Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene insaratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/s strani Din 250.—, J/ie strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—. toocio vojno prepre- Abesinski spor je najvažnejše in najtežavnejše vprašanje, ki se je zadnja leta morala z njim pečati Zveza narodov v Ženevi. Ako bi se to vprašanje dalo popolnoma izločiti iz kroga drugih mednarodnih vprašanj, bi njegova rešitev ne delala toliko preglavic največji mednarodni mirovni ustanovi. Toda takšna izločitev je nemogoča. V Abesiniji sami se križajo interesi Italije in Anglije. Tudi Turčija in druge države bi ne ostale ravnodušne in in-diferentne (brezbrižne) napram prevelikim koncesijam (odstopkom) Italiji. Vrhtega pa bi mogla rešitev tega vprašanja s silo orožja kot slab zgled vplivati na druge ter jim dati pobudo, dt bi svoje spore s sosedi, ki so samo krinka za sebične osvajalne zahteve, hoteli rešiti na sličen način. Saj je na veliki narodno-socialistični strankini skupščini v Nurnbergu pačilo jasno nami-gavanje o tem, da bi se mogel spor med Nemčijo in Litvo (med 65milijonskim nemškim in dvamilijonskim litovskim narodom) rešiti na sličen način ko abe-sinsko-italijanski spor. V tem primeru pa bi bil splošen vojni pežar v Evropi skoro neizogiben. Iz tega se vidi, kako trd oreh je abe-sinsko vprašanje za Zvezo narodov. Ako bi odločilne velesile v Zvezi narodov se zedinile v sklepu, da bodo določile in zvršile sankcije (kazni) zoper tistega, ki bi hotel abesinsko-italijan-ski spor rešiti z orožjem, bi se abesinski vozel dal razvozlati brez meča. Take sankcije pa so sredstvo, ki ga Zveza narodov » doslej ni uporabljala, vsaj proti velesilam ne. Ko je Japonska protipravno zasedla Mandžurijo, niso bili proti njej storjeni ali izvršeni nobeni kazenski ukrepi. In ko je narodno-so-cialistična Nemčija vpeljala splošno vojaško obvezo, se oborožila ter s tem pogazila jasne določbe versajske mirovne pogodbe, niso bili proti njej pod-vzeti nobeni kazni! ni koraki. To sta bili dve zamujeni priliki, o^i katerih bi Zveza narodov mogla pokazati svojo avtoriteto (oblast). Ko tega ni storila, je gotovo ravnala iz tehtnih razlogov, toda njen ugled je občutno trpel. V abesinskem problemu (vprašanju) se Anglija postavlja ob stran Zvezi, ki naj odredi kazenske določbe zoper taistega, bi hotel to vpo.š.nnje rešiti z oro;';fettt. Francija stoji kajpada tudi ob strani Zveze, v vpra a ju kazenskih določb pa okleva, ker ji pogodba z Italijo, skle- njena v januarju letošnjega leta, veže roke. Bo torej abesinski vozel presekal — meč? Priprave za to se vršijo v popolnem obsegu na abesinski in italijanski strani. Italijani imajo v svojih abesin-skih kolonijah (Eritreji in Somaliji) pripravljenih 300.000 vojakov, Abesinci jih imajo po italijanskih vesteh 400 tisoč pripravljenih. Ker računa Italija z možnostjo izbruha vojne tudi v svoji severno-afriški koloniji Libiji, pošlje tjekaj 70.000 mož. Spričo teh priprav je Anglija v obrambo miru in v zaščito svojih interesov izvršila obsežne ukrepe zlasti v Sredozemskem morju. Utrdila je glavna oporišča v tem morju. V NAŠI DBŽAVI. Naš dolgoletni vodilni politik umrl. 7 Belgradu je umrl po dolgoletnem lolehanju na tuberkulozi dne 18. t. m. ;opoldne g. dr. Voja Marinkovič. Raj-i je bil bivši ministrski predsednik, olgoletni poslanec in zunanji minister n eden od voditeljev demokratske itranke. Rojen je bil v Beloradu leta 1878 iz ministrske družine. Šolal se je za bodoči politični poklic v Parizu, kjer je prejel naslov doktorja. Prvič je bil izvoljen za poslanca leta 1908 in od takrat je ostal v vseh skupščinah do letošnjih petomajskih volitev. Slava njegovemu spominu! 7oastcfno znižanje uradniških plač. Vlada je znižala državnim in samoupravnim uradnikom z veljavo od 1. oktobra plače za povprečno 1%. Znižanje utemeljuje vlada z naslednjim razglasom: »Znano je, da so cene živežu in drugim življenjskim potrebščinam v zadnjih letih tako padle, da morda obče ni upravičen obstoj posebnih dra-ginjskih doklad. Vpoštevajoč to okoliščino na eni strani, na drugi strani pa dejstvo, da so se državni proračuni zadnja leta stalno zaključevali z znatnimi primanjkljaji in da je neobhodno potrebno izvajati iz tega dejstva nujne ukrepe, se je kr. vlada odločila znižati draginj >ke dokladc. Prisiljena je - k temu uktnpu, ker je predhodno že izvršila zmanjšanje materialnih izdatkov, a zaradi gospodarske krtze ni mogoče ta trenutek niti misliti na povečanje Otok Malta je močno zavarovan zoper napade na morju in iz zraka. Iz Singa-purja, največjega oporišča angleškega brodovja na najjužno-vzhodnejši točki Azije (na polotoku Malaka), so največje angleške bojne ladje z največjo brzino odplule proti zapadu. Pri Gibraltarju (najjužnejši točki evropske Španije, ki brani vhod v Sredozemsko morje ter je v angleški posesti) se dnevno zbira večje število angleških bojnih ladij. Ker gre Angliji predvsem za obrambo Egipta in Palestine, ima pred Aleksandri jo, Port Saidom, Suezom, Ilaifo in na drugih točkah zbrano veliko število večjih in manjših bojnih ladij, ki se pomno-žujejo z novimi, ki prihajajo. Anglija je torej pripravljena. In vprav ta pripravljenost opravičuje upanje, da se bo abesinski spor končno vendar-lc rešil brez vojne. ^EB^ataEKE^EMEsaessBiaEsos^šK-ii^E aasti3vwm davčnih bremen. Kr. vlada se nadeja, da bodo uradniki in vpokojenci sami razumeli ta ukrep kot korak za ozdravljenje državnih financ, ker smejo samo v urejenem finančnem stanju države pričakovati, da se jim bodo njihovi prejemki izplačevali ob pravem času in pri polni vrednosti denarja. Po sedanjem stanju osebnih izdatkov bo znašalo znižanje draginjskih doklad okrog 400 milijonov Din, kar pomeni povprečno približno 7odstotno znižanje prejemkov uradnika ali vpokojen-ca. Znižanje se bo izvršilo pričenši pri ministrih, banih in najvišjih državnih uradnikih pa do najnižjih. Od tega se izvzamejc samo aktivni podoficirji v vojski in starovpokojenci, ki so bili vpo-kojeni po zakonih pred letom 1923. Zakon proti korupciji pripravljajo v notrajnem ministrstvu. Zakon bo zelo strog in bo po njem tudi vsak minister odgovarjal za korupcijo. Ko bo zakon gotov v notrajnem ministrstvu, bode predložen v odobritev pravosodnemu ministru ter ministrskemu svetu. Nemčija bo kupila pri nas 100.000 glav prašičev in se bodo pričela tozadevno v najkajšem času pogajanja. Izvoz krme je vlada začasno prepovedala in pojasnjuje prepoved z naslednjo utemeljitvijo: Kakor znano, radi veliko suše, ki vlada v naši državi, primanjkuje povsod sena in krme za živino. Da bi se preprečilo dviganje cen za te predmete, ki so našemu kmetu neobhodno potrebni in jih bo letos moral kupovati, je ministrski svet izdal na-redbo z zakonsko močjo, da se začasno prepove vsak izvo^ sena, detelje in druge krme iz naše države. V DRUGIH DRŽAVAH. Španska vlada v krizi. Dne 20. sept. je odstopila španska vlada. Do krize je prišlo, ker je ministrski predsednik Lerroux hotel odpraviti tri ministrstva. Radi vladne krize so po Španiji na vidiku nemiri. Za slučaj nemirov je izjavil notrajni minister, da je pripravljenih 35.000 mož redne policije in 10 tisoč mož policijskih napadalnih oddelkom fflinisler dr. Ml. Kreft na tlveli taborih. V Konjicah. Zadnjo nedeljo 22. septenmbra se je šil v Slovenskih Konjicah sijajno obiskani ljudski tabor na vrtu Katoliškega doma v trgu. Ko je stopil gospod minister na govorniški oder, ga je navdušeno pozdravilo na tisoče mož ter fantov iz konjiškega okraja. Predsedoval je zboru dr. Macarol iz Konjic. Minister dr. Krek se je uvodoma številnim zbranim ganljivo zahvalil za potrpljenje, katerega je posebno pokazal konjiški okraj v dobi JNS. Povdarjal je stalnost sedajne vlade, ki temelji na sodelovanju, ljubezni in zaupanju naroda. Dotaknil se je zadnjih 5. majskih volitev pod Jevtičem in podčrtal jani-čarstvo v Sloveniji, ki preži in čaka, da začne med Slovenci z novimi preganjanji. Da bo enkrat ¡konec strastnega preganjanja, je treba zanesti v naše politično življenje več poštenosti in možatosti. Konec mora biti že enkrat vlade na bajonetih. Nasprotniki sedajne vlade so ravnali, ko so bili sami pri krmilu, povsem drugače. Spremenili so vse preko noči. Sedajna vlada pa hoče skrbeti po stranki za državo in hoče urediti javno življenje tako, da bo mogel vsak mož in fant pristopiti k svobodnim, tajnim in neodvisnim volitvam. Ob koncu je govornik povabil v novo stranko JRZ vse odkrite ter poštene Slovence in odklonil vse one, ki so preganjali naše brate in sestre. Delati hočemo za skupnost države, dokazati hočemo, da so naše slovenske koristi združljive s koristmi skupne države. Ker Slovenec, zato Jugoslovan, čimbolj Slovenec, tembolj Jugoslovan. Za ministrom Krekom je govoril bivši poslanec g. Franjo Zebot, g. Marko Kranjc in dr. Sevšek. V Ptuju. Zadnjo nedeljo so slavili v Ptuju 40-letnico delovanja prosvetnega društva. Ob desetih je bila sv. maša, katero'je opravil ptujski prošt g. Greif. Po službi božji se je vršilo prosvetno zborovanje, katerega je vodil ptujski odvetnik ter znani pisatelj g. dr. Remec. Glavni prosvetni govornik je bil g. dr. Fr. Sušnik iz Maribora, ki je podal prosvetne smer niče v duhu svetniškega Slomšeka. — Med njegovim govorom se je pripeljal na tabor gospod minister dr. M. Krek, ki je govoril o važnosti prosvetnega dela na naši severni meji. Za ministrom je navduševal zbrane benediški dekan g. Franc Gomilšek in še drugi. Oba tabora sta dokazala, da je naše dobro ljudstvo pod sedanjo vlado ven-da že enkrat svobodno zadihalo in jasno kaže z obilnim obiskom, da odobrava z navdušenjem dr. Koroščevo politično delo. Pri zaprifn, "lofisfaSi v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec eoi r» ar a vrte FRANZ JOSEF grenčice. Registrirano od Min. soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935. EE___ KATOLIŠKEM' Till Mučenik spovedne molčečnosti. Preteklo nedeljo, 22. septembra, je preteklo 110 let, kar je bil umorjen katoliški duhovnik, ¡ki ni hotel izdati spovedne tajnosti. Bil je to pater Peter Marielux iz reda sv. Kamila. Zgodilo pa se je v pomorskem mestu Callao v državi Peru (v Južni Ameriki). Južno-ameriške države, ki so bile ¡kolonije Španije, so po dolgotrajnih bojih vrgle raz sebe jarem španske nadoblasti. Tako se je tudi zgodilo v državi Peru, kjer so vstaši uspeli s svojim osvobodilnim bojem. Le nad mestom Callao ob morju je še vihrala španska zastava, ¡ki jo je pogumno branil španski general Rodil. Med posadko, ki je hudo trpela vsled bolezni in gladu, je pod vodstvom stotnika Montera nastala zarota, ki je hotela mesto predati peruanskim vsta-šem, kateri so mesto oblegali. General Rodil pa je prišel zaroti na sled ter je dal 13 zarotnikov (španskih častnikov in vojakov) ustreliti. Ali morda ni bilo več zarotnikov? Ali ustreljeni zarotniki niso imeli tajnih zaveznikov? Te misli so mučile španskega generala, in to tem bolj, ker obsojeni zarotniki pred ustrelitvijo niso hoteli nič povedati. Kako priti iz te nesigurnosti? General se spomni vojaškega duhovnika španskih vojakov patra Petra Marieluxa, ki je tudi zarotnike spoveda1, bil med njimi v zadnjih trenutkih življenja ter jih spremil na morišče. Ta mora vedeti vse podrobnosti zarote ter tudi obseg, ki ga je zavzela. Da ga poklicati. Zahteva od njega, naj pove, česa so se spo-vedali zarotniki in ali imajo še kakšne zaveznike. Duhovnik zmaje z glavo in mirno reče: »Kar sem slišal v spovedi, ne smem povedati.« »Vi ste izdajica«, zakriči razburjeno general, »kakor onih 13 izdajic, ki so bili pred eno uro ustreljeni!« Duhovnik odgovori: »Nisem izdajica napram kralju in državi. Nočem pa tudi biti izdajica napram Bogu. Niikdo nima pravice od mene zahtevati takega izdajstva.« »Prisilil vas bom k temu«, zakriči v največji razburjenosti general. Odpre okno ter po-* kliče vojake v sobo. Ko vstopijo vojaki z nabasanimi puškami, zapove general duhovniku: »Povejte, kaj so vam zarotniki pri spovedi razkrili! Ako tega ne storite, vas zadene ista usoda kot zarotnike pred eno uro.« »Ničesar ne povem, rajši umrjem«, odgovori duhovnik s čudovitim mirom. To generala še hujše razkači. Pokaže na Skrinjo, 2 m dolgo, ki je stala v kotu. »V to škr; njo bodo vaše truplo čez nekaj trenut, kov položili, mrtvo, ako ne izpolnite mojega povelja!« »Ne morem, ¡ker ne smem«, odgovori zvesti božji služabnik. »Pokleknite«, zapove general duhovniku. Nato da vojakom povelje: »Ogenj!« Mrtev se zgrudi na tla zvesti duhovnik — junaški mučenik spovedne molčečnosti. Bilo je to 22. septembra 1825. Ta zločin pa ni prinesel rešitve obleganemu mestu. Vprav 4 mesece kasneje — 22. januarja 1826 — je prišlo mesto v oblast peruanskih vstašev. Kako vzgaja mladino narodni socializem. Narodni socializem razširja v Nemčiji nemško vero, to je, staroger-mansko poganstvo. Te vere se zlasti mladina oprijema. Z odpadom od krščanstva raste med mladino sovraštvo do krščanstva. O tem naslednji dokaz: V Wuppertalu na Westfalskem je zunaj cerkve stal misijonski križ. Člani Hitlerjeve mladine, dečki in mladeniči 15 do 17 let, ga pograbijo ter odneso na svoje športno vežbališče. Tam začnejo s puškami in pištolami streljati na križ, češ, da je to najboljša tarča za strelske vaje. Ker so se te »strelske vaje« deloma vršile v noči, so mladeniči razsvetlili prečnik križa, da so boljše videli cilj. Posebno so vzeli na piko tablico z napisom »Jezus Nazar. Kralj Judov«. Ko so jo sestrelili s križa, so s huronskim vpitjem zakričali: »Kralj Judov je padel«, »Dol s kristjani in Židi!« Potem so vzeli tablico in jo pritr* dili na hiši nekega židovskega trgovca. To bogoskrunstvo dokazuje, kako se širi poganstvo in z njim nesramna drznost in surovost med nemško mladino, ki se v tem oziru v ničemer ne razlikuje od boljševiške ruske mladine. Državna oblast ni zoper to bogoskrunstvo ničesar storila. Ko so verni katoličani z duhovništvom na čelu to bo-goskrunsko dejanje javili pristojni oblasti, je dala zapreti ne narodno-socia-listične zločince, marveč domačega kaplana. Krščanski pozdrav. Naš list je ugotovil, da po nekaterih šolah vsiljujejo otrokom pozdrav »Zdravo!«, ter zahtevaj krščansko vzgojo otrok po vseh šolah ter kot njen zunanji izraz pozdrav: »Hvaljen Jezus! - Vekomaj, Amen!« »Glas naroda« k temu pripominja, da je naš list s tem pokazal »lastnosti, ki so vse prej ko krščanske«. Po tej logiki bi torej zahteva po krščanskem pozdravu bila nekrščanska!! Taki logiki patent! „Slov. Gospodar" stane celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.— Premestitev okrajnih načelnikov. G. Ivan Senekovič, okrajni načelnik Maribor levi breg, ni vpokojen, kakor smo poročali v zadnji številki, ampak je prestavljen za načelnika v gračan-ski okraj v Liki. Na Senekovičevo mesto pride g. Peter Popovič, do sedaj okrajni načelnik v Novi Gradiški na Hrvaškem. G. Milan Makar, načelnik Maribor desni breg, je prestavljen za načelnika v rogatički okraj v Bosni. Na Makar-jevo mesto pride g. dr. Janko Šiška, do sedaj svetnik pri notrajnem ministrstvu. G. dr. Matej Suhač, okrajni načelnik v Konjicah, je prestavljen kot načelnik v vojnički okraj v Liki. Na njegovo mesto pride v Konjice g. Matija Ma-lešič, dosedaj sekretar ali tajnik ban-gke uprave v Banjaluki. G. dr. Zvonko Bratina, načelnik v Ptuju, je prestavljen k banski upravi v Skoplje v južni Srbiji. Za načelnika v Ptuj pride g. dr. Janko Vidic, dosedaj sekretar ali tajnik pri banski upravi v Zagrebu. G. dr. Franc Bratina je nastavljen kot načelnik okraja Dolnja Lendava, dosedaj je bil podnačelnik istotam. G. Herbert Karlin, dozdaj načelnik v Dolnji Lendavi, pride za načelnika v Črnomelj. Iz Črnomlja je prestavljen tamošnji načelnik Franc Vovšek za podnačelnika v Dubrovnik v Dalmaciji. G. dr. Ivan Vidmar, načelnik v Celju, je prestavljen k banski upravi v Ljub- Osebne vesti. Trije novi kanoniki ljubljanskega kapitija. Ljubljanski kapitelj je dobil tri nove gospode kanonike: dr. Alojzija Zupana, gimnazijskega profesorja v Ljubljani; dr. Gregorja Žerjava, profesorja na ljubljanskem učiteljišču, in Jožefa Šimenca, uršulinskega spiritu-ala v Škof j i Loki. Za upravnika kopališča Bog. Slatina je imenovan g. Ivan Gračnar, dosedaj vršilec dolžnosti upravnika istotam. Čestitamo! Nesreče. Dve nesreči na Koroškem. V Preva-Ijah je padel z visokega drevesa lllet-ni Jožek Vidmajer. Poškodoval se je hudo na čelu in si zlomil dvakrat desno roko. Težko poškodovanega so odpeljali v bolnico v Slovenjgradec. — Po zdravniško pomoč v bolnico v Črni se je zatekel ključavničar I. Ulc, katerega je vgriznil na dvorišču neke gostilne v Mežici pes v obraz in mu pri-zadjal težjo poškodbo. Že zopet požar v Bazvanju pri Mariboru. Pozno na večer je zgorelo v Raz-vanju pri Mariboru posestniku Jožefu Lašiču gospodarsko poslopje s krmo in z raznim poljskim orodjem. Škoda 40.000 Din. ljano. Na njegovo mesto v Celje je imenovan g. dr. Ivan Zobec, do sedaj podnačelnik v Ljubljani. G. dr. Tine Čuš, načelnik v Krškem, je prestavljen za načelnika prijedors-kega okraja v Bosni. Za načelnika v Krško pride g. Anton Ivrajšek, dosedaj okrajni načelnik v Novem mestu. Za novomeškega načelnika je postavljen g. Franjo Maršič, dosedaj podnačelnik v Dubrovniku v Dalmaciji. Za okrajnega načelnika v Litijo pride g. dr. Lovro ITacin, dosedaj pri banski upravi v Ljubljani. G. Franc Levičnik, okrajni načelnik v Logatcu, je prestavljen za načelnika ljubuškega okraja v primorski banovini. Na Levičnikovo mesto pride g. Ivan Bavdek, dosedaj okrajni načelnik v Ljubuškem (blizu Metkoviča). Za okrajnega načelnika za ljubljanski okraj v Ljubljani je postavljen g. dr. Josip Hubad, dosedaj v pokoju. Smrtna prometna nesreča. Na cesti od Slovenske Bistrice proti Sp. Ložnici je peljal z voli posestnik Franc Ajd iz Gladomaša. Na vozu je sedela njegova 281etna hči Justina. Nasproti mu je pripeljal tovorni avto z zaboji za jabolke. Ker se voznik ni pravočasno ognil, je prišlo do trčenja med obema vozili. Vsled sunka je padla z voza Justina, si prebila lobanjo, da so izstopili možgani in je izdahnila v naročju očeta. Težka nesreča na cesti Kovač Štefan Samec se je peljal v temi v spremstvu na motornem kolesu. Pri Paki je zadel na cestnem ovinku v voz, na katerem so se peljali gasilci iz nasprotne strani. Samca je vrglo s kolesa proti vozu in je dobil težke poškodbe. Njegov tovariš, mlinarski pomočnik Stanko Žitko, si je pretresel možgane in se še tudi sicer na znotraj težko poškodoval. Oba so prepeljal v bolnico v Slovenjgradec. Utonil v slatinskem vodnjaku. Blizu Ivanjcev v Slov. goricah se je zgodila izredna nesreča, da je človek utonil v slatinskem studencu. Posestniški sin Anton Perko in Breznikov hlapec Jože Kovačič sta se podala k slatinskemu studencu na travniku »Ujtrce« ne daleč od Ivanjcev. Vodnjak je globok 3 metre, slatine je v njem 2 in pol m. Pri zajemanju je padla Kovačiču v vodnjak vedrica in še kavelj, s katerim je skušal posodo izvleči. Kovačič se je podal na dom gospodarja in se vrnil z drugim hlapčem. Zajemala sta s škafom tako dolgo iz vodnjaka sla- tino, da je bilo v njem še pol metra vode. Kovačič je stiščal v vodnjak le-stvo in se spustil v notrajnost po ve-drioo in kavelj. Hlapec Časar se ni brigal, zakaj Ivovačiča ni tako dolgo iz vodnjaka. Ker ga predolgo ni bilo in se ni odzval na klice, je pogledal v vodnjak in videl, da je bil zalit od vode čez glavo. Kovačiča so potegnili iz vodnjaka mrtvega. Pri spuščanju po lestvi ga je omamila ogljikova kislina, katero vsebuje slatina, in je utonil v omamljenosti. Hiša pogorela. V Pečovniku pri Celju je pogorela radi slabega dimnika hiša posestnika Franca Gajšeka. Smrtna nesrečr. na progi. Med postajama Litija in Sava je razpostavil kaplar Miodrag Markovič stražo. Po opravljenem poslu se je vračal po sredini proge in je srečno zdrknil mimo njega vlak proti Savi. Kaplar je gledal za njim, a žalibog je privozil po drugem tiru tovorni vlak. Lokomotiva to vornega vlaka je vojaka sunila v hrbet, ga vlekla nekaj časa seboj in ga je našel kretnik mrtvega. Nesreča letala. \L,Debečah blizu Javorja pri Litiji je ponesrečilo letalo, v katerem sta bila pilot Dušan Breznik in njegov tovariš Davorin Ernejc iz Ljubljane. Pri naglem zaokrenu jima je zmanjkalo brzine in letalo je treščilo na tla. Pilot in spremljevalec sta le lažje poškodovana. Huda nesreča delavca. V kamenolo-mu tovarne »Bratje Piatnik« na Njivicah pri Radečah pod Zidanim mostom je bil zaposlen delavec Martin Knez iz Žlebnika, ki je tolkel gramoz. Iz neznanega vzroka se je odtrgala velika skala, ki je podsula Kneza. Ko so ga izvlekli z veliko težavo izpod gramoza, je imel revež razmesarjeno ter zlomljeno levo nogo in zmečkano desno roko. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico v Ljubljano. Zidanica pogorela. V Ivavcah pri Velikih Brusnicah v okolici Novega mesta je uničil ogenj zidanico posestniku Francu Deželancu. Zgorelo je tudi precej sena in poljskih pridelkov. Razne novice. Tri slovesne blagoslovitve. Zadnjo nedeljo dne 22. t. m. popoldne je prevz. škof dr. Ivan Tomažič slovesno blagoslovil prenovljeno cerkvico sv. Barbare na Kalvariji v Mariboru z novo kalva-rijsko skupino, katero je mojstrsko napravil iz umetnega kamna znani kipar g. Ivan Sojč. — Pri Sv. Rolfanku nad Mariborom je bila slovesna blagoslovitev prenovljene kapelice sv. Antona Pa-dovanskega. Kip je izgotovil g. I. Sojč. — Na obmejnem Radiju nad Remšni-kom je bil blagoslovljen velik razgledni stolp podružne cerkve sv. Pankra-oija. Prvi jugoslovanski sadni sejem v Mariboru. Kakor smo že poročali, se bo vršil v Mariboru v prostorih Uniion na Aleksandrovi cesti od 25. do 28. oktobra prvi jugoslovanski sadni sejm. Razstavljenih bo nad šest vagonov sadja in grozdja. Namen sejma je, da stopijo sadni producenti naravnost v stik z domačimi in inozemskimi kupci. Organizacija prireditve je v najboljših rokah posebnega odbora, kateremu načeljuje znani sadni strokovnjak g. Miha Kovačič iz Št. Petra pri Mariboru. Podpredsednik pripravljalnega odbora je načelnik kmetijske podružnice v Melju, g. A. Kovačič iz Ivošakov. V odboru sta še g. ravnatelj mariborske Vinarske in sadjarske šole prof. Priol in sreski kmetijski referent Kuret. Sprememba kazni. Dne 19. junija je obsodilo mariborsko sodišče na smrt na vešalih GGletnega posestnika Jakoba Budjo iz Stare Nove vasi pri Ljutomeru. Obsojeni je zasnoval načrt za umor posestnika Vrhovnika v Nunski grabi, katerega sta izvršila 10. februarja Budjev sin Ivan inrejenec Vincenc Kol bi. Vrhovnikovo ženo sta napadalca smrtno nevarno ranila, vendar je pozneje okrevala. Stol sedmorice v Zagrebu je starem Budji znižal ter spremenil kazen na 20 let. Oproščena, ko je odsedela tri leta po nedolžnem. Naš list je obširno pisal o obnovitveni obravnavi Markuci, v kateri so bili popolnoma oproščeni trije moški obsojenci. Ana Markuci je bila svojčas obsojena radi sodelovanja pri umoru v Drvanji vasi v župniji Sv. Benedikt v Slov. gor. na 3 leta ječe, katero je davno prestala. Obnovitvena obravnava v zadevi Ane Markuci se je vršila pred sodiščem v Mariboru dne 18. septembra in je bila omenjena povsem oproščena kakor njen mož pred kratkim. Plemenski sejem rodovniške govedi pinc-gavske pasme v Ormožu. Dne 2G. t. m. priredi kr. banska uprava dravske banovine plemenski sejem za ormoško cikasto (pincgavsko) govedo na sejmišču v Ormožu in sicer predpol-dne. Na sejem bode prignanih lepo število dobre plemenske živine, osobito plemenskih bikov v starosti od 5 mesecev do 2 lert. Slovenske gorice v fotografiji. Prejeli smo izredno lepe posnetke sledečih krajev: Sveti Miklavž pri Ormožu, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Trojica v Slov goricah, Sv. Jurij v Slov. gor., Sv. Andraž v Slov. gor., Svetinje, Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Tomaž v Slov. gor., Sv. Bolfenk na Kogu, Sv. Anton v Slov gor., Velika Nedelja, Kapela. Oglasite se, kjer potrebujete v teh krajih razglednice, navadne ali fotorazglednice, od 100 komadov dalje vam jih nabavimo Vprašajte za ceno! — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23—58 Najmodernejše urejen za operacije. Najnovejši zdravilni aparati. Vodja Specialist za kirurgijo dr. černič. Prosta izbira zdravnikov. 10 Obžalovanja vretini slučaji. Po več dneh najdena samomorilka. V Mariboru v Smetanovi ulici 59 je stanovala v II. nadstropju osamljena 581etna miloščinska vpokojenka Kristina Jerepinova. Pravila je sosedom, da se bo odpeljala v Avstrijo. Dne 19. septembra pa se je pripeljala iz Avstrije k Jerepinovi njena sestra in našla stanovanje zaklenjeno. Ko so vrata nasilno odprli, so zagledali ob oknu mrtvo in pokrito z odejo Jerepinovo. Poleg trupla je bila na tleh steklenica s solno kislino. Komisija je ugotovila, •¿a je morala biti starka mrtva že 7—10 dni. Nevaren tič pobegnil preko meje. — Nevaren človek je 471etni natakar Fr. Košanjc, ki se je tu in tam zadrževal pri svoji materi na Pobrežju pri Mariboru. Omenjeni je ustrelil pred 9 leti paznika celjske jetnišnice in pobegnil. Kmalu so ga prijeli in se je vrnil pred enim letom iz jetnišnice v Celju. Od tedaj se je klatil po mariborski okolici in je zagrešil več vlomov v Avstriji, kjer ga tudi zasledujejo. Te dni je prejela mariborska policija obvestilo, da je Košanjc v družbi vlomilca Pajmana se zatekel v Avstrijo. Ustrelil se je v Mariboru 201etni posestnikov sin Jernej Likovec, doma iz Trčove v župniji Št. Peter pri Mariboru. Družinski prepir pred sodniki. 331et-ni posestnik Josip Lovrenčič iz Zgor. Šemnice je hotel lani 23. decembra s streli skozi okno usmrtiti svojega tasta Tomaža Ferka. Na srečo strel ni zadel. Do oboroženega obračuna med zetom in tastom je došlo radi prepira radi predaje polovice posestva. Lovrenčič je bil obsojena v Mariboru dne 17. septembra na poldrugo leto strogega zapora. Obsoda radi ponarejanja kovancev. Mariborski sodniki so sodili 18. t. m. ponarejevalce in razpečalce kovancev iz Ptuja in okolice. Glavna krivca sta 561etni mehanik Marko Divjak in 36-letni hlapec Ignac Valentinčič. Vlila sta 120 komadov 20dinarskih novcev, ki so prišli le deloma v promet in so bile potvorbe precej slabe. Radi razpečevanja je bilo soobtoženih več oseb. Obsojen je bil Divjak na 4 leta robije, Valentinčič na dve in pol leta, drugi krivci pa na parmesečni zapor, nekateri so bili oproščeni. Opuščeni rudnik okraden. Opuščeni premogovnik v Medvecah pri Prager-skem je obiskal tat in odnesel z raznih naprav ter strojev medeninastih predmetov za 12.000 Din. Iz Medvec je šel peš do Rač, kjer si je kupil vozni listek do Hoč. Vsled mučnega odvijanja in odbijanja kovinastih predmetov v rudniku se je toliko utrudil, da je med vožnjo v vagonu zaspal ter se odpeljal v smeri proti Mariboru. Radi pomanjkljivega voznega listeka ga je oddal spre vodnik na mariborskem glavnem kolodvoru policiji. Zaspanega tička so preiskali, dobili so pri njem 17 kg mede-ninstih predmetov in spoznali v njem brezposelnega delavca Avguština Kosi iz Maribora. Zdravo tele* in vcije pridelke dosežete z desinfekcijo semena s Ceretan-om univerzalnim sredstvom za oprašenje semen Zahtevajte prospekte od „JUGE F A" K. D. Zagreb, Preradovičeva ul. 16 Oddelek za zaščito rastliu Tolovajska drznost. V Zafoštu pri Slov. Bistrici so doživeli pri posestniku Ivanu Hladniku zadnje dni roparski napad. Ko se je vrnila dopoldne gospodinja z njive po predjužnik, se je pojavil na pragu hiše neznan moški. Tolovaj ji je nastavil na prsa samokres z grožnjo: »Denar ali smrt!« Morala je mirno gledati, kako sta dva roparja vse prebrskala po hiši. Odnesla sta lovsko puško, samokres, lepo moško obleko in čevlje ter zginila. Na sre" čo nista naletela pri brskanju na 8000 Din, katere je imel gospodar skrite v škrinji. Obsodba dveh tatov ter vlomilcev* Pred sodniki v Celju sta dajala odgovor 231etni Leopold Zavrl iz Dola pri Litiji in 331etni Franc Pečnik iz Velikega Kamna. Bila sta že oba predkaz-novana. Tokrat sta zagrešila nekaj manjših tatvin in vlomov po spodnjih krajih. Zavrl je bil obsojen na 7 let in Pečnik na 6 let robije. Vlom v trgovino. V Radomljah pri Kamniku so obiskali vlomilci trgovino gospe Katarine Kaplja. Odnesli so gotovine 500 Din in raznega blaga za 4 tisoč Din. Pretaknili so vse kote, so se po opravljenem poslu okrepčali in položili trgovki pred vrata leseno skodelico za drobiž, v katero so dali — ci-trono. UMOR ŽENE IN OTROKA PRED SODNIKI, Največje zanimanje po Mariboru je vzbu dila razprava proti krojaču Ivanu šušteriču, katerega je obtožilo državno pravdništvo dvojnega umora in sicer žene in lastnega otroka. Obtožnica slika kletnega obdolženca kot človeka, ki je hlepel po denarju, katerega si je skušal pridobiti z ženitvami. S prvo ženo je priženil na Pobrežju pri Mariboru hišo in zemljišče. Komaj je bil poročen, je sklenil z ženo pogodbo, po kateri pripade za slučaj smrti celo premoženje onemu zakoncu, ki bi preživel drugega. Prodal je ženino posestvo na Pobrežju in kupil drugo v Krčevini pri Mariboru. Napram ženi je bil skrajno surov, kar je revo tolikanj žalostilo, da je postala jetična in ji je smrt rešila nadaljnega trpljenja. V Parizu se je poročil 821etni angleški lord Monteagle of Brandon z siletno Julijano Spring Rice. Palača v Niirnbergu, v kateri je zboroval zadnje dni nemški parlament ali »rajhstag« pod vodstvom Hitlerja. Statistika iz človeškega življenja. Povprečna dolgost človeškega življenja znaša 70 let. V tej dobi porabi človek 13 let za to, da izmenjava svoje misli z drugimi. Od teh 13 let odpade 6 let na razgovore med delom, 2 leti na razgovor med jedjo in 5 let na zabavne pogovore. V tem oziru ni nobene razlike med moškim in ženskim spolom. Povprečno izgovorimo dnevno nad 18.000 besed, kar znaša letno okrog 450 milijonov besed. 23 let celotnega življenja prebijemo v postelji, 20 let v brezposelnosti, 0 let z zavživanjem hrane, 3 leta z učenjem, 2 leti z umivanjem in 5 let z razmišljanjem. Januš Goleč: 11 Po divjlraalrt Manade Ljudska povest po raznih virih. Pri vsem bobnanju o kanadskem zlatu sta bila paznika iz Yellowstone parka že znanca ledenih ter viharnih pokrajin proti Severnemu, morju in tečaju. Nista bila novinca, kar se tiče dežele, njenega podnebja in nevarnosti, ki tamkaj prežijo na človeka. Iz pohlepa po naglem — zlatem obogatenju sta odpovedala dobro in ne baš težavno stalno službo in se odpravila na konjih iz parka do naj-bližnje železniške postaje. Iz vlaka sta stopila v Edmontu v Kanadi. Prisegla sta si med vožnjo, da se ne bosta priključila nobeni večji skupini rudarjev. Kot poznavalca kanadskih razmer hočeta sama naleteti na ono srečno mesto, ki jima naj pokaže in odkrije zlati zaklad. V Edmontu sta se preskrbela z dvojno pasjo vprego, z orožjem, prehrano in konjema nosa-čema. Za zadnjo kanadsko železniško postajo se je razgrnila ter razprostrla pred njima nepregledna severna pokrajina. Po mesecih pustega potovanja sta se približala velikemu Athabaska jezeru. Ob severo-zapadnem obrežju imenovanega jezera sta dosegla reko Sužnjev, ki je glavna voda teh pokrajin. Zanaprej sta sledila tej reki proti severu. Sama neizmerna ravan, ki tvori takorekoč del sveta zase. Potniki, ki so se vrnili srečno iz severne Kanade, po pravici trdijo, da so tamkaj razdalje med naselbinami, rekami in jezeri, kakor bi se vozil po oceanski morski gladini. Pred potnikom in za njim neizmernost ravnine, katero motijo ter prekinjajo jezera ter reke. Posamezna pogorja so tako daleč narazen, da zgubi človek, ki kreše peš, jezdi ali se vozi s pasjo vprego, sploh predstavo o čem drugem nego o nedoglednosti ravnine . . . Ustavila sta se v naselbini Fort Smith ob reki Sužnjev, kjer sla dalje časa počivala ter. osvežila opremo ter prehrano. Iz Fort Smillia ;*•'a krenila v smeri proti Kmalu po smrti prve žene se je seznanil z natakarico Ivano Milavec, ki je razpolagala 6 prihrankom 20.000 Din in za slučaj možitve ji je bila zasigurana dota 40.000 Din. Tudi v tem slučaju je preslepil obdolženec zaročenko, da je podpisala podobno pogodbo, kakor prva žena. Po pogodbi je prepustil on njej hišo v Krčevini, ona pa njemu 60.000 Din. — Kmalu po sklepu omenjene pogodbe je bila poroka. Komaj je bil zakon sklenjen, že je dohitela Ivano ista žalostna usoda kakor njeno prednico. Začeli so se prepiri, šušterič je bil svoji ženi nezvest in je obkladal potrpežljivo ženko z vsemi mogočimi surovostmi kljub temu, da mu je že rodila deklico. Nezvesti mož je skrbel z vso zlobnostjo, da je postalo življenje žene ob njegovi strani uprav neznosno. Prišlo je do sodnijske ločitve zakona. Mož je bil obsojen, da mora plačati ženi odškodnine 50.000 Din in 500 Din mesečne .vzdrževalnine za otroka. Zena in otrok sta ostala še tudi po izreku ločitve s Šušteričem pod skupno streho v hiši Gregorčičeva ul. 7 v Mariboru. Obdolženec ni mogel zadostiti od sodnije ob ločitvi mu naloženih pogojev in radi tega je bil v največji nevarnosti, da mu prodajo celotno imetje. Iz strahu pred prodajo je, kot pravi obtožnica, zasnoval morilni načrt. Pustil je napeljati v svojo krojaško delavnico plin, čeravno je porabil od decembra lanskega leta do koncem januarja 1935 komaj 1 kub m plina. Soba njegove delavnice in soba, v kateri je bivala žena z otrOkom, ima skupen dimnik. V ta dimnik je .pustil napraviti posebno luknjo tako, da je uhajal ves dim v ženino sobo. Dne 31. januarja je zapustil šušterič zgodaj delavnico in je naročil pomočniku, naj zvečer zapre delavnico, ker je imel po zatrdilu obdolženca samo pomočnik ključe. Po opisu obtožnice pa je prišel s posebnimi ključi šušterič v noči v delavnico in je za- kuril v peči. Zadelal je dimnik. V peč pa j« vtaknil tudi likalnik s tlečim ogljem. Strupeni plin je imel edino izhod v sobo žena. Proti jutru je ugasnil ogenj v peči. šušterič je odvil petelina na plinski cevi in se podal v svojo sobo. Ko je zjutraj odklenil pomočnik delavnico, ga je vrgel nazaj vzduh po plinu. Zaprl je petelina in obvestil policijo. Policija je odprla stanovanje žene. V postelji sta lgižali v tesnem objemu in že mrtva žena in hčerkica. Kmalu nato se je prikazal tudi šušterič iz svoje sobe in je glumil zastrupljenje s plinom. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ga pa kmaiu aretirali in predali mariborskemu okrožnemu sodišču. Sodna obravnava se je vršila dne 20. sept. Na razpravi je obdolženec tajil krivdo, a je le bil obsojen na dosmrtno ječo. Zagovornik obsojenca je prijavil priziv * Slovenska Krajina. Turnišč«, Dne 8. septembra sta .se peljala ¡rg. Rous Josip, trgovec v Turnišču, in mizar Karika proti Genterovce.m z motornim kole->om. Motorno kolo je vodil trgovec Rous. V Genterovcih pred gostilno g. Ersinjija, ko je hotel trgovec Rous rezati cestni ovinek v cmeri proti Dobrovniku, je privozil nasproti tovorni avto g. Weissa iz Lendave. Sledila je huda nesreča: kolo je treščilo z vso silo v tovorni avto, vrglo ga je visoko v zrak in oba vozača sta splavala čez tovorni avto v velikem loku precej daleč in obležala e hudimi poškodbami na tleh. Rous je dobil težke rane na glavi in po gornjem delu telesa, Karika je poleg drugih težkih ran si zlomil levo nogo. Henkovci. Umrl je pri nas daleč naokrog znani posestnik Jožef Režonja po daljšem bo-lehanju v starosti 65 let. Živel je v srečnem zakonu 26 let in bil dober oče svojim šestim otrokom. Gospodarsko je stal na trdnih nogah. Pokoj njegovi duši, preostalim naše iskreno sožalje! Sobota. Dne 7. in 8. septembra se je vršila debro uspela zvezna razstava rodovniške živine svetlolisaste pasme, za katero je vladalo veliko zanimanje ne samo v Slovenski krajini, temveč tudi v drugih krajih. Izredno mnogo ljudi je posetilo to razstavo in prisotnost mnogih odličnih funkcijonarjev iz Ljubljane je to razstavo še povzdignila. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel sam kmetijski minister g. Svetozar Stankovič. Geli dan 7. t. m. se je vršilo ocenjevanje živine na marofu. Svečana otvoritev se je vršila v nedeljo dne 8. septembra. Razglašen je bil izid ocen. V imenu ocenjevalne komisije je to razglasil g. inž. Sadar Najboljšo oceno je dobil bik, ki je last Kolomana Vrečica iz Štrukovec, 12 bikov je bilo ocenjenih v II. razred, 5 bikov pa v III. razred. Izmeti krav je dobila najboljšo oceno krava, ki je last Gerkeš Petra iz Lutverec. Izmed 99 razstavljenih krav so prejele odlično oceno 3, prav dobro 31, dobro 60, povoljno pa 3 krave. Izmed brejih telic so prejele odlično oceno 3, prav dobro 1, dobro 3, povoljno 1. Mlajše telice so dobile: odlično oceno telica, last Denša Matjaža iz Rrezovice, prav dobro 25, dobro 21, povoljno 7. Rikoev je bilo neko- liko manj in je bilo ocenjenih 5 prav dobro, 12 dobro, povoljno 1. Potem se je vršila tekma živine v hoji, vožnji in oranju Doseženi so bili zelo dobri rezultati. Po končanih tekmah je bil pohod nagrajene živine po mestu. Da je razstava tako odlično uspela, gre topla zahvala predvsem članom zveze. Čestitamo vsem pionirjem našega živinorejskega pov-zdiga za njihovo neumorno delo in tudi vsem kmetovalcem, ki so pripomogli, da je razstava tako odlično uspela! — Na našo soboško gimnazijo se je vpisalo letos 345 dijakov, med njimi 105 dijakinj. Iz tega je razvidno, kako je nujno potrebna popolna gimnazija v Soboti! — Napredovala je v višjo stupino učiteljica gdč. Marija Justin. Lendava. Mladi lendavski klub, ki uživa vse simpatije lendavskega občinstva, je zopet dokazal, da njegove simpatije pri občinstvu niso zastonj. Porazil je namreč čakovečki ŠK v razmerju 4:2 in s tem dokazal, da gre od uspeha do uspeha. Zmago so celo zasluženo zaslužili. Lendava. Akademiki iz Črensovec so priredili tukaj zabaven večer. Zapeli so nam »Kovačevega študenta«. Z ubranim petjem in lepo igro so navdušili maloštevilno publiko. Zelo je ugajala vloga žene, ki jo je pela gdč. Smodiševa. Petje je spremljal g. Žižek, orga-nist iz Črensovec. Nastopili so tudi tamkajšnji učitelji in nam zaigrali nekaj koncertnih točk, g. Račič je pa nastopil kot solist z violino. Zelo zadovoljna, z najboljšimi vtisi, je publika odhajala od igre. Po igri je bila v isti dvorani veselica. Kar se je pa tu zgodilo. je pa vse obsodbe vredno. Nekemu namreč ni šlo v glavo, da bi bil Slovenec in ne Jugoslovan. Ker so mu drugi ugovarjali, se je začel razburjati, skočil tudi r.a mizo in zavpil, da je idijot tisti, ki trdi, da je Slovenec in ne Jugoslovan. Potegnili so ga z mize in tiščali proti vratom. Razsodnosti drugih gostov se ima zahvaliti, da ga niso vrgli ven. Vsa publika je ta nastop obsodila. Črensovci. Tudi tukaj društvo Rdečega kri-» ža je med tednom Rdečega križa priredilo lepo igro «Osirotelo dete«. Vprizorili so igro dne 15. avgusta v Našem domu. Vlogo župana je igral naš predsednik občine, ki je obenem tudi predsednik Rdečega križa. V igri se je odlikovala Kralova, v vlogi vdove. Režisirala je igro. učiteljica šolska sestra Ladislava. Pred igro so nam zapeli gasilci iz Dolnje Ristrice pod vodstvom g. Iirižmana, ki je imel tudi nagovor. Črensovci. Na dan proščenja smo imeli lopo vreme, zbralo se je dosti ljudi, katerim je pridigal ob 10. uri g. dr. Kelenc, ravnatelj v Martinišču. — Drugi dan, ko je bil sejem, je bilo slabo vreme. Živine malo, pa še ta se je prodajala po sramotno nizki ceni. Biki po 1.50, ena prvovrstna telica je bila prodana po 3 Din kg. Take razmere ženejo naše ljudi v obup. Ura je res malo pred dvanajsto, če se našemu kmetu ne bo pomagalo, bode zgubil vsako nado. — Nekateri novinci mislijo, da s tem pokažejo svojo korajžo in samostojnost, če lepe stare navade odpravljajo, pa naj si bo to tudi kak pozdrav. Ali je ljudstvo tu radi vas, ali ste mogoče vi tu radi ljftdstva? Bkuštvksi: ZmfobakmcOte mladine. Franjo Tanjšek, Št. Andraž Četudi je slovenski narod majhen po številu, je vendar občudovanja vreden v svoji odpornosti in vztrajnosti. Stoletja je kljuboval raznim viharjem, ki so pridrveli nad njega, stoletja je vztra- jal v borbi za svoj obstoj, za svojo svobodo in končno je zmagal. Ko so proti koncu srednjega veka divji Turki ropali in pustošili po naših krajih, so po hribih zagoreli stražnji ognji, ki so naznanjali prebivalstvu, da je krvoločni sovražnik zopet v deželi, ter klicali so borce na obrambo dežele. Kmečko ljudstvo se je kakor en mož dvignilo proti zakletim sovražnikom krščanstva ter jih izgnalo iz dežele. Vedno je bila med branitelji v prvih vrstah kmečka mladina. Ta se je tudi najodločnejše posta- Medvedji reki, ob njej naprej do njenega izliva v jezero ali boljše povedano — Medvedje morje. Za začasno naselbino sta si izbrala podolgovati otok, ki je bil čisto blizu obrežja jezera, o kojega razsežnosti si Evropejec ne more ustvariti po karti pravega pojma. Nikjer žive človeške duše. Med rastlinstvom na otoku so prevladovale smreke ter breze. Otok pa je bil obdan krog in krog od precejšnjega peščenega pasu. Cilj njune bodoče zlate sreče je bilo Medvedje morje. Pri pogledu na že opisani otočič je bil Amerikanec sigurnega mnenja, da bosta odkrila na otoku zaklad, s katerim bosta z vsemi udobnostmi preskrbljena do skrajnih mej človeškega življenja. Splav je bil naglo zgrajen. Prevoz je potekel brez vsakih ovir ter opasnosti. Kmalu po pristanku sta odkrila na otoku globoko strugo potoka, ki se jima je koj po odkritju nasmehnil in pošepnil, da krije pesek ob obeh straneh peščene struge zlata zrna, katerih še ni poskušal nikdo izprati in se z njimi osrečiti. Za taborišče sta si izbrala prostor med mič-no skuDino smrek in brez. Po odpočitku sta šla na ogled zlatega bogastva. Amerikanec se je lotil ob potoku dela kot strokovnjak na polju iskanja In izpiranja zlata. Po par zasadljajih lopate je že razlagal, da zgornje plasti peska niso bogznaj kaj. Z najbolj pri-prosto pripravo za izpiranje bi zaslužila dnevno pri srednjem delu vsak po 30 dol. Peščeno obrežje ob potoku je precej dolgo in bi se lahko izvabilo izpod njegovih plasti tekom let zlata za 500 tisoč dolarjev in s stroji še seve mnogo več. Vsekako je bil prvi ter površni pregled skritega zlatega zaklada zadovoljiv in je obetal res bogato nagrado za tako daljno pot v povsem neobljudene kraje, ki so v zimskem času strah in trepet za vsako živo bitje, ki se upa tamkaj kljubovati snegu, viharjem, mrazu ter volčjim napadom. Predno sta se lotila prijatelja izpiranja zlata, sta si postavila udobno leseno kočo in stajo za konja in pse. Navadno sta vstajala zgodaj zjul aj juterkovala, predno sta se podala k potoku. Opoldne je bil odmerjen kratek odpočitek za kosilo. Precej pred zatonom soluca sta se okopala v je- za zabavo izmečejo letno v Zdru-* ženih ameriških državah i milijarde dolarjev. Od te ogromne svote odpade na nakup otroških igrač 75 milijonov dol., na razna športna orodja ter predmete 6 mil. ter na fotografično opremo 250 mil. Samo za nabavo cvetličnih semen izdajo prebivalci Ze-dinjenili držav 7 mil. dol-, za nakup svežih cvetlic pa 250 mil. dol. Različnih godbenih instrumentov prodajo za 23 mil dol. Za prehrano psov izmečejo 40 mil. dol. V notrajnem ušesu ribe je majhna vdolbina, » kateri počiva majhna kost, ki se premika sem ter tja, če riba vila za kmečke pravice zoper zatiralce našega ljudstva: nemške grofe in ple-menitaše. V preteklem stoletju je val ponemče-vartja grozil, da poplavi celokupni naš narod. Ko pa je bila stiska najhujša, ko se je že zdelo, da nemška osvajalnost uspe v svojih načrtih, je Bog še o pravem času poslal rešitev. Vstali so preroki in veliki možje, ki so narodu kazali pravo pot ter navduševali zlasti mladino za borbo za narodne svetinje. Niso bili ti naši vodniki in preroki sinovi plemenitih in bogatih hiš, temveč so izšli iz preprostega kmečkega ljudstva, njih zibelka je tekla pod slamnato streho. Kmečka mati je dala narodu sinove, ki so sloves našega naroda ponesli po svetu. Minila je že davno turška nevarnost; oblast oholega nemškega grajščaka je že davno pokopana; spominjajo nas le samo še razvaline njihovih gradov na nekdanje težke čase. Sramotno se je morala umakniti tudi ponemčevalna ptica-roparica ter odleteti tja, odkoder je prišla. Slovenska kmečka mladina je lakho ponosna na svoje delo. Zgodovina njenega pokreta in dela ji je hkrati navodilo za bodoče delo. V zvestobi do vere in naroda se bo trudila napredovati v izobrazbi, da more uspešnejše delovati za ljudstvo. Kdor tako izobrazbo onemogočuje ali ovira, ni prijatelj naroda in države. Ovire za prosvetno delo so padle. Mlade moči so sproščene. Smotreno na delo. Prava Kmečka mladina se zbira v naših vrstah! * Prosvetnim društvom sporočamo, da se bo vršil občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru dne 7. novembra 1935, ob desetih dopoldne v dvorani Zadružne gospodarske banke v Mariboru na Aleksandrovi cesti C. Društva bodo v naslednjih dneh prejela pooblastila, ki jh naj pravilno izpolnjena izročijo svojemu delegatu. Zaprošena je polovična vožnja. — Tajništvo Prosvetne zveze v Mariboru. Veliko dobrodelno tombolo priredi v nedeljo dne C. oktobra t. 1. Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico na letnem telovadišču Maratona pred starim mestnim pokopališčem Št. Peter pri Mariboru. Naši fantje napravijo v nedeljo dne 29. t. m. izlet v Šmarje pri Jelšah in od tam k Sv. Štefanu, kjer se popoldne udeleže občnega zbora tamošnjega prosvetnega društva. Ljutomer. Ob sijajnem vremenu smo sijajno proslavili naša prosvetna jubileja: 351etnico naše krščanske prosvetne organizacije in 10-ietnico Katoliškega doma. Kot trajen spomin na ta dva jubileja smo si oskrbeli prelep društveni prapor, ki ga je blagoslovil monsignor Andrej Lovrec, kateri je opravil slovesno službo božjo. Cerkveni govor je imel prof. dr. Je-raj. Na ljudskem prosvetnem taboru je društveni predsednik g. kaplan Munda izrekel zahvalo g. ministru dr. Korošcu, da je prevzel botrstvo ob blagoslovitvi prapora ter se dal v to svrho zastopati od gospe in gospodi Ribič. Dr. Korošcu je bila poslana brzojavka z izrazom hvaležnosti in zvestobe. Predsednik Prosvetne zveze dr. llohnjec je s krepkimi in poljudnimi besedami očrtal preteklost kot kažipot v bodočnost. Tozdravne besede sta spregovorila g. Ciril Žebot in mladenič iz Beltinec. Ob primerah besedah predsednikovih so bile izročene diplome častnega članstva gospodom n.onsignorju Lovrecu, župniku Ferku, posestnikoma Magdiču in Jakobu Rajhu in trem damam kot zvestim podpornicam krščanskega prosvetnega dela. Popoldne je bila slavnostna akademija s pestrim programom. G. Ciril Žebot je z izrazitimi besedami bodril k smotre-nem prosvetnem delu. Prosvetni praznik v Ljutomeru je bil dokaz, na kako visoki stopil.'. je v tej važni točki slovenske zemlje naša krščanska in narodna prosveta. • Čadram-Gplotnica. Naše Prosvetno društvo, ki je končno vzpostavljeno, je zopet začelo z delom. V nedeljo, 29. septembra, popoldne priredi znano ljudsko igro (Ancengruberja) »Slaba vest«. Po igri družabni večer. Prijatelj: katoliške prosvete in našega društva, iskreao vabljeni! Pridite v čim največjem številu na to otvoritveno prireditev! Laško. Bliža se štrJheljska nedelja. Ta dan prihite k naši podružni cerkvi sv. Mihaela cele trume romarjev. Pa tudi domačini sami popolnoma preplavijo prostrani prostor pred cerkvijo. Letos bo pa šmihelska nedelja zares nekaj posebnega. Dopoldne bodo slovesnosti pri sv. Mihaelu, popoldne po večernicah pa bo blagoslovitev veličastnega križa na llumu. V ta namen bodo v soboto dne 28. septembra zvečer po vsej fari zagoreli kresovi, ob osmih zvečer pa bo slavnostna predstava verske igre: »Slehernik« na prostem pred farno cerkvijo. Sodeluje okoli 60 oseb. Čisti dobiček je namenjen za popravilo farne cerkve. Igra se ponovi tud 29. septembra ob osmih zvečer. V slučaju slabega vremena se vprizoritev »Slehernika« preloži na 1. in 6. oktobra t. 1. Priporoča se, da si vstopnice nabavite že v predprodaji v trafiki Prinčič. Vsi vljudno vabljeni! PROSVETNI JUBILEJ V ŠT. ILJU PRI VELENJU. Poteklo je 30 let, kar je bilo pri nas ustanovljeno Prosveitno društvo. Ustanovitelj mu je bil takratni kaplan na Dobrni, g. Schrei-n e r, sedanji šentiljski župnik, vnet in požrtvovalen delavec v vinogradu Gospodovem in na polju prave ljudske prosvete. Bodi mu za to tudi v javnosti izrečena najsrčnejša zahvala! Naše društvo je plodonosno delovalo v popolnem soglasju s prvo vzgojiteljico naroda, katoliško cerkvijo. Zato je bilo njegovo delo bogato blagoslovljeno. Ob svoji 251etnici si je zgradilo lasten dom. Razpolaga s 500 knjigami, ki so vezane. Članov šteje 171, kar je jako mnogo za župnijo 900 duš. V nedeljo, 29. septembra, proslavimo društveni jubilej s prosvetnim taborom, ki nanj vabimo zlasti sosedne kraje. Ob 9. uri je pridiga in sv. maša. Cerkveni govor ima predsednik Prosvetne zveze dr. llohnjec, ki tudi govori na izven-ccrkvenem zborovanju. Popoldne prosvetna prireditev. Iskreno vabljeni vsi prijatelji prv ve ljudske prosvete! Mi §1 f€ OHISOVH plava in si vzdržuje na ta način ravnotežje. Stava z mrtvim. Splošno pozornost je vzbudil prihod 701etne-ga Colonela Franka Haris pred kratkem v London. Pot 33 milj je prehodil starec od občine Bidborough v London v 11 urah. Izjavil je ob prihodu v London, da je stavil s svojim pred 10 leti umrlim očetom, da bo prehodil na svoj lastni 70. lojstni dan isto razdaljo, kakor jo je njegov oče np dan 701et-nice. Angleški kralj Karl IL je predal svoj čas mesto Njujork svojemu bratu, vojvodi iz Jor-ka. Njemu na čast so prekrstili mesto v New-York, med tem ko so ga imenovali poprej zeru in odveslala na splavu na kopno, da sta se preskrbela s svežim mesom. Bolj daljna okolica Medvedjega jezera je hribovita ter pogozdena z duhtečimi smrekami. Z gričev ter hribov so vidni v poletnem času številni snežniki v smeri proti severu. Pri poletni krasoti v kanadskem smislu pa še popolna tišina, ki je bila za samotna rudarja po celodnevnem delu res pravi odpočitek. Le tu in tam se je prikazal na obrežju medved, priskakljale so gorske koze in orli z mogočnimi peruti so krožili po vedrem nebu. S hribov je odmeval lajež lovcčih volkov. Vsemogoče ribe v vseh velikostih so se poganjale iznad vodne gladine in sc veselile solnčne topline, ki je severnim samotarjem več nego — zlatol Edina neprijetnost poletne Kanade so mos-kiti, ta vražji mrčes, ki hudo moti solnčno vročino in večerni hlad severnih pokrajin v tolikanj kratkem poletnem času. Iz peska izprana zlata zrna so se množila in predstavljala dnevno vrednost več nego 00 dolarjev. Samo enkrat jima je uspelo, da sta zadela v luknji v granitno skalo, katero je izdolbla vo- da potoka bogznaj kedaj, na celo pest zlatih zrn, ki so tičala v izdolbini kakor v nekaki pasti. — Amerikanec je preceni! vrednost najdnine na 1200 dolarjev. Počasno dviganje nedotaknjenega zlatega zaklada se je dobro izplačalo in parletno mirno delo v samoti ju je z lahkoto in z vso sigurnostjo povzdignilo v bogataša. Res je, da je kanadska zima neznosno dolga, a sta sklenila, da jo bosta po možnosti izrabila za lov na kožuharje. Pozimski lov bi jima moral nuditi ravno tolik če ne bogatejši izkupiček, kakor poletno izpiranje zlata. Naključje ju je zaneslo v samotarski raj, katerega sta hotela skozi celo leto dobro izrabiti, da se bosta lahko v poznejših letih brez vsake skrbi predala brezdelju, udobnosti in uživanju na severu pridobljenega bogastva. Celi'mesec julij sploh ni bilo v bližini Medvedjega jezera noči. Zgodaj avgusta se je že pričela plaziti ter se bližati tema. Skraja je šlo samo za kratek mrak, v katerem je solnce le ne- Odprla mi Iii dan so groba vrata. Št. Peter pri Mariboru. Pretekli četrtek je umrl v starosti 75 let Trampuš Jožef, bivši kmet v Nebovi. Rajni je bil dober gospodar, uslužen sosed ter skrben oče svojim otrokom. Naj v miru počiva! Sv. Jurij ob južni žel. Tukaj je pred kratkim umrl Jurij Kortnik. Bil je revež. V listnici je umrl. Pokoj njegovi duši! Sv. Križ pri P.ogaški Slatini. Dne 17. t. m. je umrl Krumpak Jakob, posestnik v Rjavici. Bil je to mož blagega krščanskega značaja. Bil je cerkveni ključar nadžupnijske cerkve, v bivši občini dolgo let občinski odbornik, načelnik okrajnega šolskega odbora ter zvest član Apo-stolstva mož. Vsa njegova družina je posveč-na božjemu Srcu. Z veselim srcem in odprtimi rokami je podpiral katoliška društva. Za nabavo novih zvonov za nadžupno cerkev je z veselim srcem daroval lep znesek 2500 Din. Njegova hiša je bila naročena samo na kršč. knjige in časopise. Najljubši prijatelj mu je bil »Slovenski gospodar«, katerega je bil vedno zvest naročnik. Ob volitvah je stal trdno kot skala. Podlegel je želodčnemu raku v starosti 60 let. Ob veliki množici ljudstva je vodil pogreb g. nadžupnik. Ob hiši žalosti so mu pevci domačega moškega pevskega zbora zapeli pesem »Z Bogom prijatelj mili«, krsto s telesnimi ostanki so nosili fantje KA, kar je pokojnik izrecno želel. Pri nadžupni cerkvi se je pridružila sprevodu šolska mladina s šolskim upraviteljem na čelu. Ob odprtem grobu mu je g. nadžupnik Vajda spregovoril v slovo v srce segajoče besede. Pevci so zapeli »Vi-gred se povrne«. Značajni mož, počivaj v miru! Buče. V celjski bolnici je umrla dne 18. septembra gospa Antonija Bovha, žena g. Jožefa Bovhe, veleposestnika v Selah in župana občine Podčetrtek. Pokojna je bila rodom iz Pil-štanja. z znane Za.košekove hiše. Zapustila je šele. 30 let stara žalujočega moža in štiri male otročiče. Bila je spoštovana, verna in marljiva, plemenita duša, izvrstna gospodinja, ki se je vedno ravnala po načelu: moli in delaj! Na zadnji poti jo je spremljalo zadnji petek pet duhovnikov in ogromna množica ljudi iz celega kozjanskega okraja. Naj počiva v miru! Potrtemu možu, očetu in vsem sorodnikom pa iskreno sožalje! ftonxsuouvui K! Št. Peter pri Mariboru. Sadna kupčija se že precej razvija. Kakor vse kaže, se tudi s trgat-tijo ne bo dolgo več čakalo. Vinogradniki se naj ne prenaglijo s prodajo vinskega mošta. Kupce, ki ponujajo sramotno nizko ceno, naj poženejo tja, odkoder so prišli. — Peter Reše-tar se je v zadnjem listu zahvalil bivšemu g. banu, da je odstopil. Mi Šemtpeterčani pa se zahvaljujemo tistim, ki znajo postaviti vsakega na svoje mesto. — Naši prijatelji iz bivše JNS in Pof so poslali neres- nično poročilo o prosvetnem taboru, ki se je vršil dno 1. septembra, na oblast. Pokazali so svojo oliko, pa še bolj svojo podlost. Da jih ni sram lažnivcev! Ljutomer. Za majorja je napredoval naš rojak pogranični kapetan v Novem Selu pri Strumici g. Franjo Zacherl, sin učitelja in ka-pelnika. Castitamo! Ljutomer. Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi vinogradniško zborovanje v Ljutomeru v nedeljo dne 29. t. m., ob pol devetih dopoldne v gostilni g. Resnika. Dogovorili se bomo o cenah za novi vinski mošt, o zaščiti ljutomerskega vina in o drugih potrebah. Razdelile se bodo pri tej priliki ^udi^ diplome in priznanice. Govori gospod ravnatelj Žmavc iz Maribora. Vabimo vinogradnike od blizu in daleč! Ložnica pri Velenju. Predsednik občine Lož-nica nam je poslal na naš dopis z dne 11. t. m. pojasnilo, v katerem pravi, da občina nima 142% doklade, ampak je sklenil odbor samo 100% doklade. S tem popravljamo krivico. Gospod predsednik nam piše, da je bil naš dopis sicer na mestu. Nazarje. Tudi naša oddaljena župnija se je razgibala. In to se je zgodilo ob priliki 251et-nice župnikovanja g. župnika in svetnika p. Kerubin Tušeka. Pretekli teden so se zbrali vsi zastopniki cerkvenih in prosvetnih društev ter šolska mladina na obširnem šolskem telo-vadišču. Vhod na telovadišče so dekleta zelo lepo okrasile. Po odpetem pozdravu Vodopiv-čeve pesmi je nagovoril g. župnika cerkveni ključar g. Maks Turnšek. V svojem govoru j>e omenjal neprecenljive zasluge g. župnika za farno cerkev tekom 25 let. Vzorno lepoto cerkve občudujejo vsi tujci. Še letos je dal gosp. svetnik prenoviti oltarno sliko, kapelo in pročelje. Za .tem pozdravom so posamezni zastopniki izrazili v svojih govorih udanost svojemu župniku in se mu zahvaljevali za njegovo veliko, požrtvovalno in nesebično delo tako na cerkvenem kakor tudi na kulturnem polju. Podarjena sta mu bila dva krasna cvetlična šopka od Marijine družbe in šolskih otrok z uvezen j številko 25. Nato je dekliški šolski zbor zapel zelo spretno in ljubko dve mladinski pesmi, nakar je sledila zahvala g. župnika, v kateiri je povdarjal, da je to vse izvršil z božjo pomočjo. Naglašal je, da je bil prepričan, da ta proslava njegove 251etnice ne bo toliko ljudi zbrala. Ob koncu je cerkveni zbor vzorno in točno zapel savinjski slavospev »Savinjski dol«. Kako imajo župljani radi svojega župnika, so pač dokazali najbolj s tem, da so v farni cerkvi prav te dni postavili kip sv. Paška-la, velikega častivca sv. Rešnjega Telesa. Saj je ravno g. župnik vnet razširjevatelj tega če-ščenja, posebno pri Apostolstvu mož. Dobrovci pa so dali preslikati svojo mično podružnico prav ob tej priliki. Tudi presvetli g. knezoškof so ga za to priliko odlikovali in mu podelili naslov: svetnik. Bog živi gospoda župnika in svetnika p. Kerubina še mnogo let v prospeh župniji, našemu ljudstvu in društvu! koliko zatonilo ter se skrilo. Kmalu za mrače-njem je bil popolen izgin solnca vedno daljši. Nočno nebo z nebroj svetlikajočimi se zvezdami si je pomagalo vedno bolj do svojih pravic. Kakor hitro je pričel enkrat ta razvoj, se je poganjal v vedno večjo brzino. Vsak posamezni dan je postajal krajši nego je bil njegov prednik. S 1. septembrom je že stala jesen pred vrati. Vrhovi primeroma nizkih hrbov so se preoblekli preko noči snežno-belo in se je trudilo jutranje solnce, da jim je dalo zopet modro barvo. Vendar po višjem in bolj skalnatem hribovju je že bilo opaziti, kako se daljša snežni plašč in približuje dolinam. Po jutrih se je delal že celo led ob kraju potoka. Nato je še pobarvalo »indijansko poletje« topole in breze z jesensko pisanim listjem. Zjutraj in zvečer je bil samotarjema na otoku dobrodošel ogenj. Lepega večera sta ugotovila rudarja, da sta že izprala iz peska ob potoku za 5000 dolarjev zlata. Razdelila sta si zlati pridelek s sklepom, da prenehata z izpiranjem, ker se že naslanja jesen na zimsko palico. Oba sta znala iz prebridke iz- kušnje, da zimska doba na severu ni šala. Na njo sta se hotela pripraviti, se osigurati. ter oskrbeti z ribami in divjačino. Z bližanjem zime je pričelo po bližnji ter daljni okolici Medvedjega jezera čisto novo življenje preseljevanja živali. Na lovskih pohodih sta srečevala lovca cele črede severnih jelenov ali karibujev, ki so se selili. Jeleni so se pomikali v navadni bolj počasni hoji vsi proti jugovzhodu. Med potjo so se ustavljali ter pasli. Skraja so se prikazale manjše skupine od 10 do 20 komadov. To število pa je raslo, čimbolj sta se oddaljevala lovca od taborišča proti severu, dokler ni naraslo v čredo do 1000 in še več. Večkrat sta zašla med taka potujoča krdela in sta se komaj izmotala iz goščave jelenjih rogov. Povspela sta se večkrat na griče in hribe, odkoder sta opazovala po cele ure nad vse zanimivo romanje rogate jelenjadi. Doslej sta srečevala le bolj južno usmerjeni val zverjadi; prave množine so se gibale dalje naprej od severa proti jugu. Deloma v redkih vrstah, deloma tesno skupaj so se vlekli jeleni na tisoče in zopet tisoče mimo opazovalcev, (Dalje sledi.) Holandci New Amsterdam. Celi kraj, na katerem je danes pozidan Njujork, je odkril angleški pomorščak Henry Hudson, ki je bil 1. 1609 v službi holand-ske pomorske družbe. Kri moškega vsebuje 75% vode, od ženske 80%. Klub posebnih talentov za jezike. V Parizu so ustano« vili klub izrednih talentov za jezike. Klub šteje 21 članov. Pogoj za sprejem je, da mo-i ra vsakdo prestati izkušnjo, da res obvlada 15 jezikov. Med člani' so profesorji, natakar-* ji, svetovni romarji in zasebni učenjaki. Pred-i sednik kluba je profesor, ki gladko govori 33 jezikov. Dramje. V nedeljo dne 25. avgusta se je vršila v naši župniji redka slovesnost. Obhajali smo po več letih prvo sv. mašo, katero je bral č. g. pater Debeljak Ludvik iz reda domini-kancev. Dramlje. Sadjarska in vrtnarska podružnica v Drami j ah priredi v nedeljo dne 29. septembra in v pondeljek dne 30. septembra splošno sadno in cvetlično razstavo. Vabimo vse, ki se zanimajo, posebno še interesente, kupce, da posetijo našo razstavo in se prepričajo o letošnji res izborni kvaliteti sadja v našem sre-zu. Na svidenje! Laško. Poleg politične svobode, katero nam je prinesla kresna noč, imamo leitos hvala Bogu tukaj v širši laški okolici zelo ugodno letino. Zelo dobro je obrodilo ozimno žito, predvsem pšenica. Pa tudi koruza in ajda lepo kažeta, posebno če še ne bo nekaj tednov mraza. Zelo lepo so pa kljub spomladanskemu mrazu obrodila jabolka. Sadjerejci so letos bogato obdarjeni za svoj trud. Napravilo se bo dovolj pijače, pa tudi tako potrebnega denarja se bo nekaj skupilo. Z vozmi in košarami spravljajo ljudje sadje po več ur daleč do trgovcev, oziroma do železniških postaj. Tudi cena ni ravno preslaba. Od 1 do 2 Din za kg Ceno 2 Din dosežejo seveda samo lepo izbrane kanadke, katere tukaj lepo uspevajo, ker Je mnogo vinogradnih leg. Da zares »čas noben ni kmetu ljubši kot jesen«, kakor pravi Gregorčič. Spravljanje sadja nas spominja na čase, ko je še bilo tukaj okrog veliko vinogradov, kateri pa so večinoma uničeni. Sadjarstvo sedaj nadomešča vinograde. Želimo še samo, da bi vlada pri sklepanju trgovskih pogodb dosegla znižanje italijanske carine na našo govejo živino, kateri so pa cene še vedno nizke. Laško. Dasiravno je že precej časa preteklo od petomajekih volitev, vendar so pa naše asfaltirane ceste še sedaj od volilne agitacije ponesnažene. Še vedno se čit-a po cesti. »Na listi Jevtiča volimo Roša.« Ljudje pravijo, da tega vendar ni gospod kandidat zaslužil, da se še sedaj tepta njegovo ime. — V Laškem smo precej podobni Belgradu. Kakor imajo v Belgradu po mestu več ministrskih palač, tako imamo tudi v Laškem kar tri občinske urade in sicer za občino Laško, Marija Gradec in Sv. Krištof. Smo torej — bognasvaruj — pravi federalisti. Ali ne bi kazalo malo centralizirati? Sv. Peter pod Sv. gorami. Kako priljubljena je božja pot na Svetih gorah, priča dejstvo, da romarji ne prihajajo samo iz krajev, odkoder se je romalo dosedaj, temveč prihajajo procesije in velike skupine romarjev iz krajev, kjer romanje na Svete gore še ni bilo v splošni navadi. Tako je letos v dneh i. in 5. avgusta posetilo Svete gore nad 15.000 romarjev, v dneh 5. do 8. in 15. septembra pa nad 25.000 romarjev. Samo v nedeljo dne 8. septembra se je zbralo pred prestolom svetogorske kraljice nad 15.000 romarjev. Pontifikalno sv. mašo je ta dan opravil mil. g. stolni dekan dr. Franc Cukala iz Maribora. Vse dni romanje je bilo na S\etih gorah dnevno po 15 sv. maš. Pripomnit- pa moramo, da so se te ogromne množice zbrale brez organizirane agitacije. Sloves sve-togottskega svetišča sega danes že preko Maribora, prav do severne državne meje, preko Ptuja do Ljutomera, na nasprotni strani do Celja, v Dravinski kotlini preko Konjic in Ča-drama do zelenega Pohorja, zavzema celo hrvaško Zagorje ter celo Posavje do Zagreba. Svetogorsko romanje se je razvilo v pravo narodno romanje in bo kot ta.ko ostalo, ker ni nastalo kot kak pojav zadnjih let, temveč po- taka iz davnine in je njegov vznik iskati od 12. stoletja naprej. Svetogorska božja pot pa še bo postala mikavnejša, ko bo uresničen načrt novega gospoda župnika, kateri namerava stop-njema (leto za letom) popraviti starodavne, zgodovinske cerkvice okoli svetogonskega svetišča, uvesti zadostno razsvetljavo in drugo. Seveda bo potrebno v to svrho mnogo truda glede denarnih sredstev, a zaupajoč v pomoč od zgoraj in darežljivost romarjev, smemo pričakovati, da bo načrt delavnega g. župnika v celoti izpeljan. mami v Kolibi. Neki severnoameriški časnikar, ki se nahaja v Rimu, je objavil v več italijanskih dnevnikih svoje osebne vtise iz Mehike, ki jo je nedavno obiskal. Zelo nazorno opisuje obisk pri nekem nadškofu, za katerega je bila razpisana velika denarna nagrada, a ki se je vkljub temu, enkrat preoblečen v kmeta, drugič v pastirja, tretjič v Indijanca, izpostavljal življenjski nevarnosti, samo da je mogel vršiti svojo pastirsko službo. Ameriškega časnikarja je sprejel v mali kolibi, kjer ni bilo nobenega verskega znamenja. Siromašno oblečen kot najbednejši kmet, tako me je sprejel ta nadškof, ki sem ga spoznal šele, ko si je nataknil škofovski prstan. Pokazal mi je skrivališče, kjer je skrival svete posode. Naposled mi je odkril tudi skrivališče, kjer je bilo shranjeno presv. Rešnje Telo. Kakšna katedrala! Kakšna škofijska palača! Nehote sem mislil na hlev v Betlehe-mu in na podzemske kleti v katakombah. Kako srečen sem bil, ko sem par dni pozneje smel prisostvovati rano zjutraj, ko je žandarmerija še spala in ko se v vojašnicah še nič ni zmajalo, podelitvi mašniškega posvečenja 12 mladeničem! Nikdar v Mehiki še ni bilo toliko duhovniških poklicev, kot dandanes, ko pomeni duhovnik biti vsakdanjo smrtno nevarnost. Vprašal sem, kako se mladeniči pripravljajo na ta sveti poklic. Mladi fantje gredo na delo kot poljedelci in zunaj na poljih, enkrat tu, drugič tam, sežejo po učnih knjigah ali poslušajo razlage duhovnika, ki je prišel k njim od neznano kje in odšel od njih neznanokam. Veliko med njimi jih je sinov premožnih hiš, ki so obiskovali vseučilišča no Ze-dinjenih državah. Vse žrtvujejo, ničesar ne zahtevajo in komaj čakajo, da bodo smeli na delo, ki se bo skoraj gotovo končalo s skorajšnjo smrtjo. 25 let, torej četrt stoletja, komunisti in svobodomisleci že preganjajo katoliško Cerkev v Mehiki. In to z vsemi sredstvi. A zastonj! Peier MMm resefarl. Zakaj je JNS zborovala na Pohorju? Hotela je dokazati, da ima vso Jugoslavijo za seboj, to pa drugače ni šlo, kakor da so se gospodje postavil: na Pohorje in gledali proti Avstriji, tako pa so res imeli vso Jugoslavijo za seboj. Zmanjšanje plač uradništvu in državnim na-stavljencem. Nikogar ni tako hudo zabolelo to zmanjšanje kot mene. Prvič sem sam prizadet, drugič so s tem pregnali mnogo dobre volje in si bom moral sedaj še bolj prizadevati, da jo spet spravim nazaj. Tudi kmetu ne bo to prav, saj bodo zdaj na trgu glihali tako, da bi bilo treba skoro še nekaj denarja zraven dati, da bi blago vzeli! Vsa nevolja se dviga sedaj proti- sedanji vladi. Toda jaz Rešetar imam dober nos, izvohal sem, kako je prejšnja vlada zapravljala, kako je pustila prazne blagajne. Volitve so stale 53,000.000 Din, ko bi vendar lahko brez stroškov kar naprej določili v pisarni g. Jeftiča, koliko glasov hoče imeti, kar bi stalo le za 1 dinar tinte! Pri mojem sosedu j« neki zlobnež zažgal hišo. Oče sedaj otrokom ni mogel dati strehe, ali mislite, da so zato otroci očeta zmerjali? Otroci so modrejši ko odrasli. Da bo pa za vse prav, bom jaz Peter Rešetar tudi to stvar na rešeto vrgel, pa se bo to vprašanje še enkrat prerešetavalo in upam, da vam boni lahko kaj veselega drugič sporočil. Danes samo pozivam vse tiste, ki so po krivici od države denar prejemali, ki so korupcijo uganjali, da naj vse to vrnejo, bom lahko dal vsem še trinajsto s>taro plačo, pa bo še nekaj ostalo. Zelene kravate. Nekatere so svoj čas zelo bodle v oči zelene kravate. Sedaj jih res ni več treba, saj imamo vse polno zelenih ksihtov, ki so od same jeze in zavisti zeleni. Tečaj za štetje. Zadnji čas so odšli nekateri gospodje na tečaj, ''a se bodo naučili šteti, ker meseca maja tega niso prav dobro znali. Zemljepisja pa res ne znajo! Zadnje dni preteklega tedna je neka 'ajna poročevalska družin raznesla, da je v Španiji vlada padla. In ker so v španski vladi tudi radikali in klerikalci, so mnogi, ki se ne spoznajo na zemljepis, razglasili, da je vlada v Jugoslaviji padla. Sedaj bodo imeli priliko, da Jugoslavijo tudi od južne strani spoznajo, da je ne bodo s Španijo zamenjavali. Nič več 13, ampak 5 bo odslej nesrečna številka. Ubogi Jeftič si je 5. dne v 5. mesecu 5. leta po svojem političnem delovanju skopal svoj lastni politični grob, ker je napovedal — petletko. Slog& jači, nesloga tlači — tako se je godili pretekli teden v Jevtičevem klubu, kjer so se stepli kot fantje na vasi. Nazadnje je ostal samo še Uroševič v sobi. In ker ni bilo nobenega več, je zaradi lepšega pobil vse šipe, stole, mize, slike itd. Beograjski obrtniki so ga sedaj izbrali za svojega častnega člana. Za Puclja ja vse jasno. »Kmetski list« piše, d^ je Puclju in njegovim vse jasno, samo tega ne vedo, kam bi se obrnili, ker še ni vse jas-" no! To je čisto jasno, da tem ljudem ni jasno! Kačkov neneralštab iz Slovenije je te dni bil poklican v Zagreb. Ob tej priliki so zagrebške perice razobesile vso zagrebško perilo, ti go-spo"dje pa so vsi navdušeni mislili, da je bil ves Zagreb zaradi njih v zast>vah! Vozili pa so se tja v treh različnih vlakih, da se ne bi že v vlaku spraskali med seboj. Stantepede pa so v Celju dognali, da je le res, kar je Peter Rešetar napisal, da namreč Hrvati poznajo le hrvaško vprašanje, da se moramo Slovenci sami pobrigati, kako bomo rešili slovensko vprašanje. JRZ je vsega kriva! Mariborski »Večernik« je modrijan svoje vrste Lansko leto so izšle šolske knjige, prevodi iz srbskih knjig, in te so letos še na prodaj — kriva pa je tega JRZ, da so te knjige izšle! JRZ je res kriva, da se nekaterim, ki tako modrost napišejo, od same jezfi v glavi vrti! Zakaj je šel ministrski predsednik v Črno-goro? Ko so ministri prejšnje vlade šli v Črno goro, so pri umiku izgubili klobuke. Sedanja vlada pa je šla v Črnogoro, da poišče te klobuke, ki so jih njeni oredniki izgubili. mladosti časopise. Omenjeno trditev so hoteli temeljito preizkusiti in so ustanovili odbor, kojega naloga je: raziskati natančno življenje vseh onih velikih Američanov, ¡kateri trdijo o sebi, da so ponujali v mladosti na prodaj časopise. Nekako bolezensko trdi vsak bogatejši Amerikanec, da je nekoč tržil s časopisjem in radi tega je bil osnovan klub nekdanjih raznašalcev, katerega člani so morali izpolniti dva pogoja: Clrllofii hofigarna v Mariboru obvešča svoje cenjene odjemalce na znižanje cen pri knjigah, časopisih in mu-zikalijah nemškega izvora za 25%. Znižana cena velja samo pri knjigah, ki se naročajo iz Nemčije. ^¡mwsiWi aMMSaseataflâ fi Na Grškem se bo vršilo v kratkem glasovanje za monarhijo ali republiko. V očigled plebiscitu je naznanil odstop državni predsednik Zaimis. Preizkus amerlkanske pravljice. Pred kratkim je umrl založnik znamenitega ameriškega dnevnika »New-york-Times«. V posmrtnicah za tem možem je bilo čitati, da je začel kot raz-našalec časopisov. Najbrž ni najti v Ameriki nobenega znamenitega moža, o katerem ne bi trdili, da je raznašal v V Londonu je zasebni zavod, v katerem hranijo voščene kipe vseh oseb, o katerih govori svet. Na sliki vidimo, kako dogotavlja umetnik (sredina) kipa abesinskega cesarja (levo) in njegovega nasprotnika g. Mussolinija (desno). predvsem je moral vsak posedati pol milijona dolarjev, drugič je moral potrditi pod prisego, da se je res nekoč preživljal z raznašanjem časopisov. Število članov omenjenega kluba se je v zadnjih letih zelo skrčilo. Nekateri Američani so si še sicer obtežili vest z nekdanjo slavo časopisnega raznašalca, pa zadeva s polmilijonskim premoženjem je v sedanji dolgotrajni krizi vedno bolj kopnela. V zadnjem času pa grozi temu klubu novo skrčenje članstva. Zgoraj opisana komisija za preiskavo življenja ameriških finančnih veličin je dognala, da je komaj pet odstotkov članov kluba trgovalo nekoč s časopisi. Mogoče je, da se bo radi te preiskave razletel celotni klub, ker se bo s časom izkazalo, da je ponujalo članstvo časopise samo v domišljiji in životarilo v mladosti namišljeno od tega prebornega zaslužka. Po ulicah ameriških mest je videti tudi danes na tisoče časopisnih raznašalcev. Po največ pa ti časopisni ba-rantači niso več mladi; so med njimi osiveli možje, ki so zdrknili na ta poklic zaradi pomanjkanja dela ter zaslužka. Poklic časopisnega prodajalca je postal prav tako boren ter brez vsakih izgledov kakor vsak drug posel v Ameriki. Vsekakor pa manjka temu poklicu možnost, s katero so ga nekoč krasili, ko je kazal vsak slavni Američan s ponosom na svoj posel in govoril o časih, ko je ponujal tudi on po ulicah časopise. Nemški poslanik v Belgradu von Heeren (na sredini) je predal ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču (levo) med vojno v Nemčijo zginuli Dušanov zakonik. Knjiga je iz 14. stoletja iz dobe carja Štefana Dušana, ki je izvršil velika kulturna dela za Srbijo. Angleška zasebna šola za vojaške letalce v okolici Londona. MALA OZNANILA SLUŽBE: Sprejmem pridnega hlapca za vsako delo. Mulec Ivan, Ložane 2, p. Sv. Marjeta ob P. 952 Sprejmem oskrbnika vsaj s tremi delavnimi močmi za 15 oralov obsegajoče posestvo v Štorah pri Celju. Posestvo služi zgolj kot letovišče gospodarju in obstoji iz vile, hleva, vrta, sadovnjaka, polja in malega vinograda. Oskrbniku, ki mora s svojimi ljudmi oskrbovati vso delo, spada primeren deputat pridelkov, mleka in 500 Din mesečne plače. Od župnega urada potrjene ponudbe o poštenosti naj se pošljejo na upravo lista pod »Oskrbnik«. 954 Pridnega krojaškega pomočnika na kmetih sprejmem takoj, prilika za krojenje. Perčič, krojač, Planina,- Sevnica. 962 Sprejmem hlapca na kmetijo za vsako delo. Kravos, Sv. Marjeta ob Pesnici 11. 966 POSESTVA: Prodam posestvo 1 oral, zidana hiša. Zgornji Duplek 3, Vurberg. 957 Srednje vinogradno posestvo v bližini Maribora se proda ali da v najem. Naslov v upravi lista. 956 Prodam posestvo 9 oralov, Gradiška 40, Spod. Sv. Kungota, Pesnica. 968 RAZNO. Sode vseh vrst proda po najnižji ceni Pavel Ledinek, sodar, Maribor, Gozdna 6. 959 Mostna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici. 20 Din. Dnevna razpošiljatev. Drogerija Ivan Pečar, Maribor, Gosposka ulica 11. 965 Ugodni nakup za moške in ženske obleke, što-fi, volna, barhanti, različne odeje, jopice zelo po znižanih cenah, močna flanela in platno že po 5 Din naprej Pri nakupu nad 100 Din 5% popusta, Vam nudi tvrdka Mira Penič, Maribor, Vatrinjska ulica 9, do dne 1. 11. 1935. 969 Vinske sode različne velikosti prodaja Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25. 961 Nova Starinarna v Mariboru, Koroška cesta 3 nudi: veliko zalogo ostankov žameta, bar-henta, belega platna, cajga za obleke in za moške srajce, velika zaloga flanele, blago za moške in ženske obleke, obleke za dečke in deklice, čevlje in nogavice vseh velikosti, srajce in spodnje hlače vseh velikosti, šivalni stroj 450 Din, ter različno pohištvo. 970 Kupimo gradbeni lesi Za zgradbo Magdalen-skih šol v Mariboru kupimo za takojšnjo dobavo večje množine tanjšega okroglega lesa, tesanega lesa in K" in */»" gradbenih desk. Najnižje ponudbe pismeno z nsavedbo razpoložljivih dimenzij in množine franko zgradbe na naslov: »Konzorcij stavbenikov«, Maribor, Meljska cesta 25. 950 Šivilje in krojači. Prodam dobro ohranjen Sin-ger šivalni stroj. Natančneje: Skušek Franjo, Maribor, Krekova ulica 14. 958 Trd les od bresta, hrasta, javora in mecesna kupuje Gnilšek v Mariboru, Razlagova ulica 25. 960 Naznanjam, da sem dobil velike množine ma-nufakturnega blaga za moške in ženske obleke po zelo znižani ceni. Močan flanel po Din 5.— (in ne po 2 Din, kar je bilo zadnjič v listu pomota). Se priporoča Franjo Klanj-šek, Maribor, Glavni trg 21. Vzamem v plačilo hranilne knjižice mariborskih hranilnic. 915 kupujem in plačam pšenico Din 1.40, oves Din 1.10. 964 Dragotin Kopič, Maribor, Aleksandrova c. 77. 00000000000 0000® Lepo zdrafo koruzo, banaSko moko m špecerijsko ¡»Sago po najugodnejših cenah pri 862 Anion fazarinc, Celje V Celju v manufakturni trgovini Franc Dobovičnik kupite po ceni: 4 m molina za Din 14*—, 4 m belega platna Din 20'—, 4 m oksforda Din 20'—, 4 m kambrika Din 20*—, 4 m cvirnatega blaga za obleke Din 24*—, 4 m polde-lena za obleke Din 24*—, 4 m kariranega cvirnbarhenda za obleke Din 30"—, 4 m flanele za perilo Din 22'—, 4 m sukna za moške obleke Din 52"—. Flanelaste odeje od Din 20*— naprej, koutri (šivane odeje) iz lastne tovarne od Din 75*— naprej, moške spodnje hlače od Din 10*— naprej, Moške srajce od Din 15'— naprej. •— Vse perilo iz lastne tovarne! Na zalogi: Volneno blago do najfinejših vrst. Velika zaloga svile za obleke. Nad 800 vzorcev moškega sukna do najfinejših vrst. Vse vrste blaga za posteljnino. Res ugoden nakup Vam nudi tvrdka 640 Franc Dobovičnik, Celje, SBSS ^QWIIf0TJ jopice po 24 Din TRPINOVEM BAZARU. VZAJENNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ❖ ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE TVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje se* be, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. 167 Karl May: Zaklad v Srebrnem jezeru. (Dalje.) Sedla sta. Spet ju je presunljivo gledal pa dejal: »Priplul sem po Arkansasu in izstopil v Mulvani. Iskal sem vodnika po preriji in dalje na zapad, pa nobenega nisem našel, ki bi mi bil všeč. Samo za nič blago —. Rekli so mi, naj grem na prerijo, tam da je najti prave prerijske lovce. Pa sem šel. In tule sem našel vaju. Všeč sta mi, yes! Ali gresta z menoj v San Francisco?« »Hm —!« je naredil mali. »Ali veste približno, kako daleč je v San Francisco?« »Vem.« »Pa govorite, kot da bi ne bilo več ko dan ježe!« »En dan ali leto dni, — vseeno mi je.« »Hm, da —! Se vam pa tudi sanja, kaj vse se vam utegne pripetiti spotoma —?« »Pripetiti —? Spotoma —? Well, upam, da bom marsikaj doživel.« »Nikar si nič preveč ne želite doživljajev! Vedite, da bi potovali mesec ali dva, kakor pač b:> spotoma. In da je pot nevarna —. In zato ne moreva potovati z vami!« »Ker je nevarno?« Mali je bil skorajda užaljen. »Ne! Ampak ker je predaleč. Nisva bogata, kakor ste vi, se zdi, cd lova živiva in zato ne moreva j, Pepine Sardoč roj. SkoS soproge šolskega upravitelja, kakor za prekrasne vence in cvetje, katero je pokojnica v življenju tako rada imela in gojila, se vsem, prav vsem najtopljeje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, gg. kanoniku Čižeku iz Jare-nine, dom. duh. svet. Vračku in učitelju Avgustinčiču za poslovilne in ganljive besede na grobu. Domačemu g. župniku tudi za tolažilne besede pokojnici pri obisku in izročitvi poslednjih sv. zakramentov. Vsemu domačemu učiteljstvu, ki je vodilo požrtvovalno pogreb in nam stalo ob bolezni na strani; g. dr. Janku Pih-larju za njegovo neutrudljivo prizadevanje, skrb in pomoč, da bi jo ohranil pri življenju in v katerega je imela neomajno zaupanje; za prelepo petje učencev pred hišo žalosti, domačemu cerkvenemu zboru za ganljivo žalno petje v cerkvi in na pokopališču. Nadalje dom. gas. četi in šolski deci. Posebno zahvalo še izrekamo gg. prof. razrednikoma lile in IVa real. gimnazije, ki sta prišla z vsemi svojimi gojenkami in pokazala pijetetni čin do pokojnice; zastopnici Ob!, odb. J. S. Maribor, ge. L. Miovič, P. J. S. z zastavo, učiteljstvu iz raznih krajev ter končno prav vsem, vsem številnim prijateljem in znancem od blizu in daleč, pa tudi domačinom cele fare, ki so pokojnico spremili v tako častnem številu na njeni zadnji poti, v tiho domovanje, kjer ni tug, ne nadlog in ne sovraštva. Srečna je bila v samih rožah in cvetju, kar nam je dalo novega poguma za daljnje življenje in občutek, da nismo osamljeni. Bog vsem tisočero poplačaj! Prosimo, da ohranite blago pokojnico v lepe spominu! m Št. Ilj v Slovenskih goricah, dne 22. septembra 1935. 972 Globoko užaloščeni: Sardoč Adam z otroci Nado, Sonjo in Mirico. Manufakturna in modna trgovina 12 T K Celje, Prešernova ulica štev. 21. Ponovne smo znižali cene blagu — znani smo že ter že vse govori: »PETEK v Celju, Prešernova uUca 21, prodaja vse izredno poceni in od danes naprej še ceneje«. Nekaj naših nizkih cen: Kotcuina (molino) . . Belo platno . , . . Oksfort..... Flanela za perilo . . Hlaeevina, dvojua šir. Saglia hlačevina . . Platno za rjuho . , Iiambrik . . , , o.l Din 3 — v n 5' , n 450 n „ 5'- » „ 20- * „ 22-- „ „ * „ 5-- naprej Moške obleke . . , Moško sukno . . . Boljši moški klobnki . Klot. odeje, bela vata Moški čevlji, dom. delo Nahrbtniki, otroški . Veliki nahrbtniki . . Žepne rute . . od Din 160'— niproj » „ 22- „ „ ; 32— „ » 17 „ . n 75-- „ 11'— j) K v „ , 30- „ . , 1*— „ Moške srajco. Otroške srajcc Otroško jopico Sviterji moški Ženske vestjo Koci, 3'l« kg težki od Din 15 — lO-lO-40 — 20 -50 — naprej Damsko volneno blago dvojne širine Din 22'—, 24'—, 28 —, 30'—, 36 -, 40'— itd. itd Vse vrste pletenin domačega dela velika izbira volne vseh vrst za pletenje. Nogavice damske in moške 'n otroške, navadne in športne. Damsko svileno perilo, velika izbira moškega perila, klobukov, dežnikov, naramnic, kravat itd. Posteljne garniture, zavese, gobelini, otomani, gradelj za madrace, afrik, žima, perje za pernice Ud. Nad 1000 vzorcev damskega in moškega volnenega blaga. Velika izbira angleškega sukna. Naši krojači so v hiši ter delajo tudi po meri. Velika Izbira moških in otroških oblek, vse domačega dela. Velika zaloga plaščev, hlač za plezanje in smučanje iz najfinejšega blaga. Hubertus-plašči in trenchcoati. Velika izbira namiznih pogrinjal, preprog itd. ter nad tisoč še raznih drugih predmetov. Vedno prodaja ostankov. Nikdar več ne boste menjali, ako enkrat poskusite z nakupom v naši trgovini! Velika ugodnost za Vas je, da si blago izberete ter Vam poiem krojač1, ki se nahajajo v hiši, v najkrajšem času pt-meri izgotovijo obleko, Mi bemo vedno cenejši, ker naš princip je: VELIKO PROMETA! Priporoča se 955 manufakturna in modna trgovina PETEK - CELJE, Prešernova o lica 21 s Gumijasti plašči za dame, gospode in otroke! Pasi smo že znani radi nizkih cen, smo jih še znižali! Ali že veste? Da ste najboljše in najcenejše frizirani v damsko-česalnem salonu »Zora« v Mariboru, Aleksandrova cesta 19 (vhod v veži levo). Trajna ondulacija z garancijo 70 Din. Za cenjeni obisk se priporoča Fr. Novak. 951 Odpadke železa, kovine, litine ter vsakovrstne stroje kupuje in prodaja po najvišjih dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustin-čič, Maribor, Tattenbachova ulica 14. 867 Opeko, strešno in zidno, dobavlja, eventualno proti plačilu s hranilnimi knjižicami, po najnižjih cenah, franko vsaka postaja, Opekarna Ormož. 813 Dražba. Dne 1. oktobra 1935 bo pri sreskem sodišču v Ormožu, soba št. 5, prisilna dražba hiše vi š. 390 k. o. Ormož. Cenilna vrednost znaša 49.500 Din, najmanjši ponudek 24.750 Din. Natančnejše podatke se dobi pri sodišču v Ormožu 953 Knjižnica »Slov. gospodarja«. 1. Zemljiška knjiga, 5 Din. 2. Kako si sam izr-.čunam davek, 4 Din. 3 Zaščita kmetov v Jugoslaviji, 5 Din. i. I'redpis; o cestah in prometu, 14 Din. 5. Zakon o volitvah narodnih poslanec, 8 Din. 6. O bolnišnicah in bolniških pristojb, 5 Din. Naročniki »Sioven kega gospodarja« plačajo samo polovico! Nasi javnost! I pri 15 denarnih zavodih ne -odo tega imamo lastne milijonske re- Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljiv e. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, la -ko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,509.900 Din. Ves denar, prf nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe utrpele nikake škode, vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg zerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din 4675 članov s premoženjem okrog 580.0&G.000 Din. 2 našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahtevr. za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski hi domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bctlo naši vlagatelji obvarovani vsake škode. mmnmm: , } w Eastna no¥l palači na ogla nssproši pošle, prei JulnoSta- J \ Gosposlfc-§to¥enshe ulice. 2 fcrsBia Hranilnica. j | Sprejema vloge na knjižice in iskoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj ¡> * varna naložba denarja, ker famči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim £ j premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. t © S regislrovana zadruga z neomejeno zavezo ti novi lostni poloči no oglu Kralja Fetro ceste in ¥odnihoye ulice Sprejema hranilne vloge in jih .-. .-. obrestnje najbolje Denar je pri njei naložen p o -.. p ol n o m a v ar n o. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiž nad 5000 članov - posestnikov 7. vsem svojim pre-.'• v možen jem! v .-. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin HrovaMu v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.