.	je so hiteli k spravilom krompirja.
Kako ocenjujete razvoj občine	V počastitev teh žrtev in vseh pad-	Vasi od Lašč' pa tja proti Mačkovcu
letošnjem letu?	lih iz občine Lašče v NOB so napi-	so se svetile kakor umite. Povsod je
Na splošno lahko rečem, da gre sane te skromne vrstice.	utripalo življenje, kako pa je bilo
»Vsi vaščani iz Centov in Osredka	takrat, ko smo pisali leto 1942, pa
so bili člani Osvobodilne fronte že	prisluhnimo sivolasi 84 letni mami-
bo na dnevnem	redu	rezultati v gospodarstvu kakor tudi	od leta 1941. Vaščani so zbirali hra-	ci, ki je v enem samem dnevu zgu-
in	končno	na	v	družbenem upravljanju. Vendar bi	no za partizane, ki so bili v Mač-	bila tri otroke, in prezgodaj osiveli
razvoja še ni bil sprejet. Posamezni celotni razvoj v občini v pravilni sveti so že dali svoje mnenje in pri- smeri. Doseženi so kar zadovoljivi pombe. Plan ene prihodnjih sej
zboru volivcev. Predvidevamo porast bilo lahko še boljše, če bi se skristi- kovcu. V Centih ali Osredku so bili vdovi Pavli Purkart, kateri so Ita-
celotne industrije. Najvažnejša na- lizirala enotnost volje in akcije v
cah, s katerimi bi izpopolnili vrzeli loga je, da se doseže izgraditev ke- vseh vprašanjih, ki zadevajo pre-
večkrat sestanki terenskega in ra- lijani iztrgali moža, 18 mesecev sta-jonskega odbora. Tudi žene, članice remu detetu in še nerojenemu otro-
mične tovarne, kajti s tem bi se v blem komune kot celote. Napravlje- AFŽ, so se večkrat sestajale. Ljudje ku očeta, gruntu pa gospodarja letu 1961 dvignil celotni proizvod nega je bilo v tej smeri precej in so bili z dušo in srcem predani osvo-
merne in bi bila zagotovljena ren- v tem času začelo z gradnjo bolnice, izostali, tabilnost. Poleg teh delavnic je predvideno, da se ustanovijo razni gospodinjski servisi v okviru stanovanjske skupnosti. Ti servisi bi razbremenjevali ženo pri pranju, čuvanju otrok v času službe, pri čiščenju stanovanja in podobno. Vendar je tudi to odvisno od materialnih
lu izvohali, kaj se dogaja v teh va-
v naši komuni. Tu so mišljene pred-	^	.	. W
vsem	razne drobne	usluge,	ki	ne	bi	letu 1961 dvignil celotni proizvod	nega je bilo v	tej smeri precej in	so bili z dušo in srcem predani	osvo-	»23. julija 1942 okrog	11. ure dobile	drage, vendar	bi	bile cene	pri-	nad 50 %. Predvidevamo, da se bo	prepričan sem,	da uspehi ne bodo	bodilnemu gibanju. Italijani so	kma-	poldne so	prišli v našo	vas Italija-
ni. Iz Centov so pobrali in še isti dan ustrelili: 39 letnega gospodarja, Antona Purkarta ter njegova dva brata — Ludvika, ki je bil poročen v mlinu, star je bil 31 let in Alojza, starega 23 let, Stanislava Zaonca
Vse kaže, da bo letos letina boga-	jo usmeriti čim	več kmetijskih pre-	katere zgodnje in industrijske	vrste,	starega 30	let, zapustil je ženo ene-
ta. Pojavlja se vprašanje, kaj napra-	sežkov na trg.	Kmetijske zadruge	Odkupna cena bo osem do devet di-	ga otroka	in 'enega še	nerojenega
viti s presežki krompirja, sadja in oziroma Gospodarske poslovne zve- narjev za kilogram, nabavna cena za Stanislava Leniča, star je bil 23 let
ze naj bi kontrolirale ves odvisni ozimnice pa največ 12.	zapustil je ženo in nerojenega otro-
Kako bo letos z odkupom?
aojevTu bo v bodoče pcitrebno zal drugih pridelkov. Kmetovalci so že	,	______________________________
ootoviti vsai minimalna sredstva za zdaJ v skrbeh- kaJti še vedno se Pridelek na njihovem območju, pri Poleg krompirja bodo odkupovali ka in 33 letnega Franca Cento. Iz
^	"	cnAminioin lonol/rvlatrm ru<a1/ca l/n niih nai ca fn/U	nefala nriHoll/O ProHuirlnn ______.11.... .......i? •	. im. •
ustanovitev teh obratov.
spominjajo lanskoletne prakse, ko
Vsi ti obrati bi lahko" poslovali v ogromnih količin krompirja niso mo-
,	‘	nli cnravirf \t nrnmot
okviru stanovanjske skupnosti. Dru-
god imajo stanovanjsko skupnost že postavljeno. Pri nas se o tem že
gli spraviti v promet.
Gospodarske poslovne zveze in kmetijske zadruge morajo skrbeti,
razpravlja že ved kot pol leta. To je da bodo lahko pri pridelovalcih odbilo že predmet diskusije v množič- kupile vse odvisne pridelke in jih po
njih naj se tudi pozanimajo sindika- tudi vse ostale pridelke. Predviden Osredka pa so vzeli in ustrelili: Anti in podjetja za nabavo ozimnic je odkup okrog 1000 vagonov ka- dreja Intihar in njegovega sina An-svojim delavcem. Vsaka kmetijska pusnic, 700 vagonov jabolk in 100 dreja, ostala je sama žena, Janeza zadruga bo tudi lahko imela v me- vagonov hrušk. Seveda morajo za- strleta, ki je zapustil ženo in 8 stih svojo tržnico, kjer bo direktno druge in poslovne zveze predhodno otrok, Ivana Bavdka, ki je zapustil prodajala svoje pridelke.	vedeti, koliko je določenih pridel- ženo in troje otrok, en otrok pa se
Računajo, da bo nroizvodnia kw^m^njenih za prodajo, da lah- je rodil po očetovi smrti, Franca
bilo že predmet diskusije v množič- kupile vse odvisne prmeiKe in jin po Računajo, da bo proizvodnja	‘ f T	Je roau po očetovi smrti, t ranča
nih organizacijah, zlasti v Sociali- ^inmtr“g^l®^.1,^®nah PosredovaIe krompirja v našem okraju okrog 18 Učenem redu	°dkUP P° d°" ^tro^'inFranc^Adam^a''kUe^za6
stični zvezi. Postavljen je iniciativni odbor, ki bo pripravil vse potrebno, da se v jeseni uzakoni in posta-
na trg potrošnikom.
Ko sem se o teh stvareh pozani-na Okrajni zadružni zvezi v
mal
tisoč vagonov, odkupili pa ga bodo pet do šest tisoč vagonov. Razumljivo je, da bodo odkupovali najbolj-
sit M-jčeš *ss	st	°Mk-
.	Italijani so vzeli ljudi od dela,
vi stanovanjsko skupnost, V načrtu Ljubljani, so mi povedali, da skuša- še vrste krompirja (merkur) ter ne- J°ehrano. "V ljubljanskem okraju J£eda so^biliTlovJnci "član’’ OF^n
bodo predvidoma odkupovali samo da 'so sovražili okupato’rja. Italijani
'»nCl^lCCT« nrrnrPnPK	DobTGTDOll^K^ Holme*	na dogonskih mestih in to	okrog	so	nekje	dobili	listo	članov	Osvobo-
ILUSiLU«,	UUIlIit?	3400 komadov pitane mlade	zivme,	dilne	fronte.	Kako	so	prišli	do	rega
.	.	preko 1000 telet, 850 glav rodovni- - •
Kakor je znano, ima dobrepoljska	rali najeti posojilo. Računajo, da	razširil na dvesto delavcev.	škc živine 8000 peršutnikov,	10.000
občina malo ali skoraj ni? indu-	bodo potrebovali	pet do šest mili-	Ta tovarna bo vsekakor pomenila	Gekonov in okrog 1000 glav	ostale
strije. Število ljudi stalno narašča,	jonov dinarjev.	velik gospodarski napredek	Dobre-	živine V načrtu imajo tudi	odkup
na tistem koščku zemlje pa ne mo- Ker od začetka ne bodo imeli za- poljske doline, saj bodo našli v njej Dreko 23 milijonov litrov mleka rejo vsi živeti. Zato ni čudno,	če	dostnega strokovnega kadra, bodo	zaposlitev ljudje, ki bi se sicer	za-	R	Na območju kočevske Gospodar-
smo pred kratkim lahko brali,	da	dobili stare rabljene	stroje iz tovar-	radi pomanjkanja kruha	morali	iz-	.	nndnvn„ 7VP7P	nHdp nai„px dn
dobrepoljska dolina izumira. Beg	ne Rašica, kasneje	pa bodo naba-	seliti drugam. Ljudje se	tudi moč	P ■
kmečkega prebivalstva v mesta	je	vili nove. Gradbena	dela, in v glav-	no zanimajo za »Rašico«,	saj že	se-	,	,	prpr1uidpufl cp	d„ hri nl,rnn 7=n
očiten in razumljiv. Naloga našega nem tudi ostala, bodo končana že to daj sprašujejo, kdaj bodo spreje- "	.	°” . .
dokumenta, ni znano. Na listi so bi la med imeni žena tudi imena mož
in fantov iz Centov in Osredka. Odgnali so jih v kraj pri Kotih v bližini Roba. Tu so jih pustili lačne do pol osmih zvečer, ko so jih ubili. Pred ustrelitvijo so jih zvezali z debelo žico, nato so že v prej izkopane jame omahnila telesa ... Strele so slišali tudi svojci ubitih. Takrat se je v srca ubogih ljudi vsadila grenka slutnja. Drugi dan so zvedeli krvavo resnico. Takrat je odmeval jok in se razlegal iz vasi v vas. Srca so se trgala ob preveliki boli, zemlja in kmetije, živina in ves ta lepi svet nad Robom, vse je žalovalo za tistimi, ki so bili del njih. Ni jih bilo več nazaj.«
Po treh dneh so odšle na kraj morišča žene, matere in otroci. Odkopali so žrtve fašističnih krvosesov. Položili so jih v skromne krste, po tem pa se je pomikal žalostni sprevod na pokopališče. Kri je tekla iz krst in na vsej poti puščala sledove ... sledove okupatorja. Ljudje so v neizmerni žalosti otopeli, tudi solza ni bilo več ...
Še je trajala vojna, še so prihajali partizani v partizanske vasi — svoji k svojim. Ljudje so podpirali partizansko vojsko. Niso se bali groženj Italijanov, belih, Nemcev — ljudje so bili po veliki moritvi še bolj zvesti osvobodilnemu gibanju. V teh ljudeh še vedno živi partizanski duh, ponosni so, da je bil njihov delež na oltarju domovine tako velik... S težavo so obnovili uničene domačije. Sedaj raste tu nov, partizanski rod, čigar očetje so prelili kri za svobodo svojih domačij, na svobodo drage domovine.
Prehitro je potekel čas odhoda. Poslovil sem se z obljubo, da bom še prišel v ta kraj. Ko sem šel po cesti proti Robu, sem v duhu podoživljal zadnjo pot 12 mož in fantov, ki so jih Italijani gnali v smrt. Večerne sence so padale na kraj morišča.	K. Oražem
Vodna skupnost v občini Lašče
gospodarstva je, da poveča, pome- jesen, tako da bodo lahko zaposlili mali prijave za delavce.
Predzadnjo nedeljo se je v Kneju izraza odkup krompirja in nekaj fi- zbralo nad 50 kmetov iz Robarske
in Karlovške doline in razpravljalo
,Q1. Hlljavc ca uemvvB	ton v*ška pri pridelku krompirja,	0 najbolj perečem vprašanju tega
kod tudi ustanovi	industrijo. Le na	deset	ljudi. Dokončna otvoritev to-	Izdelovali bodo predvsem	jopice,	Gospodarska poslovna zveza pa ga	področja - ureditvi okrog 1500 ha
ta način nam	bo	uspelo obdržati	varne	pa bo predvidoma	ob občin-	pletene rokavice in različno	otroško	b0 lank° oakuPua Pr>bllzno buu ton'	zamočvirjene zemlje. Skoro vsi so
ljudi doma in	jim	z zaposlitvijo za-	skem	prazniku 17. maja	1959. leta.	pleteno trikotažo. Precej	izdelkov	, Jf 0U va9°n°v- Odkupna cena za	si bili edini, da bo moral loček in bi-
gotoviti vsakdanji kruh.	Takrat bodo zaposlili sto ljudi, ra- bo šlo tudi v druge države, največ t^'an1 h* a	J^d^d0™9 od J cek izginiti iz teh ^krajev.
Zvedeli smo, da bo v Dobrepolju čunajo pa, da se bo sčasoma obrat v Rusijo.	Grivec '"	'
tovarna pletenin, ki bo podružnica
tovarne pletenin Rašica nad Ljubljano. Urejevanje primernih prostorov je že v polnem teku. Nekaj potrebnih sredstev bodo vzeli iz investicij občinskega kredita. Ta sred-
Gradnja vodovoda v Laščah
do 10 din kilogram.	Sestanek, ki je bil sklican na po-
Fižol se pri nas zaradi manjše budo ObLO Lašče, je vodil pred-uporabe in ne najboljših pogojev ne sednik zbora proizvajalcev ObLO, sadi na večjih površinah. V načrtu Alojz Venturini, okrajni zbor pro-imajo odkup 15 do 20 ton fižola, od- izvajalcev pa je zastopal Stritar iz
Ko sem se zadnjič mudil v Ve- sredstva za nabavo novih cevi, ce- kilogramT^še^^dokončn^nostav- Vcli'<lh Lašf- Tehnična pojasnila, ki likih Laščah, so mi povedali, da bo- menta, izgradnjo novega rezervar- liena) seveda bodo odkunovali le ™	na ustan°vlteY ^od"
stva, okrog milijon dvesto tisoč, do po daljših pripravah končno pri- ja ter za plačilo delavcem (to je naibo{«p t kromDiria in fižola ,	*.	pOSredova Rudl
podo porabili predvsem za gradbena čeli s popravilom vodovoda. Dose- 2,700.000 din) pa bodo dobili iz ne- jb° JSe vrst0 kr p j n izola. Lovš n iz Sodražice._
dela, za nabavo strojev pa bodo mo- danja napeljava je tako stara da kega starega občinskega sklada,	DRUGA KOŠNJA BOLJŠA	lijo,1* da se Zamočvirjeno področje
—	_	PušcaJ° ce,v . ze ceI° P° ^katerih okrog mihjon in pol pa upajo, da y -k	ku 1e bi,a druqa spremeni v plodno. Zato so bili za-
STE ŽE NAROČNIK NOVIC? h.sah. Izvolil, so pripravljalni odbor, bodo nabral, prostovoljnih pr,spev- k -nja knr dobra v primerjavi s pr- dovoljni s predlogom, da se usta-
k°V,‘J8 k “ravaj0 let,os m dm- vo precei boufa. Kmetje so vlo- novi Vodna skupnost, ki bo vodila 9 ^	°i„™„" žili letos veliko truda ob času koš- vsa dela za ureditev zamočvirjenih
nje, da so nakosih dovolj krme. Sta- zemljišč. Tu raste sedaj kisla krma,
»Jelka" v Podpreski se želi razrasti
nemoteno tekla.
časno pa bodo lahko potrošniki obnavljali napeljavo po hišah.
Razen tega bodo v vasi Logafji, kjer je samo pet ali šest kmetov.
lež živihe se ne bo zmanjšal.
ki prinaša živini bolezen, živinorej-
(Nadaljevanje s 1. strani)
Najvažnejše pri vsem tem pa bi Pozanimali smo se tudi, kolikšen "napravili" vodo vod Tudi" tam bo" ob-bilo, da bi delali ljudje v sodobnih je bil finančni rezultat podjetja za činskj ,1udski odbor pla&1 samo prostorih, imeli sanitarne prostore, leto 1957. Vrednost ustvarjenega strokovno delo in 360 metrov cevi garderobo in vse, kar pritiče delov- dohodka je znašala 38,620.000 din, za kar je odobrenjb 400 tisoč dinar-nemu človeku v urejenem delovnem dobiček pa je znašal 870.000 din, le- jev Vsa ostaia deja bodo kmetje prostoru. Zvedeli smo, da bi novi tos pa je kolektiv ustvaril dohodek opraviIi sami pripraviij bodo tudi obrat zaposlil do 120 ljudi, s tem pa v višini 26.250.000 din, višina dobič- material za rezervar bi bil tudi v glavnem rešen problem ka pa je znašala 455.000 din. Raču- v Aužlahu bodo pri studencu ki nezaposlene delovne sile v tem pre- najo, da bo višina dobička precej teče izpod hriba, napravili korito in delu. Zaposlitev _b, nasl, tudi ljudje višja v drugem polletju.	napeljali okrog 70 metrov cevi. Za
iz sosednjega Loškega potoka. Da bi Podjetje »Jelka« pomeni za pasiv- letošnje leto pa imajo v načrtu tudi imela tudi skupnost več od poveča- nj dragarski predel veliko, tistim, asanacijo studenca v Dvorski vasi. ne proizvodnje, ni potrebno poudar- ki so zaposleni pomeni vsakdanji kos Prvotno so nameravali napraviti vo-jati. Tudi surovinsko zaledje opra- kruha in čeprav ni tako velik, kot dovod, ker pa je vode premalo, bo-vicuje, da bi načrt o novi gradnji bil recimo v večjem industrijskem kra- do studenec samo obnovili. Za ta res dobra investicija.	ju, pa kljub temu zaleže, ker je do- dela bodo porabili okrog pol milijo-
Ker nimajo lesne sušilnice, mora- mač. Dajmo tem ljudem pomoč ali na dinarjev, jo les dalj časa sušiti, zaloge lesa pa pravilneje: razmislite o tem tisti, ki Pri vseh teh delih bo plačala ob-bremenijo podjetje, zato imajo te- odločate o investicijskih sredstvih, čina samo strokovno delo in mate-žave z obratnimi sredstvi. Obratni ali je vredno vložiti tistih 12,000.000 rial, ostalo pa bodo ljudje napravili kredit znaša vsega 4,500.000 din, din za lesnopredelovalni obrat v kra- s prostovoljnim delom. Lahko reče-lastni sklad pa znaša 2,000.000 din. ju z gozdovi in ljudmi, ki želijo de- mo, da je zanimanje prebivalcev ve-Potrebovali bi še 4,000.000 din ob- lati in ustvarjati več kot so ustvar- liko, potrebno je samo pričeti z de-ratnega kredita, da bi proizvodnja jali doslej!	-žem- lom in...	-vec
Pred 15 leti je po hudih bojih padla belogardistična trdnjava — Turjaški grad. Grad je bil med borbami precej porušen. Na sliki — Turjaški grad od zapadne strani.
cem pa škodo. Na zamočvirjeni zemlji naj bi rasla namesto bička pšenica.
Izvolili so pripravljalni odbor, ki šteje 16 članov, s predsednikom Janezom Jakličem z Kovpe pri Kar-lovici in Vinkom Žužkom, upravnikom KZ Karlovica. Prva naloga tega odbora bo, da čimprej uredi vse potrebno v zvezi z ustanovitvijo Vodne skupnosti, ki bo delovala na področju laške občine in skliče ustanovni občni zbor.
Uspeh te prve akcije za ustanovitev Vodne skupnosti se bo kmalu poznal tudi v občinskem proračunu. Občina Lašče v letnih proračunih že nekaj let nazaj določa lepe zneske za pomoč kmetovalcem. Živinske bolezni izvirajo prav iz teh zamočvirjenih področij,'ki so prava legla teh bolezni. Prepričani smo, da se bodo prispevki vseh, ko bo zemljišče osušeno, bogato obrestovali.
Mlinarjem, žagarjem, izdelovalcem suhe robe, ki jim sedaj vodna sila daje električni tok, pa priporočamo, da še enkrat premislijo in naj svoje lokalne interese vskladijo z interesi skupnosti. 1.500 ha novo pridobljene zemlje bo pomenilo veliko več, kot bo znašala njihova »izguba«.	L v
gasilci v polomu
Gasilci v Polomu kljub težavam, ki so predvsem v nedelavnosti in nergaštvu nekaterih članov, dobro delajo. Društvo je organiziralo tečaj za izprašane gasilce. Obiskovalo ga je devet gasilcev in ga zaključilo s prav dobro oceno. Pri ocenjevanju gasilskih društev si je društvo v Polomu priborilo okoli 60 točk, kar je za njih lep uspeh.
Da bi si olajšali in izpopolnili opremo, so gasilci organizirali veselico. Žal je slabo vreme precej nagajalo, vendar je bil kljub temu dosežen še kar dober finančni uspeh.
Nastanek in propad plave garde
Major Novak je lagal svojim vojakom, da nima namena povezovati se z Italijani, ampak jih samo izkorišča v boju proti partizanom. Kasneje, ko se bo njegova vojska pomnožila, bo pa tudi z Italijani obračunal!
Resnično, Novaku je gorelo pod nogami! Kamorkoli so prišli njegovi plavogardisti, povsod je duhovščina ščuvala prebivalstvo proti njim. Vse jih je sovražilo. Celo njegovi lastni vojaki, ki so spoznavali podlo Novakovo sodelovanje z okupatorjem, so ga pričeli zapuščati. Da bi lažje varali ljudi, so Italijani v sporazumu z Novakom pripravili »hajko« na plavogardiste, ki so se jim seveda izmuznili brez žrtve.
O slabem stanju njegove vojske Je zvedel tudi Draža Mihajlovič, ki je v Slovenjo poslal svojega zastopnika pri italijanski armadi, Dobro-slava Jevdjeliča. V Ljubljani se je sestal z Novakom, ki se mu je nalagal, da ima okrog 600 ljudi in s kle-
rikalci dobre zveze. Povedal imu je tudi, da ima na Dolenjskem v okolici Novega mesta svobodno ozemlje, kjer njegovi plavogardisti lahko nemoteno preganjajo partizane.
Jevdjeliču je Novak lagal. Konec junija 1943. leta je v resnici imel samo okrog sto ljudi, s klerikalci pa, kakor smo že pisali, ni imel nobenega stika več! S svojo stotnijo je v začetku julija odšel proti Krimu. Na tem pohodu so se večkrat srečali z Italijani, ki jih pa niso ovirali. Tedaj je bilo dokončno odkrito njegovo prikrito zavezništvo z Italijani in pri svojih ljudeh je izgubil še tisto malo zaupanja, kar ga je imel.
Novakovim plavogardistom je general Gambara prepustil v okolici Novega mesta majhen teritorij, kjer so lahko nabirali prostovoljce in preganjali partizane. Pri tem jih ni nihče oviral. V drugi polovici julija 1943 je res odšlo na Otočec pri Novem mestu 120 plavogardistov. Upa-
li so, da bodo iz tamkajšnjih belogardističnih postojank pritegnili v svoje vrste čim več ljudi, a jim je duhovščina s svojo propagando med ljudmi pokvarila načrt. V enem mesecu, kolikor so se tam mudili, se jim je priključilo samo 50 belogardistov!
Major Novak je postajal že nestrpen. Slutil je skorajšnji konec italijanske vojske, zato jo je hotel čim bolj izkoristiti, dokler je bila še tu. Odšel je v Gorski kotor in se s tamkajšnjimi četniškimi komandanti dogovoril, da mu bodo poslali nekaj sto četnikov, ki bodo z njegovimi plavogardisti tvorili brigado liškega četniškega korpusa. Poveljeval bi mu major Bjelajac.
Proti koncu avgusta so plavogardisti odšli z Otočca preko Žvirč k ortneškemu gradu. Med potjo so se nekajkrat spopadli s partizani. Po hudi borbi s partizani pri Gregorju so se prve dni septembra umaknili v Grčarice. Vsega skupaj jih je bilo 170 in so se mislili v vasi stalno naseliti, se utrditi in pričakati četnike iz Like. Izdajali so letake in pozivali prebivalce, naj prijateljsko sprejmejo bratske četnike, redno jugo-
slovansko vojsko. Poveljstvo devetega italijanskega armadnega zbora jim je skrivaj poslalo tri vozove municije in orožja. 5. septembra so kljub močnemu dežju mobilizirali v vasi vse vozove in konje in sami vozili ves dan orožje in opremo, ki so jim jo do Jelendola pripeljali Italijani.
Utrdili so se v treh hišah: v Jakličevi, Činklovl in Auespergovi. Naslednji dan je prišel kurir s sporočilom, da v nekaj dneh pride večji oddelek liških četnikov. Skupaj z njimi naj bi plavogardisti napravili obsežno akcijo proti partizanom na Rogu. Vedeli so, da je kapitulacija italijanske vojske pred durmi, vedeli pa so tudi, da partizanska vojska komaj čaka tega trenutka. Takoj po razsulu bi pograbila italijansko orožje in to dejanje, ki bi bilo usodno za obstoj plavogardističnega gibanja in sploh za uspešen razvoj kvizlinške vojske, bi najlaže preprečili z nameravano akcijo na Rog, z uničenjem partizanstva!
6. septembra so bučno proslavili rojstni dan bivšega kralja Petra II. V noči od sedmega na osmi september pa je namesto pričakovanih četnikov prišla v vas druga udarna
brigada »Ljube Šercerja«. Obkolili so vas in zavarovali poti proti Ribnici, Kočevju, Kočevski Reki in Loškem potoku. Naslednji dan so napadli postojanko in po večkratnih juriših pregnali plavogardiste iz Jakličeve hiše. Istočasno so Italijani in belogardisti iz Ribnice skušali prodreti v vas, a jih je Tomšičeva brigada pri Dolenji vasi dvakrat odbila, Italijani pa so močno bombardirali okoliške gozdove, posebno Glažuto in Travno goro.
Osmega septembra popoldne se je iz oblegane vasi prebila skupina 50 plavogardistov. Italijanom in belogardistom so dejali, da se lahko drže dolgo časa, da so preskrbljeni, samo škoda je, ker niso v Ribnici, kjer bi lahko bolj koristili.
Naslednji dan je Šercerjeva brigada pripeljala z Mokrca top, s katerim so obstreljevali utrdbe. Desetega so šele zvedeli za kapitulacijo Italije, obenem pa dobili sporočilo, da so partizani zaplenili umikajoči se italijanski vojski pri Dolenji vasi štiri topove in da bodo dobili v Grčarice dva. Z njimi so ujeti italijanski oficirji sami morali streljati na plave utrdbe. Pod težkimi topovskimi granatami so se rušili bunkerji,
v zidovju hiš so zazijale vrzeli, skozi katere so počasi prilezli zaprašeni in utrujeni organizatorji plave garde in stari belogardisti. Bitka, ki je trajala tri dni in tri noči, je udarni partizanski vojski prinesla zopet zmago, ki pa je bila samo skromen člen v verigi nadaljnjih zmag. Uničenje plavogardistične zalege je bilo tesno povezano s kapitulacijo Italije, sledil je napad na belogardistično postojanko Turjak in še in še...
Partizanska vojska je zajela 142 plavogardistov, od teh jih je bilo 16 ranjenih. Med ranjenci je bil tudi poveljnik, major Koprivica, ki je po vdaji skušal napraviti samomor. Ob prevozu v Ribnico je za posledicami rane umrl.
Partizani so dobili tudi veliko orožja in vojaške opreme. Na kočevskem procesu so plavo gardo dokončno razkrinkali in dokazali — če bi izbranega plavogardističnega kadra ne uničili, bi po prihodu Nemcev v naše kraje povzročili vrsto težkih zločinov nad ljudstvoim, narodnoosvobodilni vojski pa bi prizadejali še več težkih izgub in razočaranj.	(Konec)
OBOBOBOBCDBCDBeDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCDBCi:! tOBCDfl CD BCD BCD BCD BO BCD B O B O B O B O BO B O BO BO BO BO BO'O BO B O BO BO BO BO BO BO<
m
0
m
0
■
o
m
0
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
m
o
■
o
e
o
■
o
m
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
e
o
m
0
■
Velikolaška občina praznuje
K 19. septembru, občinskemu prazniku občine Lašče, čestitajo vsem občanom in delovnim kolektivom
ter jim žele veliko uspeha pri izgradnji socialistične družbe
Občinski ljudski odbor Lašče
Občinski odbor ZKS Občinski odbor SZDL Občinski odbor ZB NOV
Vse društvene organizacije
Kmetijske zadruge Vel. Lašče, Rob, Turjak, Karlo-vica„ Gregor, Ortnek Kmetijsko posestvo Turjak Knjigovodski center
Železnina Vel. Lašče in Trgovsko podjetje »Grmada« Trgovsko podjetje »Krim«
Gozdna uprava — Velike Lašče Elektro Kočevje — rajon Velike Lašče Frizerski salon »Tomšič Joža« — Velike Lašče
Gostišče Andoljšek Gostišče Koprivec
Občinski odbor RK Občinski komite LMS Občinski sindikalni svet
Združenje rezervnih oficirjev Gostilna »Hočevar Jože« — Mala Slevica Gostilna »Pri Jakliču« — Velike Lašče Gostilna Ahec — Turjak Gostilna »Pod Knejem« Gostišče Turjak Gostilna »Peterlin Štefan« — Rob Gostilna »Žužek Vinko« — Karlovica Gostilna »Kožar Josipina« — Dvorska vas Gostilna »Marolt« — Dvorska vas Gostilna »Pri Oblaku« — Gregor Gostilna »Petrič — Ortnek
■
0
■
o
■
o
o
■
o
o
o
o
■
o
o
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
■
o
o
■
o
o
■
o
■
o
■
o
OBOIOIOBOIOBOBOBC DIOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOBOlOlOBC l=)IOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIOIO
Naš obveščevalec
KOLEDAR
Sobota, 20. septembra — Brane Nedelja. 21. septembra — Matej
Ponedeljek, 22. septembra — Mav-
riclj
Torek, 23. septembra — Slavojka Sreda, 24. septembra — Nadja Četrtek, 25. septembra — Uroš Petek, 26. septembra — Justa
SPOMINSKI DNEVI
V začetku 20. stoletja se je v Sloveniji zaostrilo nasprotstvo med Nemci (Kulturbund) in Slovenci (Ci-dl-Metodova družba). Povsod so nemškutarji prirejali divje gonje proti zavednim Slovencem. Zaradi tega so bile v Ljubljani 20. septembra 1908 velike demonstracije. Vojaštvo je v množico streljalo in ubilo dva mladeniča: Ivana Adamiča in Rudolfa Lundra.
22. septembra 1921. je v Sofiji umrl bolgarski pesnik, pripovednik in dramatik Ivan Vazov. Njegovo glavno delo je roman »Pod jarmom«, ki obravnava dobo, ko so se Bolgari osvobajali turške nadoblasti.
24. septembra 1943 se je pričela velika nemška ofenziva proti primorskim partizanom.
GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE
Poročili so se: Andrej Antolin, delavec iz Cvišlerjev 2, star 19 let in Špilak Marija, delavka iz Nem-ščakov 146, stara 20 let, Trpin Milan, delavec iz Slovenske vasi 5, star 26 let in Ovsenik Stanislava, delavka iz Kočevja, Novomeška 5, stara 20 let.
Rodile so: Andoljšek Marija, gospodinja iz Mahovnika 10 — deklico Marijo, Corel Darinka, delavka iz Mahovnika 15 — dečka Jožeta, Poje Terezija, gospodinja iz Lapinj dečka Ivana. V novomeški porodnišnici pa sta rodili: Palčič Frančiška iz Kočevja, Rudnik 28 — dečka Zlatka in Lavrič Julija iz Šalke vasi 82 — dečka Zdenka.
Umrli so: Gaber Alojz, gozdni delavec iz Trnovca, star 17 let, ki se je smrtno ponesrečil z mino, Logar Neža, gospodinja iz Črnega potoka 17, stara 75 let in Strle Ivan, rudar iz Žel j n 48, star 50 let.
PREDGRAD
Rodila je: Katarina Kapš, gospodinja iz Prelesja 3 — deklico Marijo.
Umrl je: Peter Mihor, kmet iz Rredgrada 78, star 62 let.
RIBNICA
Umrli so: Franc Mrak (umorjen v Struški ulici v Ribnici), delavec iz Grčaric 4, star 42 let, Jože Lesar, Preužitkar iz Gorenje vasi 50, star , 'et in Janez Mihelič, žični tkalec m kmet iz Kota 13, star 72 let.
DOLENJA VAS
Rodili sta: Julijana Henigman, gospodinja iz Prigorice 12 — dečka
Milana, v ljubljanski porodnišnici pa je rodila Angela Rus, šivilja iz Rakitnice 70 — dečka Andreja.
VELIKE LAŠČE
Poročila sta se: Franc Zakrajšek, kmetovalec z Male Slevice 10, star 39 let in Štefka Marolt, kmetovalka iz Gornjih Podpoljan, stara 30 let, Franc Hočevar, mizar iz Malih Lašč 36, star 27 let in Terezija Prelesnik, uslužbenka iz Ljubljane, stara 24 let.
V ljubljanski porodnišnici so ro-
dile: Jožefa Dednikar, gospodinja z Male Slevice 8 — dečka Ivana, Ljudmila Šilc, gospodinja iz Karlovice 8
— dečka Joška, Frančiška Zadnik, gospodinja iz Malih Lašč 33 — dečka Dušana, Franja Ilc, gospodinja iz Velikih Lašč 79 — deklico Marijo, Štefka Jamnik, gospodinja iz Dol-ščakov 13 — deklico Darjo, Angelca Prijatelj, gospodinja z Gregorja 11 — deklico Bredo, Danica Marinč, šivilja z Male Slevice — dečka Davorina in Jožefa Perme, gospodinja s Sloke gore 4 — dečka Lada.
KOSTEL
Rodila je Uršula Ožanič, gospodinja iz Oskrta 5 — dečka Jožeta.
O B JAVE
KINO
JADRAN, Kočevje: od 19. do 21. septembra italijanski barvni cinema-scopski film »Kruh, ljubezen in ...«, 24. in 25. septembra poljski film »Klobuk gospoda Anatola« in od 26. do 28. septembra ameriški barvni film »Poni ekspres« ter ameriški barvni vistavison film »Španski vrtnar«.
RIBNICA: 20. in 21. septembra japonski barvni film »Vrata pekla«, 27. in 28. septembra ameriški film »Angel ali demon«.
OSILNICA: 21. septembra ameriški film »Kadar žene ljubijo« in 28. septembra ameriški film »Skrivnost zapuščenega vrta«.
VELIKE LAŠČE: od 19. do 21. septembra madžarski film »Pokole-nje«, 27. in 28. septembra ameriški barvni film »Sin bledoličnika«.
PONIKVE: 19. septembra ameriški film »Usodna ljubezen« in 26. septembra italijanski film »On in sedem tatov«.
LOŠKI POTOK: 20. in 21. septembra ameriški film »Tuja zemlja« in 27. in 28. septembra amer. film »Oguljena džungla«.
DOBREPOLJE: 20. in 21. septembra amer. barvni cinemascopski film »Trije novčiči v vodnjaku«, 24. septembra italijanski film »On in sedem tatov« ter 27. in 28. septembra švedski film »Samo mati«.
KOČEVSKA REKA: 20. in 21. septembra nemški film »Privatna tajnica«, 27. in 28. septembra češki barvni lutkovni film »Cesarjev slavček«.
PREDGRAD: 20. in 21. septembra francoski film »Krojač za dame«, 27. in 28. septembra amer. barvni film »Hondo«.
SODRAŽICA: 20. in 21. septembra češki barvni film »Glasba z Marsa«, 27. in 28. septembra ameriški film »Na robu pločnika«.
BROD NA KOLPI: 20. in 21. septembra ameriški barvni film »Zena z neapeljskih ulic«, 27. in 28. sep-
tembra ameriški barvni film »Pariz, mesto zaljubljenih«.
OBVESTILO
Opozarjamo vsa podjetja, ustanove in prebivalce mesta Kočevje, da se sme ves odpadni material odlagati le na zato določenem prostoru med klavnico in kemično tovarno. Prostor za odlaganje odpadkov je vidno označen z napisno desko. Opozarjamo, da je odlaganje smeti in odpadkov na drugih mestih prepovedano in bodo kršilci predani sodniku za prekrške. — Uprava »Komunale« Kočevje.
ČESTITKE
Danilu Šturmu, ki služi vojaški rok v Banja Luki, čestitajo za 22. rojstni dan starši, stari oče, sestre in bratje in mu želijo, da bi bil tudi v bodoče tako priden in dober kot je bil doslej.
XXX
Dragi in dobri Milki Samec iz Podpeči želijo za njeno dvojno praznovanje vse najlepše mama, sestre Ela, Mici, Anica, Tončka, Danica, Cvetka in svaki Ivan, Lojze, Jure, Vinko in vseh deset nečakov.
XXX
Mariji Korošec iz Kamnika želi vse najlepše za njen god sestra Vida Rozman. * v
Izdaja in tiska CZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški od. bor — Odgovorni urednik Matija Cetinski — Uredništvo In uprava
v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, telefon 8-89. Naročnina Je 400 din, polletna 200 din in je plačljiva v naprej. Za inozemstvo Je 800 din. Tekoči račun 600-12 1.265
prt NB, podružnica za Kočevje, — Poštnina plačana v gotovini. — Rokopisov ne vračamo.
Nogometaši Partizana zopet poraženi
SPORED ATLETSKIH JESENSKIH TEKMOVANJ V KOČEVJU
' V nedeljo se je odigrala v tretjem kolu nogometnega tekmovanja I. razreda v Ljubljani nogometna tekma med našim Partizanom in B moštvom Odreda. Že pred tekmo je bilo jasno, da bo Partizan zgubil, kajti Odredovo reprezentanco so sestavljali večinoma člani iz I. moštva. Kljub temu pa so nogometaši Partizana pogumno nastopili in v začetku celo prevladovali na igrišču. Ostri streli Odredovih igralcev niso mogli prodreti skozi dobro obrambo Partizana in ko je Odred že nekoliko uredil svoje vrste, je dal Priča lep gol. Ta gol je bil za Odred znamenje, da morajo pričeti z resnejšo igro, našo reprezentanco pa je vzpodbudil k še večji napadalnosti. Kmalu je Odred gole izenačil, ne dolgo zatem pa je Brian povišal rezultat na 2:1. S tem je bil prvi polčas končan.
V drugem polčasu se sicer igra Partizana ni poslabšala, vendar je Odredovim nogometašem pomagala boljša izvežbanost in kondicija, da so zabili še štiri gole in s tem dosegli zmago 5:2. Partizanovi igralci so bili dobri, najboljša pa sta bila Brian in Priča, pa tudi Trobentar je bil dober.
Sedaj se sprašujemo, kako to, da ie moštvo Partizana, ki je proti Odredu tako sijajno zaigralo, preteklo nedeljo zgubilo tako porazno z Belo Krajino v Črnomlju, ki je vendar
zadnje plasirano moštvo I. razreda? Partizan bo moral vsekakor urediti svoje vrste in nogometaše prepričati, da ne branijo samo svojih vrat, ampak tudi čast Kočevja. Zavedati se morajo tudi tega, da jim oblast, podjetja in organizacije omogočajo tekmovanja in skrbijo za njihove rekvizite, da pa pričakujejo zato od njih na igriščih borbenosti in požrtvovalne igre za obrambo svojih barv.
21. septembra bo Partizan igral najtežjo igro z nogometno enajsterico bivše Slovenske Primorske lige, Ilirijo v Ljubljani. Želimo jim, da bi se tako požrtvovalno borili kot so se proti Odredu.
B moštvo Partizana je v nedeljo na domačem igrišču igralo z NK Elan iz Novega mesta in zgubilo s 4:1.
Celje pred Ljublj
V sredo, 10. t. m., je bilo povratno tekmovanje atletskih reprezentanc mest Celje : Ljubljana : Gradec. Tekmovanje je motil močan naliv, zato so bili tudi rezultati pod običajnim povprečjem. V skupni oceni je zmagalo Celje s 169 točkami pred Ljubljano s 149,5 m Gradcem s 135,5 točkami. Od slovenskih atletov se je odlikoval kljub slabemu vremenu Celjan Lorger in atletinja Sikovčeva. Člani TVD Partiza-
21. sept. 1958:
Atletske tekme za prvenstvo posameznikov Okrajne zveze Partiza* Ljubljana in Atletske podzveze Ljubljana za moške in ženske oddelke. Na tem tekmovanju bodo nastopili vsi najboljši atleti ljubljanskih atletskih klubov in partizanskih društev. Nastopili bodo tudi vsi kočevski atleti.
2. okt. 1958:
»Tek svobode« po mestu (2690 m) v počastitev občinskega praznika občine Kočevje.
18—19 okt. 1958:
Repub. prvenstvo Atletske zveze Slovenije v štafetnih tekih in mnogoboju za člane in članice ter starejše in mlajše mladince in mladinke.
ano in Gradcem
na Kočevje, ki so bili v reprezentanci Ljubljane, so se kar dobro uvrstili in opravičili njihovo izbiro v reprezentanco. Boris Pucelj je bil najboljši Slovenec v skoku v višino in je zasedel drugo mesto za graškim reprezentantom. Tudi Torkar je zasedel v skoku v daljino drugo mesto, isto tudi Tone Adamič v skoku ob palici. Pustila sta za seboj vse atlete iz Gradca v teh disciplinah.
DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 20. septembra, trgovina »Hrana«, Kolodvorska ulica, od 7. do 12. in od 15. do 18. ure, v soboto, 27. septembra pa trgovina »Oskrba«, Ulica Jožeta Šeška.
V SLUŽBO SPREJMEMO
Puškarsko rod^etie »JELEN« Ljubljana, Gosposvetska 12, sprejme:
1 puSkarskega vajenca 1 delavca za splošna dela. Imeti mora veselje do tega dela in možnost priučitve
Pismene ponudbe oošljite na gornji naslov
RAZPIS
Delavski svet PEKARNE in SLAŠČIČARNE KOČEVJE razpisuje delovno mesto BLAGAJNIKA — POMOŽNEGA KNJIGOVODJE
Pogoji: srednja strokovna izobrazba s prakso za vodenje administracije in pomožnega knjigovodstva ali nižja strokovna izobrazba z večletno prakso
Nastop službe takoj. — Pismene prošnje vložite na gornji naslov.
„ Veseli Ribničani"
Tako ime nosi taborniška družina v Ribnici. Družina šteje nekaj nad 100 članov. Kljub temu, da je tudi nekaj izjem med člani, ki niso delavni, družina lepo napreduje.
Na zadnjem občnem zboru so bili izvoljeni v starešinsko upravo: za glavarja Alojz Petek, za njegovega pomočnika Drago Ahac, za načelnika Edo Trelc, blagajnika Ančka Lovšin, za gospodarja pa Slivar. Vodstvo taborniške družine si je zadalo nalogo poživiti delo v družini, kar jim je uspelo.
Taborniki »Veseli Ribničani« so imeli med letom več izletov. Imeli so tudi več sestankov, sodelovali so tudi pri prostovoljnem delu pri obnovi starega ribniškega gradu. Na tem kraju je družina prikazala tudi razstavo z enodnevnim taborjenjem. Starši tabornikov so se lahko prepričali, kako žive taborniki v taoo-ru in kako poteka njihovo taborjenje. Taborniki so šli tudi po poteh borcev NOV. Med potjo so v vasi Zadolje pomagali kmetom pri spravilu sena.
Taborniki so skupno s Turističnim olepševalnim društvom priredili izlet k Frančišku. Obisk Taborne jame je skoraj nujen za vsakega člana taborniške organizacije, zato so jo obiskali tudi člani taborniške družine iz Ribnice, Vsi člani družine so
bili na proslavi 15 obletnice bitke v Jelenovem žlebu. Tu so taborili tri dni. Dalje je družina organizirala 14 dnevno taborjenje pri Splitu.
V zadnjem času je odšlo na gradnjo ceste Ljubljana—Zagreb pet ribniških tabornikov. Tu so se dobro izkazali in imeli v brigadi odgovorne naloge.
Tabornikom družine »Veseli Ribničani« želimo pri delu obilo uspehov tudi v bodoče!
•
MEDVED NA JABLANI
Pred kratkim se je dogodil v Beli vodi v Loškem potoku zanimiv dogodek. Na Mikoličev vrt, po domače Valentinov, je prlhlačal medved in se tebi nič meni nič povzpel na Jablano. Prav gotovo so mu dišali lepi sadni plodovi. Gospodar Mikulič je nepovabljenega gosta opazil. Vzel je v roke podajač (lesen drog z železnimi vilicami za podajanje snopov), šel pod jablano in z njim bezal kosmatinca. Medvedu pa se ni hotelo takoj z jablane in je kar naprej trgal jabolka in se počasi pomikal proti vrhu. Ko je prišel Mikuliču ne pomoč sosed, pa se je medved prestrašil dveh sovražnikov in jo je urno odhlačal z drevesa proti gozdu.
Iz naših krajev
NAM PIŠEJO
Vesti iz Karlovice
DOMAČA OBRT V KARLOVIH IN OKOLICI
SE BODO V LAŠČAH LE RAZGIBALI?
V zadnjem času, ki ga na žalost so tudi živo razpravljali o načrtih osnovanje atletske sekcije, lahko merimo kar v letih, je bilo o za prihodnje leto. Omeniti moram Razpravljali so tudi o bližajočem Laščanih oziroma o njihovi dejav- nalogo, ki si jo je zadala mladina: se občinskemu prazniku na Robu nosti zelo malo slišati. Vse organi- zgradili si bodo majhen plavalni ba- ter o silvestrovanju, ki ga namera-zacije so bile počitniško razpolože- zen. Pripravljeni so opraviti vsa ze- va pripraviti mladina. Za to so ze ne. Edina izjema v tej poplavi ned e- meljska dela sami in navoziti po- izvolili poseben pripravljalni odbor, iavnosti ie bilo nogometno moštvo trebni pesek, želijo si le, da jim ob- To silvestrovanje naj bi bilo res kul-
- J	J	.	1! 1 _ •	X; Trn .	. 1	_______ rrnMiiiXnl/ 1 ntnčn ion n lotu in
STANOVANJSKA KRIZA TUDI V RIBNICI
K“N'B1TEEEF0N “='»5;MftMstir,
Karlovica je brez telefona. Ljudje sti v
in
upa,
—	-	-. v .	, , ...	.. aa Pro" vestirana relativno velika sredstva, mag a jo pri zbiranju denarnih sred- ne običajno popivanje. Mladina u
V Karlovici in okoliških vaseh je v teh krajih želijo, da bi bila tudi senj za dodelitev, ali za zamenjavo Joda k b vsemu tudi prj njih mo- štev, ki so* potrebna za nakup ce- da ji bodo ostale organizacije, ki so >rr>QnQ nhH cfora 70 nnH snn ipt Karlovica povezana z ostalim sve- stanovanj. Prošnje zelo pogasi resu- ^ ^	Hoiain Hnvnl
<ljub temu, da v Ribniški cedijo precej stanovanj, je še
fa^pot v ostalevasi na območju Kar- nlm delom in lesom. To akcijo naj vedno ^zelo^občutna ^stanovanjska	tudV telovadnico.'v ka- vanju 50-letnice »Sokola«, idbo"pri- Torej, želje so velike, načrti lepi,
sswZmS arjrjs ssfswssysss* »zz&zszziGSmz.	sa sra^-sr,rud
Prvi izdelovalci so bili v vasi Novi torn. Pripravljeni so prispevati, vsak jejo in kijud temu, aa v lonisKi cv- bdržali zadovoljivo formo, ki so prošnje ne bodo zaman, pot, od tu pa si je domača obrt utr- Po svojih možnostih, sprostovolj- hm gra P-ej stanovanje s * ^ Ko i pri športu, la- Veliko so tudi govorili o
prazno-
doslej pripravljale praznovanje Novega leta, prepustile »avtorsko pravico« ? 1
IF"*i=rHrFE2E	s. *«-*	>»m-** • =««<„.
*	i'tt nol/oi Ulmin Vi co lini io nrPfl
V ta namen namera- volje do dela tudi ne manjka, po-Ščiti zgraditi košarkarsko trebna je samo sloga pri delu, pa se
v^dujejoUptetar^tiproizvodi! Do- pošte. P 9 j	dmžina v trosobnem stanovanju kaj	; idružil še nek po
hodki od te panoge predstavljajo	*	Štiričlanska družina, ki stanuje nad	----- ^ ^
marsikateremu prebivalcu glavni in
pdini vir dohodkov. Ljudje prodaja-	ODKUP KROMPIRJA	...	,	. „ .
jo svoje izdelke Kmetijski zadrugi Na področju Karlovice bo tudi le- htnjo, spalnico in vse skupaj Pod^ v
in nekaj blazin, ki se jim je pred ;aj meseci pridružil še nek polomljeni osebni avtomobil. Če je že
PrW.vlj«,. lS»n-
samo eno sodo, ki jim sluzi za ku . tj popravilo stare telovadnice,
hiinift eno ninn in uco el/imo l Pnn 17	1	*
naj bi se o tem, kakšen pod bodo s tistimi,
Uboj zaradi denarja
v sredo, 10. septembra, so našli ki so ga poznali, čeprav ni nikdar
Karlovica. Zadruga odkupi na leto tos precej tržnih viškov krompir- sobi je slab m lahko gledajo, kako postavjli vanj0, pomenili	______________
za 15 do 18.000.000 din izdelkov,	ja, ki je zelo dobro obrodil. Predvi-	spodaj pod njimi v delavnici »Ko-	kj zahajaj0 v telovadnico. Po mojem	otroci za živo mejo v Struški ulici v	maral za družbo. Pri delu je bil	pri-
Blago prodajajo na domači trg, pre-	deni plan odkupa krompirja govori	^eKsa« solijo no/e. Kaj menite an	je	mišljenju bi bi| veliko boljši nava-	Ribnici moško truplo. O tem so ta-	den, kadar pa je prejel plačo, je	naj-
cej izdelkov pa prodajo preko raz-	o 50.000 kg. Odkupna cena krom-	to zaiavo za otroKe . lej aru zim	je	den iad;jskj pod. Drugo, kar bi bilo	koj obvestili delavce Splošnega	prej poravnal dolgove, če jih je
nih Dodietii tudi na tuje tržišče.	pirja v Karlovici bo znašala 9 din	treDa PoisKati Doijse stanovanje.	nujno potrebno, je, da bi se našel	gradbenega podjetja »Zidar« v Rib-	imel, si nakupil nekaj hrane,	nato
pirja za kg.
-bjan-
V Ortneku je bilo živahno
Iz ortneškega turističnega doma zbran študij, poleg tega pa ima ze-
nih podjetij tudi na tuje *
LEP USPEH V PRVEM POLLETJU Kmetijska zadruga Karlovica je letos dobro gospodarila. V prvem polletju je bilo ustvarjeno 1,260.000
din čistega dobička. K temu sta naj-	so odšli zadnji gostje! Avgusta je	lo ugodne zveze z vlakom	in avto-	druge stvari. V nedeljo je bil sesta-	sodnikom. Nedaleč od trupla so na	prejel plačo, je »zaživel«	svoje živ-
več prispevala poslovalnica oz. od-	bilo tu življenje zelo razgibano, ve-	busi.	nek mladinskega komiteja (udelež-	travniku našli okrvavljen kramp.	ljenje. V ponedeljek, 8.	septembra,
kupna postaja suhe robe in lesni	lik obisk turistov pa nam kaže, da Gostje pa so v domu pogrešali te-	ba ni vredna omembe!), na katerem	Ugotovili so, da je pokojni gozd-	je	bil v Ribnici. Hodil je od gostil-
odsek, ki predstavljata najpridobit-	je Ortnek že dobro poznan po vsej	lefon in dobro bi bilo, če bi ga Tu-	so izvolili predsednika, tajnika in	ni delavec Franc Mrak iz Grčaric,	ne	do gostilne in	pil. Toda pijan ni
nejši dejavnosti na tem področju,	naši domovini. Letos so prišli k nam	ristično društvo čimprej oskrbelo.	blagajnika. To je vsekakor vredno	Truplo so prepeljali na Inštitut za	bil	nikdar nasilen.	Sedel je pri svo-
Računajo, da bo v drugem polletju	prvi gostje iz Ljubljane, Os jeka in Letos je bil predviden tudi stolp	pohvale, dobro pa bi bilo, da bi bila	sodno medicino v Ljubljani, kjer so	jem kozarcu vina	ali žganja in se
dosegla zadruga še večji finančni	celo iz Beograda in si v miru in pri-	na Grmadi, na žalost pa te	želje ni-	vnema članov vedno taka, kakršna	pri obdukciji ugotovili sledove dav-	za okolico ni menil.
nekdo, ki bi bil pripravljen in zrno-	njcj_ k; so bili v bližini. Ko so de-	pa	toliko časa sedel v	gostilni, do-
žen dvakrat na teden voditi telovad-	lavci videli, da gre za uboj, so takoj	kler ni zapil zadnjega	dinarja. Da,
no uro. Najbolj bi bil na mestu to-	poklicali organe Ljudske milice, ki	pil	je rad in to je bila	njegova edi-
variš Adamič, ki v Ljubljani študira	So stvar preiskali. Kmalu nato je	na	napaka! Kadar je bil	zopet »suh«,
na Višji šoli za telesno vzgojo.	prišla na kraj dogodka tudi komisi- je mirno odšel na delo.
Pa pustimo šport in si oglejmo ja TNZ iz Ljubljane s preiskovalnim Tako je bilo tudi ta mesec. Ko je
uspeh.
jetnem gozdnem hladu nabrali no-	so mogli uresničiti. Na vsak način	je bila na sestanku. Na vsak način	ljenja. Morilec "je predhodno napa-	Naslednji dan, v torek, je bil zve-
vih moči. Dopustniki niso mogli	pa bo že drugo leto nudil ljubiteljem	je treba preskrbeti klubske prosto-	del svojo žrtev tudi s krampom.	čer v gostilni »Pri Ugarju«. Že pre-
prehvaliti miru in lepe okolice, kjer	tega kraja lep razgled.	-P-	re, kjer se bo mladina sestajala in	Franc Mrak se je rodil 1916. leta.	cej vinjen je dremal za mizo, ko je
V PODPRESKI ŠE LETOS OBRAT ETERIČNIH OLJ
se človek res lahko sprosti, pozabi na vse težave in si resnično odpo-
Dela za gradnjo obrata eteričnih ®U®-olj v Podpreski so se zavlekla, ker V turističnem domu so nekaj časa niso pravočasno dobili odobritve za preživeli tudi nas. politični delavci, gradnjo, to pa zato, ker prostor ni kjer so lahko v prijetnem miru razbil primeren. Posebna komisija iz previjali o političnih problemih in Ljubljane je določila nov prostor, nalogah. Ze marsikdo je dejal, da
vodila nadaljnje delo.	Na sestanku	Vse svoje življenje se je moral trdo	vstopil 29-letni delavec V. D. in
boriti za vsakdanji kruh. Ko je 1941.	prisedel. Kmalu sta se spustila v
-T1	I K I	IV |	leta okupator zasedel našo zemljo,	pomenek in Mrak mu je po svoji na-
1	J	I IM	U IM 1 I	ie bil med prvimi, ki so se mu upr-	vadi še plačal žganje. Čez cas sta
ji Ves čas vojne je bil vzoren ml-	odšla na dvorišče in se po nekaj
KOŠNJA SREDNJE DOBRA da bodo morali nekateri živinorejci traljezec v drugem bataljonu Gub- minutah vrnila. Pokojni je V. D.-j’a V dragarskem	predelu	so	kmetje	bolj pazljivo ravnati s	krmo, ker ni-	čeve brigade. Njegovi vojni tovariši	posodil sto dinarjev, nato sta sp' a
Ljuoijane je ooiocna nov prostor,	   ,----------	nakosili	precej	sena	in	tako	živina	so vsi enako nakosili,	vendar raču-	h- vedeli povedati, da je bil vedno	vsak"e° ,J noc' Bl °
tudi ustrezno	dovoljenje	za	gradnjo	j® Ortnek najprimernejše mesto	za	ne bo	prikrajšana pri krmi. Res	je,	najo, da bo stalež živine ostal pri	skromen, tih, a v boju neustrašen!	Je onrog	osme	ure zvečer...
je že izdano	istem številu kot lani.	Valen neusmiljenega boja z življ#- In drugo jutro so otroci našli...
m SSn-Sw™1; Z Priprave za občinski praznik Kočevja nova mlekarna v strugah SVStfSKl&SfMS
cembru letos že dograjen in bo že	Kmetijska zadruga Struge ima je vedel, za kaj se bori. Kot mitra- s°V™ec, delavec V. D^ Pri ubitem je
začel delati. Gradnja in oprema bo Priprave za proslavo občinskega pohod za moške: od spomenika žr- dobre pogoje za živinorejo. Zadruga ljezec se je udeležil tudi bitke v Je- morilec našel ouu am, zaernji osta stala okrog 9,000.000 din. Potrebni	praznika dobro napredujejo in so po	tev iz	NOB po	Podgorski ulici mimo	sama sicer	nima	svoje živine, pri-	lenovem žlebu. Tik pred koncem	nek zaslužka za prejšnji mesec ...
kredit imajo odobren, lastnih sred-	raznih društvih že v polnem teku.	mestnega vodovoda in Gozdne upra-	vatno govedo pa	je vse sivorjave	vojne ie bil ranjen in	odpeljali so	Pokopali so ga v četrtek v Grca-
stev pa bodo vložili 400.000 din. Ope-	Najmasovnejša prireditev bo pa-	ve po	cesti do	Slovenske vasi, skozi	pasme. Ko	bodo	dogradili hleve —	ga v bolnišnico v Bari.	ricah. Na niegovi zadnji poti so ga
ko, pesek in les imajo že priprav-	trolni pohod »Po kurirskih stezah	Staro	cerkev,	Klinjo vas, Željne,	mogoče že	drugo	leto — se bo tudi	Po vojni se je naselil	v Grčaricah	spremili vaščani m mu v slovo po-,
yen.	okupiranega Kočevja«. Društva	in	Šalko	vas in Rudnik po cesti na	cilj	zadruga pričela baviti z živinorejo,	in se zaposil kot gozdni delavec.	'ozll> na	9rob	številne vence,
Investitor	gradnje	je	podjetje	delovni kolektivi ter ostale organi-	pri spomeniku. Za ženske patrole bo	Povprečna molznost privatnih krav	Med ljudmi po vsej Ribniški dolini	~vec
»Jelka« iz Podpreske. Vsekakor bo zacije se že pridno kosajo, kdo bo proga precej krajša.	je 2800 litrov na leto, najvišja pa je bil znan in priljubljen zaradi svo- j^DEN UBIT, DRUGI POŠKODOVAN
nov obrat eteričnih olj lepa pridobi- dal na P°hod več patrol. So pa tudi Ponovno pozivamo vse, da se za 5087 litrov. Že letos bo dograjena je skromnosti in poštenosti.	' Dne g septembra ob 18. uri se je
tev za ta kraj. Obrat bo zaposlil ne- nekateri, ki s temi pripravami sploh ta pohod prijavijo in pripravijo v mlekarna, kamor bodo kmetje lahko Zadnja leta je postal zelo čuda- v ko5evškom Rogu, v bližini logar-kaj ljudi, kmetje pa bodo lahko še niso začeli in je zadnji čas, da se čim večjem številu. Podrobni raz- oddajali mleko. Takrat pa se bo tudi ški. Po več tednov ali celo mesecev njcp kjer stanujejo gozdni delavci, vnovčili smrečje, od katerega sedaj zganejo.	pis in navodila so prejela že vsa molznost verjetno dvignila.	se ni pokazal med ljudi. Skromno prip'etila smrtna nesreča. Po konča-’
niso imeli pravega haska. Obrat bo V štabu za organizacijo proslave društva in organizacije.
lahko prekuhal precej smrečja, saj praznika pri občinskem odboru_______________________________________
bo imel dva kotla.	SZDL smo zvedeli, da bo potekal
Primanjkuje nam elektrike
V Ljubljani je bila 12. septembra de in tedaj tudi elektrike ne tiskovna konferenca pri Elektrogo- manjkalo!
spodarski skupnosti Slovenije. Go- To nam je jasen dokaz, da elek- napako popravili, tako da imajo po- že'j° objavljamo vorili so o proizvodnji in porabi ele- trične energije še nimamo dovolj, trošniki zopet vodo v hišah.	v »Delavski enotnosti« z dne 10.
VII. 1958 je bil objavljen članek do x x x	pisnika V. J. pod naslovom »Zvesto-
1. septembra sta prišla v Pred- ba prisegi«. V tem članku je bil grad učitelj in učiteljica Kajfež. V glavni motiv očitanje delovnemu
ktrične energije pri nas in ugoto- poleg tega pa se iz leta v leto po vili, da se je od februarja letos po- trošnja veča, dograditve novih elek-ložaj precej zboljšal, to pa zato, ker tram pa moremo pričakovati šele do se je povezala vsa elektroenergetska jeta jggi. mreža Jugoslavije. Položaj pa se je
kljub temu v poletnih mesecih po- PREVLADUJEJO KOŠENICE
slabšal, ker zaradi pomanjkanja vo-	-..-.-v,- j-	-	__•_____„_,,sx0u ;0nmn iP snoro
de elektrarne v drugih republikah Na področju KZ Draga, ki obsega vil predsednik šolskega odbora. V	nkmžnn iavno tožilstvo
niso delale s polno zmogljivostjo, vse vasi bivše občine Draga, je skup- Predgradu je 50 šoloobveznih otrok, titi, da J® Okro	•>	To
Pričakujemo p. lahko, d." stanj. „o okro,, 1,200 ha Menic in trav-	x „ ,	Z 3™.nje
tudi v oktobru ne bo zboljšalo, ker nikov, orne zemlje pa je okoli 200	J .1
tudi takrat še ne bo dovolj dežja. ha. Z žitaricami (prevladuje oves)	V Vimolju so letos preuredili so- dopisnika v. j.
Pozimi pa bodo tudi elektrarne v posejejo 40 ha, tudi krompirja po- lo. Vaščani so lepo sprejeli učiteljico drugih republikah imele dovolj vo- sadijo za isto površino zemlje.
Preteklo leto so tekmovali v molž- bivališče je imel v Grčaricah, vča- nem deju so s@ vragai; gozdni de-nosti in dobili-drugo	nagrado. To	je	sih pa je živel kar v	gozdu.	Svojcev	lavcj v i0Qamjc0. Med njimi je bil
lep uspeh.	ni imel, prijatelji pa	so	mu	bili vsi,	tudj 17 lejnj ai0jz Gaber iz Potisa,
iz okraja Murska Sobota. S seboj je prinesel mino, ki jo je našel v gozdu. Ko je hotel v baraki mino raz-...	.	.	, ,	dreti, so mu ostali delavci to od-
Iz »Ključavničarstva«	Kočevje	so	krije to iz ustvarjenega	dohodka, ki	SVetova!i. Šel je pred barako, polo-
~J"	1 kolektivu.	žil mino na leseno mizo in začel tol-
Kolektiv »Ključavničarstva« či P° f sekiro in kladivom. Mina je eksplodirala — Gabru je odneslo levo nogo, poškodovan je bil
VESTI IZ PREDGRADA V Predgradu štirinajst dni niso imeli vode, ker vodovodna cev z rešetko ni dosegala vodne gladine. Vo-
po načrtih inženirj^z^juMjan^to "am Posla,i d°Pis' ki 9a na njihovo pnpada kolektlvu-
Iz »Ključavničarstva« so nam pisali
tudi po vsem telesu, tako da je za-VREME	radi težkih poškodb takoj umrl. V
„	. .	neposredni bližini je bil Janez Ša-
Potem ho delj, star 32 let. Tudi njega so drob-
imenu šolskega odbora in vsega pre- kolektivu nepravilnosti glede tarif- nQ vreme s padavinami. Potem bo rtUTroškodotali SK. s?Ta bivalstva ju je prav prisrčno pozdra- nega pravilnika. V vsebino članka se trf do štiri dni lepo vreme. Okrog ? novomS“o. P j	9
26. septembra bodo padavine z ohladitvijo in sneg do višine 1200 m.
Justino Južnič.
Tudi če bi bila v podjetju nekatera mesta trenutno preplačana, se
Pokoinena Gabra so odpeljali v njegov rojstni kraj, kjer bo poko-Stoletni koledar pa napoveduje za nan. Ob tej tragični nesreči naj ve-20. sept. dež, v ostalih dneh nesta- 1 ja še enkrat opozorilo, da pustimo novitno, 24. in 27. septembra pa le- najdeno municijo pri miru, o najdbi po, sončno vreme.	pa obvestimo organe LM. R. I-
PO OLAFU ASLAGSSONU PRIREDIL V. DRŽAJ,
Volk ni odpustil ovnu trkaču. O tem mi je nekoč pripovedoval Frank, ko sva sedela ob ognju »Nekega jutra,« je pričel stari lovec,« je bil volk izredno slabe volje. Niti Nelly ni hotel slediti, ko pa je zagledal med ovcami trkača, se je odtrgal od naju in se pognal za njim. Trkač je bil ves zmeden, brzel je proti lesovju, kjer sta obadva kmalu izginila. Volk se mi je ob povratku zdel čudno sumljiv. Kmalu pa mi je postalo vse jasno, ker se trkač ni več vrnil...«
Polnoč je prešla. Ko je volk zaslišal gospodarjevo smrčanje, se je krepko zganil. Noč je bila temna in mirna ...
Tiho se je splazil iz stana in se napotil v le-sovje, kamor je v mraku nagnal trkačb. Od človeka se je marsičesa naučil, vendar pa mu je manjkalo volčje vzgoje. V gozdu, kjer je ležala mrhovina, je buljil s široko odprtimi očmi v temo. Živci so mu bili skrajno napeti — trepetal
Pred njim, v nočni temi, je v gostem lesovju ležalo truplo prvega nasprotnika, ki ga je kljub svoji mladosti neskončno sovražil.
Z iztegnjenimi bedri, ko da bi bil mrtvec živ bojevnik, se je bližal mrhovini. Renčal je in dlaka na hrbtu se mu je ježila. Da bi se mu moglo kaj zgoditi, na to še pomislil ni.
Pred seboj je videl samo dober zalogaj...
Tisti hip pa je naš volk odskočil. Ko da 9a je zadela strela... Zavedel se je, da se je uje| v nastavljeno past, hkrati pa je tudi v desni šapi občutil grozne bolečine. Past je zgrabil0-Ubogi volk je postal ujetnik.
V obupnem naporu je junak grizel železo, misleč, da se bo rešil. Ves trud je bil zaman; veriga je bila dobro pritrjena in čeljusti Pfstl so krepko držale, Vstal je. Z zateglim tuljenjern je izražal svoje hrepenenje po svobodi. V teJ bridki uri si je želel prijatelja ...