8554 AA
60100200
OSREDNJA KNJIŽNICA
PFiimuASKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	.....
Abb. postale 1 gruppo Cjtillil	IJf
Lelo XXXVIII. Št. 265 (11.393)
TRST, četrtek, 2. decembra 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni .Doberdob* v Oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO DOLGOTRAJNIH POGAJANJIH S TAJNIKI ŠTIRIH STRANK NOVE VEČINE
Fanfani je končno sestavil vlado
Demokristjani so izgubili dva ministra, PSI, PSDI in PLI pa so pridobili po enega - Mnogo novih imen
RIM — Peta Fanfanijeva vlada je zaprisegla včeraj popoldne na Kvirinalu. Seznani ministrov je Fanfani prebral malo po 13. uri in ob tem citiral neko izjavo predsednika republike Pertinija, kar je dalo marsikomu misliti na željo Fanfanija, da bi zasedel mesto na Kvirinalu. Kar pa zadeva Pertinija, je izrazil zadovoljstvo, da je bila vlada vendarle sestavljena.
Nova vlada šteje 27 ministrov: 13 je demokristjanov. 8 socialistov, 4 socialdemokrati. 2 pa liberalca. V primerjavi s prejšnjo vlado so demokristjani izgubili dve mesti, a so
ohranili vsa najvažnejša ministrstva (notranje zadeve, zunanje zadeve, zaklad, proračun, pravosodje, industrija, delo, šolstvo). Laične stranke so dobile več ministrstev, a manj kvalitetna. Tako socialisti, kot socialdemokrati in lilicralci i-majo po enega ministra več. Socialisti so ohranili vseh sedem ministrstev in prejeli še civilno zaščito
Novi minister za civilno zaščito poslance Loris Fortuna (PSI) se je rodil 22. januarja 1924 v Bronu. Po poklicu je odvetnik penalist; med odporništvom se je boril v enotah brigade Osuppo v Furlaniji. Leta 1963 je bil v videmskem okrožju izvoljen za poslanka, kar se je ponovilo v vseh naslednjih letih. Kot parlamentarec je bil med drugim predsednik komisije za promet, industrijo In trgovino poslanske zbornice, bil .je tudi član komisije za ustavna in pravna, vprašanja ter podpredsednik poslanske zbornice. Znan je postal kot predlagatelj zakona o razporoki. Loris Fortuna je tudi predlagatelj zakonskega osnutka PSI * globalni zaščiti Slovencev v Italiji
(z dvojnim namenom, usmeriti v svojo korist sredstva za obnovo potresnih področij in povečati, preko Ferlana Lorisa F'ortune, svoj uspeh na deželnih volitvah v Furlaniji-J lili jski krajini). Socialdemokrati so ohranili dve ministrstvi, javna dela in javne uprave, izgubili so ministrstvo za delo in ga zamenjali z dvema manj preciznima, znanstvene raziskave in trgovinsko mornarico, ki pa sta obe finančno dobro založeni. Najbolj ponižani so bili liberalci: zahtevali so ministrstvo za pravosodje in zatrjevali, da za nobeno ceno nočejo več zdravstva. Morali so se zadovolji i z zdravstvom (Altissima je baje prepričal sam Fanfani) in z ministrstvom za politiko EGS. ki ne pomeni skoraj nič, saj so si ga izmislili, ko so morali poiskati mesto za Scottija, da zadovoljijo notranje potrebe KD.
Kar zadeva ministre je v primerjavi s Spadollni.jevo vlado de set novih imen. Osem jili je prvič prestopilo prag palače Chigi (Go ria, Forte, Falcucci, Fortuna, Ca-saiinuovo. Fabbri, Vern- la, Bion-di). dva pa sta bila že pred ča som ministra (Romita m Pandol fi) Največjo novost predstavlja zakladni minister Goria, najmlajši med vsemi (39 let) s skromnimi izkušnjami (bil je podtajnik ori pro računskem ministrstvu), predvsem pa eden' najzvestejših sodelavcev De Mite. To pomeni, da bo na področju gospodarske politike za govarjal stroga stališča. Med c-stalimi velja omeniti sen. Ftlcucci-.jevo, edino žensko v vladi (bila pa je 3 let pcdtajnica v ministrstvu za šolstvo), poslanca ForU-ja, dc. slej gospodarskega referenta PSI. demokristjana Vemolo iz Barija, ki bo verjetno pripomogel k 'po hovhemu vzponu KD v tem mest i po lanskoletnem porazu, socialista Fabbrija iz Parme, organizatorja nekega kulinaričnega zasedanja in socialista Casalinuova. enega naj-zveste.jših Craxijevih sodelavcev.
R. G.
Nova Fanfanijeva vlada
PREDSEDNIK VLADE:
sen. Amintore Fanfani (KD) ZUNANJE ZADEVE:
Emiiio Colombo (KD)
NOTRANJE ZADEVE:
Virginio Rognoni (KD) PRAVOSODJE: Clelio Darida (KD) PRORAČUN IN
GOSPODARSKO NAČRTOVANJE: Guido Bodrato (KD)
FINANCE: Francesco Forte (PSI) ZAKLAD: Giovanni Goria (KD) OBRAMBA: Lelio Lagorio (PSI) SOLSTVO: Franca Falcucci (KD) JAVNA DELA: Franco Nicolazzi (PSDI) KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO: Calogero Mannino (KD)
PREVOZI: Mario Casalinuovo (PSI) POSTA IN TELEKOMUNIKACIJE: Remo Gaspari (KD)
INDUSTRIJA, TRGOVINA, OBRTNIŠTVO:
Filippo Maria Pandolfi (KD) DELO IN SOCIALNO SKRBSTVO: Vincenzo Scotti (KD)
TRGOVINA S TUJINO:
Nicola Capria (PSI)
TRGOVSKA MORNARICA:
Michele Di Giesi (PSDI)
DRŽAVNE SOUDELEŽBE:
Gianni De Michelis (PSI) ZDRAVSTVO: Renato Altissimo (PLI) TURIZEM IN PRIREDITVE:
Nicola Signorello (KD)
KULTURNE IN AMBIENTALNE DOBRINE: Nicola Vernola (KD)
4>
Ministri brez listnice:
DEŽELNE UPRAVE: Fabio Fabbri (PSI) JAVNE UPRAVE:
Dante Schietroma (PSDI)
ODNOSI S PARLAMENTOM:
Luigi Abis (KD)
CIVILNA ZAŠČITA: Loris Fortuna (PSI) POLITIKA EGS: Alfredo Biondi (PLI) VPRAŠANJE JUGA:
Claudio Signorile (PSI) ZNANSTVENE IN	,c_
TEHNOLOŠKE RAZISKAVE:	**
Pier Luigi Romita (PSDI)^y
PO LANI VZPOSTAVLJENIH STIKIH V BEOGRADU
Delegacija SZDL Srbije na obisku pri SKGZ v Trstu; Gorici in Čedadu
V razgovorih na sedežu SKGZ poudarjen interes po razširitvi medsebojnega sodelovanja in po ohranitvi odprte meje - Razgovor s slovenskimi gospodarstveniki in športniki - Sprejem pri predsedniku deželnega sveta Cotliju
/
ZARADI PODALJŠANJA STAVKE ITALIJANSKIH BANČNIH USLUŽBENCEV
Zmešnjava pri bančnih okencih in nerazpoloženje med klienti
RIM — Stavkovno gibanje bančnih uslužbencev se bo nadaljevalo tudi danes. Tako je sklenil sindikat bančnikov, da bi podprl svdje zahteve na pogajanjih z delodajalci, ki so se obnovila včeraj. Vsekakor je prišlo na teli pogajanjih do določenega napredka, saj so se nasprotna stališča obeh strani nekoliko zbližala, vendar pa so razlike v pogledih na nekatere zahteve sindikalistov še vedno dokaj velike.
bančni uslužbenci (v času do 17.1 tudi, da bo zahteval od generala decembra) zaprli okenca za 20 ur. | Giudiceja 3 milijarde lir za povra Govori pa^ se tudi > o možnosti, da j cil0 škode, ki jo je utrpelo finančno ministrstvo.
V svojem dolgem posegu je dr žavni pravobranilec obtožil generala Giudiceja, da je namerno »prikril* vsa službena poročila, ki so
bi .‘■■e stavka zavlekla prav do božičnih praznikov, če ne bo prišlo do rešitve spora, ki se vleče že leto dni; to pa pomeni, da bi prišlo v tem primera do novih in velikih težav.
Sicer pa teh težav že sedaj, zaradi stavke bančnikov, ne manjka. To dokazujejo tudi protesti, do ka-
Tri vprašanja za novo vlado
Sedaj imamo torej novo vlado, triinštirideseto t> povojni Italiji. Prejšnja, druga Spadolinijeva vlada. je imela kratko življenje: dva meseca in pol. Sedanji napovedujejo, da bo trajala do konca zakonodajne dobe, to je poldrugo leto. Če bi bilo talco, bi bila rekordno dolga. Vendar pa v to možnost verjame le malokdo. Zakaj?
Tu nočemo napovedovati nove vladne krize, še preden je Fanfani s svojimi ministri sploh prejel zaupnico. Potrebno pa je. da se osvetlijo nekatera vprašanja, ki pravzaprav pričajo o šibkosti le vlade, o krhkosti ■ političnega dokumenta, na katerem je bila osnovana, o velikem razponu med napovedmi v trenutku, ko je Pertini imenoval Fanfanija za mandatarja in v trenutku, ko je Fanfani izročil predsedniku republike seznam ministrov.
Ko je Pertini poveril Fanfaniju mandat za sestavo vlade je bilo to mogoče razumeti kot izbiro odločnega človeka, ki ga država v tem trenutku potrebuje. Dejansko je bil Fanfani edini kandidat, ki ga je predlagala krščanska demokracija in po padcu Spadolinija je bilo jasno, da bo predsedstvo vlade tokrat pripadalo demokristjanu. Pa vendar izbira Fanfanija ni bila naključna. Stranica, kakršna je krščanska demokracija, ne more požgati veljaka takega kalibra, predsednika senata, kii je bil vsa povojna leta ena vodilnih osebnosti v krščanski demokraciji in, zakaj ne. tudi v državi sami; člo veka. ki je bil vedno na površju in beleži v svoji karieri le dva velika neuspeha: poraz na referendumu o razporoki in pa dejstvo, da se kljub trikratni kandidaturi, ni uspel povzpeti na mesto predsednika republike. Vendar pa je Fanfani v splošno razočaranje pokazal, da ne namerava spreminjati ustaljene prakse, v celoti se je prilagodil ustroju strankarskega sistema, skratka, obnašal se je natanko tako. kol bi se na njegovem mestu obnašal katerikoli drugi mandatar. In že s tem je v veliki meri propadel mit «močnega človeka za trdno vlado*.
Kako je la mit šele propadel .pri izdelavi vladnega programa ni treba posebej razlagati. V prejšnjih dneh smo podrobno sledili spremembam Fan fani evega programa, če ne iz splošnega zanimanja za razvoj političnih dogodkov pa vsaj iz zaskrblje nosi i. kako globoko nam bo novi mandatar segel v žep. h odločnega a izredno grenkega prvotnega programskega besedila, ki je pač imelo svojo natančno določeno fiziognomijo, rekli bi celo osebnost. pa je po dolgotrajnem pogajanju nastal zrna 2ek. Medli, brezpomembni stavki so zamenjali ropotanje in grmenje. Bolje tako, bi rekli, vendar pa si moramo obenem tudi priznati, da se na tak način ne rešu cjo veliki gospodarski problemi in da se stanie samo še slabša. Receptov je lahko več. za enega pa se je treba odločiti; kompromisne rešitve verjetno ne bodo zadovoljile nikogar.
In končno še izbira ministrov. Vsi so pričakovali. da bo v torek Fanfani izročil Pertini ju seznam ministrov. Pa ni bilo tako. Potrebna so bila nova pogajanja, med strankami in še predvsem med strujami, da je novi ministrski predsednik z lekarniško tehtnico sestavil seznam svojih 26 ministrov: nekatere je potrdil, druge je zamenjal, a tako, da je poskušal zadovoljiti čimveč posameznikov in čimvef struj. Resnično se menda nikomur ni tožilo po republikancih, ki so se umaknili iz pisane druščine. kaHi tako sta ostali za ostale dve ministrski mesti več. In to niso mačje solza.
Vsekakor se danes varen ia dr uri I terih je Prišl° zlasti na Ju«u dr' Vsekakor se danes začenja arugi	v Coscnzi j morala celo po.
el stavkovnega gibanja, ko bodo , sredovati	da »e porair^la
največje srboriteže, ki so protestirali pred zaprtimi bančnimi okenci. Množica, ki se je zbrala pred vhodi v banke, je skušala vdreti vrata in razbiti stekla, v prometu pa je prišlo do popolnega zastoja. Do dolgih vrst in pravega kaosa je prišlo tudi v Messini. kjer so iz protesta proti stavki bančnikov ljudje postavili prave cestne pregrade. Take pregrade je morala policija odstraniti tudi v Catanii, kjer je prav tako prišlu do hudih protestov proti stavki bančnikov.
Če se stanje v zvezi s tem sindikalnim sporom po eni strani nekoliko jasni, pa po drugi postaja vse bolj zamotano. V sodnih krogih se je namreč razširila vest, da bodo proti stavkajočim bančnikom postopali na podlagi nekega zako-ki določa, da je bančna ak-
Skratka, Fanfanijeva vlada se rojeva zelo obremenjena; predsednik vlade je v lem času izgubil del svojega renomeja, program ne daje jasnih smernic za bodoče delo, seznam ministrov pa odraža izključno politično razmerje med strankami in še zlasti razmerja v strankah. Koliko časa bo lahko zdržala taka vlada?
Program, na katerem je osnovana, je dolgoročno zastavljen, saj govori celo o stopnji inflacije za leta 1984. Pa kaj, tudi Spadolini je pred poldrugim letom, ko je predstavil v parlamentu svojo prvo vlado, govoril o programu do konca zakonodajne dobe. Fanfanija pa obremenjuje dejstvo, da so socialisti od vsega začetka trdili, da so pripravljeni vstopiti le v '(začasno vlado*, do pomladi prihodnjega leta. Te začasnosti sedaj ni v programskih stališčih, vendar je nedvomno še vedno latentna, predvsem kar zadeva socialiste, ki so se za to vlado odločili predvsem iz strahu pred predčasnimi volitvami. Poglejmo zato, kaj se bo v prihodnjih mesecih dogajalo, kar bi lahko vplivalo na obstoj vlade.
Prvič, finančni zakon. Treba ga je odobriti in vlada mora sedaj predložiti svoje popravke. Spadolinijeva vlada je padla prav zaradi razlik v zvezi s temi popravki, ko so socialisti in demokristjani zastopali nasprotujoča si stališča. So sedaj res talco uskladili stališča, da med demokristjani in socialisti ni več razlik? Ali bolje: so usklajena stališča res zadostna za premostitev kriznih vprašanj pri finančnem zakonu, ali bodo doseženi sporazumi res zadostovali za omejitev državnega primanjkljaja v letu 1983 na vnaprej določeno višino?
Drugič, premična lestvica. Fanfanijev programski dokument o tem ne pove nič jasnega. Spadolini ie pred časom dejal, da bo vlada predložila svoj osnutek, če sindikati in delodajalci ne dosežejo dogovora do 30. novembra. Ta dan je že minil, o dogovoru — predvsem zaradi zaprtosti zveze indu-strijcev — pa ni ne duha ne sluha. Kaj bo naredila Fanfanijeva vlada? Demokristjani pravijo, da mora izdelati svoj osnutek in ga vsiliti obojim, socialisti pa so kvečjemu pripravljeni pristati na to, da vlada sede k pogajalski mizi in skuša posredovati med sindikati in delodajalci. V programu so to nekako omilili, ubrali kompromisno pot, ki v praksi ne pove ničesar. Vendar bo treba se daj prav v praksi nekaj ukreniti, sicer bodo čez tri mesece prejeli delavci plače brez nore draginj-ske doklade, kar bi pomenilo veliko zaostritev odnosov v italijanski družbi, kar bi seveda vplivalo tudi na vlado.
Tretjič, upravne volitve. Spomladi bo slo na volišča približno 10 milijonov Italijanov. To ni majhno število in jasno je, da b0 politična dejavnost v tistem obdobju zelo živahna. Kako bo zdržala vlada pod udarom opozicije, predvsem komunistične, k; i)0 _ p0 sedanjih napovedih — zelo ostra? Bo še vedno mogoče ohraniti enotnost vlade ali bo prevladala sredobeina sila. ko bo hotela vsaka stranka ščititi svoje partikularistične interese?
Na ta tri- vprašanja sedaj ni mogoče odgovoriti. Nedvomno pa so prav to problemi, okoli katerih se bo sukala italijanska nolitična dejavnost v pri-, hodnjih mesecih. Tudi Fanfanijeva delo torej ne bo .lahko, še zlasti ne. če naj bi bilo to predsedstvo vlade odskočna deska za Kvirinal, na kar bo Fanfani nedvomno startal po zapadlosti Pertinije-vega mandata.
BOJAN BREZIGAR
tivnost «javna služba», zato bi morali postopati prefekti enako, kot so pred ča;j»n proti zdravnikom in uslužbencem rimskega mestnega prometa. Govori se celo. da bodo nekateri uporabniki bančnih uslug sprožili sodni postopek proti bankam. ker so jih oškodovale, nekaterim bankam pa naj bi naprtili še hujšo obtožbo, namreč nezasluženega bogatenja.
Vsekakor so na finančnem ministrstvu v Rimu opozorili, da zaradi nadaljevanja stavk včeraj ni zapadel rok za razne davčne pologe, kajti še vedno velja, da bo ta rok zapadel v prvem dnevu, ko bodo banke začele delovati redno.
Kdaj bo to pa še ni mogoče napovedati.
Reagan v Braziliji
BRAS1LIA — Včeraj je prispel v brazilsko prestolnico ameriški predsednik Reagan, ki bo skušal ovrednotiti medameriško sporazumevanje in ojačiti demokracijo na južnoameriški celini. Ob njegovem prihodu je prišlo v Brasilii do demonstracij.
CIUDAD DE MEXICO - Miguel de la Madrid Hurtado je novi predsednik Mehike. Njegov mandat bo trajal šest let. Nadomestil je dosedanjega predsednika Joseja Lopeza Portilla.
General Giudice bi moral plačati 3 milijarde lir
TURIN — Državni pravobranilec Carlo Damato je v svojem posegu na turinskem procesu zaradi davčnih utaj pri predelovanju in trgovini z nafto zahteval obsodbo bivšega poveljnika finančnih stražnikov generala Raffaela Giudiceja in drugih 18 obtožencev. Napovedal je
Kenncdy leta 1984 ne bo kandidiral
NEW YORK — Senator Edward Kennedy, glasnik levega krila de-omenjala tihotapljenje z naftnimi mokralske stranke, je včeraj izja-derivati, in da je namerno zame- j vil, da leta 1984 ne bo kandidit al za njal poštene častnike in podčastnike ameriškega predsednika. Svojo odlo-z nepoštenimi, ki jih je pošiljal na j čitev je utemeljil z družinskimi raz-najbolj «vroča» območja.	| iogi.
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIMUlItlimillllllllllllimfllUIIIUtllllMIIIimillMMIIIIIIMIIiiMIMIIIIIimiMIMIIIIM
Bolgarija ubrala pot «po!itičnega» reševanja
Zadeva Antonov prerašča v pravi diplomatski spor
Nedopustno barantanje z dvema italijanskima državljanoma zaprtima v Bolgariji
SOFIJA, RIM - Aretacija funkcionarja bolgarske letalske družbe »Balkan Air» Antonova pod obtožbo, da je vpleten v atentat na papeža. je dodobra skalila italijansko-bolgarske odnose in grozi, da bo prerasla v pravi diplomatski spor, najhujši v povojnih letih.
Bolgarija je že dvakrat uradno protestirala zaradi aretacije svojega državljana, sedaj pa jo po vsem ■sodeč •ubrala drugačne strune. Namestnik bolgarskega zunanjega ministra L.juben Gocev je namreč namignil, da bi bilo treba zadevo reševati po »politični poti*. Omenil je, da sta v bolgarskih zaporih dva italijanska državljana, ki so jih avgusta letos aretirali pod obtožbo, da sta vohunila. Kaj pomeni ta namig, ni težko ugotoviti. Bolgarija predlaga »zamenjavo* Antonova z obema priprtima Italijanoma. Italijanski veleposlanik v Sofiji je ob tem opozoril, da je v Italiji sodna oblast samostojna in ločena od izvršilne oblasti. Glede obtožb, da je italijansko časopisje sprožilo pravo obrekovalno kampanjo proti Bolgariji. je italijanski diplomat na kratko odvrnil, da je v Italiji svoboda tiska in da vlada ne more vplivati.
Povsem razumljivo se lahko Bolgari čutijo prizadete, a s takim obnašanjem dosežejo čisto obraten u-činek. Glasilo PSI «Avanti» bo v današnjem uvodniku sprožilo pravo salvo obtožb proti Bolgariji, saj med drugim navaja, da je Alija Agco »najela* turška mafija, orožje in načrt pa so poskrbeli Bolgari. Bolgarska vpletenost prihaja na dan tudi v preiskavi v Trentu o tihotapljenju orožja. Bolgarijo omenjajo tudi pri dobavah orožja v zameno za mamila, bolgarska vez pa je prisotna tudi v zadevi sindikalista UIL Scricciola in rdečih brigad.
Sofija sedaj baranta z usodo dveh italijanskih turistov, ki sta pozabila, da je v državah vzhodne Evrope skrajno nevarno rabiti fotoaparate. Seveda pa pri tem nosi precejšnjo krivdo italijansko zunanje ministrstvo. ki se vse premalo zanima za peripetije svojih državljanov v tujini. Če bi imela Paolo Farsetti
in njegova zaročenka Gabriella Tre-visin potni list kake druge države, ne bi že tri mesece sedela v zaporu. Tako pa jima sedaj grozi, da bosta zaradi zadeve Antonov obsojena na dolge zaporne kazni.
Vsekakor' pa že to barantanje dokazuje. da so Bolgari v precejšnji zagati in iščejo izhod iz slepe ulice. Med drugim so e znašli v pravem križnem ognju najrazličnejših obtožb. Včeraj se je meri drugim izvedelo, da je turški mafijski kolovodja Celenk na varnem v Bolgariji.
FIRENCE — Enega od obtožencev na procesu proti »Primi linei* v Firencah, skesanega terorista Stefana Areno so izpustili na prostost.
Razširiti in okrepiti sodelovanje med Slovensko kulturno - gospodarsko zvezo in republiško konferenco Socialistične zveze delovnega ljudstva SR Srbije ter dati v tem smislu skupen prispevek sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo v sedanjem težkem gospodarskem položaju, to je bila vsebina in smisel včerajšnjega in današnjega obiska RK SZDL Srbije pri SKGZ v Trstu, Gorici in Čedadu
Delegacija SZDL Srbije, ki jo vodi predsednik Vukoje Bulatovič, sestavljata pa jo še predsednik komisije za mednarodne odnose Ljuba Josipovič in sekretar skupščine gospodarske zbornice SR Srbije Ra-divoj Miloševič, je začela svoj o-bisk z razgovori na sedežu Slovenske kulturno - gospodarske zveze,
zadeli tudi intenzivne stike slovenske manjšine z matico poleg seveda, da so prizadeli celotni maloobmejni promet in zadali hud gospodarski udarec Trstu in Gorici. Race je poudaril, da smo Slovenci v Italiji z razumevanjem in solidarnostjo sprejeli ukrepe in napore za izboljšanje težkega gospodarskega položaja v Jugoslaviji, da pa smo zaskrbljeni zakadi drastičnosti ukre-kjer jo je sprejel predsednik Boris r pov in za njihove posledice, če bi
Dnnn rm nun rrimi urade	novo , . ...J	i	_	_. '1. . : :	._'1	_» _ f S
Race z drugimi predstavniki naše osrednje *' manjšinske organizacije. •Predsednik Race je uvodoma obširno seznanil goste iz SR Srbije s položajem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in z njenimi napori, ki jih je strnil v štiri bistvene točke: 1. boj za enakopravnost z zahtevo, da se pravice Slo encev uzakonijo in vsakdanji boj proti krivicam in z zantevami, da se dosledno izvajajo vse doslej priznane narodnostne pravice; 2. intenzivna dejavnost manjšine na vseh področjih družbenega življenja, razvijanje uničenega gospodarstva, prisotnost v politiki, dejavnost v kulturi, športu. založništvu itd.; 3. povezovanje z matičnim narodom na vseh področjih in z vsemi institucijami do neposrednih osebnih stikov: 4. naslonitev na napredne sile italijanske družbe, za katere je boj za demokratične odnose tudi boj za na rodnostne pravice manjšin. Race je po izčrpnem prikazu dolgotrajnega postopka za sprejem globalnega zaščitnega zakona za Slovence ugotovil, da se od lanskega leta. ko je bila delegacija SKGZ gost republiške konference SZDL Srbije v Beogradu, žal ni spremenilo skoraj nič in da Slovenci še vedno čakamo na uzakonitev narodnostnih pravic. Zato pa je toliko bolj pomembna razčlenjena dejavnost manjšine na vseh področjih družbenega življenja in naslonitev na matični del slovenskega naroda in na vse jugoslovanske narode in narodnosti, brez katerih posredne in neposredne podpore, predvsem slovenskega naroda, bi bil položaj slovenske manjšine v I-taliji neprimerno slabši. Odprta meja je k temu veliko prispevala — je poudaril Race — in se pri tem navezal na nedavne jugoslovanske ukrepe za stabilizaciio gospodarskega položaja ki pa so z restriktivnimi ukrepi za prehajanje meje pri-
V	ATENTATU, KI JE ZAHTEVAL ŠEST MBTVIH
V	Bejrutu ranjen vodja druzov Walid Jumblatt
BEJRUT — V enem izmed naj hujših atentatov, odkar so izraelske čete prekoračile mejo z Libanonom, je sinoči v Bejrutu voditelju druzov in libanonske levice Va-lidu Džumblatu le za las uspelo i-zognili se smrti. Neznanci so pred armenskim kolegijem Hankazian v samem središču mesta parkiral s trotilom natrpani avtomobil, ki je eksplodiral prav v trenutku, ko se je Džumblat s svojim blindiranim avtom odpravljal na srečanje s krščanskim voditeljem Šamunom, da bi dosegel mirovni sporazum med druži in krščanskimi milicijani, ki se vojskujejo v deželi šuf v južnem Libanonu,
V atentatu je po še nedokončnih podatkih izgubilo življenje najmanj šest oseb, ranjenih pa' jih je bilo 31. Džumblata, ki so ga drobci zadeli v glavo, so brž odpeljali v bol-
nišnico, a njegovo zdravstveno stanje sploh ni zaskrbljujoče. Časnikarjem je dejal, da je pričakoval, da mu bodo prej ali slej stregli po življenju, obenem pa je izrazil upanje, da atentat ne bo preprečil vzpostavitve miru v Libanonu.
Manj kot uro po eksploziji v Bejrutu pa so se v Sufu razplamteli novi boji med levičarskimi druži in konservativnimi kristjani. Desničarske sile, ki se borijo proti Džumblatovim možem, so obžalovale, da je prišlo do atentata. Vprašanje je torej kdo ga je pravzaprav izvedel oziroma komu koristi, da se državljanska vojna v Libanonu ne ugasne. Prav v torek je v intervjuju za dnevnik «As Safir* Džumblat obtožil Izrael, da podpihuje spopade med druži in kristjani, da bi utrdil položaj svoje okupacijske vojske v državi.
sedanji režim restrikcij trajal dalj časa. Odstranjevanje posledic u-krepov ZIS s posebnimi dovoljenji je le rešitev v sili in ne more vzpostaviti prejšnjega stanja, čeprav cenimo razumevanje s strani vseh dejavnikov zlasti v Sloveniji, da se bogato življenje ob meji ne bi u-staviio. je poudaril Race.
Slovenci v Italiji zato pričakujemo. da bodo v najkrajšem času odpravljene vse omejitve v zvezi z maloobmejnim prometom, obenem pa želimo dati svoj prispevek k poglobitvi sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, k razvijanju indu sirijske kooperacije na višji ravni kot trajnemu jamstvu za odprlo mejo.
Predsednik RK SZDL Srbije Bulatovič je v uvodu svojih izvajanj poudaril vso podporo in zanimanje ne samo SR Srbije pač pa vse Jugoslavije za življenje in prizadevanja slovenske manjšine v Italiji in izrazil upanje, da bodo te zadeve urejene na osnovi zakona, ki se pripravlja. Dejal je, da je prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo dalo dobre rezultate, a je pri tem izrecno še enkrat poudaril važnost položaja manjšin. Vprašanje narodnosti je stvar naše temeljne politične filozofije in eden od temeljev obstoja Jugoslavije in zato verujemo — je dejal Bulatovič — da je priznanje vseh pravic narodom in narodnostim edina pravilna politika in stvar medsebojnega zaupanja. Bulatovič je nato dejal, da pada obisk delegacije SZDL Srbija prj SKGZ v pravi čas, ki zahteva od vseh novih naporov za obvlado--vanje težkega gospodarskega položaja v Jugoslaviji in v Italiji, pa zato seveda na .mejnem področju, ki je naravna vez med državama.
Politika Jugoslavije se, kar zadeva njeno mednarodno kolokacijo in odprtost proti svetu, ni spremenila — je poudaril Bulatovič, toda gospodarski položaj in stanje plačilne bilance so nam narekovali stroge administrativne ukrepe za stabilizacijo gospodarstva. Ti ukrepi so začasni, vendar niso kratkoročni, kar pa ne pomeni, da ne bi prišlo do nekaterih nujnih sprememb predvsem kar zadeva maloobmejni promet. Poudarjam, naši ukrepi niso naperjeni proti sodelovanju in njihovi nameni niso zapirati to odprto mejo. zato moramo zdaj narediti vse, da naše sodelovanje okrepimo na vseh področjih, kjer tudi vi razvijate svojo dejavnost, da najdemo nove pobude in. da predvsem v gospodarstvu dosežemo višjo kvalitetno raven sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, da ustvarimo konkretne oblike industrijske kooperacije in skupnih investicij za nastopanje na tretjih tržiščih. da razširimo blagovno menjavo itd.
Na koncu je predsednik Bulatovič spregovoril še o pomenu vpliva informacijskih sredstev na javno mnenje, zlasti še v tem času.
Izvajanja predsednika Bulatovič* je z nekaterimi mislimi in predlogi glede možnosti raznili oblik gospodarskega sodelovanja dopolnil še sekretar skuoščine trgovinske zbornice Srbije Radivoj Miloševič, razgovor med delegacijama pa je za-
(Nadaljevanje na 2. strani)
POLEMIČNA RAZPRAVA O OBRAČUNU FINANČNEGA LETA
Razburljiva seja miljske skupščine Poteza odbora preprečila komisarja
Odbor vseeno odobril sklep, opozicija v znak protesta zapustila sejo - Jurij Vodopivec odbornik za proračun
Enobarvni odbor Liste Frausin, ki je bil izvoljen po razbitju dolgoletnega sodelovanja med komunisti in socialisti, je na torkovi seji milj-skega občinskego sveta prestal hudo preizkušnjo in s povsem nepričakovano, a upravno povsem utemeljeno potezo, preprečil prihod vladnega komisarja. Kamen ostrega spora med Listo Frausin (KPI in neodvisni) in ostalimi (KD, LpM, PS Dl, PSI in bivši liberalec Barut) je bil obračun finančnega leta 1982, ki ga je morala uprava v skladu z vladnimi navodili obvezno odobriti do konca novembra. V normalnih razmerah predstavlja odobritev o-bračuna sklep upravnega značaja, ki se uvršča med tako imenovane obvezne sklepe, v Miljah pa je vsa zadeva spričo nedavnega razpleta krize zadobila čisto politične obrise, torej prvi korak v »ofenzivi* *, ki jo je opozicija sprožila proti odboru. Zaplet ob odobritvi obračuna jasno potrjuje, da bo imel Bordonov odbor, ki razpolaga s petnajstimi glasovi na trideset, zelo težko delo pri u-pravljanju občine.
Za odobritev obračuna tekočega finančnega poslovanja je torej gla-
sovalo 15 svetovalcev Liste Frausin, proti pa vsi ostali, med temi tildi bivši svetovalec PLI (sedaj neodvisni) Barut in bivši podžupan, socialist Rossini. Ob takem izidu gla sovanja (15 proti 15) bi bil sklep zavrnjen, za obvezno odobritev obra čuna pa bi poskrbel vladni komisar «ad acta*. To pa se ne bo zgodilo, ker se je med zasedanjem skupščine nemudoma sestal odbor in na podlagi pooblastil, ki mu jih priznava pravilnik, nemudoma sprejel sklep o odobritvi obračuna. Ta sklep, ki je stopil takoj v veljavo, mora vsekakor še ratificirati občinski svet. Verjetno se to ne bo zgodilo tako hitro, obvezno pa ga mora skupščina le sprejeti (ali zavrniti) pred odobritvijo novega proračuna. Sklep Bordonovega odbora je seveda povzročil hude reakcije s strani opozicije, ki je v znak protesta zaradi »oholnosti* komunistov zapustila sejno dvorano in tako preprečila legalno število svetovalcev. Lista Frausin pa v zameno očita opoziciji, da nasprotuje vsakršnemu konstruktivnemu dialogu in da je zavzela stališča, ki bodo prej ali slej privedla do komisarske uprave. Župan
■HlIlHilfuiuiiiMiUHiimiiiiituiiHfiiiiimiitiiiiHiiiiimiminniniiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiniiimiiiiiiiimi
NA PONEDELJKOVI REDNI SEJI
Izvršni odbor Slovenske skupnosti o nekaterih aktualnih vprašanjih
Pomisleki nad nameni občine, da uredi parkirišča na jusar-skih zemljiščih - Potrjena zahteva po priznanju pravice slo* venskim svetovalcem, da se izražajo v svojem jeziku
V ponedel.jek, 29. t.m.. .je imel pokrajinsk' izvršni odbor Slovenske skupnosti redno sejo. Poleg pre gleda predkongresnih priprav po sameznih sekcij v zvezi z bližnjim pokrajinskim kongresom, ki je sklican za 11. in 12. december, je razprava obsegala še pobudo tržaške občine, da na jusarskih zemljiščih na Krasu uredi več tako imenova nih javnih parkirišč za mestne izletnike. Pri tem je bila izražena
Skupščina delavcev bivše «Calza Bloch»
Posebna vladna komisija je odobrila dopolnilno blagajno za 150 delavcev bivše tržaške tovarne »Calza Bloch*, a to samo za obdobje 3. maj - 3 november. To so včeraj sporočili sindikalisti delavcem, ki so se zbrali na skupščini in razpravljali o usodi tega obrata. Doslej so prizadeti delavci prejeli iz dopolnilne blagajne le akontacijo v znesku 800 tisoč lir, njihovi zastopniki pa so zahtevali od vlade podaljšanje dopolnilne blagajne še za dobo treh mesecev. O usodi «Calza Bloch* bo vsekakor govor na srečanju upraviteljev družbe, sindikatov m predstavnikov dežeie, ki bo na sporedu v torek, 7. novembra.
splošna bojazen, da bi z uresničitvijo takšnih načrtov iusarski u-pravičenci dejansko izgubili pra vice na omenjenih zemljiščih brez vsakršne protivrednosti, kar bi bi lo krivično za prizadeto domače prebivalstvo. Poleg tega nihče ne ve povedati, kako bi ti prostori bili urejeni, kako bi se uporabljali in kdo bi jih imel v stalni oskrbi in pazil, da ne bi izletniki iz mesta ki tub temu hodili na zasebna zem ljišča. Zato je izvršni odbor SSk menil, da je treba to vprašanje vsestransko in temeljito proučili skupno s prizadetimi.
Drug takšen aktualen problem je vprašanje pokopališč v posa
meznih vaseh tržaške občine, kot so Križ, Prosek in Kontovel. Želja prebivalstva teh vasi je, da se pokopališča ohranijo ir. po možnosti povečajo v skladu z naravnimi pokopališči. Nekoliko bolj zapleteno je vprašanje openskrga pokopali šča, ki ga bodo morali kra;evm dejavniki še poglobiti in izdelati ustrezne predloge.
Ob koncu je izvršni odbor SSk vzel na znanje odgovor pokrajin ske uprave, da predloži priziv proti negativni razsodbi deželnega '-pravnega sodišča o pravici sloven skih svetovalcev do rabe materi nega jezika na sejah, na zadevno vprašanje svetovalca Hareja. S tem v zvezi je izvršni odbor potrdil stališče stranke, da jc treba ki juh temu ponoviti zahtevo po oriznaniu pravice slovenskim svetovalcem, da se smejo na sejah izražati v ma terinem jeziku.
Bordon je moral vsekakor ob od sotnosti legalnega števila svetovalcev prekiniti torkovo sejo, občinski svet pa se bo sedaj spet sestal v petek, 10. novembra.
Pred polemičnim iztekom zasedanja je občinski svet še odobril razdelitev funkcij v občinskem odboru. Novi podžupan je Vincenzo Campa-gna, ostala odbomištva pa so tako porazdeljena: Nicolini (osebje), Mut-ton / (razne usluge), Menegazzi (zdravstvo in socialno skrbstvo) in Tremul (šport in kultura). Slovencu Vodopivcu, ki je bil kot neodvisen izvoljen na Listi Frausin, so poverili zelo pomembno in odgovorno dolžnost odbornika za finance in proračun.
Sinoči srečanje med župani, KGS in Rinaldijem
Sinoči so se predstavniki KGS in župani tistih občin iz tržaške pokrajine, ki jih bo prizadela izgradnja nove javnikoristne infrastrukture, to je avtoceste, ki bo povezovala sedmi pomol s Sesljanom, sestali z deželnim odbornikom za promet in prevoze Rinaldijem. Glavni predmet sestanka je bilo vprašanje protivrednosti, ki jih ožje in širša narodnostna skupnost zahte va v zameno za veliko škodo, ki jo bo ta struktura (važnost katere je splošno priznana) povzročila teritoriju, ki ga v veliki večini naseljuje prebivalstvo slovenske narodnostne skupnosti.
Tovarniški svet Terni o stanju v obratu
Tajništvo tovarniškega sveta podjetja Terni obsoja zadržanje vodstva obrata, ki ponovno potrjuje površnost, ki je zelo blizu neodgovornosti. s katero se je v sedanjem kritičnem položaju spoprijela s stanjem v obratu. Tako namreč zatrjuje tovarniški svet v tiskovni noti, v kateri nadalje poudarja, da pred grožnjo dopolnilne blagajne za prihodnje mesece ne obstaja noben točen načrt o preureditvi
in. v?d!ffevapi, ne sgmo izrednem, ampak tudi rednem, strojev, ki so
zaradi starosti že precej obrabljeni.
• Deželni odbor je na predlog pristojnega odbornika Renzullija sprejela tri sklepe v zvezi z deželnimi posegi, ki so vključeni v letošnji načrt sklada za izseljenstvo.
Delegacija RK SZDL Srbije na povračilnem obisku pri SKGZ
Delegacija republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Srbije, ki se je včeraj mudila v Trstu na obisku pri SKGZ, je skupno s predstavniki SKGZ in gen. konzulom SFRJ Mirošičem sprejel in zadržal v prisrčnem razgovoru predsednik deželnega sveta Mario Colli
VČERAJ ZAČETEK PROSLAVUANJA V NAŠEM MESTU
Čestitke predsednika Papandreaa ob 200. obletnici grške skupnosti
Z mašo v obnovljeni cerkvi sv. Nikolaja je včeraj grška pravoslavna skupnost v Trstu odprla proslavljanje 200-letnice svojega nastanka. Proslava se je nadaljevala popoldne, ko so ob prisotnosti grškega ministra A. Fotilasa, veleposlanika C. Stremmenosa in drugih osebnosti odkrili spominsko ploščo v knjižnici grške skupnosti. Svečanost je odprl predsednik skupnosti dr. Co-stantdnides, ki je v glavnih obrisih predstavil zgodovino in delovanje Grkov v Trstu. V imenu grške vlade in njegovega predsednika An-drea Papandreua, ki se ni mogel u-deležiti slovesnosti, je spregovoril minister A. Fotilas. Osredotočil se je na vprašanje velikega števila Grkov, ki živijo izven matične domovine in poudaril vlogo, ki so jo imeli v razvoju držav, v katerih danes živijo. »Seveda nismo pozabili
Danes praznujeta na Proseku CELESTINA in ALOJZ BRIŠČIK 60letnico skupnega življenja.
Ob tem visokem jubileju jima iz srca čestitajo in kličejo še na mnoga srečna skupna leta sinova in hčeri z družinami.
Čestitkam se pridružujejo sorodniki in prijatelji.
na podporo, ki so nam jo dali pri ustanovitvi naše države,* je dejal, zato smo ustanovili ministrstvo za Grke v tujini.* Obvezal se je, da bo sodeloval s tržaško grško skupnostjo pri pripravi programa za njeno delovanje, zato se bo še vrnil v Trst.
V počastitev obletnice je grška pravoslavna skupnost pripravila tudi dve knjigi. Prvo, ki nosi naslov »Novi dan*, kot časopis, ki so ga v preteklosti tiskali v Trstu (izšla bo tudi v angleškem prevodu) bodo predstavili prihodnji torek na sedežu novinarskega krožka.
Nadležna burja
Burja, katere sunki so včeraj presegli hitrost 100 kilometrov na uro, je povzročila precej nevšečnosti tako v pristanišču kot po mestnih ulicah. Največ dela so imeli gasilci, ki so morali poseči več kot 50 krat, da so odstranili i razmajane žlebove, napušče, televizijske antene in zlomljene veje. Odkrušeni omet in strešniki, ki so jih sunki burje dvigali s streh, niso na srečo ranili nikogar, poškodovali pa so nekaj parkiranih avtomobilov. Gasilci so pohiteli tudi
(Nadaljevanje s i. strani)
objel še druge oblike sodelovanja od kulture do športa in sredstev informiranja.
V sklepnih mislih sta oba predsednika še enkrat poudarila koristnost srečanja in vsestranskega sodelovanja predvsem z vidika interesov slovenske manjšine, potrdila sta trajno veljavnost odprte meje in soglašala, da se za uresničevanje dogovorov pripravijo konkretni in v današnjem času izvedljivi predlogi na posameznih področjih. Po končanih razgovorih sta oba predsednika odgovarjala na vprašanja časnikarjev med tiskovno konferenco.
Delegacijo RK SZDL Srbije, katero je ves čas spremljal tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič in se z njo še prej razgo-varjal na gen. 1 konzulatu, je nato sprejel predsednik deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Mario Colli in jo zadržal v daljšem razgovoru, med katerim je bil še enkrat poudarjen obojestranski interes za razvijanje intenzivnega gospodarskega in drugega sodelovanja, interes za ohranitev odprte meje in premostitev težav • v zvezi z ..restriktivnimi gospodarskimi ukrepi. Predsednik Colli je še posebej poudaril vlogo .naše dežel? kot,pio,stij med sosednima državama in vlogo' slovenske manjšine v tem smislu. Gostom je izročil priložnostna darila.
Po kosilu, katerega so se udeležili tudi pokrajinski tajniki neka-

V BURJI m MRAZU
Miklavž je na poti z vrečo presenečenj
Lutkovni predstavi na Opčinah in v Gorici ■ Razstave knjig po naših vaseh
Miklavž je na poti. Sprejeli ga bomo v vrtcih, na raznih miklavze-vanjih po društvih in seveda doma.
Kaj bo Miklavž prinesel našim najmlajšim je še neznanka. Vendar lahko sklepamo, da bo to kopica avtomobilčkov, robotov, jokajočih in govorečih lutk, Barbi, Big jimov in še vrsta takih sodobnih in tehnično zelo popolnih igrač, ki niso niti prave igrače več.
Poleg vsega tega bo Miklavž prinesel v Trst in Gorico še nekaj dosti bolj enostavnega in prisrčnega: psička Tobijo, ki bo zaposlil in popeljal s seboj na sprehod po živalskem vrtu vse tiste otroke, ki bodo lahko obiskali predstavo Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. V Prosvetnem domu na Opčinah bo predstava v soboto, ob 16. uri, v Kulturnem domu v Gorici pa bo miklavževanje v nedeljo s predsta-
MtMHHiiMMiiiiiiiiiimmMiHiMiiMMMMMtimmHiiiiiumiiitiMtimmiiiiHiiiMiiiMiiiiimiiHiimiuiiHMiiiiiit
VELIKA GNEČA V BANKAH
?o dvodnevni stavki Oančnih u ižbencev so bile v našem mestu eraj spet redno odpite skoraj e banke, z izjemo tistih, katerih lužbenci so kljub priporočilom idikatov nadaljevali s protestno cijo. ki .je v tem času skoraj polnoma paralizirala italijanski nčni sistem, V vseh odprtin banč i zavodih, kot priča fotografija ed podružnico Banca nazionale 1 lavoro na nabrežju, so zabele-i dolge vrste ljudi, med kateri-
mi je bilo največ tistih, ki so mo rali poravnati pristojbine v zvezi s samoobdavčevan.jem. Razčlenjena stavka bančnih uslužbencev se nadaljuje tudi danes, zato bodo nekateri bančni zavodi spet zaprti za občinstvo. Skoraj gotovo bodo zaprte podružnice tržaške Banca nazionale delle comumcazioni, Banca d’America e dltalia, Banca del Friuli, Banco di Roma in Credito Italiano. Redno pa bo poslovala Tržaška kreditna banka.
vo v Kulturnem domu, in sicer ob 15.30.
Psiček Tobija je mlad in rodove den kuža, ki ima čudno telo. Rad bi bil drugačen, zato gre v živalski vrt od živali do živali in sprašuje, kaj naj stori, da bi se mu ne bi vsi smejali. Odgovori živali so se veda različni in vendar je na koncu kuža Tobija vesel, da je tak, kot je. tudi ker je vsem otrokom všeč.
K temu naj še dodamo, da bo Miklavž prinesel v marsikatero našo vas lepe in prijetne knjige. Gre za že tradicionalne razstave, ki jih prireja Tržaška knjigarna v sodelovanju s kulturnimi društvi. Razstave bodo v Križu, na Opčinah, na Kolonkovcu, v Skednju, na Padri-čah, v Trebčah, na Repentabru, v L&njerju, Saležu in še kje drugje. Ni treba posebej poudarjati, da bodo razstave priložnost za nakup knjig.
(nak)
NA POBUDO SEKCIJE KPI
Drevi v Križu
srečanje o kulturi
V okviru priprav na bližnji pokrajinski kongres KPI, ki je na sporedu v začetku prihodnjega leta, prireja sekcija KPI ».Josip Vergi-nelia* drevi ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu javno razpravo o vprašanjih kulture. Uvodno poročilo bo podal član vodstva trža ške federacije KPI in pokrajinski svetovalec Stelio Spadaro.
Osnutek za ukinitev
ptičarstva v deželi
Deželna svetovalca Cocianni (KD) in Cavallo (Proletarska demokracija) sta pred dnevi izdelala zakonski osnutek za ureditev ali bolje rečena za ukinitev ptičarstva v Furlaniji - Julijski krajini. Po mnenju omenjenih svetovalcev je v naši deželi zakonski normativ glede ptičarstva v popolnem nasprotju z mednarodno konvencijo, ki urejuje to problematiko in ki jo je podpisala tudi Italija. Cavallo in Cocianni, ki ju tokrat ne morejo obtoževati nikakršnih mahinacij okrog tega problema, saj pripadata zelo različnim političnim skupinam, predlagata tudi, da bi bilo ptičarstvo dovoljeno le za znanstve-
ne in raziskovalne potrebe in da bi v ta namen deželna uprava dala pobudo za ustanovitev posebnega raziskovalnega centra. Zakonski osnutek, ki bo nedvomno sprožil precej prahu in verjetno tudi polemik v sami deželni skupščini, sta njegova podpisnika predstavila včeraj na posebni tiskovni konferenci. Cocianni in Cavallo sta tudi izrazila upanje, da bodo ta zakonski osnutek podpisali tudi drugi deželni svetovalci.
• Socialistična skupina v deželnem svetu je včeraj izdala tiskovno poročilo, v katerem izraža zadovoljstvo nad imenovanjem poslanca Lo-risa Fortune za ministra za civilno zaščito. Podobno misel je izrazil tudi podpredsednik deželnega Odbora De Carli.
terih političnih strank, si je delegacija SZDL Srbije ogledala tovarno elektronskih naprav IRET v industrijski coni, nato pa se sestala s predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Predsednik Svetina in drugi predstavniki združenja so goste podrobno informirali o delovanju te naše organizacije, o njenih razsežnostih, pobudah in ciljih. Navedli so tudi vrsto predlogov o možnostih konkretnega sodelovanja med srbskim gospodarstvom in slovenskim gospo darstvom v Italiji. Poudarjena je bila pomembnost veznega člena, ki ga lahko opravlja slovensko gospodarstvo s svojim poznavan em razmer v Italiji in Jugoslaviji, dolgoletna izkustva in resnost poslovanja, ki lahko prav v trenutku gospodarske recesije nudijo otipljivo pomoč pri premagovanju gospodarskih težav. Podrobno |e bil tudi a-naliziran problem odprte meje v luči sedanjih restrikcij in o novih oblikah sodelovanja ob njej. Predsednik SZDL Bulatovič in sekretar srbske gospodarske zbornice Miloševič sta poudarila, da je nakazano. konkretno sodelovanje izvedljivo tudi z boljšo medsebojno informiranostjo. Dobri obeti so zlasti v malem gospodarstvu, kjer niso izkoriščene vse možnosti. Razgovore so končali s sklepom,, ,da se. poglobi dosedanje sodelovanje med zbornico Srbije in Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem,
V večernih urah se je delegacija SZDL Srbije na stadionu Prvi maj sestala s predstavniki športnega združenja Bor in s predstavniki Zveze slovenskih športnih združenj v Italiji. O tem poročamo več na športni strani.
Danes se bo delegacija SZDL Srbije mudila v Gorici in v Čedadu kot gost teritorialnih odborov SK GZ za goriško in videmsko pokrajino.
Kakovost openskih glasbenih večerov
Po nadvse uspelem ponedeljko-vev» koncertu beograjskega tria Lorett, ki je navdušil številne ljubitelje solo petja, bomo imeli v soboto, 4. decembra, ob 20.30 v openskem Prosvetnem domu izredno priložnost, da prisluhnimo znanim ljubljanskim umetnikom Tomažu Lorenzu (violina), Jerku Novaku (kitara) in Alešu Kacjanu (flavta).
f Čestitke
Ob visokem jubileju, 60. obletnici skupnega življenja, GIGIJA in CELESTINE s Proseka jima kličejo še na mnoga leta Mario, Vanka, Sadko, Aleksej, Nadja, Christian in Barbara.

HA POVABILO DOMAČEGA MLADINSKEGA KROŽKA
Mladi iz Vrtovina gostje na Proseku in Kontovelu
V soboto bodo sodelovali na miklavze-vanju, v nedelio bodo sodili «Tartadi 82»
Mladinski krožek Prosek - Kon-tovel pripravlja za konec tedna pester kulturno-družabni vikend. V soboto bodo namreč prišli v goste na Prosek in Kontovel predstavniki Osnovne organizacije Zveze socialistične mladine iz Vrtovina pri Ajdovščini, s katerimi so imeli naši mladinci že v preteklosti več plodnih medsebojnih stikov. Tako so se na primer mladi iz Vrtovina pred dvema letoma udeležili poletnega tabora na Proseku, Proseča-ni in Kontovelei pa so tudi že gostovali v Vrtovinu.
Gostje z onstran meje bodo v soboto popoldne popestrili tradicionalno miklavzevšrije.' ki ga za otroke otrdškega vrtca in osnovne šole prirejata domače kulturno društvo in MKPK. Vrtovinčani bodo pozabavali otroke in mamice z lutkovno igrico in recitacijami, večer pa bo namenjen družabnosti za boljše medsebojno spoznavanje med mladimi. Tako miklavževanje kot družabnost bosta v Soščevi hiši na Proseku.
V nedeljo dopoldne si bodo gostje iz Vrtovina ogledali nekatere zanimivosti Krasa in Trsta, popoldne pa bo na sporedu »Tortada*, tradicionalno tekmovanje v pripravljanju tort, ki ga domači Mladinski krožek prireja že četrtič. Tudi letos se bodo tekmovanja udeležile tudi skupine iz drugih vasi, in sicer člani mladinskega odseka kriškega KD Vesna in mladinskega odseka Rdeča zvezda. Organizatorji so letos poskrbeli za res »nepristransko* žirijo, ki bo ocenjevala okusnost, lepoto in količino posameznih tort: na «Tortadi 82» bodo namreč delili pravico gostje iz Vrtovina. Ocenjevanju bo sledilo nagrajevanje najboljših slaščic; zmagovalci bodo preje-
PD Slovenec Boršt - Zabrežec
priredi danes, 2. decembra, ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu
večer diapozitivov Mariom Magajno
o potovanju po Južni Ameriki.
Vabljeni

PRED NEKAJ DNEVI NA TRŽAŠKI POSTAJI
Železniška policija aretirala zvitega in prekaljenega tatu
Pri sebi je imel pištolo, ponarejene potne liste in bankovce ter pisan izbor ukradenih predmetov - Svoje žrtve je najprej uspaval
Ko je 37-letni Egipčan Sajad Mo-uafi na ukaz odprl svoj kovček, se policisti niso mogli načuditi, kaj vsega je v njem skrival. Ustavili so ga na tržaški železniški postaji, ker se jim je zazdel nekoliko sumljiv, niso pa domnevali, da so prijeli v past »klasično in dobro organizirano stanovanjsko in hotelsko miš*, kot so sami nato ocenili Mouafija. Kaj je bilo v kovčku? Seznam je dolg in zanimiv:	pištola nemške znamke
walter kalibra 7,65, dobro ponarejeni štiri potni listi, od katerih sta bila alžirski in tunizijski z Mouafijevo sliko, lisice, nož, 1600 dolarjev (ponarejenih), 200 funtov sterlingov (pravih), 2 fotografska aparata, 2 radijska aparata, veliko zapestnih ur, zlatih verižic, prstanov, vžigalnikov, kasetofon, serija pil za struženje šopi stanovanjskih ključev, itd. Še posebno pozornost pa so policisti posvetili sedmim stekleničkam uspavalnega sredstva «Roipnol», saj še
za uspavanje konja bi jih bilo pre-
V6Č.
Kot je aretirani Egipčan' nato priznal, je bilo uspavalno sredstvo le »poklicno orodje*. Poleg drugih je z njim uspaval v nekem hotelu v Anconi diplomata iz Nigerije, katerega je prijazno povabil na pijačo. Policija je na osnovi njegove prijave ugotovila, da mu je lopov oropal (v tem primeru ne gre namreč za tatvino) potni list, prstana in uro. Med preiskavo bo v prihodnjih dneh prišlo na dan še veliko drugih podrobnosti čeprav si je Egipčan (če je res Egipčan) nabral že toliko obtožb (nedovoljena posest orožja, posest in uvoz nedovoljene vsote valute, oz. posest in prekupčevanje s ponarejenim denarjem, večkratni ropi, ponarejevanje potnih listov, itd.), da se ga bodo tržaški sodniki težko usmilili. Možnosti, da bi ga izključili iz Italije, tudi ni veliko, saj je v Rimu že presedel devet mesecev
zapora zaradi prekupčevanja s heroinom.
Razna obvestila
Sekcija KPI J .Verginella Križ vabi na predkongresno zborovanje na temo «Dokument tržaške federacije KPI o vprašanjih kulture* danes, 2. decembra, ob 20.30 na sedežu v Ljudskem domu.
Kmetijska zadruga v Trstu obvešča pridelovalce oljk, da bo začela zadružna torkla v Boljuncu obratovati 7. decembra 1982. Istočasno vabi na sestanek, ki bo 3. decembra, ob 19. uri v Miljah v kulturnem krožku Mercandel (Alla Tappa).
Sekcija VZPI - ANPI Trebče, Pa-driče in Gropada priredi 4. decembra ob 40. obletnici odhoda večje skupine fantov iz Trebč v partizane tovariško srečanje. Pokrajinski odbor VZPI - ANPI - Trst bo podelil garibaldinske medalje članom.
li v spomin lepe nagrade. Zatem bo na vrsti pokušnja tort v sproščenem pevskem vzdušju.
Zaskrbljujoča vest iz Rima
Ministrstvo za zdravstvo naj bi po še neuradnih vesteh, ki prihajajo iz Rima zavrnil sklep dežele Furlanije - Julijske krajine za načrt organika tržaške Krajevne zdravstvene enote, ki predstavlja izhodišče za odprtje bolnice na Katinftri.' Vest ' ste" je kol strela z jasnega razširila na sinočnji skupščini KZE, lu ostaja še vedno brez trdne večine, brez predsednika in torej brez stvarnih možnosti za u-pravljanje. Odločitev ministrstva za zdravstvo je toliko bolj presenetljiva, ker je minister za zdravstvo Altissimo na zadnjem o-bisku v Trstu zagotovil, da ome njeni načrt bo odobren v čim-kra.jšem času in da glede odprtja bolnice na Katinari v bistvu ni problemov.
MIIIII1IIII
KULTUSHO .
ORusrvo
*.*.	v.'.'.'.-. \v.
TABOfl 0PCtKE
i
M-
Openski glasbeni večeri
V soboto, 4. decembra, ob 20.30
KONCERT
Tomaž Lorenz — violina, Jerko Novak — kitara, Aleš Kacjan — flavta.
Na sporedu: Telemann, Gam-barini, Lipovšek, Štuhec, Paga-nini, Kreutzer.
Vabljeni!
v pristanišče, kjer se je v bližini sedmega pomola nevarno razmajala streha montažnega skladišča.
V pristanišču so ladje podaljšale vezi, pet tovornih ladij, ki so zasidrane na odprtem, pa .je imelo zvezo s kopnim le po radijskih valovih, saj je razburkano morje onemogočilo vožnjo s čolnom.
Na burjo bo imel prav gotovo neprijeten spomin 20-letni uradnik Igor Ceric iz Ul. Piemonte d'Is tria 29, ki se je predsinočnjim z vespo vozil po Ul. dellTstria, ko ga je močan sunek nenadoma zbil na asfalt. Na otološkem oddelku glavne bolnice se bo moral zdraviti 28-30 dni, saj se je v padcu huje ranil po obrazu in si verjetno zlomil nosno kost.
Odbor društvene prodajalne na Opčinah izreka svoji podpredsednici Ivanki Maver - Andolšek globoko sožalje ob izgubi dragega očeta.
Po dolgi in hudi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono
PRIMO CEC0TT0
Pogreb pokojnika bo jutri, 3. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice mimo doma v Šempolaju št. 45b, nato v vaško cerkev, kjer bo verski obred.
Žalostno vest sporočajo: žena Lidija, hčerki Nirvana in Milva, zet Aldo, vnuk Alen in drugo sorodstvo.
šempolaj, Videm, Padova, Buenos Aires, 2. decembra 1982
Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš dragi
ANTON MIROSIC
(ŠKRKOV)
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 2. t.m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazovsko cerkev in nato na domače pokopališče.
ŽALUJOČI SVOJCI
Bazovica, Trst, Lokev, 2. decembra 1982
Žalovanju se pridružujeta družini
ČAČ
GORIŠKI DNEVNIK
Gledališča
ROSSETT:
Danes ob 16. uri in 20.30 gostuje gledališče iz Rima s Testonijevim delom «11 cardinale Lambertini*. V glavni vlogi Enrico Tedeschi. V a-bonmaju odrezek št. 2.
Od torka, 7. t.m., dalje bo gostovalo Stalno gledališče iz Bočna s Shakespearovo dramo «Pene d’a-mor perdute*. V abonmaju odrezek št. 3. Rezervacija pri osrednji blagajni — Pasaža Protti.
AVDITORIJ
Gledališka sezona 1982/83: Novi abonmaji so na razpolago do nedelje, 5. t.m. Popusti za mladino, študente, delavce in upokojence.
Od ponedeljka, G. t.m., dalje gostuje za otroke osnovnih šol in vrtcev Podrekovo lutkovno gledališče z lutkovno predstavo «Ostržek... tako». Rezervacije v nedeljo od 11. do 17. ure na tel. št. 567201/02/03.
CANKARJEV DOM (Ljubljana)
Srednja dvorana
Danes, 2. decembra, ob 18.30: Ivan Cankar - Jakob Ruda, Amatersko gledališče T. Čufar, Jesenice.
. Jutri, 3. 12., ob 19.30: Ivan Cankar - Hiša Marije pomočnice, Narodno pozorišče Beograd.
Okrogla dvorana
Danes, 2. decembra, ob 19.00: Mladi mladim - Koncert.
I. preddverje
Do 5. decembra: Razstava ob festivalu «Revolucija in glasba*. Razstavljajo J. Boljka, F. Mihelič, M. Pregelj, K. Putrih.
Vstopnici so v prodaji pri blagaj ni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu vsak dan. razen nedelje, od 9. do 14. ure in od 1-7, do 19. ure oziroma do začetka predstave, v soboto od 9 do 13. ure.
Kino
K ofju
Vtomce oZmeien
BOUUNEC
Gostovanje dramske skupine «Ruj» iz Sežane s komedijo
ODPRITE VRATA, OSKAR PRIHAJA
v soboto, 4. decembra, ob 20.30 v gledališču France Prešeren v Boljuncu.
Vabljeni
Izleti
5 *■ 4**
Mladinski krožek Prosek - Kontovel priredi 8. 12. 1982 smučarski izlet na Krvavec (Jugoslavija). Vpisovanje in informacije pri Saši Ban - tel. 22-54-24.
Prireditve in sporočila kulturnih društev
r . in organizacij
^SLOVENSKO
jjS&stalno
"GLEDALIŠČE V TRSTU
Platon
SOKRATOV ZAGOVOR
Izvaja JOŽE ZUPAN
V ponedeljek, 6. decembra, ob 11.45 na liceju «F. Prešeren*; ob 20.15 v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3.
V	torek, 7. decembra, ob 11.45 na liceju «F. Prešeren*; ob 20.30 v šoli «1. maj 1945» v Zgoniku.
V	sredo, 8. decembra, ob 17. uri v Slomškovem domu v Bazovici.
V četrtek, 9. decembra, ob 10.40 na učiteljišču «A. M. Slomšek*; ob 20.30 v Domu «Albert Sirk* v Križu.
V petek, 10. decembra, ob 8.45 na Trg. tehn. zavodu «Žiga Zois*; ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah.
NA ZADNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA V SOVODNJAN
Cappella Uttderground 18.00—20.00— 22.00 «Un dolce viaggio*. Domini-que Sanda in Geraldine Chaplin. Režija Michel Deville.
Ariston Dvorana rezervirana. Jutri ob 16.30 «Domani si balla*. Ma-riangela Melato in Maurizio Ni-chetti.
Eden 17.00 «Pink Floyd: The wall». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.30 «La čarne erotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00—22.15 «La ragazza di Trie-ste*. Ornella Muti in Ben Gazza-ra. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Grattacielo 16.00—22.15 «Grease II.»
Penice 16.00 «Blade runner*. Har-rison Ford.
Mignon 16.00 «Pink Floyd: The wall». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Filodrammatieo 15.00 «Triangolo e-rotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «I,’inferno di una don-na». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «De!itto al Central Ho-spital*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Classe 1984». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Moderno 16.00 «Le notti del terro-re». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Radio 15.30—22.00 «Hollywood erotic sketch*. Prepovedan mladini pod 18. letom
Vittorio Veneto 16.30 «I,e facce del-la morte*. Dokumentarni film.
Lmniere 16.30 «Lontano dal Vlet-
Razstave
V	Tržaški kreditni hunki Ul. Filzi 10, razstava devetih slovenskih grafikov: Maraž, Stegovec, Boljka, Makuc, Apollonio, Zelenko. Krži šnik, Loear in šefran.
V	galeriji «Cartesius» je odprta razstava grafik slikarja Lojzeta Spacala. Razstava bo odprta še danes, 2. decembra.
TK Galerija - Ul. sv. Frančiška 20. Klavdij Palčič razstavlja svoje no veiše risbe in grafike.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 2. decembra BLANKA
Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 16.23 — Dolžina dneva 8 57 — Luna vzide ob 17 53 in zatone ob 8.54 Jutri, PETEK, 3. decembra FRANČIŠEK
Vreme včeraj:, naj višja temperatura 10 stopinj, najnižja 8, ob 18 uri 8 stopinj, zračni tlak 1020,5 mb u-staljen, veter 43 km na uro vzhodnik - severovzhodnik s sunki 65 km na uro, vlaga 53 odstotna, nebo po-oblačeno, morje razgibano, tempe ratura morja 13,6 stopinje.
»OJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Fabio Wollrap, Sara Peteani, Carlo Zornada, So-phie Gei, Vittoria Draicchio, Ric-cardo Arcion, Alessia Macor.
UMRLI SO: .18 letni Giovanni Smo-covich, 69-letna Eleonora Del Ross vd. Žerjal, 91-letni Alberto Maver, 74-letni Salvatore Morgera, 56-letni Carlo Vessio, 77-letn' Giuseppe Bul-lo, 64-letni Bruno Andri, 92-letna Clementina Michelaueig, 88 letna Luigia Zetto vd. Mačehi,. 74-letni Celeste Šerpo. 89 letna Valeria Moretti vd. Spazzapan.
Mladinski krožek - Dolina priredi v okviru četrtkovih kulturnih večerov predavanje na temo: «Dolina včeraj in danes*. Barvni diapozitivi Grmek in Magajna, besedilo Grmek, glasba: otroški zbor «Slovenski šopek* in zbor «Jezero Doberdob* Vljudno vabljeni!
KD Primorec - Trebče vabi vaščane na ogled razstave knjig, ki jo priredi društvo v sodelovanju s Tržaško knjigarno. Urnik: jutri, 3. in v soboto, 4. decembra, od 20. do 22. ure in v nedeljo. 5. decembra, od 9. do 13. ure.
SKD Igo Gruden - Nabrežina priredi v nedeljo, 5. decembra, ob 16. urj miklavževanje za otroke. Sodelujeta skavtska skupina iz Nabrežine in otroški pevski zbor Glasbene matice iz Nabrežine. Sv. Miklavž sprejema darove v soboto, od 16. do 18. ure in v nedeljo, od 10. do 12. in od 14. do 15.30.
KD Vesna vabi na gostovanje dramske skupine «Ruj» iz Sežane, ki bo v nedeljo, 5.12. ob 17. uri v domu A. Sirka v Križu uprizorila komedijo «Odprite vrata, Oskar prihaja*.
SKD Tabor Opčine - SILVESTROVANJE 82 v Prosvetnem domu. Rezervacije pri odbornici Luciji Hrovatin, tel. 211-161.
KD Vesna priredi do nedelje, 5.12. tradicionalni Miklavžev knjižni sejem v foyerju doma A. Sirka v Križu. Sejem bo odprt med 16. in 19. uro, v soboto in nedeljo pa tudi med 10. in 12. uro.
Na pobudo SKD Tabor z Opčin bo tudi letos, od danes, 2. decembra, do nedelje, 5. decembra, v openskem Prosvetnem domu tradicionalni Miklavžev knjižni sejem. Odprt bo vsak dan od 16. do 19. ure, v nedeljo tudi od K), do, 12,, ur<V
KD Rovte - Kolonkovcc priredi ob miklavževanju 4., 5., 6. in 7- decembra razstavo knjig, kaset in plošč. Umik od 15. do 19. ure,
KD «Jože Rapotec« - Prebeneg priredi v petek ob 20. uri v društveni dvorani. predvajanje barvnih diapozitivov na temo: Potovanje po Kanadi in Severni Ameriki ob velikih jezerih. Sodelujeta g. Albin Grmek in Mario Magajna. Vljudno vabljeni!
KD Ivan Grbec priredi v soboto, 4. decembra, ob 20. uri v škedenj-ski kinodvorani koncert TPPZ Pin-ko Tomažič.
KD Slovan priredi od danes, 2. decembra do nedelje, 5. decembra, ob popoldanskih urah «KN.JIŽNI SEJEM*, v prostorih Gozdne zadruge na Padričah.
TPPZ Pinko Tomažič obvešča člane ansambla, da bo jut i, 3. decembra, ob 20.30 generalka za koncert. ki bo naslednjega dne. ob 20. uri v kinodvorani v škednju.
KD Primorsko vabi danes, 2. decembra, ob 20. uri v srenjsko hišo v Mačkoljah, kier bo Oskar Kra Ijič prikazal svoje fitmske resn^tvp važnejših dogodkov iz zadnjih let v dolinski ohrini.
KD Kraški dom - Repentabor pri redi v nedeljo, 5. decembra, ob 17. uri v občinski tetovadnici v Rennu koncert Godbenega društva iz Na hrežine nod vodstvom dirigenta Stanka Misleia.
KD Kraški dom - Repentabor pri redi v domu A. Bubniča Miklavžev knjižni sejem. Urnik: jutri, 3. decembra, od 19. do 21. ure. v soboto, 4. decembra, od 17, do 19. ure in v nedeljo, 5. decembra, od 11. do 13. ure.
V bavkovljanskl župnijski dvorani bo miklavževanje v soboto, 4. decembra, s pričetkom ob 15. uri s srečolovom. Nastopajo otroci osnovne šole in vrtca.
KD S. Škamperle in KD Union
priredita v ponedeljek, 6 decembra, v prostorih KD S. Škamperle na stadionu «1. maj* miklavževanje. Vabljeni vsi otroci.
DECIBEL
JKLKA DANIELI - CVELBAR
OPČINE — Narodna ul. 116
UGODEN NAKUP O Plošč
O Posnetih in neposnetih
O Psihadeličnih luči Popusti od 15 do 30% obv. 22. 11. 82
lifflTH"] 'II—
V počastitev spomina pok. Alberta Maverja darujeta namesto cvetja na grob Anda in Stanko Andolšek 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojen-
Mali oglasi
Predstavitev okvirnega načrta obrtniške cone v Rubijah
Celotno območje obsega nekaj nad pet hektarjev, koristna površina pa okrog 3 hektarje ■ Petnajst zazidalnih enot
Sovodenjska občinska uprava se te dni ukvarja s pripravo dokončnega (izvršilnega) načrta obrtniške cone v Rubijah. O načrtu je tekla beseda na zadnji seji občinskega sveta, kjer je podžupan in odbornik za javna dela obrazložil okvirni načrt ureditve zazidalnih površin na nekaj nad pet hektarjev obsegajočem področju pri Rubijah. Načrt, oziroma osnutek, ki bo služil kot osnova za izvršilni načrt, sta pripravila arhitekta Codellijeva in Cej, po smernicah odbora.
Osnovno izhodišče, ki smo ga skušali kar se da upoštevati, je intenzivna izraba razpoložljivih površin, je pojasnil podžupan. Seveda tudi ob upoštevanju potreb, manjših o-brtniških podjetij ter izkušenj, ki jih s tega področja imata načrtovalca.
Celotno področje je bilo tako razdeljeno na štiri dele, kar naj bi v mnogočem olajšalo postopno izvajanje urbanizacijskih in drugih posegov, v skladu s finančnimi možnostmi ter potrebami po zazidatoih površinah. Najprej naj bi pozidali
območje bliže Rubijam, kot zadnje pa območje na drugi strani, pod kakih deset metrov visokim bregom.
Ob upoštevanju varovalnih pasov, površin namenjenih izgradnji krožne dvosmerne ceste, ki bo skozi področje speljana v obliki črke U in drugih po urbanističnih predpisih predvidenih posegih (parkirišče, morebitni gostinski lokal, kiosk itd), ostaja za izgradnjo proizvodnih objektov okrog 30 tisoč kvadratnih metrov. Ta površina bo razdeljena na 1 različno velikih zazidalnih enot. Površina s'ednjih se suče okrog 1500 do 2500 kvadratnih metrov, vendar je tudi nekaj večjih, okrog "3 tisoč kvadratnih metrov obsegajočih zazidalnih enot. Večjih površin obrtniška dejavnost po dosedanjih izkušnjah ne potrebuje.
Načrtovalca bosta v prihodnjih mesecih izdelala celokupno dokumentacijo z dokončnim (izvršilnim) načrtom. Izvršilna faza naj bi se pričela predvidoma spomladi, seveda postopoma, v skladu z razpoložljivostjo finančnih sredstev. Ob tem naj navedemo, da ima občina
že zagotovljenih 200 milijonov lir iz goriškega sklada, kar pa po vsej verjetnosti ne bo zadostovalo za prvi poseg.
JUTRI, 3. DECEMBRA
Upokojenci z Goriškega na nteddeželni manifestaciji v Padovi
Tudi upokojenci z Goriške bodo sodelovali na jutrišnji meddeželni manifestaciji v Padovi, ki jo prireja sindikat upokojencev CGIL - CISL - UIL. Za prevoz udeležencev bodo na razpolago avtobusi. Iz Gorice bo avtobus odpeljal ob 7.15, s Senenega trga (Piazza Julia), iz Gradišča pa ob 7.30 s Trga Unita.
Upokojenci zahtevajo reformo pokojnin in socialnega skrbstva, odpravo razlik med pokojninami državnih uslužbencev in zasebnih podjetij ter postopno odpravo samoprispevka za zdravila in zdravstvene usluge.
RAZSTA VA PENEČIH VIN V ENOTEKI V GRADIŠČU
V deželni enoteki La Serenissima I 19. uri, bo .javna razprava o pene-
v Gradišču ob Soči bodo v soboto. 4. decembra, odprla prvo deželno razstavo penečih vin. Pobudo za to je dal upravni odbor tamkajšnje letoviščarske ustanove in deželne enoteke, potem ko že skoro dve desetletji uspeva razstava vin iz vse dežele Gran premio Noč. Pisali smo že, da se je na to prvo deželno razstavo prijavilo nekaj desetin vinogradnikov, ki izdelujejo peneča vina. Nekateri imajo s tem opravka že dolgo let, drugi pa so se tega lotili šele pred kratkim. Strokovnjaki pravijo, da imajo vina naše dežele vse možnosti, da lahko uspešno konkurirajo drugim penečim italijanskim vinom in tudi marsikateremu francoskemu šampanjcu.
Odprtje razstave z nagraditvijo pridelovalcev najboljših penečih vin bo v soboto, 4. decembra, ob 17. uri. V ponedeljek, 6. decembra, ob
Goriška občina ima namen zaposliti, v pričakovanju natečaja, 5 delavcev.
Prošnje na navadnem papirju, z vso potrebno dokumentacijo o izobrazbi in zaposlitvi in predvsem dokazi o kvalifikaciji zidarja, mizarja, mehanika, kovača, itd., morajo prispeti na Protokolni urad do 12. ure dne 10. decembra 1982.
Občina bo izvedla selekcijo na osnovi praktičnega izpita.

SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Odstranitev zemeljskega usada na pokrajinski testi v Dolenje
VIŠJA CENA VELJA OD 9. OKTOBRA
Stroške naj plača kmetijsko posestvo Livon, ki je krivo za nezgodo
telefon (040). 794672
-v ;
PRODAM vinograd 4500 kv.m. Giuseppe Canciani Dolina 104.
PRODAMO tipično kraško hišo. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/751684.
PRODAM nove ortopedske hlače št. 100 — široke 88 90 cm. Telefon 040/53441.
OSM1CO je odprl Lupine v Pra protu. Toči belo in črno vino.
PRODAM par smučarskih čevljev št. 44 znamke san giorgio in št. 38,5 znamke caber. Tel. 040/567939.
PRODAM zložljivo omaro (osem kosov) za dnevno sobo iz mahagonijevega lesa dolgo 3.10 m. široko 45 cm in visoko 2 m. Telefon 040/911119.
Pclliccoria
CERVO
priporočena trgovina
za vaše nakupe
KRZNA, JOPE elegantni modeli
najboljše kakovosti NAŠITKI "seh vrst
Bogata izbira
Najnižje cene v naši deželi
TRST Vlale XX settembre 16 Tel. 796-301
PRODAM avto fiat 1500 Uerlina. Za podrobnejša pojasnila telefonirati med delovnim časom na št. (0481) 84 295.
PRODAM smučarske čevlje nordika št. 43/44 enkrat rabljene. Telefon 049/422128.
PRODAM fiat 750 cena 120.000 lir. Telefon 040/212359.
ZADRUŽNA Kraška mlekarna zaposli pomočnika/co sirarja. Prednost imajo člani zadruge. Informacije v uradih Kmečke zveze. Ul. Cicerone 8/b od 8. do 17. uro, tel. 040/62754.
CVETLIČARKO z večletno prakso i-sferno. Telefon 040/62200 ali 630481.
PRODAM kole za trte in drva (aka ci.ia) — Izidor Sirk, Podgora tel. 0481/391338.
STILNO pohištvo (800) prodam po ugodni ceni. Telefon 040/54390.
PRODAM smučarske hlače gigi riz-zi št. 50 malo rabljene. Telefon 040/200617.
PRODAM CAMPER fiat 238/E s pridvižno streho, opremljen za zimsko kampiranje. Vozilo registrirano tudi za prevoz oseb in tovora. Telefonirati ob urah kosila ali večerje na št. 040/213-651.
Na seji pokrajinskega sveta v Gorici, ki je bila v torek zvečer, je predsednik Silvio Cumpeta uvodoma poročal o poteku razprave na seji deželnega sveta (kateri ic osebno prisostvoval), posvečeni iskanju izhoda iz krize v katero je zabredlo goriško gospodarstvo. V razpravi o predsednikovih spore čilih je svetovalec Poletto opozoril na razpravo, ki .jo jo :mel Gona no na zasedanju organizacije UPI (Združenje italijanskih pokrajin). Gonano je namreč govoril o pooblastilih, ki naj jih podelijo pokrajinskim upravam, da bi usoe šno opravljale svojo vlogo. Svetovalec Bressan je v svoji interpe laciji informiral pokrajino o poplavljanju podvoza na cesti Gra dišče - Moraro. Podvoz je snelian pod avtocestnirrr1 odcepom, in ker ima slabe urejene odtočne kanale, se ob vsakem nalivu zbere v n.iern toliko vode, da .je promet otežko čen ali pa celo prekinjen. Gre za vprašanie, ki se pogosto pojavlja pri podvozih in ki ga bo tudi v tem primeru potrebna rešiti.
V nadaljevanju šele so se lotih raznrave točk na dnevnem redu. Najprej so preložili razpravo o razpisu natečajev in podelitvi pokra jinskih prispevkov za gledališke dejavnost, potem pa so imenovan štiri predstavnike pokrajinske u prave v posebno podjetje za pristanišče v Tržiču. Zastopstvo sestav l.iajo Bruno Longo, Romano Franco, Eligio Barbo in Romano Alberti.
Na tajni seji se ooširno raznrav ljali o zemeljskem usadu na pokrajinski cesti v Dolenje. Usad le zakrivilo kmečko posestvo Livon ki je ob cesti uničilo večji gozd in tam medilo vinograd Narava se je maščevala za grob poseg. Prišlo .je do zemeljskega usada, ki je oviral promet na te i cesti, ki nelie k mejnemu prehodu in v druge kraje v zapadnih Brdih. Po krajinska uprava je cesto popra-vda. sedaj pa hoče, da ji podietje T.ivon povrne stroške, ki znašalo 250 milijonov lir. Delo je bilo nam reč opravljeno letošnjo pomlad.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30)
Ul. Giulia 1, Ul. sv. Justa 1. Ul Felluga 46, U. Mascagni 2, Sesljan
Bazovica, Zavije.	____
(od 8.30 do 13.00 - od 16.00 do 20.00) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Sesljan, Bazovica, Zavije.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel' 228 124; Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225 141; Božje polje. Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina tel 200 121; Sesljan: tel. 209-197;
DRUŠTVA IN TRGOVSKA PODJETJA
Želite voščiti ob novem letu vsem svojim članom in poslovnim partnerjem na video - teleksu v oddaji «ODPRTA MEJA* na TV KOPER?
Kontaktirajte Oglasni oddelek Založništva tržaškega tiska — Ul. Montecchi 6 — TRST — tel. 79 46 72 - int. 57/58.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8, ure tel. 732-627 predpraznična od M do 21. ure in praznična od 8. do 20 ure, tel. 68 441.
H
BOŽIČNA
IN NOVOLETNA VOŠČILA
Dolgovi so, plačnik pa je izginil
Nekdanji predsednik tržiškega nogometnega kluba Luigi Arigliano, je izginil neznano kam. Zadeva ne
bi bila omembe vredna, če ne bi možakar pustil za sabo za okrog 90 milijonov neplačanih menic in čekov, pri tržiških bankah. Del neplačanih obvez, naj bi bila nekakšna osebna posojila, nekaj denarja pa naj bi prejel še v svo;slvu predsednika tržiškega nogometnega kluba. Kako se bo zadeva razpletla zaenkrat ni mogoče napovedati. Menda je prišlo pred kratkim do ostroga spora med klubrm in občinsko upravo glede uporabe nogometnega igrišča in to menda zaradi tega ker klub že dolgo ni plačal najemnine.
Nerodnost je v tem, da je Arigliano, ki je po pokhcu zdravnik, uslužbenec KGZ, izginil.
Pridržana prognoza za 6-letnega dečka
Hude telesne poškodbe je v prometni nesreči zadobil 6-letni Stefa no Moratto iz Tržiča. V torek popoldne ga je z avtom povozila 52-letna Maria'osa Trevisan, ki je menda v poskusu, da bi se izognila trčenju z motornim kolesom, izgubila nadzorstvo nad vozilom. Malega Stefana so v bolnišnici sprejeli s pridržano prognozo. Njegovo zdravstveno stanje se včeraj ni bistveno izboljšalo.
Podražitev zemeljskega plina tudi na območju konzorcija CAFO
Namesto dosedanjih 297 lir bodo uporabniki na območju štirih občin plačevali 322, oziroma 323 lir - Za nove priključke na vodovodno omrežje bo treba odslej plačati 500 tisoč lir
Poročali smo že o podražitvi plina v Gorici in Tržiču ter v nekaterih drugih krajih, kot posledica sklepa medministrskega odbora za cene, ki je odobril višjo ceno tega energetskega vira družbi SNA M ter istočasno povišal maržo ki jo prejemajo podjetja, ki skrbijo za razdeljevanje. Plin bodo odslej plačevali dražje tudi na območju štirih občin na Goriškem, kjer za razdeljevanje skrbi konzorcij CAFO. Na skupščini te ustanove, v torek zvečer, so namreč ratificirali sklep upravnega odbora o povišku tarife za dobavo zemelj skega plina. Namesto dosedanjih 297 lir za kubični meter plina, bodo uporabniki plačevali 323. oziroma 322 lir. Zadnjo Desedo pri vsej stvari ima namreč pokrajinski odbor za cene. ki pa bi moral v bistvu potrditi sklep upravnega odbora, sprejet v smislu določil medministrskega odbora za cene.
Tako kakor povsod drugod. ie višja tarifa v veljavi že od 9. oktobra letos in bodo torej uporabniki plačali več že s prihodnjim računom.
Na skupščini konzorcija so nadalje odobrili spremembo dveh členov pravilnika o dobavi gode ter določili višino stroška, ki ga mo rajo plačati uporabniki v občinah.

Protest teritorialnega odbora SKGZ
V zvezi z novim kršenjem pravice uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih, izraža teritorialni odbor SKGZ za Goriško odločen protest. Nezaslišano je, da novi občin ski tajnik doberdobske občine zah teva, da «morajo na seji občinski svetovalci govoriti v dveh jezikih, oziroma svoje posege v slovenščini sami prevajati v italijanščino*.
Teritorialni odbor SKGZ za Goriško ugotavlja novo kršenje in ome-;evanie pravic rabe slovenskega jezika tudi v izvoženih organih popolnoma slovenskih občin, kjer je večletna praksa (v tem primeru od same ustanovitve doberdobske občine do danes) dokazala možnost vsakodnevnega uresničevanja načela praktične enakopravnosti italijanskega in slovenskega jezika.
Ugotavlja nadalje, da se na Go-
riškem nadaljuje z omejevanjem In zanikanjem že doseženih in doslej neosporavanih pravic, tako da se vnaprej omejujejo upravičene zahteve slovenske narodnostne skupnosti, ki bodo morale dobiti ponovno ve Ijavo v globalnem zaščitnem za konu.
Zato zahteva, da goriška prefektura namesti v slovenskih in narodnostno mešanih občinah tajnike s poznavanjem slovenskega jezika.
Ob ponovnem primeru zanikanja doseženih pravic poziva teritorialni odbor SKGZ za Goriško vse slovenske izvoljene predstavnike v raznih javnih organih, da se na vseh ravneh odločno zavzemajo za uve ljavPanje enakopravnosti slovenske ga jezika ter za dosledno spoštova nje njegove uporabe.
članicah konzorcija, ob novem pri ključku na vodovodno omrežje. Kvota znaša 500 tisoč lir, vendar se občutno poveča, če je dolžina novega priključka preko 10 me trcv, oziroma če je treba opraviti izkop v ilovnatem ali kamnitem te renu.
Seveda imajo uporabniki ob tem tudi možnost, da za zemeljska dela poskrbijo na lastno pest in osebje konzorcija poskrbi za name stitev cevi, števca in priključitev na omrežje.
Delegacija SZDl Srbije danes na Goriškem
Delegacija republiške konference Socialistične zveze Srbije, ki se kot gost Slovenske kulturno gospodarske zveze mudi v naši deželi, bo danes prišla na Goriško in v Beneško Slovenijo. Delegacija, ki jo vodi pred sednik Vukoje Bulatovič, bo ob 10.30 cbiskšla župana Scarana, le ta pa io bo odpeljal na mednarodni mej ni prehod Štandrež in ji razkazal ta sodobni objekt. Ob 12. uri se bo v Kulturnem domu sestala s teritorialnim odborom SKGZ za Goriško. Popoldne pa si bo, na poti v Beneško Slovenijo, kjer se bo se stala s TO SKGZ za videmsko po krajino in s predstavniki furlanskega političnega in gospodarskega sveta, ob 16. uri v Krminu ogledala tovarno elektronskih naprav MI POT.
čih vinih, ki jo bo vodil Marcello Pillon, član akademije vina. V torek. 7. decembra, ob 18.30, bodo predstavili enciklopedijo vina, ki jo je izdala založba Domus, sestavil pa časnikar Zefliro Bocci. V petek, 10. decembra, bodo imeli koncert, ob koncu razstave, v soboto in nedeljo, pa bedo na vrsti pokušnje penečih vin in gubanice Nadiških dolin.
Težave v podjetju «Manifattura goriziana»
Medtem ko naj bi v prihodnjem tednu dokončno rešili krizo v podgorski tekstilni tovarni, napovedujejo težave v drugem podjetju iste stroke na Goriškem. V tovarni «Ma-ndfattura goriziana* nameravajo v kratkem, menda že z novim letom, predčasno upokojiti okrog 40 delavcev in delavk, za približno enako število zaposlenih pa nameravajo zaprositi dopolnilno blagajno.
O ukrepih bodo predvidoma razpravljali na sestanku sredi mesec* decembra. Menda je v lastništvu podjetja v zadnjem času prišlo do precejšnje zamenjave in je ukrep prav v zvezi z vsoto novih podjetnikov. Slišati pa je tudi glasove, da naj bi bil to poskus pritiska na deželo. da bi tudi za «Manifatturo geriziano* prispevala nekaj sredstev, ob poplavi milijard, ki naj bi jih namenili za sanacijo tovarne v Podgori.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, danes ob 10. uri, D. Rupel:	Pošljite za naslovnikom.
Predstava za srednjo družboslovno ekonomsko šolo v gledališki dvorani v Solkanu. Ob 20. uri ponovitev predstave za abonma red S četrtek A in izven.
Razna obvestila
KD Jezero vabi v nedeljo, 5. decembra, ob 18. uri na miklavževanje v društvenih prostorih. Na sporedu bo igrica Gobica Pikica in nastop otroškega pevskega zbora. Darila sprejemajo na sedežu društva v petek od 18. do 20. ure ter v soboto od 15. do 18. ure.
KD Naš prapor vabi na miklavževanje. ki bo v soboto, 4. t.m., ob 16. uri v prosvetni dvorani v Pev-mi. V soboto bo Miklavž obiskal o-troke, v ponedeljek ob 20.30 pa bo podobna družabnost za «odrasle» o-troke.
Sovodenjska posojilnica vabi jutri ob 20.30 na drugo predavanje iz ciklusa o vinogradništvu in kletarstvu. Dr. C. fabbro bo govoril o zorenju vina, o tehniki kletarstva s posebnim ozirom na letošnjo trgatev. Predavanje bo v Kulturnem domu v Sovodnjah.
Razstave
V Galeriji Rika Debenjaka v Kanalu je odprta razstava akvarelov, ki jih je izdelal likovni umetnik Veljko Toman. Ogledati si jo je mogoče ob vsakem času čez dan, razstava pa bo odprta do 20. decembra.
V prostorih trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois v Gorici, se bo danes pričel tečaj strojepisja, ki ga, prvič v Gorici, in v slovenščini, prireja Deželni zavod za poklicno izobraževanje. Prijavilo se je trinajst slušateljev, v glavnem absolventov višjih srednjih šol.
Ob tem velja vsekakor zabeležiti tudi vest, da je omenjeni zavod prav pred kratkim prejel soglasje tudi za organizacijo strokovnega tečaja za vodenje maniših trgovinskih in obrtniških pod>etij. če bo dovolj prijav bodo s tečajem, ki obsega 40 lekcij, pričeli že v januarju.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute. Ul. C. Cosulich, tele fon 72-480.
Kino
(m or ir u
VERDI 18.00-22.00 «11 signore del-la morte*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 «Tenebre».
VITTORIA 17.30-22 00 «Orgia di a-dolescenti*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Lo Stal-lone erotico*.
PRINCIPF 17.30-22.00 «11 terrort in citta*.
Mora (Utrim in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Veliki rizik*. A-meriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Flash Gor-don*. Ameriški film.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti. Travnik 34. tel. 84-972.

Smrtna nesreča v Tržiču Z avtom povozil pešca
V prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj, okrog 7. ure je izgubil življenje 39-letni Francesco Mula, doma iz Portogruara v beneški pokrajini, zaposlen na gradbišču
MENJALNICA
tel. 0481/83909
TEČAJI BANKOVCEV 1. 12. 1982
ORGANIZACIJ, TRGOVIN IN PODJETIJ ZA OBJAVO V PRIMORSKEM DNEVNIKU
sprejemamo
na oglasnem »ddelku. Ulica Montecchi 6 — tel. 794-672 int. 57
do 6. decembra 1982
Za naročila po tem datumu ne moremo jamčiti objave
Ameriški dolar Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Nemška marka Avstrijski šiling Švedska krona Debeli dinar Drobni dinar
1.400— 1.100— 665.— 158.— 195— 515— 200— 25— 2.270— 572— 80— 185— 20,20 19,50
"Vb Banca Agrtcola Gorlzia 3 Kmečka banka Gorica
nove termocentrale v Tržiču. Nesreča se je zgodila na križišču ulic Boito in Valentinis. v neposredni bližini bencinske črpalke.
Mula je z avtom povozil 36-letni Fiorello Donda iz Tržiča, Ul. Monti 63. Točen potek nesreče še ni v celoti raziskan. Izgleda pa, da je Mula z desne strani, Donda je namreč vozil v smeri proti Benetkam, nenadoma stopil na cestišče. V nesreči je Mula zadobil hude poškodbe predvsem na glavi in je bil na mestu mrtev.
DREVI V DOBERDOBU
Pokrajinski aktiv slovenskih komunistov
V prostorih kulturnega društva Jezero v Doberdobu bo drevi ob 20. uri pokrajinski aktiv slovenskih komunistov. Razpravljali bodo o globalni zaščiti za slovensko narod nostno skupnost v luči najnovejših političnih dogodkov.
Sodelovali bodo deželni svetovalci Nereo Battello, Ivan Bratina in Bo ris Iskra ter član deželnega tajni štva KPI Miloš Budin. Predsedoval bo dr. Mario Lavrenčič.
Hilli
Informacije SIP uporabnikom
ZAMENJAVA TELEFONSKIH ŠTEVILK
Družba SIP opozarja zainteresirane telefonske naročnike, da s 1. decembrom t.l. menja telefonsko številko približno 100 naročnikov v občini Gorica.
Za te naročnike, ki so vključeni z dvojnimi številkami v telefonskem imeniku 1982-83, bo odslej veljala številka v oklepaju, ne pa več dosedanja mastno tiskana.
Podrobnejše podatke lahko vsakdo dobi po telefonu na štev. 12 — informacijska služba o seznamu naročnikov. Služba je brezplačna.
Societa Itaiiana per lEsercizioTelefonico
Seznam staršev in dijakov, ki so bili izvoljeni na volitvah na nižjih in višjih srednjih šolah
Patronat KZ - INAC svetuje
Pozor! INPS povišal prostovoljne prispevke s 1. julijem 1982. leta
Objavljamo seznam izvoljenih *'aršev in dijakov na nedeljskih in ponedeljkovih šolskih volitvah na nižjih iri višjih srednjih šolah.
Izvoljeni
predstavniki staršev v razredne svete nižjih srednjih šol
NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. JAKOB
1. A razred:	Livjo Valenčič,
Helena Hace. Miloš Pahor. Marija Počkaj: 1. B r.: Pavel Zobec, Savino Pisani, Gianna Birsa. Silvana Sehiulaz; 2. A r.: Glavko Turk, Tatjana Neubauer, Olga Pavletič, Livjo Corva; 2. B r.: Matjaž Hme ljak. Savino Pisani. Niko Samsa, Miranda Coradetti; 3. A r.: Albert Štrajn, Deana Žetko, Marta Bevk. Livjo Valenčič; 3. B r.: Majda Beorchia, Livja Centazzo, Marija Albi. Gianna Birsa.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. IVAN
1. r.: Miranda Bajc, Mariano Bajc, Ksenja Bandelj, Klavdij Palčič; 2. r.: Adrijan Rustja. Irma Pemarcich, Eda Carli. Lueiano Pernarcich; 3. Ar.: Maja Kokoro vec, Giovanni Lippolis, Marija Uršič, Nives Lippolis: 3. B r.: Da nilo Sedmak, Danilo Sik, Elda Carli. Eda Čok.
Oddeljeni razredi na Katinari
1. r.: Marija Rojc, Giuseppe Roje. Elviro Savi. Frida Kralj; 2. r.: Edoardo Bembardt, Dorotea Lorenzi, Luciana Del Piero. Marjanca Švara: 3. r.; Dario Gregori. Giovanni Ciak. Riccardo Lorenzi, Mario Lorenzi.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA ROJAN
1. r.: Maksimiljana Vessel Ren-zi. Aleksandra Piščanc Pertot, Igor Lasič. Magdalena Ažman Selj: 2. r.: Sonja Pan jek Castellani, Klavdija Birsa Metlica, Aurora Kom pare Suban, Svetka Kozman Ze-rial; 3. A r.: Valerija Rudolf Mi-kulus. Gracjela Civardi Guštin, Kornelja Harej Tisal. Sonja Pa-njek Castellani; 3. B r.: Laura Lokar Coassini, Barbara Gregori Carli. Aldo Žezlina, Mario Gregori.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA DOLINA
1. A r.: Tatjana Komar Turco, Giorgio Vodopivec. Stanislava Giorgi Bandi. Sonja Bandi Zufar: 1. B r.; Stevo Kosmač. Nerina Švab Drassieh, Silvij Starec. Ni-vea Tul Cecchi: 2. A r.: Alma Canciani Kraljič, Zoran Taueeri, Anita Pertot Žagar, Angela Mauri Giacomini; 2. B r.: Corrado Švab. Aldo Zobec, Štefan ja Sancin Lukančič, Marija Zahar Pozru; 3. fVm:> Alma Ota Mauri. •Liljana Bandi Peric, Claudia Bandi Lepo re, Marija Kermec Strain; 3. B r.: Silvester Koren. Klara Silili Petaros. Danica Tul Filipčič, Sonja Caišer Pelicon.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA OPČINE
1. A r.: Sava Grgič. Vittorio Froglia, Andreina Grgič, Zlatka Lokatos: 1. B r.: Marija Škerk, Andreina Čeme, Magda Tavčar, Dragica Stopar; 1. C r.: Marij Maver, Rozeta Ozbič. Saška Ko smina, Magda Kalc; 2. A r.; Laura Kalc. Silvo Ozbič, Vera Cosina, Boža Ota; 2. B r.: Florindo Carli, Katerina Sosič. Bogdan Ciuk, Marija Škabar; 2. C r.: Karla Cer-go). Marija Tulliach. Ana Caizi, Sonja Renčelj: 2. Č r.: Olga Lupine, Edi Prelec, Adrijana Ben-,i čina, Eleonora Škerlavaj: 3. Ar.:
I Lidja Kralj. Romana Škerk, Lina 'i Ker pan, Sonja Baldissin; 3. B r.: ;J Elma Bizjak. Marčelo Kralj, Diana Spacal; 3. C r.: Boža Križman,
I Karla Kavalič, Sergij Pahor, Ma rinka Martelanc.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA PROSEK
1. A r.: Felice Širca. Adriana | Janežič Vecchiet, Laura Rupelli |' Trobec, Giovanna Slegelj Soave;
| 1. B r.: Marina Prašelj Trobec, j Edoardo Bogateč, Igor Bogateč,
1 Dario Starc: 2. A r.; Bruno Rupel,
I Magda Cingerla Švab. Giuseppe ! Gruden, Dario Rupel; 2. B r.: |' Elvira Garbini Luksa, Vojko Siri moneta. Giuseppina Konjedic, Sta nislao Milič; 3. A r.: Silvestre i1 Umek. Bruno Emili. Albino Sta-' rec, Boris Milič; 3. B r.: Stani-‘ slao Budin. Sonja Budin Pahor, Katerina Ban Raubar. Stanislao i : Gruden.
Oddeljeni razredi v Križu
1. r.: Marija Sedmak Mahnič, Stojan Sossi, Annamaria Sossi Sedmak. Nadja Sulli Laharnar; 2. r.: Vojka Prašelj Sterni, Clau-dio Sterni, Marko Ukmar, Ervino Sterni; 3. r.: Lueiano Sedmak, Angela Košuta Sedmak, Daniele Gustinčič, Bruno Bogateč.
NIŽJA SREDNJA ŠOLA NABREŽINA
1. A r.: Miranda Lesizza, Sergij Paulina. Marija Šušteršič, Ana Leghissa; 1. B r.: Sonja Pahor, Miranda Masten. Dorina Šuligoj, Germano Pieri; 2. A r.: Majda Skerk. Marija Cante, Ivanka Gruden, Bogomira Pernarcich; 2. B r.: Silvana lori, Luciana Gabrovec, Danilo Pahor, Suzana Antonie; 3. Ar.: Nadja Antonič, Tatjana Legiša, Bruna Gabrovec, Silvana Zidarich; 3. B r.: Marija Peric, Tatjana Terčon. Magdalena Svetlich, Lorenza Abram
izvoljeni
predstavniki staršev v razredne svete višjih srednjih šol
UČITELJIŠČE A. M. SLOMŠEK 1. r.:Adrijan Rustja in Tatjana Godina: 2. A r.: Livio Negiia in Nad'a Birsa: 2. B r.: Viktor Sosič in Edvina Sancin: 3. r.: Savina Verginella in Karlo Legiša: 4. r.: Evgen Dobrila in Natalia Coretti.
Vzgojiteljska šo'a
1. r.: Fulvio Favaretto in Re nato Cosutta: 2. r.: Mario Gombač in Neva Lavrenčič; 3. r.: nihče.
POKLICNI ZAVOD J. STEFAN Oddelek monterjev RTV: 1. A r.: Darina Godini in Renata Carli; 1. B r.: Giovanni Auber in Silvana Rusconi; 2. r.: Aleksij Civardi in Sonja Pahor: 3. r.: Edoardo Germani in Matija Hmeljak: 4. r.: Božidar Filipovič Grčič in Remigio Tuli; 5. r.: Celestina Bagatelj Turk.
Oddelek kemijskih operaterjev:
1. r.: Oskar Čok in Sonja Cossutta Verginella: 2. r.: Marija Goiza Čorbatto in Giuseppe Antonič: 3. r.: Marija Ratoša Prašel in Lida Bernetti Kralj; 4. r.: Emil Sed-mach in Karla Mala'an Smotlak;
5. r.: Silvana Mlach Zocchi in Vojka Pertot.
Oddelek orodnih mehanikov: l.
r.: Egbne Pischianz in Marija Bizjak Černuta: 2. r.: Milan Strain in Giovanni Ušaj: 3. r.: Giovanni Manfreda in Alojz Debeliš; 5. r.: Francesco Janežič.
ZNANSTVENI LICEJ F. PREŠEREN
1. A r.: Jožef Gerdol in He’ena * Race Rožanc; I. B r.: Karlo ška bar in Karlo Sancin: 2. A r.: Glavko Turk in Marija Volk Bia-sina: 2, B r.: Samo Pahor in Marija Adrijana Grgič Pahor; 3. A r.: Vera Sardoč Betocchi in Vita Cossutta Iagodie; 3. B r.: Emil Smotlak in Lav Bitežnik: 4. A r.: Klavdij Palcich in Neva Sancin Pahor; 4. B r.; Germano Švara in Onorina Prašelj Jerič; 5. Ar.: Judita Močnik Perko in Marta Kopun Cossutta; 5 B r.: Marko Kravos in Karlo Gori.
KLASIČNI LICEJ F. PREŠEREN
4. v.g.: Darij Zuppin in Daša TrvnmR i Svedna: 5. v g.: Ivan Busechjan in Elvira Caizi Feri;
1.	k.L: Jurij Slama in Emili ta Štubelj Milli; 2. k.L: Franc M1 ;ač in Ludvik Starz: 3. k.L: Ines Ten-ce Kostnapfel in Jurij Slokar.
TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD Ž. ZOIS
1. A r.: Adrijan Bandi in Marija Kobal Sosič; 1 B r.: Vojka Tram pus in Egon Blazina; 1. C r.: Jordan Bacchi tn "Miroslav Škabar;
2.	A r.: Alojz Križmančič in Egi-dij Martelanc; 2. B r.: Dunja Pangerc in Sonja Lokar: 3. Ar.: Vojko Pertot to Rafael Stocca:
3.	B r.: Adrijan Semen to Katerina Ban; 4. A r.: Aldo Stefani in Alojz Križmančič; 4. B r.; Miranda Zettin in Emii Čok; 5. A r.: Marij Maver in \Valter De VVal-derstein; 5. B r.: Irma Petaros in Marija Luisa Živec.
Oddelek za geometre 1. r.: Nivea Unissi Stella in Bruno Cassutta; 2. r.: Sergij Fer-luga in Miranda Čok Zettin; 3. r.: Nadja Malalan Sossi to Oskar Čok.
Izvoljeni
predstavniki dijakov v razredne svete višjih srednjih šol
UČITELJIŠČE A. M. SLOMŠEK
1. r.: Adrijana Pertot in Peter Rustja; 2. A r.: Adele Vodopivec in David Pupulto; 2. B r.: Dunja Sosič in Manuela Grdina: 3. r.: Vilma Purič in Martina Malalan;
4.	r.: Mara Bertocchi in Giorgiaa Pisani.
Vzgojiteljska šola
I.	r.: Klara Cosina in Nevenka Racman; 2. r.: Dorjana Jurinčič in Sandra Stopper: 3. r.: Sara Burolo in Rosana Raubar.
POKLICNI ZAVOD
J.	STEFAN
Oddelek monterjev RTV: l. A
r.: Diego Collerig in Marko Coco ravez; 1. B r.: Robiš Žužek in Ivo Grilanc; 2. r.: Andrej Budin in Marko Umari; 3. r.; Karim Germani in Dimitrij Hmeljak: 4. r.: Nikola Filipovič Grčič in Ivo Tuli; 5. r.: Marko Turk in Ales-sandro Dovgan.
Oddelek kemijskih operaterjev:
1.	r.: Ivana Verginella in Renato Antler; 2. r.: Anna Corbatto in Aleksander Zobec; 3. r.: Nataša Prašelj in Luciana Zobin: 4. r.: Vesna Smotlak in Luciana Matiti;
5.	r.: Vera Gulič to Monika Sossi.
Oddelek orodnih mehanikov: 1.
r.: Danje) Cej in Andrej Pischianz;
2.	r.: Moreno Vertovec; 3. r.: Ivan Leghissa in Roberto Perse-gatti; 5. r.; David Zahar in Ebo Scarpa.
ZNANSTVENI LICEJ F. PREŠEREN
1. A r.: Korado Rojac in Bar bara Čok; 1. B r.: Matej Caharija in Gabrijel Raseni; 2. A r.: Katja Turk in Andrej Cunja; 2. B r.: Živa Pahor in Dcvan Cesar; 3. A r.: Elizabeta Fischer in Aijo;a Gašperlin; 3. B r.: Tomaž Peta-
V	soboto, 27. novembra, je KD Ivan Grbec v Skednju priredilo večer filmov z Aljošo Žerjalom. Društvena dvorana je bila nabito polna, saj so njegovi filmi in on sam škedenjcem zelo priljubljeni.
Aljoša Žerjal je svojim sovaščanom pripovedoval o začetkih svojega ustvarjalnega dela. o delu samem pa so dovolj zgovorno spregovorili njegovi filmi, ki so navdušili mlajše in starejše. Na sporedu so bili dokumentarni film o Moskvi in dva filma z naslovom «01impiada 80». s katerima je umetniško ustvaril sliko moskovskega življenja v času olimpijskih iger.
V	prvem filmu o olimpiadi nam je prikazal svečano otvoritev. Z vstopnico nas je popeljal v edinstveni svet zastav vsega sveta, v svet ljudi vsega sveta to si jih radovedno ogledoval. Njegov pogled se je ustavil na sprevodu ljudi v grških oblačilih in podoživljal čas prvih olimpijskih iger. Nato je spremlja] sprevod športnikov vseh držav prisostvujočih na olimpiadi.
Kar naenkrat se njegova rada vednost zapodi za baklonoscem, ki nosi olimpijski ogenj. Aljoša mu sledi do velikanske bakle, ki na posled zagori. Pogled mu zdaj poleti v nebo h golobom, ki so jih spustili v višave.
Telovadci v pisanih trenirkah nastopajo v igri balonov in zastav; folklorne skupine se jim pridružujejo. Olimpiada oživi, a kar naenkrat se noč spusti in stopnišča so prazna. Aljoša občuduje mogočni sij žarometov in sveti ogenj, ki se Uho vzpenja v noč.
ros in Rosana Abrami; 4. A r.: Edvard Starc - Albi to Darja Betocchi; 4; B r.: Alenka Jerič in Massimo Vecchiet; 5. A r.: Martina Kafol in Neva Obersnel; 5. B r.; Nasta Gori in Kajetan Kravos.
KLASIČNI LICEJ
F. PREŠEREN
4. v.g.: Lara Jogan in Vesna Zuppin; 5. v.g.: Ana Zupaneich in Marko Leghissa: 1. k.l.: Luisa Antoni in Maja Ucmar; 2. k.l.: Fabio Malalan in Pavla Starz; 3. k.l.: Katerina Modic in Gabrijela Bezin.
TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD
Ž. ZOIS
1. A r.: Denis Salvi to Jordan Družina; 1. B r.: Dario Blažina in Ingrid Gulič: 1. C r.: Walter Slanissa in David Fabi; 2. A r.: Elena Bizjak in Demetrij Žagar; 2. B r.l Barbara Lokar in Malino Marsich; 3. A r.: Dimitrij Žbogar m Sonja Bezin: 3. B r.: Alenka Starc in Dario Bradassi; 4. A r.: David Peric in Nadja Pertot: 4. B r.: Sergij Zettin in Sonja Rupelli; 5. A r.: Nadja Puzzer in Donatella Crizma; 5. B r.: Danjel Bembi in David Poljšak.
Oddelek za geometre
1. r.: Alfred Oberdan in Andrej Cossutta: 2. r.: David Bandi in Marko Bandelli; 3. r.: Gabrijela Prodan to Aleš Čok.
Izvoljeni
predstavniki dijakov
v zavodske svete
V zavodski svet učiteljišča Slomšek sta bili izvoljeni Vilma Purič in Tatjana Legiša; v zavodski svet poklicnega zavoda J. Stelan Niko la Filipovič Grčič, Marko Civardi in Ivo Tuli; v zavodski svet liceja Prešeren Kajetan Kravos, Fabio Malalan to Martina Kafol; v za vodski svet trgovskega tehničnega zavoda Zois pa Danjel Bembi. Na dja Pertot in David Peric.
V dokumentarnem filmu o Mo skvi smo se z Aljošo sprehodili , po mestu. Najprej nam je nizka zal mogočne stavbe, nato se je približal ljudem. Radovedno jih opazuje. Nič ne ubeži njegovemu včasih nagajivemu pogledu, ki razkriva delčke vsakdanje resničnosti in jih ločuje od celote, tako da samostojno stopajo pred naše oči v novi vlogi glavnega igralca.
Aljoša skrbno izbira svoje objekte in še posebno zasleduje nasprotja v vsem lepem in zanimivem, v prijetnem oziroma zabavnem. in tudi v prekrasnem. Zato sc njegov pogled začaran obrača na zlate <?čebule» kremeljskih cerkva, ki so zrasle na polju sivib oblakov. Nato ga privabijo k sebi očarljive barve Sv. Bazilija, a njegova radovednost se jim na posled izvije in poleti k Bolšoj teatru. Ustavi se pod kremeljskim obzidjem, pred dolgo vrsto ljudi, ki želijo v Leninov mavzo lej. In spet ga privabijo k sebi pozlačene kupole. Le te se zdaj ogledujejo v prozornih površinah sodobnosti — stari svet se vedno zrcali v novem.
S pravljično močjo ga spet privijejo k sebi barvite dekoracije Sv. Bazilija in nenavadno velik zvon in top. Peljemo se po širokih moskovskih cestah. Postojimo ob kipu Majakovskega, glasnika revolucije, to ob Puškinovem kipu, ki je vedno s svežim cvetjem okrašen.
Aljošev pogled zdaj pluje po rečni poti. ogleduje si promet na njej in bregove, nato stopi spet na trdna tla in gre z ljudmi med
V pr.: «že nekaj let si plačujem prostovoljne prispevke INPS, da bi dobila starostno pokojnino. Pravzaprav sem že prekoračila 60. leto, vendar sem bila premalo časa vpisana kot trgovka in nato nisem takoj začela plačevati prostovoljnih prispevkov. Manjka mi poldrugo leto: je možno, da bi poravnala prispevke za nazaj in tako dobila takoj pokojnino?»
M. F.
Zakonodaja žal ne predvideva možnosti, da bi lahko zavarovanec retroaktivno poravnal prostovoljne prispevke. Vsakdo namreč lahko sam dopolnjuje svojo [Kikojninsko dobo od naslednje sobote. ko vloži zadevno prošnjo na INPS. Kdor pa že ma avto rizacijo, lahko poravna prosto voljne prispevke za preteklo trimesečje. Do konca tega ieta bo torej možno plačati prispevke za tret.je trimesečje 1982 (julij september). če samoplačnik ne spoštuje teh rokov, mu prispevke razveljavijo in vrnejo vplačane zneske.
Kot ste lahko že razumeli, bo ste morali čakati še poldrugo leto, da pridobite pravico do starostne pokojnine. Pri tem na morate biti zelo pozorni, da ne zamudite rokov in da plačate točne zneske. Prav v teh dueli je INPS objavil nove zneske prostovolinto prispevkov, ki so stopili v veljavo s l. julijem 1982. V bistvu gre za nepredviden povišek, sa.i je bilo prvotno rečeno, da bodo prejšnji zneski veljali za celo leto 1982. Pa poglejmo nekaj pri merov:
1.	Za odvisne delavce je naj nižji znesek (10. razred) sedaj 10.324 lir na teden (prej 10.198 lir), se pravi 126 lir poviška. Sorazmerno so se povišali tudi vsi ostaLi razredi do 47. plačilnega razreda;
2.	Obrtniki in trgovci morajo plačati 74.920 lir na mesec, se
zelene trave in med cvetje. Že spet smo na ladji, spuščamo se v njeno notranjost, umaknemo se veseli družbi in stopimo na krov. Aljoša se zagleda v rečno površino in nasmehne se malim sivim racam.
Po kratkem ogledu starega mesta se zdaj potepamo po Razstavišču astronavtike; njegov pogled poišče drobno krilato bitje, ki je pomotoma pristalo na vesoljski jekleni ptici.
In vsi skupaj odletimo na folklorno prireditev. Aljoša se spusti v ples s člani sovjetske folklorne skupine. Zagleda se v vrtinec pisanih kri), ki se dvigujejo, v napetost stotih nog, ki se v kombinacijah korakov in poskokov pode po odru, v rožnata lica, v ljubko držo rok in glav. Aljoša-koreograf se nam prikloni in že hiti neznano kam.
Dohitimo ga, ko se mu pogled ustavi pri novoporočenemu paru. Nato se drugemu paru približa in že zasleduje tretjega. Kam gremo? Neveste imajo rože v rokah; po lov'jo jih na grob neznanega junaka. Tudi te rože so dei moskovske vsakdanjosti. Kar smo videli, vse se ponavlja v nedogled. In to misel izraža tudi zadnji Aljošev pogled na ognjeni plamen, ki razsvetljuje noč časov.
V drugem filmu o olimpiadi nas je popeljal na zaključno slovesnost. Tudi tokrat smo le z vstopnico smeli z njim. Pogled se mu je takoj ustavil na zastavah. Pritegnile so ga, ko so se ogledovale v mokrih površinah ob vodometu. Nato so ga'privabili k sebi ljudje vsega sveta — ljudje z zastavami.
pravi 920 lir več kot prej-
3. Kmetje morajo plačati 10.324 lir, torej 126 lir na teden več kot v prvem šestmesečju.
Marsikdo je verjetno že plača) prispevke za drugo trimesečje po stari tarifi. Tem samoplačni kom INre dopušča, da dc konca decembra plačajo s poštno po ložnico še razliko, v nasprotnem primeru jim bo INPS akreditiral en teden manj (12 tednov namesto 13).
Vsem tistim, ki plačujejo pro stovoljne prispevke svetujemo, da točno preverijo višino plačanih zneskov, da se ne bi nekega dne znašli pred neprijetnimi presenečenji. Nove tarife lahko dobimo na zavarovalnem zavodu mPS ali pa pri Patronatu Kmečke zveze INAC, kjer bodo izpolnili položnice in izračunali nove zneske.
DO 10. DECEMBRA PLAČATI DODATNE KMEČKE PRISPEVKE
10. decembra zapade rok za plačilo dodatnili kmečkih prispevkov za zdravstveno oskrbo in za pokojninski sklad. Zainteresirani se lahko zglasijo v uradih Patronata INAC. kjer bodo izračunali odgovarjajoči znesek s seboj pa naj prinesejo katastrske liste ali pa kopijo davčne pr.jave za le to 1981.
MADRID — Na avtonomnem vseučilišču v Madridu so pred včerajšnjim odprli veliko razstavo jugoslovanske knjige. Gre za razstavo kakih tisoč knjig oziroma tekstov, Ici jih je Jugoslavija poklonila španski univerzi z namenom. da bi španski ljudje bolje spoznali Jugoslavijo in njeno literaturo ali celo založniško dejavnost. Na rxtprtju razstave sta spregovorila ambasador SFRJ v Madridu Berisiav Badurina in srbski književnik Ivan Lalič.
Njegov pogled se zdaj dviguje k Leninu, nato objame sprt zastave in nas popelje k deklelbin v kratkih svetlo zelenih oblekah in z belim obročem v rokah. Na stadionu vse valovi in plapola. Na stotine ljudi z raznobarvnimi zastavami ustvarja žive figure in olimpijske simbole. Aljoša se približa zastavam na tem velikem cživem ekranu*, in te vzvalovijo v plapolajočo zastavo s petimi keogi na belem polju.
Dvignemo oči na velikansko bak'o, kjer pod žalostnim pogledom «starih Grkov* olimpijski ogenj ugaša. Že nosijo zastavo olimpiade. ki so jo medtem spustili in sneli z draga Medved Miša se zato na «živem ekranu* joka to mi z njim. a nas v hipu razveselijo fantje in dekleta, ki nastopajo v očarljivih koreografijah sovjetskih mojstrov.
Aljrša se zagleda v velikanskega Mišo. ki ga je mladina pravkar privedla na stadion in ga predala pisanim balončkom, ki ga dvigujejo v nebo.
Plesi se nadaljujejo, a mi uživamo ob igri luči in barv rožnatih ognjemetov. Uživamo ob bleščeči svetlobi žarometov in ob valovanju barv na «živem ekranu*. Le ta se zdaj poslavlja od Miše. od gledalcev, in kliče Aljoši: «še velikokrat na svidenje!*
Me. V.
DIJAŠKI) HAIKU
PRVI VEČER FILMOV V PRENOVLJENI DVORANI KD I. GRBEC V SKEDNJU
v
Z Aljošo Žerjalom po moskovskih ulicah ter na olimpiadi od začetka vse do konca
Vse staro v glavnem mestu SZ zaživi v novem - Defile zastav in ljudi, ali bolje obrazov Aljt^Sd‘ sledi atletom, pa tudi folkloristom - Ustavi se pred spomeniki, pred grobl6Wi junaka
i » *" VHEMEi
ANICA S0SIČEVA V IZGNANSTVU IN MED SLAVONSKIMI PARTIZANI
Ih
Ob pogledu na dolgo kolono do zob oboroženih nemil ških vojakov je dejal neki zanesenjaški kulturbundovec:
' »Glejte, kaj vsega imajo Nemci! Oni so zmagovalci v tej i tvojni in nepremagljivi!«
K mariborskemu protestantskemu duhovniku pastorju •Baronu so že leto prej hodili kulturbundovci na pogovore lin predavanja, organizirana za prevzem oblasti. V tistih i: ^žalostnih dneh je opravil do kraja svojo izdajalsko po-tčetje. Z vsemi častmi je sprejel predstavnike nemške vojske in predstavnike policijske in civilne oblasti. Tedaj in I -pozneje je postal pobudnik in zanesljiv sodelavec za teliij.;meljito ponemčenje Štajerske, kakor tudi za izvedbo okupatorjevih ukrepov proti njemu nenaklonjenemu ljudstvu. SKv nacističnih načrtih je bila ta deželica gotovo pomembna, če je sodil sam Hitler za potrebno, da jo osebno obi-Iflšče. prišel je v spremstvu visokih strankinih funkcionar-!jev vojaških in policijskih poveljnikov. Bilo je prve dni Sji nemške okupacije — 16. aprila — še vse v znamenju «zma-l.goslavja«. Geslo dneva so postale njegove besede: »Napredite mi to deželo spet nemško!.. Tedaj je zapisalo okupatorjevo glasilo Marburger Zeitung zajedljivo grožnjo,
ki jo je spregovoril neki nacistični veljak na proslavi, ko so štajersko uradno priključili k tretjemu rajhu: «V svoje kožuhe ne bomo vzeli uši!». S temi besedami so bili mišljeni primorski emigranti, domači rodoljubi, slovenski duhovniki in sploh izobraženci, ki so ostali zvesti svojemu narodu v najtežjih dneh.
Okupatorske oblasti so razobesile po mestu in okolici proglase v nemščini in slovenščini, v katerih je pisalo, da bodo s smrtjo kaznovani vsi tisti, ki bodo kakor koli pomagali njihovim sovražnikom. V stanovanja so začeli vdirati posebni policijski oddelki, ki so razpolagali z vnaprej pripravljenimi seznami. Lovili so zlasti primorske emigrante in druge ljudi, za katere so jim petokolonaši priskrbeli podatke. Izropali so vsako stvar, količkaj vredno.
V mariborskem hotelu Orel so se zbrali na posvet najvišji predstavniki okupatorske in kvizlinške oblasti. Iz Srbije so prišli nedičevci, za nastalo Nezavisno državo Hrvatsko pa Paveliče vi ustaši. Dogovorili so se o delitvi plena: razkosali so okupirano ozemlje in določili vojaške, policijske in civilne pristojnosti. Seveda so se še posebej dogovorili, koga bodo vse aretirali, izgnali in strpali v posebna taborišča, zlasti v Srbiji ali pa na ozemlju NDH.
Kolikšen obseg in odkrite genocidne cilje so nameravali uresničiti nacisti na okupiranem ozemlju, spoznani® iz zapisa (dr. Tone Ferenc, Črni avti vozijo v nočeh, Delo, 6. junija 1981), ki med drugim ugotavlja: «Po smernicah državnega vodje SS in šefa nemške policije Hein-richa Himmlerja, ki je sredi aprila 1941 obiskal Koroško in nato slovensko Štajersko (za Spodnjo Štajersko jih je
podpisal 18. aprila v Mariboru, za Gorenjsko in Mežiško dolino pa verjetno šele 3. maja 1941, vendar jih še nismo našli), so nacisti predvidevali, da bodo iz zasedenih slovenskih pokrajin izgnali od 220.000 do 260.000 ljudi. Številke same ne povedo toliko kot dejstvo, da so nameravali izgnati vsakega tretjega človeka na nemškem okupacijskem območju. Temeljni namen tega je bil, da ne bi politično in rasno neustrezni ljudje ostali doma in da ne rasno dobro ocenjenih ljudi izgnali v tujino. Od narodnosti, politične in rasne ocene je bila torej odvisna usoda posameznikov in družin. Naj še dodam, da so za večino za izgon predvidenih Slovencev nameravali izgnati zato, da bi dobili imetje za nemško kolonizacijo. Ta je bila torej tudi zelo pomemben ukrep v nacističnem raznarodovanju Slovencev..
Takega načrta pa niso uspeli uresničiti. Preprečila ga je oborožena vstaja slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov pod vodstvom KPJ. Vendar iz Štajerske so gotovo izgnali nad 50.000 ljudi. Pod udarom za izgon so bili zaznamovani izobraženci, primorski emigranti, slovenski in narodno zavedni duhovniki, kakor tudi domači rodoljubi. Mrzlično so zlasti iskali komuniste. Ti pa so v glavnem odšli v ilegalo organizirat oboroženo vstajo proti okupatorju in njegovim pomagačem.
Slovenski duhovnik Munda v Kamnici je nagovoril vernike pri maši: «Dragi 'vaščani, dobili smo nove gospodarje. Zavedati pa se moramo dejstva, da mi smo na svoji zemlji, to je na svoji slovenski zemlji,. Ob devetih so ga že odpeljali gestapovci.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Italijanska kronika
13.25	Vremenske razmere
13.30	TV dnevnik ,
14.00	« Puccini*. 4. epizoda
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Prisma, varietejski program
1:5.00 šola in vzgoja
15.30	Trgovec sužnjev, TV film iz serije «Daniel Boone*
16.15 Risanka
16.25	Cirkusi sveta
17.00	TV dnevnik - Flash
17.03 Neposredno iz studia
17.10 Risanka
17.30	Deset slik. ena zgodba
18.00	Cigani. TV film
iz serije «Dick Turpin*
18.20	Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
18.50	«Happv magic*. TV film iz serije «Fonzie»
!9ri5 Almanah. Vreme
20.C0 TV dnevnik
20.30	«Mednarodna spletka*
'TV film
22.40	TV dnevnik
22.50	Dossier o filmu «Mednarod na spletka*
«Film dossier* je zanimiva rubrika. Nocoj bo še bolj zanimiva, kajti obravnavala bo zelo znani film «Medna-rodna spletka*, ki ga je režiral sloviti Hitchcock, glavno vlogo v njem pa igra prav tako zelo znan filmski mojster Grant. Gre ža reklamnega agenta, ki ga proti njegovi volji, pravzaprav ne da bi sam vedel, speljejo v neko vohunsko zadevo. Samo ob sebi se razume, da v tem primeru padajo glave. ranjenih je veliko, srečujemo se z nasiljem povsod. Iz filma moremo sklepati, da je to vsakdanja tragika. ki lahko zajame vsakogar...
23.55 TV dnevnik. Danes v parla mentu, Vremenske razmere
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program
13.00	Dnevnik ob 13. uri
13.30	«Tandem», • neposredno iz studia
14.05 Videogames, 1. del
14.20	Risanka
14.30	Videogames, 2. dei
14.40	«Srečanje». TV film serije «Vivendo il passato-
15.40	Risanka
16.00	šola in vzgoja
16.30	«Garaža». TV film
iz serije Čarovnik Merlin
17.30	Dnevnik Flash
17.35 Iz parlamenta
17.40	Tretja stran
18.40	TV dnevnik - Šport
18.50	-»Starec*. 'TV iilm iz serije J Leo sirad&3li 8a»Wr«fteisčt>
19.45 TV dnevnik
20.30	Dnevnik - Tedenski dogodki
21.20	Srečanje s kinematografijo - zadnje novosti
21.25	Toto, film
Danes pride na spored že osmo nadaljevanje zelo ob sežne nanizanke o znanem italijanskem filmskem umetniku Totoju. Nadaljevanka vsebuje posamezne dele ali slike iz Totojevih filmov, ki jili je bilo vsega skupaj sko raj sto. hkrati pa govorijo o njfm tudi njegovi znanci in sodelavci, seveda v glavnem filmski ali odrski umet-
niki. V tej oddaji ali bolje nadaljevanki se vrtijo tudi posamezni deli filmov, ki so jih kinematografi že zdavnaj poslali v stare šaro in ki jUi italijanska publika sploh ni dodobra spoznala. Zaradi tega je oddaja tudi zanimiva...
22.15	'TV dnevnik
22.25	Športne vesti
Boks: Stecca - Merluzzo za ital. naslov v peresni kate goriji
23.35 TV dnevnik
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.35 - 10.35 TV v soli
17.00	Poročila
17.05	Mladi virtuozi: Rog
17.25	Zapisi za mlade:
Janez Kuhar
17.55 Mozaik kratkega filma:
Orientacijski tek. švedski športni film
Orientacijski tek je bil prikazan na minulem festivalu športnega in turističnega filma v Kranju. Prikazuje dovolj novo in posebej na Švedskem čedalje bolj pri ljubljeno športno panogo «tek čez drn in strn*. Po sebna vrednost tega filma je v tem, ker spoznamo, da se s tem načinom teka lahko ukvarjajo ljudje različnih starosti, saj sam tek ne zahteva prevelikih fizičnih sposobnosti. V celoti je to družinski šport, kajti na priložnostnih tekmovanjih, kjer veliko vlogo odigra poznavanje narave, lahko- sodelujejo vsi družinski člani — vsak seveda na sebi primerni tekmovalni progi.
18.25	Celjski obzornik
18.40 Mladi za mlade: Prijatelja
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19 26 Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	Studio 2
21.10	Odsevi vzhajajočega sonca: Podedovana prihodnost, do kumentarna oddaja
21.50 Poročila
Koper
13.30	- 16.30 Odprta meja
Danes bodo v okviru Odprte meje med drugimi še naslednje vesti;
TRST - Obisk srbske delegacije
TRŽIČ - PSI in slovenska manjšina
TRST - Grška pravoslavna skupnost
TRST - Zakon proti lovu na ptiec
TRST - Aretacija turških trgovcev
17.00	TVD novice
17.10	TV šola
18)100' Nesrečniki, 6. del TV nad
19.00	Obzorja
19.30	TVD stičišče
20.15	M'adi "policaji, serij, film
21.15	TVD danes
21.30	Kdo pozna umetnost — TVD danes ZagreD
17.30	Videostrani
17.45	Za nami, dečki
18.25	Kronika občine Split
18.45	Humor Vojvodine
19 30 TV dnevnik
20.00	Odsevi, politični pregled
21.05	«Nasmehnite se, prosim* kviz
21.50 TV dnevnik
TRST A
7.00,	8.00. 10.00 13 00, 14 00 in
19.00	Poročila: 7.20 Dooro jutro po naše: 8.10 Almanah: Siovenci v Združenih državah Amerike in njihova dejavnost med prvo svetovno vojno: 8.45 Glasbena matineja: 10.10 S koncertnega to o|ter nega repertoarja; 11.30 Poldnev-niški razgledi: Beležka; 12.00 Na goriškem valu; 12.40 Zborovsko srečanje v Fiumicellu 31. januarja lani: zbor «C. A. Seghizzi* iz Gorice; 13.20 Glasba po željah:
14.10	Roman v nadalj.: «Spopnd s pomladjo*. 4. del. 14.30 Otroški kotiček. «To je pa laž!*:
15.00	Beseda ni konj; 16 00 Almanah: Dodaj življenje letom, ne samo leta življenju!; 16.35 in strumentalni solisti: 17.01» Kraika poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Komorni orkester Radiotelevizije Ljubljana; 18.00 Četrtkova srečanja; i8.20 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
6.00,	6.30. 7.15, 13.00, 14.00 Po ročila: iO.OO Primorski dnevnik;
6.00	Glasba za dobro jutro: 6.45 Cestne razmere; 7.00 Nasvet Radia Koper; 7.05 Filmski spored: 7.25 Dnevni radijski in Tv' spored; 7.28 Zaključek: 7.30 Val 202
13.00	Glasbena zavesa; 13.15 Pojdimo v kino; 13.30 Zanimivosti: 13.45 Nasvet Radia Koper: 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje; 14.30 Mladi izvajalci, 15 00 Dogodki ta odmevi: 15.30 Glasba po željali; 16.15 Aktualna tema; 16.30 Objave in glasba: 16.40 Da nes z nami...: 16.55 Zaključek s pregledom novic.
KOPER
lltaliianskl program)
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30
12.30,	13.30. 14.30. 15.30, 16.3o'
17.30,	18.30 Dnevnik; 6.00 9.30 Jutranja oddaja; 6.50 Kake var čevati; 8.33 Pesem tedna; 8.45 Program v narečju; 9.00 Orkester •sCasadei*; 9.15 Radijska nadalje vanka; 10.00 Glasbeni program;
10.10	Zmaj, otroška oddaja; 10,32 Dobrodošli v Jugoslavijo, dobrodošli na lov: 10.35 Glasbeni kotiček; 10.40 Mozaik: 11.00 Kirn:
11.32	Pesem tedna: 11.35 Glasba:
12.00	Na prvi strani. 12.06 Glas ba po željali; 13.33 Lovske infor macije; 14.33 Glasbenogovomi program: 15.00 Zmaj. ponovitev:
15.32	Kako varčevati: 15 35 Crash;
16.00	Knjižna oddaja. 16.10 Glas-
ba: 16.45 Dalmacija in njene pes mi: 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Prosti čas; 18.10 Country mušic-18.45 Zaključek programov.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00,	12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranji program: 6.46 Danes v parlamentu: 6.58 Zeleni val. 8.36 Glasbena oddaja; 10.03 Radio • in jaz, 1 del: 11.00 Prosti koti ček: 11.10 Glasba in teksti; 113'' Radijska nadaljevanka: 12.03 Ul Asiago Tenda; 12.58 Zeleni val-
13.25	Radijska priredba; 13.35
Master:	14 28 Marcondirordiron-
della: 15.03 Znanstvena oddaja:
16.00	II paginone; 17.30 Master under 18: 18 05 Festival iz Salz. burga 1982: 18.38 Lahka glasba; 19.30 Jazz glasba; 20.00 Glasba Nina Rote; 20.25 Radijska oddaja. ki jo vodita Loretta Goggi in Oreste Lionello; 21.52 Objektiv Evropa; 22.22 Autoradio; 22.27 Misli King-Konga: 22.50 Danes v: parlamentu: 22 58 Zeleni val: 23.10 Telefonski pogovor, neposredno' iz studia; 23.28 Zaključek programov.
LJUBLJANA
5.30, 6.00, 6.30. 7.00. 8.00. 9.00.
10.00,	11.00. 12.00,	14 00, 19.00,
21.00,	22.00, 23.00. 24.00 Poročila; 6.10 in 6.45 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija: 6.50 Dobro .jutro, otroci: 7.25 iz naših sporedov: 7.30 Z radiom na poti;
8.05	Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije. 12.30 Kmetijski nasveti: 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13. ure; 13 20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Mehurčki; 14.20 Koncert za mla de: 14.40 Jezikovni pogovori: 15.00 Dogodki in odmevi: 15 50 Radio danes, radio jutri; 16.00 Vrtiljak’;
17.00	Studio ob 17. uri: 18.00 Z ansamblom Mihe Dovžana, kvartetom Zvonček in solisti; 18.15 Lokalne radijske postaje; 18.35 Beethoven: Sedem bagatel op. 33;
19.25	Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci: 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča: 20.00 Četrtkov večer do mačih; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije: 22.15 Informativna oddaja: 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Plesna glasba: 23 05 Lirični utrinki; 23.10 Mozaik lahke glasbe; 0.05 Nočni program.
KOŠARKA
SINOČI V PRVENSTVU A l LIGE
VISOKA ZMAGA TRŽAŠKE PETERKE
Doma je premagala moštvo Peronija iz Livorna * Goričani izgubili v Benetkah - Poraz vodilne Baneorome - Scavolini zopet uspešen
S sinočnjim, 15. kolom, se je končal prvi del v A-l in A-2 italijanski košarkarski ligi.
Medtem ko je tokrat tržaški Bic zanesljivo doma odpravil moštvo Peronija, pa je goriški San Benedetto izgubil v Benetkah.
V derbiju kola je v Turinu domači Berloni premagal vodilno Ban-coromo, Skansijev Scavolini pa je potrdil, da je v odlični formi in zanesljivo odpravil še moštvo Honkyja. Billy pa je doma tesno premagal Sinudyne.
Bic — Peroni 95:73 (41:31)
BIC: Robinson 16 (2:3), Zarotti, Valenti 8, Tonut 16, Floridan, Har-per 15 (3:5), Čuk, Agostinis, Fab-bricatare 13 (1:1), Bertolotti 27 (5:6).
PERONI: Giusti, Mašini, Lazzari 2, Mori, Paleari, Fantozzi 8 (2:2). Jeelani 48 (8:10). Giroldi 10, Fantom, Restani 5 (1:3).
SODNIKA: Maurizzi in Pigozzi iz Bologne.
Po letošnjem najboljšem domačem nastopu je tržaški Bic nepričakovano visoko premagal ekipo Peroni iz Livorna. Tržačani so si zraa-
A-1 liga
IZIDI 15. KOLA
Billy - Sinudyne Scavolini - Honky Berloni - Bancoroma Binova - Ford Cagiva - Lcbole Latte Sole - Cidneo Carrera - San Benedetto Bic - Peroni
69:67
95:82
73:65
63:67
85:84
82:76
76:73
95:73
LESTVICA
Bancoroma Rim 24; Scavolini Pe-saro, Billy Milan in Berloni Turin 22; Ford Cantu 20; Sinudyne Bologna, Cidneo Brescia in Cagiva Va-rese 18; Bic Trst 14; Honky Fa-briano in Peroni Livorno 12; San Benedetto Gorica, Carrera Benetke in Latte Sole Bologna 10; Lebole Mestre 8; Binova Rieti 0.
PRIHODNJE KOLO (5. 12.)
Cagiva - Ford; Lebole - Bitly; Cidneo - Scavolini; Bic - Berloni (v soboto, 4. 12.); Sinudyne - San Benedetto: Bancoroma - Binova; Peroni - Latte Sole; Honky - Carrera.
go nedvomno zaslužili, saj je tokrat odlično zaigrala vsa ekipa in z Kestečo igro navdušila svojo publiko. Pri nasorotnikih pa je vse breme nosil edino izvrstni Jeelani, ki je z 48 točkami dosegel tudi letošnji nov rekord A-l lige, ki je doslej pripadal Kičanoviču s 43 točkami.
O poteku tekme same ni veliko povedati: Peronijlu je uspelo le enkrat izenačiti (pri stanju 21:21), drugače pa smo bili priča samogovoru Tržačanov. Ti so imeli res visoke odstotke pri metih na koš (približno 70 odstotkov) in so na sploh v napadu igrali zelo dobro. Treba pa je poudariti, da je obramba bila nekoliko popustljiva. Med posamezniki gre omeniti Bertolotti'a. ki ie zadel enajst košev iz dvanajstih poizkusov. (Marko)
novim Američanom Douglasom, ki pa v tej prvi tekma ni povsem zadovoljil.
PRVENSTVO A 2 LIGE
Tanjcvicev Indesit uspešen v Vidmu
Končal se je tudi prvi del v prvenstvu A-2 lige. Sav iz Bologne je tokrat izgubil v Livornu, vseeno pa je ohranil prvo mesto na lestvici.
Tanjevičev Indesit pa je sinoči poskrbel še za eno prijetno presenečenje, saj je v Vidmu premagal domače moštvo.
IZIDI 15. KOLA Bartolini - Selečo Sacramora - Benetton Rapident - Sav Sapori - Eagle AP Udinese - Indesit Italcable - Farrow's Coverjeans - Mangiabevi 83:87 Cantine - Brillante	84:78
LESTVICA
Sav Bergamo 24; Selečo Neapelj 22; Bartolini Brindisi 20; Brillante Forli, Eagle Vigevano, Indesit Ca-serta, Rapident Livorno in Cantine Riunite Reggio Emilia 18; AP Udinese Videm in Sapori Siena 16; Sacramora Rimini 12; Benetton Tre-viso, Italcable Perugia in Mangiabevi Ferrara 10; Coverjeans Rose-to 6: Farrow’s Firence 4
110:97
79:77
84:81
84:82
90:98
83:76
Borg (šve.) 6:3, 2:6, 6:4; Gomez (Ekv.) - Higueras (Šp.) 6:3, 5:7, 6:3.
Claudlo Panatta presenetil
BRUSELJ — Claudio Panatta je v prvem kolu mednarodnega teni škega turnirja v Anversi nepričakovano premagal .Američana Elliot ta Teltscherja v dveh setih z izidom 7:5, 6:3, Na istem turnirju pa je Corrado Barazzutti zgubil proti Belgijcu B. Boileauju s 4:6, 6:3, 6:4.
BOKS
Še ta mesec VVeaver - Dokes
LAS VEGAS — Svetovni prvak v težki kategoriji (verzija WBA) Mike Weaver se bo 10. t.m., pomeril rojakom Michaelom Dokesom.
Srečanje bo v «Caesars Palaceu* m bo vel.jalo za svetovni naslov.
'Dosedanji rezultati naših mladinskih nogomelnih moštev, razen redkih izjem, žal niso poplačali vsega vloženega truda. Tako je tudi s trebenskih Primorcem, ki nastopa med najmiajšimi in katerega vidimo med
srečanjem z Opicino
ODBOJKA
/. MOŠKA DIVIZIJA
Drevi prvi nastop
Našega prapora
Drevi bo šesterka z vznožja Brd Naš prapor pričela svoje prvo u radno odbojkarsko prvenstvo 1. moške divizije (A skupina).
Krstni nastop bo opravila proti šesterki ARCI Pieris, ki sodi med solidne ekipe prvenstva, saj je v kraju, iz katerega prihaja odbojka dokaj razvita.
V dosedanjih nastopih, v okviru raznih turnir.jev in prijateljskih te kem, se .je šesterka Našega prapora (Pevma, Oslavje in Štma ver) dobro izkazala in zato lahko predvidevamo, da se bo tudi v prvenstvu zadovoljivo odrezala. Varovanci trenerja Dušana Bense se dobro zavedajo, da so prvenstveni nastopi zahtevni ter naporni m zato bo možno vse ovire premosti ti le s požrtvovalnostjo in vztrajnostjo.
Tekma Naš' prapor - Arci bo dre vi v telovadnici Kulturnega doma

NOGOMET
PRIPRAVE ZA TEKMO Z ROMUNIJO
«Azzurri» v težavah zaradi dežja
Zvezni trener Bearzot: «Paziti bo treba predvsem na Baiacija»
TENIS
V srečanju Evropa - ZDA
Stara edina v vodstvu
ŽENEVA — Po drugem delu teniškega srečanja med Evropo in ZDA, je Stara celina še vedno v vodstvu. Prvo točko, o čemer smo že poročali, ji je priboril Španec Higueras, ki je premagal Američana Van Pattenai Ostali izidi: Wilan-der (Šve.) - Gomez (Ekv.) 6:7, 6:3, 6:2; Mayer (ZDA) - Lendl (ČSSR) 2:6, 6:0, 8:6; McEnroe (ZDA) -
FIRENCE — Enzu Bearzotu in njegovim varovancem, ki se pripravljajo za sobotno kvalifikacijsko srečanje za EP proti Romuniji, je včeraj «zagcdel» dež.
«Azzurri» bi morali namreč včeraj igrati prijateljsko srečanje proti neki domači amaterski enajsterici, toda Bearzot ni hotel tvegati «zdravja» svojih varovancev in tako tekme niso odigrali.
Namesto tega srečanja pa sta se med seboj spoprijeli dve postavi reprezentantov.
Bearzot je glede sobotne tekme dejal časnikarjem, da se dokaj boji, če bi bilo v soboto igrišče v Firencah razmočeno. Njegovo moštvo namreč ne more predvajati najboljše igre na težkih terenih.
O Romuniji pa je dejal, da gre jemati tega nasprotnika zelo resno in bo potrebno predvsem paziti na Balacija, ki je po BearZotovem mnenju pravi «romunski Antcgnoni*.

V OKVIRU OBISKA V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI
VVatersche! - Romunija 0:4
BRUSELJ - V prijateljski nogometni tekmi je romunska reprezentanca premagala belgijsko moštvo Waterschei s 4:0 (0:0).
Za Romune sta bila uspešna Balad in Gabor, ki je dosegel kar tri zadetke.
Kvalifikacije za EP «under 21»
Italija s težavo premagala Ciper
Carrera - San Benedetto 76:73 (45:39)
CARRERA BENETKE: Gracis 11, Palumbo 10, Silvestrin 8. Douglas 11. Jackson 28, Grattoni 8. Marzi-notto, Ceron, Valentinuzzi, Seebold.
SAN BENEDETTO GORICA: Biag-gi 2, Valentinsig 2, La Garde 27, Sfiligoi 2, Ardessi 18, Pieric 8, Mayfield 14, Cecchetti, Bianco.
SODNIKA:	Fiorito in Rosi iz
Rima.
PM- Carrera 8:11; San Benedetto 7:11. TEHNIČNA NAPAKA: Ardessi.
Po dokaj izenačenem in na koncu tudi razburljivem srečanju je beneški Carreri, ki jo trenira Aca Nikolič, uspelo streti odpor Goričanov, ki so se po tekmi močno hudovali na sodniško dvojico.
V goriških vrstah je bil daleč najboljši Američan La Garde, ki je tudi dosegel 27 točk, v Nikohce-vem moštvu pa se je kot običajno izkazal Jackson (28 točk). Naj omenimo, da so Benečani nastopih z

Delegacija iz Srbije pri ŠZ Bor
Gostje so si ogledali športni center in se poblize seznanili z težavami in uspehi mestnega športa
V okviru svojega obiska v naši deželi, o čemer obširneje pišemo na drugem mestu našega dnevnika, se je delegacija iz SR Srbije, v kateri so bili predsednik republiške konference SZDL Vuka je Buiaovič, predsednik komisije za zunanje zadeve Ljuba Josipovič in glavni tajnik srbske trgovinske zbornice Ra-divoi Miloševič sinoči mudila tudi v športnem centru ŠZ Bor, kjer je imela priložnost, da se pobliže seznani tudi z našim zamejskim športnim življenjem, njegovim živim u-tripom, težavami |5a tudi svetlimi stranmi.
Delegacijo, ki so jo spremljali predstavniki SKGZ, so pričakali jugoslovanski konzul v Trstu Nikolič, ver, glavni odbor Bora s predsednikom Mitjo Racetom na čelu. predstavniki ZSŠDI Franko Širca, predsednik SPDT Pino Rudež in drugi.
100-letnico svojega obstoja, nakar je predstavo Športno združenje Bor, govoril o sodelovanju s TPK Sire no in SPDT v okviru športne šole in se dotaknil problematike, ki je skupna za vse zamejske organizacije, to je pomanjkanje finančnih sredstev. Omenil je tudi pekeče vprašanje jugoslovanskih trenerjev, ki so jih zaustavile zadnje jugoslovanske restrikcije in dejal, da se s temi težavami poleg Bora ubada tudi Sokol, ki ima hrvaškega trenerja in prosil, da bi pomagali pri rešitvi tega problema.
V svojem odgovoru se je predsednik RK SZDL Srbije Vukoje Bula-tovič zahvalil za prisrčno in toplo gostoljubnost Bora, pohvalil športne delavce, ki v takih pogojih toliko ustvarjajo in obljubil svojo pomoč. Pri tem je Bulatovič spomnil, da je srbski narod imel vedno dobre stike s Slovenci še iz časa NOB in zaželel, da bi se tisti težki vojni časi nikoli ne vrnili, da bi tu v teh krajih vladalo sožitje in da bi še okrepili sodelovanje z zamejci.
Ciper — Italija 0:1 (0:1)
STRELEC: Monelli v 35. min.
Ni več lahkih nasprotnikov. To je spoznala tudi italijanska mladinska državna reprezentanca, ki se je včeraj pomerila s ciprsko vrsto, v o-kviru kvalifikacij za nastop na e-vropskem prvenstvu. Ne gre pozabiti, da tudi za druge državne reprezentance gostovanja na Cipru niso več nikakršna formalnost in so se morale pošteno potruditi, da so strle odpor borbenih domačinov, ki kažejo tudi precejšen tehnični napre dek in boljšo telesno pripravo.
Italija je včeraj celo tvegala poraz. V prvem polčasu, ko je tudi povedi z Monellijem, je bila sicer razlika med tehnično ravnijo obeh e-kip še zaznavna. V nadaljevanju pa so domačini svoje pomanjkljivosti nadoknadili z zvrhano mero borbenosti in proti koncu so še odločneje navalili proti Gallijevim vratom, ki je deset minut pred koncem z lepim skokom rešil rezultat. Če bi Ciprčani izenačili, ne bi nikomur nič ukra dli, saj so nekateri mladi «azzurri» v drugem polčasu precej popustili.
Italija je nastopila v naslednji postavi: Galli, Galia, Evani, Battisti-ni, Ferri, Caricola, Gabriele, Casa-le Galderisj (v 84. min. Innocenti), Valigi, Monelli.
LESTVICA Italija	3	2	0
Češkoslovaška 1	1	0
Romunija	2	10
Ciper	2	0	0
ne Maurizia Costantinija.
V C ligi pa je prav tako predstavnik Triestine Ascagni dobil opomin.
MILAN —• V drugi italijanski nogometni ligi je disciplinska komisija italijanske zveze izključila za e-no kolo Di Risia (Campobasso), Pi-doneja (Cavese) in Pocheschija (La-zio).
Poleg tega je določila Campobas-su prepoved igranja na lastnem i-grišču za dve koli.
Na Nevejskem sedlu vse pripravljeno
V nedeljo bodo na Nevejskem sedlu uradno otvorili novo smučarsko sezono. Zaradi zadnjih snežnih padavin (zapadlo .je okrog 50 cm snega) so namreč že pripravili in steptali proge, tako da bodo v nedeljo pognali žičnico na Kanin in
-	-	„ t	'
Iz planinskega sveta
Smučarski tečaj SPDT
Drevi se bo na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška, 20/3) pričelo
vpisovanje na smučarski tečaj SP D T. Vpisovanje bo od 19. do 21. ure, nadaljevalo pa se bo jutri ob isti uri ter še v soboto, 4. t.m., od 10. do 14. ure. Telefon je 744249, smučarski tečaj pa bo na Zoncolanu nad Ravasclettom samo za člane SPDT (kdor torej še ni poravnal članarine, lahko to stori ob vpisovanju) štiri nedelje v januarju prihodnjega leta. Smučarski tečaj bo veljal za začetnike (dvake), začetnike (odrasle), na sporedu pa bo še nadaljevalni teča•>' ter trening tekmovalne ekipe SPDT.
Cene tečaja so naslednje: štiri nedelje vožnje z avtobusom ter tečaj stane 60.000 lir, štiri nedelje samo tečaja (prevoz torej z osebnimi sredstvi) stane 30.000 lir, štiri nedelje> samo vožnje -z avtobusom stane pa 35.000 Ur. Zgoraj omenjene zneske je možno plačati v dveh obrokih. Odhod avtobusov bo točno ob 6.30 izpred šodnijske palače : v Trstu (Foro Ulpiano). člani SPDT in tečajniki bodo imeli popust pri
dnevnih smučarskih kartah. Pri vpisovanju mladih izpod 18 let je potreben podpis staršev.
Izšla knjiga «Slovenske gore«
Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je pravkar izšla knjiga cSloven-ske gore*. Knjiga, ki bo z izvirnim besedilom in bogatimi ilustracijami (470 barvnih slik) razveselila vsakega planinca, je že v prodaji v slovenskih knjigarnah in pri Cankarjevi založbi.
Čo O ju pozimi?
Čeprav je bil izmed najvišjih vrhov pozimi dosežen doslej le Mount Everest, je šestčlanska odprava Reinholda Messnerja krenila na pot, da bi pozimi prep'ezala JV steno Čo O ja (8135 m). To steno so prvi preplezali Avstrijci leta 1978, letos 19 maja pa je v njej umrl znani zahodnonemški alpinist Rainhard Karl. Iz Varšave je prišla novica, da so sodelovanje dovolili tudi o-dHčnemu poljskemu ekspedicionistu Wojczeku Kurtiki iz Krakava.
(D. J.)
v Gorici (Ul. Brass) s pričetkom ob 20. uri.
PRVENSTVO DEKLIC
Boru slovenski derbi
Bor - Sokol 3:0 (6, 2, 5)
BOR: V. in M. Klemše. Foraus, čač, Stoper, Ukmar, Centazzo. Fer-luga, Godina.
SOKOL: Gruden, A. in M. Jazbec, Perdec, Pertot, Radetič, Rudež, Ušaj, Venier.
Za razliko od večine derbijev, sinočnje srečanje med Borom in Sokolom ni prineslo razburljivih trenutkov.
Šlo je le za golo formalnost med dvema ekipama, ki imata v tem prvenstvu popolnoma nasprotne cilje. Domačinke so tako pospravile še dve točki v pričakovanju najbrž odločilnega srečanja z OMA za naslov pokrajinskega prvaka.
Povsem odveč je najbrž pripomba, da je tudi kakovost igre občutila skorajda predpraznično razpoloženje, ki je vladalo na igrišču. Z izjemo dveh ali treh učinkovitih napadov Vesne Klemše, ni bilo namreč opaziti beležbe vrednih akcij.
CUS — Breg	3:0
(15:11, 15:6. 15:9)
BREG: Elena Žerjal, Marina Sancin, Valentina Štrajn, Nataša Pertot, Elizabet Žerjal, Michela Velikonja, Manuela Zorina, Dolores Možina, Jasna Tavčar, Lairis Žerjal.
V nedeljskem srečanju sta se pomerili ekipi CUS in Breg. Brežan-ke so v prvem setu prikazale dopadljivo in živahno igro in so se enakovredno upirale domačinkam. V drugem in tretjem setu pa so popustile. (SAB)
Breq - Club ARura 3:0 (15:11, 15:12, 15:7)
BREG: Elena, Elizabeta in Lairis Žerjal, Valentina Štrajn, Jasna Tavčar, Manuela Marancina, Michela Velikonja, Nataša Pertot in Marina Sancin.
«Plave» so s prikazano igro povsem zadovoljile, saj so s solidno igro tako v napadu kot v obrambi kaj kmalu zmedle nasprotnice. I« občasno so nekoliko popustile, vendar so se ob pravem trenutku zbrale in tako ni bilo o zmagovalcu nikoli dvoma. (Sab)
sedežnici «Gilberti» in «Prevala*.
.............................................................................................................iimiiiiminnimin.ii.il...mm.................mm...................
KOŠARKA
1 4:2 4 0 2:1 2
1	2:3 2
2	1:3 0
Švica 1:3
V prijateljski nogo-
Grčija
ATENE
metni tekmi je včeraj Švica v A-tenah premagala Grčijo s 3:1 (1:1).
Za goste sta bila uspešna Egli in Sulser (2), za domačine pa je dal častni zadetek Anastopulos.
V MLADINSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU IN V C-l LIGI
Jadran: danes Bic, v nedeljo pa Vicenza
Mladinci tržaškega prvoligaša še nepremagani - Moštvo iz Vicenze prvo na lestvici
Disciplinski ukrepi
FIRENCE — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je za italijanski pokal C lige za eno kolo izključila tudi igralca Triesti-

Potem ko so si ugledni gostje ogledali Borov športni center, jim je Mitja Race v pozdravnem govoru na kratko orisal zgodovino mestnega športa, ki prav letos praznuje
.................................................................................mi...................................................................n...............mm......................mm...............
Danes in v nedeljo sta na sporedu najpomembnejši tekmi za naše košarkarje in verjetno za našo košarko sploh.
V okviru državnega mladinskega prvenstva se srečata drevi v mestnem derbiju v repentabrski telovadnici ob 18.15 Jadranovi mladinci in Bicovi sovrstniki. Pravzaprav je to srečanje med slovensko združeno ekipo in tržaško italijansko selekcijo najboljših košarkarjev.
Trener Tržačanov Marini bo seveda poslal na igrišče vse svoje prvoligaške «zvezde»: Bobicchia, Ago-stinisa. Tonuta in Cendereliija. Poleg teh pa še Bortolottija, Angelija, Dapasa, Del Piera, Di Ioria in Ster-leja, ki niso po našem mnenju nič slabši (nasprotno!) od proslavljenih asov D’Amicove ekipe. V mla dinskem prvenstvu so doslej Marini-jevi varovanci še nepremagani in so tudi v tej tekmi favoriti. Tako je vsaj mnenje strokovnjakov, s katerimi se osebno ne strinjamo. Borbenost, požrtvovalnost, samozavest v svoje znanje in boljša tehnična pod laga je na strani naših fantov, na strani Tržačanov pa fizična pre-
moč in vloga favoritov, ki lahko na marsikoga vpliva... Drevi bo torej v Repnu prava košarkarska poslastica. Vstop je brezplačen, začetek pa ob 18.15.
Jadranovi člani pa bodo igrali v nedeljo ob 17,30 v športni palači v Trstu proti vedeči ekipi Vicenze.
Tokrat ne bi retorično uporabljali vedno običajne parole: «Odločilna tekma, na vse ali nič,» in podobno.
Po «kraji» v Teramu imajo jadra-novci samo eno možnost: zmagati. Vicenza je vodeča ekipa v prvenstvu, ima 6 točk naskoka pred našo ekipo, evforična je, vse ji gre po masti, sreča ji je ob strani, zmaguje s +1 ali +2 doma ali v gosteh. V prejšnjem prvenstvu se je le čudežno rešila izpada iz lige (v zadnjem kolu je zmagala v San Bonifa-ciul). Letos pa je dobila močno «fi-nančno injekcijo*, kupila je Buccilli-ja v Veroni, Bartolozzija v Benetkah in ponovno usposobila za igro Ma-scellara. Tradicija je na strani na ših, ki so doslej trikrat zmagali in le enkrat izgubili (v Vicenzi, brez Viteza in s samo 8 igralci). Sicer pa vsi ti podatki niso pomembni. Za Ja-
Trener ljubljanske Olimpije Janez Drvarič zadovoljen z dosedanjim obračunom
Igralci ljubljanske Olimpije so v letošnji sezoni doslej popolnoma zadovoljili. Po dolgem obdobju kritik na račun ljubljanskega prvoligaša, se letos gledalci in novinarji končno navdušujejo za igro Olimpije. O tem in o marsičem drugem, smo pokramljal' z Janezom Drvaričem, trenerjem ljubljanskega moštva, ki ima nedvo mno velike zasluge za vzpon in za naraščanje zanimanja okoli Ohm
«Letos ste dobro začeli prvenstvo. Ste v začetku sezone računali na tako uvrstitev, ali je vaš trenuten položaj na lestvici nepnea-kovan? y>
«V začetku sezone smo računali, da bomo osvojili vse domače tekme. To smo tudi storili, poleg tega pa smo zmagali v gosteh proti sarajevski Bosni, tako da smo zbrali še dodatni par točk. Morani reči, da sem zadovoljen s seda njim položajem našega moštva, saj smo osvojili toliko zmag kurt Le bona, Bosna in Crvena zvezda, ki so od nekdaj špica naše košarke.
. «V zadnjih letih sta bila tako tisk kot publika precej kritična glede igre in samega tehničnega vodstva vašega kluba, letos pa je naenkrat prišlo do neke preobrazbe v igri in v tehničnih izbirah, tako da zanimanje za Olimpijo narašča iz dneva v dan...*
«Gledalci in novinarji so tisti, ki ocenjujejo igro in s tem tudi
delo igralcev in trenerja. Uspeš I boljše in vsi menijo, da je končno nest igre je neposredno odvisna od definitivno dozorel ne samo kot ko-igralcev in taktika je prav tako šarkar, temveč tudi kot osebnost.* vezana na njihove sposobnosti. Le- «Osebno sem vedno verjel v Vil
tošn.ja postava Olimpije .je homo gena celota, ki je sposobna prikazati moderno, hitro in dopadljivo igro, kar seveda navdušuje tako slehernega gledalca kot košarkarskega strokovnjaka. Z naše stre ni lahko samo zagotovimo, da bomo vztrajali na tej poti. saj igramo košarko predvsem za gledalce.* «Kom merite v letošnjem prvenstvu in v tekmovanju za pokal pokalnih prvakov?*
«Naj vnaprej povem da bo naša glavna skrb državno prvenstvo, kjer računamo na uvrstitev v ”play-off”, to se pravi v najslabšem primeru na osvojitev 6. me sta. Glede na pokal pokalnih prvakov pa moram reči. da smo ss udeležili tega tekmovanja predvsem zato da bi si nabrali izkuš nje. Vsekakor pa si bomo prizadevali, da se uvrstimo v polfinale, saj smo imeli letos ugoden žreb in ostala moštva v naši skupini (francoski Asvel, Inter Bratislava in MAFC Budimpešta) so po mojem mnenju premagljiva.*
«Glavni nosilec igre ljubljanske Olimpije in tudi najbolj priljubljen igralec ljubljanske publike je prav gotovo Peter Vilfan. Ta igralec se je v preteklosti večkrat izkazal zaradi svoje temperamentnosti, letos pa se je Vilfan očitno spremenil v
fana, že ko je nastopal z raznim’ mladinskimi selekcijami. Res je, da se je on večkrat izkazal s pla-tealnimi in nepremišljenimi pote zami. Zadnjič je to bilo na Jadra novem turnirju na Proseku in to seveda obžalujemo še danes, po sebno ker je to prizadelo našo za mejsko sredino. Vsekakor mislim, da je Vilfan danes popolnoma dozorel in da upravičeno nosi funk cijo kapetana in vodje naše igre. saj .je to direktna posledica pro česa njegovega dozorevanja. Pri vsem tem pa ne moremo mimo dejstva, da je Vilfan sangvinik, se pravi fizično eksplozivna in tem peramentna osebnost in da je zaradi tega tudi izredno impulziven. To pa je hkrati tudi predpogoj za
uspeh v vrhunskem športu, seve- lka), Cvjetičanin in _ Bukumirovič I tak, da bi želel doseči nek rezu!
da" s tem, da bo tudi vnaprej znal I (Partizan), Vrankovič (Zadar) m | tat preko noči, bi izbral Žižiča,
___  —l i________________i: • j.:	Dh vejam Tom mor:
svojo impulzivnost kanalizirati.* «Ka.j meniš osebno o tako imenovani krizi jugoslovanske košarke?* «Ne bi rekel, da je to kriza. Po moje je to naravna zamenjava generacije. Znašli smo ,se pred isti mi težavami, ko so aktivni šport opustili Daneu, Skansi, Cvetkovič in drugi košarkarski mojstri bližnje preteklosti. Sedaj, ko so odšli v tujino naši najboljši košarkarji, je stanje podobno. Kljub temu pa sem prepričan, da je v Jugoslaviji veliko število talentov, ki bo do kmalu enakovredno zamenjali sedanjo generacijo. Naj navedem primer Dražena Petroviča, ki ga širša javnost že pozna.
Poleg njega pa je še vrsta odličnih košarkarjev, ki bodo že letos imeli priložnost, da se izka žejo. To so Perasovič (Jugoplasti-
KDO JE JANEZ DRVARIČ
Janez Drvarič je diplomiral na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani leta 1972, odtlej pa se poklicno ukvarja s košarko. Od leta 1972 do leta 1976 je bil strokovni sodelavec pri Košarkarski zvezi Slovenije in trener pionirskih, kadetskih in mladinskih republiških selekcij. Leta 1975 je vodil kadetsko in mladinsko jugoslo-
vansko reprezentanco, leta 1977 pa je prestopil k ljubljanskemu Slovanu, kjer je bil trener članskega moštva do leta 1981. Leta 1979 in leta 1980 je bil tudi pomočnik trenerja kadetske in mladinske jugoslovanske košarkarske reprezentance. Letos je Drvarič podpisal petletno pogodbo z ljubljanskim prvoligašem Olimpio.
še drugi. Ob vsem tem moramo I ki bi mi jamčil sedanjost in Vu tud; upoštevati, da odhajajo naši čuroviča, ki bi mi zagotavljal
__i_ j,__: j.-..-;__________s„li
dran je važna le zmaga, da ne bi izgubil stika z vodečimi, da se moralno in psihično opomore po hladni prhi v Teramu.
V nedeljo popoldne v Chiarboli bo torej padla kocka o usodi letošnjega prvenstva naše izbrane ekipe. Z zmago bi cilj ostal nespremenjen: «play - off* v pričakovanju, da se v ekipo vrneta neobhodno potrebna Žerjal in Klavdij Starc. Poseben poziv pa gre našim ljubiteljem košarke: v nedeljo popoldne naj pridejo v športno palačo, uživali bodo ob lepi športni predstavi in, upajmo ob zmagi naših. (Niko)
kov Breg - Muggesana niso odigrali in jo zato preložili na kasnejši datum.
MINIBASKET
Sokol
60:21
Ricreatori (38:7)
SOKOL:	Adam, Legiša, Mitja
Gruden 4. Matej Gruden. Šuligoj, Stanissa 2. Saksida, Paulina 2, Piz-ziga 2, Hmeljak, Sterni 2, Danieli 9 točk.
V svojem včerajšnjem prvem prvenstvenem nastopu so mladi Na-brežinci zaradi razumljive treme slabo začeli. Ko pa so si opomogli od tega prvega «stika» s prvenstvom, so v zadnjih dveh četrtinah dobro nadaljevali. V tretji četrtini so celo dosegli izredno spodbuden delni rezultat (13:2), v zadnjem delu tekme pa so prav vsi imeli priložnost, da pokažejo, kaj znajo. V tem delu se je zlasti izkazal Mit.ia Gruden.
Ici ♦'•'Tt' r’ricr.^1	<■*	^ ")
MLAJŠI CICIBANI
Skupina A
CGS — Breg	6:2
BREG: Ota (Kralj), M. Gombač, L. Zeriali, R. Gombač, Kosič, E. Zeriali, Vodopivec, Rosso, Gropaz-zi.
STRELCA: M. Gombač in avtogol CGS.
Breg se je uspešno upiral nasprotniku le v prvem polčasu. V drugem polčasu pa je prevladala boljša telesna priprava nasprotnikov. Z vztrajnostjo in požrtvovalnostjo pa bodo lahko Brežani v pri-hodnjosti popravili nekatere hibe in dosegli boljše rezultate. V vrstah Brega se je tokrat izkazal Mitja Gombač. (M. Š.)
NOGOMET
mladinci takoj po srednji šoli na odsluženje vojaškega roka, tako da so za leto dni izven vrhunskega športa. Letos se bodo nekateri vrnili (Radulovič), drugi pa bodo naenkrat zmanjkali (D. Petrovič). Vse to pa je treba poznati za boljše ocenjevanje sedanjega položaja.*
«Koj pa košarka v Sloveniji?*
»Doslej je bila naša največja hiba sorazmerno nizka višina in omejena možnost selekcije. Vse to smo v mladinskih kategorijah na doknadili z zagrizeno in hitro igro, toda v prvenstvu mladincev in čla nov so nekateri dejavniki (višina, fizična moč) bistvene važnosti za uspeh. Sedaj se tudi pri nas nekaj premika v tem smislu, naj-boij zgovoren primer je mladi (1963 : 206 cm) Slavko Kotnik mariborskega Branika, ki bo v por $pektivi zelo dober center za prvo zvezno ligo, saj .je svoje sposoti nesti že pokazal na naši poletni turneji po Italiji, že naslednje leto pa bo zagotovo ojačil naše vrste *
«Za koga bi se odločili, če bi lahko izbrali poljubnega igralca za svoje moštvo?»
«Glede na to, da pri gradnji e kipe ustvarjamo celoto v perspek tivi za prihodnost in ker nisem
uspeh v bodočnosti. Ostala igralna mesta pa bi kril s slovenskimi igralci.*
uLetos ste se v prijateljskem srečanju pomerili tudi z našo združeno ekipo Jadrana. Kaj misliš o tem našem moštvu?*
«Naj še enkrat poudarim, da smo se po neliubih dogodkih, do kate rih je prišlo na Proseku, dogovorili z vodstvom Jadrana za prijateljsko tekmo. Na žalost je tek ma odpadlai ker so bili v Jadra novih vrstah poškodovani trije ključni igralci, mi pa imamo sedaj do koca leta zelo natrpan program z nastopi v prvenstvu in v tekmovanju za pokal pokalnih prvakov, tako da bomo tekmo z Jadranom odigrali predvidoma nekje v začetku naslednjega leta. Rad bi po udaril, da imam sploh zelo pozitivno mnenje o Jadranu in da sem vesel, da žanje toliko uspehov. Želim si, in to ne samo jaz, da bi Jadran še naprej uspeval, saj je to pravzaprav podaljšek naše košarke v Italiji. Z naše strani, hočemo ohraniti stik in sodelovanie z Jadranom, ker nam to pomeni neposredno povezanost z zamejci in to ie za nas prav tako važne kot sodelovanje z domačimi klubi.*
Igor Canciani
ZAČETNIKI
Breg — Muggesana n.o.
Zaradi premočne burje včerajšnje zaostale tekme prvenstva začetni-

OBVESTILA
SK Devin
obvešča, da zaradi neugodnih snežnih razmer v nedeljo, 5. decembra, odpade smučarski tečaj na Trbižu.
Smučarska odseka ŠD Mladina In ŠD Breg
obveščata izletnike in tečajnike, da vlak na Koblo odpelje iz Sežane ob 6.40. V primeru neugodnih snežnih razmer bodo izletniki pravočasno obveščeni v dnevniku. Za posamezne izlete se vpisovanje zaključi v sredo, 8. decembra, in v sredo, 15. decembra.
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji
obvešča, da bo zaradi tehničnih razlogov plavali! tečaj v hotelu Maestoso v Lipici do konca maja ob ponedeljkih namesto ob torkih z istim urnikom.
SLOVENSKO
PLANINSKO
DRUŠTVO
TRST
Smučarski odsek SPDT vabi na
SMUČARSKI TEČAJ SPDT
ki bo trajal štiri nedelje januarja prihodnjega leta. Vpisovanje bo danes, 2. decembra, in jutri, 3., od 19. do 21. ure ter v soboto. 4., od 10. do 14. ure (tel. 744249). Vsa pojasnila ob vpisu.
IZIDI 8 KOLA
CGS - Breg 6:2; Chiarbola - Cam-panelle 1:6; Soncini - Supereaffe 7:0; Domio - Inter S. Sergio 6:0.
LESTVICA
Soncini 16: CGS 10; Fortitudo in Campanelle 9; Domio 8: Supercaf-fe 7; Chiarbola 6; Breg 2; Inter S. Sergio 1.
ODBOJKA

i
i
i

0:3
DEČKI
Ločnik - Juventina (5:15, 6:15, 9:15)
JUVENTINA: Aleš Cej, Andrej Vogrič, Marjan Zavadlav, Livio Mu-čič, Erik Bensa, Tullio Bastiani, Damjan Lutman, Dino Paulin. Samo Mučič, Andrej Paulin, Robert Šuligoj, Nevjo Zavadlav.
V ponedeljek se je začelo prvenstvo dečkov na Goriškem. V prvem kolu so naši fantje igrali proti e-kipi z Ločnika. Po izidih posameznih setov je razvidna premoč «be-lo-rdečih», ki pa niso prikazali zadovoljive igre.
(Ivan Plesničar)
1
}j;

Uredništvo. uprava, oglosm oddelek
IkrSl Ul Montecchi 6. PP 559	r#l. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorico, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečno 8000 lir — celoletno 59.000
V SFRJ številko 6.00 din. ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, zo organizacije in podjetja mesečno 120.00 letno 120o!oo!
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
ia SFRJ Žiro račun 60101-603-45361 ADI I — DZS 61000 Ljublian« Gradišče 10/11 nad. telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih, trgovski 1 modul (šir 1 st., <riš. 43 min|
32.400 lir Finančni 1 100. legalni 1.000. osmrtnice po formatu, sožalia 1.500 lir za mm višine v širini 1 siolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 18% Oglasi iz dežele Furlaniie - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, i? vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
2. decembra 1982 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izd«ja
in tiska
H
Član italijanske ^T' zveze Časopisnih založnikov FIEG
V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Strani
V URUGVAJU ŠE VEDNO ŽIVI ODPOR PROTI DIKTATURI
Urugvaj, država, ki meri manj kot deset Slo-venij in šteje manj kot tri milijone prebivalcev, je le poredkoma gost prvih strani svetovnih dnev nikov, ali običajnih radijskih poročil. Te dni smo priča izjemi, kajti dnevniki poročajo o presenet Ijivih izidih volitev v Urugvaja, ki pa se ne na našajo na običajne volitve za kake javne orga ne. ampak za notranjo sestavo sil v dveh glav nih strankah. Precej nenavadno je, da bi take, posebne, volitve imele tak odmev, a v Urugvaju je veliko stvari nenavadnih.
Urugvaj je nižinska dežela, (najvišji «vrhovi» ne segajo preko 500 m), ki je nastala v zadnjem stoletju, pretežno iz priseljevanja Italijanov in Špancev. Danes živi polovica prebivalstva v glavnem mestu Montevideo, ostali pa na podeželju, ki ga skoro v celoti prekrivajo pašniki.
Zaradi svojih posebnih pogojev nastanka in razvoja je Urugvaj do začetka prejšnjega stolet ja bil mirna in urejena dežela, ki si je pridobila naziv »Švica Latinske Amerike*. Med prebivalci je bilo razmeroma malo nepismenih, (pouk .je bil brezplačen tudi na univerzi), družbene in sin dikalne pravice sj je prebivalstvo priborilo že pred prvo svetovno vojno in to kljub živahnemu političnemu življenju, v katerem kraljujeta že od neodvisnosti (1830) dve stranki. Partido Blanco je izraz predvsem katoliških, konservativnih sil. zasidranih na podeželju: Partido Colorado, pa ie bil izraz bolj dinamičnega meščanstva.
Sistem vladanja teh sil se je skrhal v letih 60. ko se je država znašla v precej hudi gospodarski krizi v kateri so se vedno bolj uveljavljali pred stavniki organiziranega delavskega gibanja in pozneje gverilsko gibanje Tupamaros.
Glavni problem s preteklostjo sc je izvršil v letu 11167: mirno, skoro neopazno je Urugvaj zdrsnil iz gospodarske krize v še bolj nevarno družbeno krizo. Nezaposlenost, ki je znašala leta 1961 le 2 odst , je dosegla deset let pozneje raven 20 odst. Vladajoči razred ni razumel pravočasno spremembe na svetovnem tržišču, ko so urugvajski tradicionalni izvozni pridelki (meso. volna in usnje) izgubili precej nekdanje vrednosti in so se posledice tega padca začele širiti tudi v no tranjo družbeno strukturo. Močni sindikat CNT, ki je združeval 400.000 delavcev, je kmalu odgovoril na krizo s pritiski, da se kriza in njene posledice enakomerno porazdelijo med vse sloje. V tem vzdušju precejšnje družbene napetosti je leta 1967 umrl redno izvoljeni predsednik repu blike in njegov naslednik Jorge Pacheco Areco je začel z reakcionarno politiko zatiranja delavskih zahtev in njih organizacij. Decembra 1907 so bile prepovedane vse levičarske organizacije: juni.ia 1968 so bile zmrznjene cene in plače: policija je streljala na študente, ki so manifestirali in padle so prve žrtve. Stavke so bile vedno pogostejše in na nasilne vladne protiukrepe so
sindikati odgovarjali z novimi, še obsežnejšimi stavkami. Decembra 1966 je prišlo tudi do pr vega oboroženega spopada med Narodnoosvobodilnim gibanjem Tupamaros in policijo, po letu 1968 se je njih delovanje zelo razmahnilo.
Družbena napetost je vse bolj naraščala in na volitvah leta 1971 se je pojavila zelo široka koalicija demokratičnih sil. ki so skušale po vo lilni poti uresničiti svoje cilje. Ta koalicija se je imenovala Frente Amplio in je zajemala stranke, ki so šle od krščanskek demoracije do komu nistov. Že samo dejstvo, da se je pojavila ta stranka je za vladajoče kroge pomenila nedo pustno grožnjo in Frenta je med volilno kam parijo doživljala stalne napade; proti fronti se je zlasti zaganjal urugvajski «ešalon smrti». ki je nastal po vzoru brazilske istoimenske skraj nodesničarske organizacije.
Na volitvah leta 1971 je bil izvoljen predsed nik J. M. Bordaberry, ki je dve leti pozneje, s pomočjo vojske, izvedel državni udar in prevzel vso oblast v svoje roke. V tem času je gveril sko gibanje doseglo svoj višek, a tudi protiukrepi so se izredno zaostrili, zlasti brezobzirno uvaja nje mučenja političnih zapornikov.
Kaj pomeni desničarski teror v Latinski Arne riki si težko predstavljamo, tudi v državah, ki so doživele fašizem. Skozi urugvajske zapore, je na primer do leta 1975. šlo preko 40.000 oseb in vsaj 5.000 jih je bilo podvrženih mučenju. Če te vrednosti prenesemo na tako obljudeno deželo kot .ie Italija, potem si moramo predstavljati, da bi bilo, sorazmerno, 800.000 političnih zapornikov od katerih je bilo 100.000 mučenih.
Bordaberry je bil odstavljen leta 1976; od stavila ga je ista sila. ki ga je nastavila: voj ska, kajti opravil .je svojo vlogo. Vojska je tedaj želela nekoliko popraviti svoj mednarodni ugled, zato je ustvarila neko vmesno strukturo. Na rodni svet. v kateri naj bi sodelovali vojaki in civilisti in ki naj bi, "demokratično* imenovala predsednika republike.
Nov poskus prepleskanja svojih krvavih kulis demokracije .je urugvajski režim poskušal leta 1980. ko je razpisal referendum, s katerim naj bi ljudstvo odobrilo novo ustavo, ki je dopuščala zelo skromne demokratične svoboščine. A ukana se .je spremenila v moralno klofuto, kajti večina prebivalstva je odgovorila: «ne».
Prvega septembra lani je Narodni svet imeno val novega predsednika, generala Gregoria Alva reza, ki je bil znan, kot po osebni oblasti najbolj pohlepna osebnost. Znan je tudi po aktivni vlo gi. ki jo je imel v boju proti Tupamarosom.
Pomen nedavnih volitev, o katerih so poročali časopisi te dni. ni še popolnoma jasen, a izid vo litev — zmaga opozicij — nedvomno kaže. da odpor proti diktaturi še vedno tli pod pepelom.
ZARADI DOMNEVNIH KRŠITEV ŽENEVSKEGA SPORAZUMA
OZN poverjena preiskava glede kemičnega orožja
ZDA obtožujejo Sovjetsko zvezo 'm Vietnam uporabe mikotoksin proti upornikom
NEW YORK — Generalna skup ščina Združenih narodov je poverila generalnemu sekretarju Pere zu de Cuellarju, naj uvede preiskavo v zvezi z domnevnim kršenjem ženevskega sporazuma iz le ta 1925. ki prepoveduj/ uporabo kemičnega orožja v vojni. Reso lucijo je podprlo sedemdeset dr žav. 31 se jih je vzdržalo pron pa jih je glasovalo 18. med tem' tudi Sovjetska zveza in njeni glav ni zavezniki.
Resolucijo OZN so izoblikovali na osnovi obtožb nekaterih zahodnih držav, še zlasti pa ZDA. da se sovjetske čete v Afganistanu m vietnamske v Laosu dosledno po služu.je.io kemičnih orožn v boju proti gverilcem. Na zatožni klopi so še posebej smrtonosne mikoto-ksine. Američani zatrjujejo, da razpolagajo z neovrgljivimi dokazi o tem. da jili pj-osovjetske sile v Laosu, Kampučiji in Vietnamu n porabljajo proti svojim scvražn,-kom, sedaj pa so zbrali dovolj dokumentacije, po kateri naj bi bilo jasno, da so mikotoksine sestavni del protigverilske borbe tudi v Afganistanu. O tem so se ameriški strokovnjaki prepričali po najdbi nekaterih sovjetskih protiplinskih mask s sledovi smrtonosnega strupa.
Ugledni funkcionarji Reaganove administracije, ki so sestavili poročilo za kongres v Washingtonu in Stekleno palačo, so na nosebni tiskovni konferenci obžalovali, da njihove večkratne obtožbe, za katere trdijo, da -niso :x>litičnega, temveč moralnega značaja*, niso naletele na primeren odziv v svetu. čeprav se nekatere, zlasti in dokitajske države, počasi zaveda jo nevarnosti, ki jo predstavlja i-jjoraba kemičnega orožja. V ZDA trdijo tudi. da jim je naposled u spelo prepričati znanstvenike, ki so bili doslej dokaj skeptični, da so njihove raziskave «resne». Pri nekaterih drugih državah, priznavajo še ameriški funkcionarji, še naprej prevladujejo politični dvomi in pa nesoglasja z načinom kako ZDA zbirajo dokaze, bolj verjetno
pa je. da »se nekaterim še sveti ne, kako je leta 1982 sploh še mogoča uporaba tako divjega oro žja». Možno pa je, da obstaja šs ena domneva, ki jo ameriški funk cionarji niso hoteli cmeniti in sicer ta. da se mnogi še predobro spominjajo od napalma do tal u-ničenih vietnamskih naselij v času ameriškega posega v Indokini. Ma dež, ki ga ZDA še niso oprale in ki jih. kot tožilec drugih, ne po stavlja ravno v najbolj nevtralen in neoporečen položaj.
V Južni Afriki mučijo jetnike
...................n,mn.....i............................................i....................i....
KDO JE AMINTORE FANFANI, NOVI PREDSEDNIK ITALIJANSKE VLADE
Štiristrankarska koalicija ni novost
Ugledna preteklost /a Fanfanijevo vlado
RIM — Fanfaniju je torej uspelo sestaviti štiristrankarsko vladno ko aiirijo S tem je dokončno propadla oblika petstrankarskega sodelovanja v vladi, ki je označevala oba Spa dolinijeva kabineta. Peia Fanfari jeva vlada tako obnavlja poli tično kompozicijo, ki se .je zadnji" pojavila leta 1973. ko je četrto Ru morjevo vlado iiodprla koalicija se stavljena iz KD PSI PSD1 -n . PRI. ki je trajala od 7. julija do ^ 2. marca leta 1974.
I Vendar je moč štiristraukarske j vlade uvrščati že med "klasične' j tvorbe, ki so izšle iz pogajanj met! strankami. Uglednih prehedniko' namreč ne manjka. Trinajstega ju lija 1946 so drugo De Gasjjerijevo vlado podprli demokristjani, komu nisti, socialisti in republikanci. Po izključitvi komunistov iz večine se je zvTstila vrsta tnstranKarskib.
I Atiristrankarskib, dvostrankarskih in celo enobarvnih ilad Med le tom 1951 in 1963 štiristrankarskih I vlad ni bilo. To tvorbo so spet ob I novili s prvo Morovo vlado, ki je jjomernla povratek socialistov v ve cino. Vlada KD PSI PSD1 PRI je takrat trajala borih šest mesecev, a so jo še dvakra obnovil-, vsakič pod predsedstvom Mura Po Leone.jevi »poletni* in dvema Ru itnorjevima vladama (prva trislran ijvkarska. druga pa enobarvna), se j; je štiristrankarska koalicija spet !;oojavila v tretji Rumorjev vladi plin Colombovi vladi, k i _ je državo || Uodila od septembra 1970. leta do . januarja 1972 leta. i {Fanfarijev kabinet se torej od lostalih razlikuje samo po tem. da •no v njem liberalci nadomestil' ijrepublikanče.
" ‘ ..1
j Tudi /a homoseksualce družinska doklada
SAN FRANCISCO - V San Fran riscu, kjer živijo številni homo jieksualci. so predlagati, daj bi vsi 'ibeinski uslužbenci, ki živijo v ho . noseksualni družinski skupnosti. Vire.iemali za svojega partnerja riružinsko doklado. Ukrep zadeva {približno 3.000 oseb.
'*■ Skorajšnji povratek sovjetskih vesoljcev •
Človek številnih razhajanj v družbi a obenem akter pomembnih soglasij
Med njegovimi funkcijami je treba omeniti, da je bil štirikrat predsednik vlade, kar trikrat pa je neuspešno kandidiral za predsednika republike
MOSKVA
Sovjetska vesoljca in Valentin Le
f\natolij Berezovoj ’»edjev se bosta, kol kaže. kmalu 'rnila na zemljo in sta se že pridela prijaviti na težnost, obenem >a tudi pripravljata svoje vesoljko plovilo za pot »navzdol*.
Sovjetska vesoljska potnika sta ireživela v orbitalni postaji «sa jut-7» (od 14. maja) 203 dneve in ;ta sredi prejšn.jega meseca zrušila irejšnji rekord, ki je znašal 185 dni
RIM — Po skoraj dvajsetih letih ud tistega 16. maja 1663. ko je Amintore Fanfani sklenil svojo zad njo izkušnjo, ki ga je videla na čelu italijasnke vlade, se nizkorasb in z velikim izkustvom oboroženi politik, doma iz Arezza vrača v pa točo Chigi.
Eden najvidnejših demokristjan skih voditeljev, danes 75-letni Fon lani, ima za seboj štiri obdobja, v katerih je načeloval italijanskim vladam. Rekordno, po svojem tra janju namreč, je bilo njegovo pred sednikovanje v letu 1634: trajalo je le 13 dni, od 18. do 30. januarja. Drugič je bil predsednik vlade za malo daljše obdobje sedmih mese cev. od I. julija 1958 do 26. januar ja 1959. Tretjič je predsedoval pot drugo leto, od julija 1660 do je bruarja 1662. in takoj nato še če trtič, od 21. februarja 1662 do 16 maja 1663. se pravi slabih /5 me secev. Vse skupaj znese tri leta in štiri mesece, kar je za politika, ki že 35 let igra eno glavnih vlog na italijanski politični sceni, pravza prav malo. Poleg štirikratnega predsedništva vlade va je Fanfani opravljal tudi ministrske dolžnosti: večkrat je bil minister za kmetij stvo. za delo. za notranje in zuna nje zadeve. Poleg lega je bil še predsednik Generalne skupščine OZN. dvakrat tajnik Krščanske de mokracije, trikrat predsednik sena ta. prav tako trikrat pa je kandi diral tudi za predsednika republike.
Prav gotovo ni nihče v Italiji prejel toliko soglasij in povzročil toliko razhajanj hkrati, kot prav ta profesor ekonomske zgodovine, ki svnj čas posveča predvsem po litiki in slikarstvu. Tnskanec. v čl gar žilah se pretaka sončna kala brijska kri. se je ljudem in dogod kom vselej znal odkrito postavljati naproti in trmasto kljubovati.
Za svojo prvo vladno izkušnjo se je odločil brez zagotovljene večine, medtem ko je v šestdesetih letih osnoval prvo vlado z zunanjo podpo ro socialistov, ki ie odprla pot le-vemu centru in Italijo razklala na dvoje. Poglavje zase so njegove kandidature za predsednika repu blike. medtem ko Fanfanijevo zlato dobo predstavljajo časi italijanske ga «booma», z liro. kakršne si danes niti v sanjah ne moremo pted stavljati in s pomembnimi premiki v italijanski zunanji politiki.
Senčno obdobje Fanfanijeve ka riere predstavlja njegovo drugo tajništvo KD. 1973-1975, ki sovpada »
ti	|
:•§«' ^ ........................
LONDON - Amnesty International je obtožil Juž. Afriko da v Namibiji muči jiolitične jetnike. I-sta humanitarna organizacija je za htevala, naj se uvede preiskava v zvezi z ravnanjem s političnim! zajiorniki.
Leponoga trenerka londonskih delfinov
Mh-lielle Jenkinson je takole pozirala ob pokalu, potem ko so jo v Veliki Britaniji proglasili za »Miss Lovely Legs», kar bi lahko po naše rekli tudi «Mis ljubko bedro* ali pa tudi «Mis ljubka krača*. Že bežen pogled na sliko pove, da si je ta 19-letna trenerka delfinov v scarborouškem živalskem vrtu ta naslov vsekakor zaslužila	(Telefoto AP)
časi referenduma o razporoki in največjih volilnih uspehov KPl. To je doba Fanfanijevega poraza, ko ga je marsikdo že odpisal. Toda «rasni konj* iz Arezza ne bi bil. kar /e, če bi se tako poceni vdal. Kol predsednik senata si je znal pridobiti nedeljena soglasja in po trpežljivo čakati na ugodni trenutek. in la je nujno prišel, skupaj s težkimi časi italijanskega gospodarstva in v pritrditev tistim, ki so njegove poraze virleli le kot začasne premore na Fanfanijevi politični poti.
Letošnja «trinajsta» šibkejša od lanske
RIM — V Italiji bodo letos izpla čali za trinajste plače skupno 10 tisoč 870 milijard Lir. Največ te vsote bodo dobili uslužbenci za sebnega sektorja in sicer 7.295 milijard, upokojenci bodo prejeli 2.200
milijard in državni uradniki 1.370 milijard lir.
Ker bodo za letošnje »trinajste« razdelili 15 odstotkov več denarja kot lani, v istem obdobju pa je inflacija narasla na 20 odstotkov, bodo za to «dodatno» plačo ljudje kupili manj kot pred letom dni.
Francozi zahtevajo vojnega zločinca
I.IMA Francoski leteči posla nik Antaine Blanca je izjavil, da bo Francija zahtevala od Bolivije izročitev nacističnega vojnega zločinca Klausa Barbiea. alias Klan sa Altmanna Francija je že fe bruarja 1974 zahtevala izročitev »bonskega klavca*, ki ie obtožen 4.000 umorov, vendar tedaj med '*■ bema državama ni bilo pogodbe o ekstradiciji.
Izročitev tega vojnega zločinca sta zahtevala tudi Peru in ZRN.
Drobna darila za veliko veselje
Na vrata trkajo praznični dnevi, ki jih mladi rod vsako leto čaka s posebno nestrpnostjo. Darila, darilca, darovi... to je zdaj spet vprašanje.
Eno je gotovo: kakršnokoli darilo boste že namenili mlademu človeku — vsako bo še posebno obogatila lepa in zGoimiva knjiga.
Za vnete bralce in ljubiteljčke pisane slikanice po bo že samo knjižno darilo zadostno in najprivlačnejše.

Pohitite z naročilom, da ne bo zadrege z darilom!
Knjige lahko naročite tudi
v TRŽAŠKI KNJIGARNI.
Ulica
Trst,
sv. Frančiška 20,
ali na upravi
PRIMORSKEGA DNEVNIKA v Gorici,
Drevored XXIV Maggio 1.
n
založba
mladinska
knjiga
Samuil Morsak
VRABČEK, KJE Sl OBEDOVAL?
Dvovrstične pesmice z bogato slikovno opremo, katere posebnost so prepogljivi živalski liki.
Ceno krt 149 din
Franc Belčič
BREZ PREGLAVICE ZA BISTRE GLAVICE
Verzificirane uganke z ilustracijami Marjete Cvetko.
Cena br 39 din
Smiljan Samec LESENI KONJIČEK
Pesmice za najmlajše lana Bizovičarja.
Cena br 39 din
z ilustracijami Mi-
Branko čopič
DOŽIVLJAJI MAČKA TOŠA
Triindvajset kratkih zgodb, ki jih odlikujejo bogata domišljija, smisel za prikazovanje narave, povezanost človeka z živalskim svetom, prava mera za humoristično barvitost ter živahna govorica glavnih junakov. Ilustriral Kostjo Gatnik. Cena krt 450 din
Rudo Moric
KONJIČEK MOJSTRA PACKE
Pripoved znanega slovaškega pisatelja govori o slikarju Packi, ki zna tako imenitno slikati, da nekoč ena njegovih risb, ki predstavlja mladega konjiča, oživi. Ilustriral Michal Studeny.
Cena krt 270 din
Klara Jarunkova
O TOMA2U, KI SE NI BAL TEME
Zgodba o deklici in njenem mucku, ki si tako želi svobode, da ga odpeljeio na deželo k sorodnikom, kjer sproščeno zaživi. Ilustriral Jan Lebiš.
Cena krt 165 din
Leopold Suhodolčan
Z VAMI SE IGRA KROJAČEK HLAČEK
Tretja slikanica priljubljenega mladinskega pisatelja o krojačku Hlačku Kot prvi dve je tudi to ilustrirala Morlenka Stupico. Cena krt 198 din
Kornej Čukovski DOKTOR JOJBOLI
Dobri zdravnik zdravi živali doma in po širnem sveiu Upesnjeno zgodbo je prevedel iz ruščine Pavel Golio Da do. »Jojboli noj živi — in zdravniki dobri vsi!* Cena br 95 din
Josip Vandot
KEKEC IN BOTRA PEHTA
Priljubljeno branje za živahne fantiče in dekliče s pustolovsko žilico. Ilustriralo Marička Koren.
Cena krt 162 din
Josip Vandot KEKEC GRE NA POT
Še enkrat »dobra voljo je najbolje* pod vršaci naših čudovitih gora. Ilustrirala Marička Koren.
Cena krt 162 din
Brata Grimm
ŠEST NAJLEPŠIH GRIMMOVIH PRAVLJIC
SNEGULJČICA, TRNJULCICA. RDEČA KAPICA, JANKO IN METKA, PEPELKA. KRALJ GROZGOBRAD. Pravljice so izšle v zbirki Velika slikanica in so torej bogato ilustrirane, vseh šest pa jih tiči v poslikanem kartonskem kovčku.
Cena br v kovčku 630 din
Norman Hunter
NOVE PRIGODE PROF. MODRINJAKA
Glavni junak vseh zgodb ie protesor Modrinjak, vzorčni primerek raztresenega profesorja čudaške, smešne zunanjosti. Ves se predaja nenavadnemu izumiteljstvu, ki navadnemu človeku še na kraj pometi ne pade ...
Cena imt 180 din
Franc Šetinc UKRADENA MLADOST
Na transportu slovenskih izgnancev iz Slezlje v Slovenijo |e tudi pet otrok, «ukradencev», ki jih je podobna usodo povezala v nerazdružljivo tovarišijo Med igro si razkrivajo trnovo pot. ki so jo hodili v času «prevzgoje» pri nemških družinah.
Cena imt 410 din
Manko Golor VER2ENCI
Knjigo prinaša zabavne mladinske zgodbe. Pisatel|ev realistični pripovedni slog je obogaten tudi z marsikatero narečno besedno in jezikovno posebnostjo.
Cena imt 280 din