KNJIŽNIČARSKE NOVICE UVODNIK Poleg številnih zanimivih prispevkov in aktualnih obvestil, ki jih prinaša marčev-ska številka Knjižničarskih novic, vam tokrat predstavljamo še novo rubriko -dLib.si. V njej vas bodo kolegi iz Digitalne knjižnice Slovenije redno obveščali o novostih. Tokrat sta prispevek pripravila Matjaž Kragelj in Karmen Štular Sotošek. O hranjenju pisne kulturne dediščine je prispevek napisala Tanja Štefanec, poročilo s konference Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja pa je pripravila Tereza Poličnik-Čermelj. Šolska knjižničarka Andreja Nagode je opisala sodelovanje s splošno knjižnico. Nina Jamar je za rubriko Vsebinska obdelava prispevala predlog postavitve gradiva v knjižnici Glasbene šole Jeseni- ce. K branju tokrat vabi Helena Pečko Mlekuš. Zbirko Academic Search Complete je predstavila Katja Rapuš. Špela Pahor pa tokrat intervjuja mati in hči, Martino in Klementino Slapnik. Novo vodstvo Društva bibliotekarjev Ljubljana predstavlja Martina Kerec, novo uredništvo revije Knjižica pa Branka Badovinac in Primož Južnič. Objavljamo tudi datume strokovnih srečanj, ki potekajo v okviru ZBDS. Ne spreglejte še drugih aktualnih obvestil in posebne ponudbe za nakup Bibliotekarskega terminološkega slovarja. Damjana Vovk NUK VABI NOVE SODELAVCE Narodna in univerzitetna knjižnica bo v aprilu mescu objavila potrebo po zaposlitvi dveh bibliotekarjev v ENOTI ZA PRIDOBIVANJE IN OBDELAVO KNJIŽNIČNEGA GRADIVA. Potreba po zaposlitvi bo objavljena na domačih straneh Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije (http://www.ess.gov.si/). Zaposlili bomo dva sodelavca: • enega za določen čas enega leta • drugega za nedoločen čas Pri obeh objavah bodo zahtevani pogoji: univerzitetna stopnja izobrazbe, opravljen bibliotekarski izpit, aktivna licenca COBISS. Vabimo vse zainteresirane, da si ogledajo prijavi in v objavljenem roku oddajo vloge. Za podrobnejše informacije lahko pokličete na telefon 01 2001-229 v Kadrovsko službo NUK-a ali se javite po elektronski pošti: eva.pohar-susnik@nuk.uni-lj.si. NABODM IN l NIVF.ItZITETNA KM12MCA 2010, letn. 20, št. 3 Kazalo: Uvodnik 1 NUK vabi nove 1 sodelavce Koledar prihajajočih 2 srečanj Predlog za postavitev 3 gradiva po UDK v knjižnici Glasbene šole Jesenice Dopolnilno 4 izobraževanje Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja Koledar prihajajočih 8 srečanj Sodelovanje šolske 9 knjižnice s splošno Mikrofilmanje in 11 digitalizacija kot del sistema trajnega shranjevanja gradiva Strokovna srečanja 12 ZBDS 2010 Novost na portalu 13 EBSCOhost - zbirka Academic Search Complete Razpisa 13 The electronic book: a 14 transformational library technology? Kratka novička 14 Prenovljeni portal dLib.si 15 V2 Martina Slapnik iz Rovta 16 pod Menino razstavlja v MKI Razstava slik in voščilnic 18 iz pausa v MKI Društvo bibliotekarjev 19 Ljubljana Revija Knjižnica z novim 21 uredništvom vabi k sodelovanju s prispevki Posebna ponudba za 21 nakup Bibliotekarskega terminološkega slovarja Seznam novosti ICB v 23 NUK-u Obvestilo 23 2 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) obvestila KOLEDAR PRIHAJAJOČIH SREČANJ TUJINA (izbor za obdobje april - junij 2010) • 12.-14.4.2010, Arlington, ZDA, 25th Annual Computers in libraries, http://www.infotoday.com/cil2010/default.asp • 13.-17.4.2010, Denver, ZDA, Museums and the Web, http://www.archimuse.com/mw2010/ • 14.-16.4.2010, Tartu, Estonija, Transforming culture in the digital age, http://www.transforminculture.eu • 19.-21.4.2010, Rome, Italy, Digital Preservation - The Planets Way, http://www.planets-project.eu/events/rome-2010 • 19.-23.4.2010, Havana, Kuba, Congreso Internacional de Información - Info 2010, http://www.congreso-info.cu • 23.-26.4.2010, Boston, ZDA, Revolution and Innovation: at the Hub of Discovery- ARLIS / NA, http:// www.arlisna.org/boston2010 • 28.-30.4.2010, Ženeva, Švica, 8th European Conference on Digital Archiving, http://www.bar.admin.ch/eca2010/ index.html?lang=en • 3.-6.5.2010, Oslo, Norveška, Joint technical syposium 2010, www.jts2010.org • 7.-8.5.2010, Ontario, ZDA, The Archive and Everyday Life, http://blog.infomuse.net/2009/06/03/cfp-the-archive-and-evervdav-life-7-8-mav-2010 • 9.-13.5.2010, Toronto, Kanada, 12th International Conference on Principles of Knowledge Representation and Reasoning, http://kr.org/KR2010 • 16.-21.5.2010, Chapel Hill, ZDA, DigCCurr Professional Institute: Curation Practices for the Digital Object Lifecycle, http://ils.unc.edu/digccurr/institute.html • 19.-21.5.2010, Nice, Francija, 4th International Conference on Research Challenges in Information Science (RCIS), http://www.farcampus.com/rcis/index.php • 20.-21.5.2010, Mons,Belgija, Transcending boundaries in Europe in the Period of the Belle Epoque, http:// www.mundaneum.be/index.asp?ID=621 • 20.-23.5.2010, Pariz, Francija, Le colloque : sept conférences, huit ateliers. Bibliotheques, et si on parlait d'argent?, http://www.abf.asso.fr/pages/interieur.php? categorieTOP=2&categorie=24 • 24.-28.5.2010, Zadar, Hrvaška, Libraries in digital age (LIDA)2010, http://web.ffos.hr/lida/ • 25.-28.5.2010, Kreta, Grčija, 2nd Qualitative and Quantitative Methods in Libraries International Conference (QQML2010), http://www.isast.org/qqml2010.html • 26.-28.5.2010, Amsterdam, Nizozemska, 17th World Congress in Information Technology 2010, www.wcit2010.com • 26.-28.5.2010, Rome, Italy, 4° Conference of the LIBER Manuscript Librarians Group, "Meeting with manuscripts, today and tomorrow", http://liber-manuscripts.kb.nl/ • 27.-28.5.2010, London, VB, 4th International Conference on Preservation and Conservation Issues in Digital Printing and Digital Photography, http://www.imaging.org/IST/ conferences/archiving/ • 30.-31.5.2010, Wenzhou, Kitajska, International Conference on Networking and Digital Society, http:// www.icnds.org/ • 2.-4.6.2010, Montreal, Kanada, Canadian Association for Information Science/Association canadienne des sciences de l'information 38th Annual Conference: Information Science: Synergy through Diversity, http://www.cais-acsi.ca/ cfp2010.htm • 5.-13.6.2010, Sudak, Ukrajina, CRIMEA 2010, crime-a.europe@gpntb.ru Se nadaljuje na strani 8. ISSN 0353-9237 Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana Za knjižnico: Mateja Komel Snoj Odgovorna urednica: Damjana Vovk (e-pošta: icb@nuk.uni-lj.si) Uredniški odbor: dr. Melita Ambrožič, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer Naklada: 400 izvodov Naročila in odpovedi tiskane in elektronske oblike Knjižničarskih novic: icb@nuk.uni-lj.si oz. tel. št. 01/2001-176 3 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) VSEBINSKA OBDELAVA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA PREDLOG ZA POSTAVITEV GRADIVA PO UDK V KNJIŽNICI GLASBENE ŠOLE JESENICE Oznaka vrstilca UDK vrstilec SPLOŠNO 0 BIBLIOTEKARSTVO 02 FILOZOFIJA 1 PSIHOLOGIJA 159.9 VERSTVO 2 DRUŽBENE VEDE 3 IZOBRAŽEVANJE 37 GLASBENE ŠOLE 37.018.54:78 ETNOLOGIJA 39 MATEMATIKA. PRIRODOSLOVNE VEDE 5 UPORABNE ZNANOSTI. MEDICINA. TEHNIKA 6 UMETNOST. GLASBA. ŠPORT 7 GLASBA 78 ŽIVLJENJEPISI GLASBENIKOV 78.071:929 ZBOROVSKA GLASBA 78.087.68 ČEMBALO 780.8:780.616.31 KLAVIR 780.8:780.616.433 ORGLE 780.8:780.649 HARMONIKA 780.8:780.647.2 VIOLINA 780.8:780.614.332 VIOLA 780.8:780.614.333 VIOLONČELO 780.8:780.614.334 DRUGA GODALA, KONTRABAS 780.8:780.614.335 HARFA 780.8:780.613 KITARA, MANDOLINA 780.8:780.614.131 CITRE 780.8:780.615 TROBENTA 780.8:780.646.1 POZAVNA 780.8:780.646.2 ROG 780.8:780.646.3 SAKSOFON 780.8:780.643.2 TUBA 780.8:780.646.4 FLAVTA 780.8:780.641/.642 KLARINET 780.8:780.643.1 OBOA, ANGLEŠKI ROG 780.8:780.644.1 FAGOT 780.8:780.644.2 TOLKALA 780.8:780.634 ELEKTRONSKI INŠTRUMENTI 780.8:780.65 GLASBENA TEORIJA 781 ODRSKA GLASBA (OPERA, BALET) 782 — opera 782.9:792.82 - balet CERKVENA GLASBA 783 VOKALNA GLASBA 784 - s spremljavo 784.1 — brez spremljave INŠTRUMENTALNA GLASBA 785 GODALNI ORKESTRI 785:780.614.3 HARMONIKARSKI ORKESTRI 785:780.647.2 ŠTEVILČNEJŠE INŠTRUMENTALNE ZASEDBE 785.1 GLASBA ZA MALE ORKESTRE 785.16 KOMORNA GLASBA 785.7 ZABAVA. IGRE. ŠPORT 79 JEZIKOSLOVJE. JEZIKI 81 KNJIŽEVNOST 82 ŽIVLJENJEPISI 929 ZGODOVINA. ZEMLJEPIS 93/94 UDK ZA INSTRUMENT (075) UČBENIKI ZA INŠTRUMENT 780.8: 780.643.2(075) Učbenik za saksofon UDK ZA INŠTRUMENT (076) ETUDE, TEHNIČNE VAJE 780.8: 780.643.2(076) Etude in tehnične vaje za saksofon UDK ZA INŠTRUMENT (035) PRIROČNIKI ZA INŠTRUMENT 780.8: 780.643.2(035) Priročnik za saksofon Knjižnica na Glasbeni šoli Jesenice deluje od leta 2003 dalje. V letu 2009, ko smo začeli z vključevanjem v sistem COBISS, smo pripravili predlog za postavitev gradiva po UDK. Predlog je bil narejen glede na izkušnje pri postavitvi gradiva iz preteklih let. Začetek vnosa podatkov v sistem COBISS je pomenil le možnost, da smo pri postavitvi gradiva lahko popravili tiste pomanjkljivosti, ki so bile zaznane v preteklih letih. Veseli bomo vsakega komentarja na predstavljeni predlog (gsjes.knjiznica@siol.net). Nina Jamar Glasbena šola Jesenice 4 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) poročila DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE TEHNIČNI IN VSEBINSKI PROBLEMI KLASIČNEGA IN ELEKTRONSKEGA ARHIVIRANJA 17. do 19. marec 2010 v Radencih Na dopolnilnem izobraževanju s področja arhivistike, dokumentali-stike in informatike v Radencih, ki je potekalo od 17.-19. marca 2010, je bilo zbranih okoli tristo udeležencev iz osemnajstih držav. Udeležence je pozdravila Slavica Tovšak, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor. Namesto ministrice za kulturo Majde Širca, ki zaradi drugih obveznosti ni bila prisotna, je prisotne pozdravil Dragan Matič, v. d. direktorja Arhiva Republike Slovenije. Gospod Hercog iz Primata je navzoče pozdravil kot glavni sponzor za področje klasičnega arhiviranja, Boštjan Gaberc, direktor podjetja Mikrografija pa kot generalni sponzor za področje dolgoročne hrambe e-gradiva. Sledil je podpis pogodbe med Pokrajinskim arhivom Maribor in Arhivom Tuzel-skega kantona. Slavica Tovšak in Bojan Cvelfar sta prikazala uradni začetek delovanja spletnega iskalnika SIRA_NET, ki nudi dostop do gradiva regionalnih arhivov Celja, Kopra, Maribora, Ptuja, povezuje tudi Novo Gorico in Ljubljano (www.sira.net.si). Obsega 8879 zapisov, 4130 povezav na druge module in 240.000 polj. V uvodnih predavanjih je arhivsko zakonodajo v Avstriji predstavil Heinrich Berg iz Dunajskega mestnega arhiva. Opozoril je na pravni vidik pri arhiviranju elektronskega gradiva in dostopnosti. Dragan Matič iz Arhiva Republike Slovenije je predstavil izkušnje iz postopka sprejemanja in pričakovanja pred izvajanjem novele Zakona o dokumentarnem in arhivskem gradivu (ZVDAGA, 2006). Novela Zakona je parlamentarni proceduri. Slovenija ima poleg Arhiva RS še šest regionalnih arhivov, ki delujejo kot javni zavodi. V letu 2008 je bilo v arhivih zaposlenih 189 delavcev. Referent je poudaril potrebo po reorganizaciji arhivov. Nada Čebej iz Pokrajinskega arhiva Koper je predstavila referat z naslovom: Arhivska javna služba kot skupna služba organa v sestavi Ministrstva za kulturo, v katerem je obravnavala reorganizacijo arhivov v Sloveniji. Zavzemala se je za ustanovitev državnega arhiva in podprla ustrezno dopolnitev pravilnika o nazivih ter predlog spremembe kadrovskega načrta. Peter Pavel Klasinc iz Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti Maribor — Trst je predstavil slovensko arhivsko zakonodajo med leti 2000 in 2010. Ne strinja se s predlogom centralizacije arhivov, ker po njegovem mnenju ni produktivna. Uvodni del je z italijanskimi izkušnjami zaključila Grazia Tato iz Državnega arhiva v Trstu. V razpravi, ki je sledila uvodnim predavanjem, so sodelovali Vlado Žumer, ki je zagovornik centralizacijo arhivov, saj je menil, da je taka organizacija značilna za večino evropskih držav. Dragan Matič je navedel, da regionalni arhivi nimajo nobene vloge pri e-virih, ker ni matične službe in vsak arhiv deluje zase. Peter Pavel Klasinc se je spraševal, zakaj Zakon zahteva centralizirano urejenost arhivov. K razpravi je povabil mlajše arhiviste, vendar brez odziva. Sledila so predavanja iz arhivske teorije. Hamit Shala iz državne agencije za arhive Kosova iz Prištine je predstavil delovanje državne agencije. Jovan P. Popovic iz Beograda je predstavil hierarhijo pri sprejemanju, izvajanju in spoštovanju arhivskih zakonskih in podzakonskih predpisov. Predstavil je problem nepoznavanje pomena arhivskega gradiva in skladnosti pri sprejemanju zakonov z evropskimi direktivami. Ni zagovornik popolne centralizacije arhivov. Stevan Radunovic iz državnega arhiva Črne gore je predstavil kratko zgodovino in zakonodajo Črne gore. Antonio Monteduro je predstavljal arhivsko politiko Evropske komisije in se zavzemal za odprtost in tran-sparentnost arhivov. Tanja Petrovic je predstavila težave, povezane z gradivom, ki nastajajo 5 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) v sklopu nevladnih organizacij za človekove pravice in aktivnostih Ducumente za sistematično urejanje, popisovanje in arhiviranje le tega. Documenta je začela dolgoročni proces na področju Hrvaške, ki bo omogočil dostop do celotnega gradiva bodočim raziskovalcem in študentom. Popoldanski sklop predstavitvenih delavnic je začel Martin Sturzlinger iz vodilnega podjetja za informacijske sisteme v Evropi, Scope Solution AG iz Bazla, ki je predstavil standardno programsko opremo za informacijski sistem. Fleksibilen program naj oblikujejo izkušeni programerji in arhivisti in naj bo kompatibilen. Referat z naslovom Elektronski arhiv, končni cilj ali zgolj začetek sodobnega poslovanja je predstavil Boštjan Gaberc iz Mikrogra-fije. Poudaril je prednosti podjetja pri poslovanju z dokumenti v različnih oblikah, centralni nadzor, optimalizacijo stroškov, revizijsko varnost in hitrejši dostop do informacij. Pogoj je pretvorba papirne dokumentacije v elektronsko obliko že pri vhodu v organizacijo in sodobno poslovanje. Fleksibilni sistem prepoznava različne uporabniške aplikacije in omogoča pregledovanje različnih formatov. Klavdija Halimic, SIMT, je izpostavila napredno digitalizacijo analognih vsebin, prihranek prostora in varovanje kulturne dediščine. Možnost centraliziranega zajema na centrali in distribuira- nega zajema, ki je na lokaciji, kjer dokumenti nastajajo. Luka Hojnik, MFC.2, je predstavil varstvo osebnih podatkov pri upravljanju in hrambi dokumentarnega arhivskega gradiva. Poudaril je pomembnost varovanja osebnih podatkov, rok hrambe podatkov in izločanje. Opozoril je, da mora ustanova beležiti tudi vpogled v osebne podatke. Sklop predavanj iz arhivske teorije je nadaljevala Zdenka Sem- lič Rajh iz Pokrajinskega arhiva Maribor, ki je predstavila Princip provenience in oblikovanje fonda z glavnim poudarkom na težavah pri prehodu na nova orodja, ki zahteva več izobraževanja in upoštevanje standardov in priporočil. Bogdan Florin Popovici je predstavil Uvajanje standarda ISAD(G) v romunski arhivski praksi. Azem Kožar iz Filozofske fakultete Tuzla je predstavil posebnosti vrednotenja kulturnih dobrin Bosne in Hercegovine. Izet Sabotic iz Arhiva Tuzelskega kantona je predstavil referat Znanstvenoraziskovalno delo kot sestavni del arhivske dejavnosti. Dan smo zaključili s kulturnim večerom »Vsi so venci bejli«. Zaradi velikega števila referentov so četrtek, 18. marca predavanja potekala v dveh dvoranah Kongresni in Dvorani Izvir. Informatizacija v slovenskih arhivih je bila namenjena zaposlenim v slovenski javni arhivski službi, da jih seznani z novostmi, ki so predmet intenzivnih razprav v okviru slovenske javne arhivske službe. Vsebine so se nanašale na strateške usmeritve izgradnje slovenskega e-arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, vključno z implementacijo OAIS modela v delo pristojnih javnih arhivov. Izkušnje in zahteve implementacije sodobnih rešitev v vsakdanje arhivsko strokovno delo na primeru Arhiva Republike Slovenije. Z novimi uporabnostmi in rešitvami standardnega arhivskega programskega orodja scopeArhiv. Žal, se tega dela predavanj nisem mogla udeležiti, ker sem bila na drugem delu predavanj, ki so potekala v Kongresni dvorani. Predavanja so bila razdeljena v tri sklope: prvi je obravnaval problematiko arhivske teorije, drugi materialno varstvo in tretji se je posvetil arhivski praksi. Dušan Vrižna je predstavil Predpise o strokovnih nazivih ter izobraževanje arhivskih delavcev v Bosni in Hercegovini, Jusef Osmani pa izobraževanje arhivskih kadrov na Kosovu. Elizabet Schoggl Ernst je predstavila novi arhivski sistem Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu. V naslednjem sklopu predavanj, ki je bil namenjen materialnemu varstvu, so predavali: Ališa Trobec iz Arhiva Republike Slovenije, ki je predstavila grafične preiskovalne metode pri analizi arhivskega gradiva. Marjeta Černič iz Inštituta za papir in celulozo je predstavila kemijsko in fizikalno razgradnjo papirja. Opozorila je na premajhno zavedanje pomembnosti kakovosti papirja in neu- 6 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) poštevanje standarda SIS EN 9706. Papir ni trajen, je pa obstojen. Igor Flilipič iz Nadškofijskega arhiva v Mariboru je predstavil materialno stanje originalnih matičnih knjig ob prevzemu v arhiv. 30% gradiva je bilo lepo ohranjenega in 30% še uporabnega. 9% gradiva ni možno več izposojati, ker je več kot polovica poškodovanega. 9% gradiva bo uporabnega, če bodo naredili manjše konzervatorske posege. Sledila je predstavitev prispevka Označevanje kulturne dediščine v NUK, ki sva ga pripravili skupaj z Jasno Malešič. V predstavitvi sva poudarili načine označevanja knjižničnega gradiva, elemente označevanja, lastnosti arhivskih črnil, ki jih uporabljamo za žigosanje, pisala in nalepke ter pomembnost sodelovanja med bibliotekarji in restavratorji. Sledil je sklop predavanj iz arhivske prakse. Zoran Pekic iz Nacionalne knjižnice Srbije je predstavil zapuščino Nikole Tesle, ki jo je 2003. leta Unesco uvrstil na svoj seznam. V muzeju so zaposleni trije konzervatorji in restavrator. Sami so pripravili načrt za klimatizirano komoro za sušenje in vlaženje gradiva, ki jo uporabljajo tudi za dezinfekcijo dokumentov. Borko Radešček je predstavil restavracijo in digitalizacijo filmskega arhivskega gradiva v Arhivu. Digitalizacija filmskega gradiva se uporablja za prikazovanje filma, ni pa dobra za hranjenje gradiva. Digitalizirajo vedno kopije filmov in ne originalov (negativov). Drugače je pri arhiviranju subformata (8 mm), ki ga morajo prenesti na standardni filmski trak. Subformati so unikatni in jih lahko predvajajo le s kinoprojektorji. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo na teh formatih posnetih veliko alternativnih in amaterskih filmov. V ta sklop sodi tudi vsa himalajska dediščina. Ne obstaja seznam vseh avtorjev teh filmov, vendar se filmski navdušenci, zbrani okrog revije Kino, začeli iskati in popisovati avtorje teh filmov. Presnemavanje trakov najbolj otežujejo zlepke, ki so nastale ob montaži filma. Arhiv ne more prikazovati teh filmov na kinoprojektorjih, ker so slabše kakovosti in bi s tem še bolj poškodovali trakove. Zato bodo filme za uporabo digitalizirali. Za hrambo jih bodo presneli na filmske trakove, ki so trajnejši in cenejši od digitalizacije. Filmska tehnologija ni vedno primerna za kopiranje starega filma. Drugačna je tudi hitrost kopiranja. Tudi Unesco priporoča zbiranje filmskega gradiva v arhivih s staro filmsko tehnologijo. Slavko Mlinaric iz Primata d. d., Maribor je predstavil testiranje in pripravo certifikatov varnostne opreme s poudarkom na novih standardih. Pokazal je posnetke uničenja bankomata s plinom. V Primatu so uspeli narediti ohišje, ki je odporno proti plinom. Maria Eugénia Matos Fernan- des iz Portugalske je predstavila Univerzo v Portu, upravljanje s podatki in valorizacijo. Univerza ima 14 fakultet, 30 knjižnic in 29.896 študentov. Uporabljajo informacijski sistem Sigarra. V repozitoriju hranijo veliko število dokumentov, za katere se trudijo, da bi bili širše dostopni. Pepita Raventosiz iz Univerze v Lleidi, je predstavila nove smernice pri poslovanju z dokumenti in arhiv univerze. Maja Nikolova iz Pedagoškega muzeja v Beogradu je predstavila dostopnost arhivskega gradiva, ki ga v večji meri predstavljajo zapuščine prosvetnih delavcev. Nekaj tega gradiva hrani Nacionalna knjižnica Srbije. V prvi fazi so digitalizirali arhivsko gradivo. V nadaljevanju bodo digitalizirali še zapiske in dnevnike. V zaključku bodo pripravili še razstavo. Mina Kujovic je predstavila Arhiv Bosne in Hercegovine in človekove pravice. Veliko povpraševanja po dokumentih iz arhiva je bilo po vojni, saj so ljudje izgubili osebno dokumentacijo ali je bila uničena in zato so v arhivih iskali osebne dokumente, spričevala, diplome, potrdila o nekaznovanju in podobno. Miroslav Dučic iz Zgodovinskega arhiva Užice je spregovoril o negativnih izkušnjah s privatizacijo družbenih in državnih podjetij v letih 1989 do 2001 v Srbiji ter posledicah za arhivsko gradivo. Po novem zakonu morajo podjetja dati gradivo arhivom po desetih letih. Arhivi-ste so poimenovali »grobarji« stečaj- 7 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) nih podjetij. Zelo slabo je bilo sodelovanje z Agencijo za privatizacijo, zastareli predpisi, premalo izkušenj in slabo sodelovanje z arhivi. Popoldne je sledila strokovna ekskurzija z naslovom: Na obeh straneh Mure. Pot nas je vodila v Hotizo, kjer so nam pripravili kulturni program in predstavili floro in fauno na tem področju. Zapeljali smo se preko meje na Hrvaško, kjer smo se ustavili pri mlinu na Muri v Sv. Martinu. V večernih urah smo obiskali še arhiv v Štrigovi. Zadnji dan, petek 20. marca, je sklop Elektronskega arhiviranja in dolgoročne hrambe prvi predstavil Branko Kovačevič iz Open Society Archives, Budimpešta, z naslovom: Elektronsko arhiviranje v institucionalnem kontekstu: SNAP — študija primera. Probleme povzročajo različne zakonodaje v različnih državah. Trudijo se integrirati svoje digitalizirane dokumente tudi v druge iskalnike. Sledila so predavanja iz arhivske prakse. Selma Isic iz Arhiva Tuzelskega kantona je predstavila pomen uporabe standardov pri urejanju arhivskega gradiva v Bosni in Hercegovini. V arhivih se ne uporabljajo mednarodni standardi in priporočila, ker vlada zmotno mišljenje, da so namenjeni samo elektronskemu arhiviranju. Uporabili bi lahko tudi izkušnje sosednih držav. Žarko Štrumbl iz Arhiva Republike Slovenije je predstavil kartografsko gradivo Geodetske uprave RS in njenih predhodnic. Sem sodijo zemljiški katastrski načrti, topografski katastrski načrti, temeljni topografski načrti, pregledne karte Slovenije in občinske karte. Nekaj gradiva hranijo na steklenih ploščah. Digitalizirali so državno topografsko karto v tif formatu. Boriša Radovanovic iz Zgodovinskega arhiva Šumadije, Kragujevac, je predstavil analitični inventar arhivskega fonda. Poudaril je, da se je potrebno na digitalizacijo gradiva temeljito pripraviti. Milena Gašic iz Zgodovinskega arhiva Sarajevo je spregovorila o raziskovanju holokavsta in arhivih. Leta 2009 so se na poziv češkega predsednika sestali v Terezinu na temo holokavsta evropskih Židov. Državni arhiv Bosne in Hercegovine je pogodbeno vključen v projekt mikrofilmanja materialov o holo-kavstu. V predprostoru dvorane je bila postavljena razstava na temo holokavsta. Ibolya Foki iz Arhiva županije Zala je predstavila Medžimurje in naselja v pisnih virih od 1861 do 1872. Iz sklopa Elektronsko arhiviranje in dolgoročna hramba je bila predstavitev Aleksandra Lavren-čiča "KRAVA" - Strežnik agencijskih novic in prispevkov RTV Slovenija. Brez veliko finančnih sredstev in z veliko prostovoljnega dela z željo, da predstavijo in ohranijo dokumentacijo. Sledila je pretvorba podatkov. Digitalizirali so gradivo s kaset. Najnovejše novice so na vrhu. Zvočne posnetke hranijo ločeno od filmskih, kajti veliko posnetkov je takih, da so napovedovalci novice brali, filmi pa so sočasno prikazovali dogajanje. Za ilustracijo smo pogledali kratek film. Vlatka Lemic iz Hrvaškega državnega arhiva je predstavila hrambo in uporabo podatkovnih zbirk v sistemu ARHiNET - CDP model. Sestavlja ga osem baz podatkov. Veliko pozornost so posvetili zakonodaji in financam. CPD model lahko išče tudi preko interneta. Ni namenjen samo hranjenju, ampak tudi iskanju. Mladen Vujovic iz Muzeja Nikole Tesle je prestavil uporabo digitalnih kopij arhivskega gradiva v elektronskih čitalnicah. Omejitve dostopa do gradiva so zaradi upoštevanja avtorskih pravic in zaščite projektne dokumentacije. Bibliografija Nikole Tesle ima 12.000 pojmov, zapuščina vsebuje tudi prispevke iz časopisov in fotografsko gradivo. Ivana Zoric je predstavila informatizacijo dela Muzeja Nikole Tesle kot kompleksne ustanove za zaščito kulturnih dobrin. Zapuščina je sestavljena iz Tesline osebne zbirke, knjižnice in zbirnega fonda (predmetov). 2006. leta so začeli z informatizacijo muzeja. Napravili so domačo stran in gradivo digitalizirali. Pred digitalizacijo so gradivo fotografirali in skenirali dokumente. V kratkem času so naredili enotni sistem »Teslapedija«. V zaključnem delu so razpravljali Vlado Žumer, Peter Pavel Kla-sinc in Miran Novak o infomracij- 8 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) skem sistem SIRA.net, o izobraževanju arhivistov in reorganizaciji arhivov. Zaključne sklepe je prebrala Slavica Tovšak. Poudarila je, da so potrebne določene spremembe in da še ni enotnega informacijskega sistema, da mora biti gradivo dostopno ne glede na nosilce zapisa. Arhivisti se zavzemajo za ustanovitev direktorata pri Ministrstvu za znanost in dopolnjeno terminologijo na področju arhivistike. Organizacija izobraževanja je bila zelo dobra. Veliko število referatov je predstavitve omejilo na deset minut, ki jih je veliko referentov prekoračilo, zato ni bilo razprav na koncu posameznih sklopov. Predavanja so potekala v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem, hrvaškem, srbskem, bosanskem in albanskem jeziku. Triinpetdeset referatov je objavljenih v zborniku, ki ga je izdal Pokrajinski arhiv Maribor na 542 straneh. Program je objavljen na spletnem naslovu http://www.pokarh-mb.si. Tereza Poličnik-Čermelj Narodna in univerzitetna knjižnica obvestila KOLEDAR PRIHAJAJOČIH SREČANJ Nadaljevanje z 2. strani: • 7.-8.6.2010, Krakov, Poljska, Libraries, Information, Books: Interdisciplinary Research and Practice in 21st Century, http://www.inib.ui.edu.pl/enq/confer/2010/ index.htm • 7.-11.6.2010, Brisbane, Avstralija, 2010 ACM/IEEE Joint Conference on Digital Libraries (JCDL) And Annual International Conference on Asia-Pacifc Digital Libraries (ICADL), http://www.jcdl-icadl2010.org/ • 9.-11.6.2010, Helsinki,Finska, 34th ELAG: Meeting New User Expectations, http://elaq2010.nationallibrary.fi/ • 10.-12.6.2010, Calgary, Kanada, LOEX-of-the-West 2010, http://library.mtroyal.ca/lotw/7paqe id=2 • 13.-16.6.2010, New Orleans, ZDA, SLA Annual Conference and INFO-EXPO: Entering SLA's Next Century: Let the Good Times Roll!, http://s36.a2zinc.net/clients/sla/ sla2010/public/enter.aspx • 14.-18.6.2010, Lizbona, Portugalska, 12th European Conference of Medical and Health Libraries, http:// www.eahil2010.org/en/ • 19.-22.6.2010, London, VB, The International Conference on Information Society, http://www.i-society.eu/ • 16.-19.6.2010, Austin, ZDA, ETD 2010 - 13th International Symposium on Electronic Theses and Dissertations, http://www.ndltd.org/Members/hussein/events/etd-2010-13th-international-symposium-on-electronic-theses-and-dissertations • 21.-24.6.2010, London, VB, COLIS 7: Integration in the information sciences: unity in diversity, http:// colis.soi.city.ac.uk/ • 21.-25.6.2010, Brisbane, Avstralija, Joint Conference on Digital Libraries, http://www.jcdl-icadl2010.org/ • 22.-26.6.2010, Evora, Portugalska, 2nd International Conference on Heritage and Sustainable Development, http://heritage2010.greenlines-institute.org/ • 24.-26.6.2010, Washington, ZDA, Library History Round Table (LHRT) Research Forum: "Politics, Libraries and Culture: Historical Perspectives', melani-e.kimball@simmons.edu • 24.-29.6.2010, Washington, ZDA, ALA Annual Conference, http://www.ala.org/ala/conferencesevents/upcoming/ annual/index.cfm SODELOVANJE NA POSVETOVANJU (rok oddaje povzetkov) • 30.4.2010 za 19.-23.7.2010, Buenos Aires, Argentina, Milenio y memoria (III. Congreso international Europa -America: Museos, archivos y bibliotecas para la historia de la ciencia), juancarlos@orbitur.com • 2.5.2010 za 20.-23.9.2010, Padova, Italija, Conference on Multilingual and Multimodal Information Access Evaluation, http://www.clef2010.org/ 9 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) SODELOVANJE SOLSKE KNJIŽNICE S SPLOSNO poročila V šolski knjižnici OŠ Ivana Cankarja Vrhnika vsako šolsko leto znova navezujemo in utrjujemo stike s splošno knjižnico, t. j. Cankarjeva knjižnica Vrhnika, ki stoji v neposredni bližini obeh stavb naše šole. S knjižničarko Zlato Brezovar, ki dela na mladinskem oddelku, že pred začetkom šolskega leta, v mesecu avgustu, izdelava natančen načrt, kjer datumsko in vsebinsko določiva obiske naših učencev v splošni knjižnici. Na tak način sodelujeva že vrsto let in obe sva zelo zadovoljni z rezultati. Ugotovili sva namreč, da le vzajemno in redno sodelovanje da optimalne rezultate, ki se ne kažejo le v večjem obisku splošne knjižnice, ampak tudi v boljši informiranosti učencev o storitvah obeh knjižnic, sploh pa pri upoštevanju in spoštovanju pravil obnašanja v knjižnicah in pri samostojnejšem iskanju gradiva. Poleg vsakoletnih razrednih obiskov pravljičnih uric, pripravljenih za vsako generacijo posebej, je še posebej pričakovan kulturni dan, ki ga knjižničarki pripraviva vsako leto. V šolskem letu 2008/2009 smo ta kulturni dan naslovili »Vprašajmo avtoric«, izvedli pa smo ga 2. aprila, na svetovni dan mladinske knjige. Rdeča nit kulturnega dne je bil pogovor z avtoricama prebrane slikanice. V čitalnici splošne knjižnice sta namreč naše četrtošol-ce pričakali avtorici slikanice Lina in violina, ki jo je ob svojem visokem jubileju, 50-letnici, izdala Cankarjeva knjižnica Vrhnika. Napisala jo je njihova knjižničarka Zdenka Obal, ki se ljubiteljsko ukvarja s pisanjem zgodb za otroke. Ilustrirala jo je slikarka Maja Lubi. Obe avtorici sta bili pripravljeni svoje delo podrobneje predstaviti učencem. Za udeležence sem predlagala generacijo naših četrtošolcev, saj učni načrt Knjižnično informacijskega znanja za 4. razred predvideva, da učenci tudi: • spoznajo postopek nastanka knjige in razumejo vrednost ustvarjalnih dosežkov pri nastajanju vira. • spoznajo pot knjige od avtorja do bralca in razumejo prispevek posameznih organizacij pri širjenju znanja. • razširijo uporabo storitev knjižnice ... Slika 1: Lina in violina Poleg drugih zastavljenih ciljev so učenci 4. razredov s tem kulturnim dnem v praksi dosegli tudi vse zgoraj naštete specifične cilje, zato so se jim ta spoznanja še bolj vtisnila v spomin. Ker je bila generacija lanskih četrtošolcev (105 učencev) prevelika za enkraten obisk, smo učence razdelili v dve skupini (vsako sta sestavljala dva oddelka) s približno 50 učenci. Prva skupina je že 1. šolsko uro odšla v Cankarjevo knjižnico, kjer jih je pričakala gostiteljica, knjižničarka Zlata, z obema avtoricama. Ker so razredničarke učencem že pred obiskom prebrale in predstavile slikanico, so jo vsi poznali in so zato lahko aktivno sodelovali v vodenem pogovoru. Mode-ratorka pogovora je bila knjižničarka Zlata. Razredničarke so svoje razrede na obisku spremljale in jim po potrebi pomagale pri zastavljanju vprašanj. Učenci so bili na pogovor dobro pripravljeni, saj so prejšnji dan, po branju slikanice, na delovne liste zapisali vprašanja, ki so jih želeli zastaviti avtoricama. Zastavili so veliko pričakovanih vprašanj, porodilo pa se je tudi nekaj nenavadnih. Avtorici sta se potrudili in sta odgovarjali nazorno in izčrpno. Na koncu pogovora je knjižničarka Zlata učencem pomagala vse slišano strniti v celoto. Strnili so tudi na novo pridobljeno ali na novo utrjeno znanje o avtorstvu, saj so sedaj znali ugotoviti razlike med avtorjem profesionalcem in avtorjem, ki se le ljubiteljsko ukvarja s pisanjem, ilus-triranjem ... Hkrati so učenci ponovili tudi cel postopek nastajanja knjige, od zamisli v avtorjevi glavi do natisnjenega izvoda zamišljene zgodbe. Knjižnično okolje, v katerem je pogovor potekal in kjer so aktivno sodelovali v likovni delavnico, pa je nanje delovalo sproščujoče in vzpodbudno. Po tem, eno šolsko uro trajajočem pogovoru je cela skupina učencev začela z delom v likovni delavnici. Pod vodstvom slikarke Maje Lubi, ilustratorke prebrane slikanice, so izdelali zajčka za velikonočne pirhe, saj so bili velikonočni prazniki pred vrati. V času glavnega odmora sta se skupini učencev zamenjali. Tisti, ki so se vrnili nazaj v šolo, so 3. šolsko uro namenili spoznavanju najbolj znanega danskega mladinskega pravljičarja H. C. Andersena, saj je bil drugi del kulturnega dneva namenjen tudi obeležitvi svetovnega dneva mladinske knjige, ki smo ga praznovali 10 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) Slika 2: Avtorici (od leve proti desni sedijo Maja Lubi, Zdenka Obal in Zlata Brezovar ) sta sproščeno in nazorno odgovarjali na zastavljena vprašanja. prav na ta dan, 2. aprila. Učencem so bila predstavljena njegova dela, ogledali so si posamezne knjižne izdaje njegovih najbolj znanih del. Izvedeli so tudi glavne podatke o življenju tega danskega pravljičarja. Zadnjo uro kulturnega dneva so učenci svoje zanje preverili in dokazali z reševanjem nalog na delovnih listih, ki jih še niso rešili. Kulturni dan je minil hitro, vedoželjno in v prijetnem ozračju. K temu je veliko prispevala sprememba okolja za posamezne dejavnosti, saj je učencem všeč, da se pouk prestavi iz učilnice v šolsko ali celo splošno knjižnico. V dokaz navajam nekaj izjav sodelujočih učencev, ki so mi jih podali med pogovorom po kulturnem dnevu: »Fino je bilo, ker smo šli iz šole v knjižnico.« (Edi) »Zanimivo je bilo spoznati ilustratorko in pisateljico in od njiju izvedet, kje dobita ideje za svoje delo.« (Filip) Slika 4: Slikarka Maja Lubi je učence v likovni delavnici zaposlila z izdelovanjem zajčka. Slika 3: Učenci so se ustvarjalkama zahvalili s simboličnim darilcem. »Menije bil najbolj všeč zajčica Lina, ker je imela taka štrleča ušesa.« (Uršula) »Najbolj mi je bilo všeč izdelovanje zajčka.« (Anže) S potekom kulturnega dneva in doseženimi rezultati smo bili zadovoljni tudi sodelujoči odrasli, obe knjižničarki, obe avtorici in vse razredničarke. »Všeč nam je sodelovanje, ki živi med obema knjižnicama. Kadarkoli pridem na mladinski oddelek Cankarjeve knjižnice njihova knjižničarka točno vem, kaj trenutno beremo za obvezno domače branje, kar učencem olajša izposojo teh knjigg, meni pa je všeč njihova ažurnost.« (razredničarka Joži) »Kulturni dan, ki ga spomladi preživimo v Cankarjevi knjižnici, je postal že prava tradicija. Všeč mi je, ker sta se knjižničarki pripravljeni potruditi in učencem pripraviti malce drugačen dan.« (razredničarka Simona) »Učenci tudi zaradi takšnega sodelovanja s Cankarjevo knjižnico raje in pogosteje zahajajo tja.« (razredničarka Mateja) Posebej moram za trud pohvaliti vse štiri razredničarke, obe avtorici in seveda kolegico Zlato, saj so bile zaradi moje odsotnosti primorane kulturni dan, ki sem ga zasnovala in organizirala jaz, izpeljati same. Andreja Nagode OŠ Ivana Cankarja Vrhnika andreja.nagode1@guest.arnes.si Literatura: Predlog posodobljenega kurikula. Knjižnično informacijsko znanje. Osnovna šola. Januar, 2008. Pridobljeno 23. 12. 2009 s spletne strani: http://www.zrss.si/pdf/KND PREDLOG-KIZ-O%C5% A0-2008.pdf 11 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) MIKROFILMANJE IN DIGITALIZACIJA KOT DEL SISTEMA TRAJNEGA SHRANJEVANJA GRADIVA 'redstavljamq Moje življenje je v veliki meri povezano s knjigami — bodisi, ko iščem strokovno literaturo za bližajoče se izpite, ali jih v okviru svojega rednega dela popravljam, lepim, šivam... Mize v knjigoveznici so polne na različne načine poškodovanih knjig. Tukaj najprej postavimo »diagnozo« ter določimo »terapijo« in »način zdravljenja«. Ker pa ima vsaka knjiga svojo zgodbo, so tudi postopki obnavljanja različni. V Univerzitetni knjižnici v Mariboru hranimo veliko število raritet in stare periodike. Raritete so staro in redko knjižnično gradivo ter rokopisi, ki so nastali približno do leta 1918, obstajajo pa tudi nekatere izjeme. Stara periodika so časopisi tiskani do leta 1945. Dandanes lahko opazimo, da je starejše gradivo v očitno boljšem stanju kot gradivo nastalo konec 19. in v 20. stoletju, ki je med najbolj poškodovanimi in zahteva veliko strpnosti pri uporabi. Razlog za to lahko najdemo v tem, da so takrat pri proizvodnji papirja začeli uporabljati celulozo. Zato je papir iz tega obdobja slabe kakovosti, krhek in potemnel. Danes papir igra in bo igral tudi v bodoče pomembno vlogo v našem življenju. Je in bo tudi v prihodnje ostal eden pomembnejših prenašal-cev in nosilcev pisne, tiskane in umetniške kulturne dediščine. Napredek v elektroniki in pojav raznih elektronskih medijev ne bosta nikoli popolnoma izpodrinila papirja. Kljub temu pa tudi papir ni večen, saj je izdelan iz organskih surovin, ki so relativno nestabilne in podvržene staranju — njegove lastnosti so časovno spremenljive, uporaba pa časovno omejena. Vzroki, ki povzročajo staranje so različni, od neustrezne surovinske sestave papirja, onesnaževanja, vlažnosti zraka, vpliva svetlobe, delovanja mikroorganizmov in plesni, do same uporabe kot takšne nasploh. Leta 1993 smo začeli z mikrofilma-njem starejšega gradiva, saj je s pogosto uporabo prihajalo do vse večjih in pogostejših poškodb. Zaradi tega imamo poškodovane izvode spravljene v kartonskih škatlah, uporabnikom pa so na voljo na mikrofilmih. Prednost pri mikrofil-manju so imeli časniki tiskani v Mariboru oziroma tisti, ki se nanašajo na Maribor, v obdobju od leta 1869 do leta 1945. Mikrofilmanje starih in redkih publikacij ima zaščitno funkcijo. Ena kopija je namenjena trajni hrambi (saj možnosti požara, potresa ali druge katastrofe ne moremo nikoli povsem izključiti), izdelajo pa se tudi mikrofilmske kopije, ki so namenjene uporabnikom za pregledovanje z mikrofilmskim čitalcem. Dostop do originala je možen samo pod strogimi pogoji in nadzorom, da se gradiva ne bi kakorkoli fizično poškodovalo. V današnji informacijski dobi, ko smo z vseh strani oblegani z raznimi elektronskimi novitetami, prihaja e-knjiga (elektronska knjiga) vse več v uporabo. Prvi zapiski starih civilizacij so se na papirju (oz. papirusu) ohranili tisočletja. Zavedati se moramo, da z današnjo digitalno tehnologijo kaj takšnega ne moremo pričakovati. Odtisi na papirju, še posebej natisnjeni s tiskalniki, bodo najverjetneje hitro zbledeli, zagotovo pa ne bodo zdržali tisočletja dolgo, ne glede na to ali je uporabljeni papir zelo nekvaliteten (kot npr. faks papir in časopisni papir; LE—10 do LE-20) ali zelo kvaliteten (brezkislinski arhivski papir; LE-500). Magnetna tehnologija na primer izgubi podatke v nekaj letih, če pa jih slučajno obdrži, je zelo malo verjetno, da bo čez nekaj desetletij še na voljo naprava, ki jih bo znala prebrati. Še manj verjetno je, da bo na voljo program, ki bo s podatki znal kaj narediti. Optična tehnologija obeta več, čeprav tudi zanjo (CD-ROM, CD-R, DVD-ROM) velja, da lahko gredo take »trajne« varnostne kopije zelo hitro v nič. Nekateri proizvajalci trdijo, da je magnetni ali optični disk obstojen do 100 let, mi pa zagotovo vemo, da se bo v tem času tehnologija spremenila vsaj petkrat. Zaradi tega je potrebno podatke pravočasno prepisati na nov medij. Proces mikrofilmanja je standardiziran, kar za digitalizacijo ne velja, saj se tehnologija neprestano spreminja. Obstajata dve vrsti digitalnih zapisov: 12 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) • digitalni zapis, ki je nastal kot duplikat večinoma papirnega gradiva, in • digitalni zapis, ki je nastal samo na digitalnem mediju Razlika med njima je v tem, da je pri prvem možno ponovno opraviti digitalizacijo originalnega gradiva, pri drugem pa ne. Ker je digitalni medij kratkotrajen, je potrebno narediti eno ali več kopij, ki jih je, pred stalno možnostjo uničenja podatkov, potrebno zelo pogosto prepisovati. Tehnologija se stalno spreminja in ko se le-ta spremeni, starih zapisov ni več moč prebrati. Spremeni se praktično vsakih 10 let. Zastarelost tehnologije je tesno povezana z obstojnostjo medija. Obstojnost medijev je odvisna od kvalitete materialov iz katerih je medij zgrajen ter od okolja v katerem ga hranimo. Danes se pri dolgotrajni in kratkotrajni hrambi vse odvija na relaciji digitalni zapis-papir-mikrofilm. Mikrofilm predstavlja enega izmed najboljših postopkov dolgotrajnega varovanja podatkov. Obstojnost arhivskega filma je, pri temperaturi 20°C in RV 40%, 500 let (podatki so pridobljeni v laboratoriju v pogojih umetnega staranja). V primerjavi z digitalno tehnologijo, ki zastari v 5-20 letih (pogosto še hitreje), so to spoštljiva leta. Trajnost digitalnega medija je 5-100 let, s tem, da moramo vsakih pet let vršiti zapisovanje na novo generacijo zapisovalnega sistema, zaradi zastaranja medija. Čez 100 let bi se nam lahko pripetilo, da bi imeli podatke zapisane na določenem mediju, ne bi pa imeli programske opreme za branje podatkov. LE — life expectancy, pomeni pričakovano življenjsko dobo medija (v letih) in s tem tudi dobo, v kateri je informacija berljiva. Poliestrski mikrofilm ima LE 500 let, acetatni mikrofilmi (proizvedeni pred letom 1980) pa imajo LE 100 let. Življenjska doba magnetnih medijev je 3-5 let. Po tem času niso več dovolj kvalitetni za uporabo, zato je potrebno kopiranje. Podobno je s CD-ji, ki imajo LE 5-10 let. Mikrofilmska tehnologija je dozorela. Zadnja desetletja je enaka in tak- šna bo kot kaže tudi ostala. Kvaliteta mikrofilmskih posnetkov je visoka, medtem ko imajo skenirani posnetki različno kvaliteto. Idealna rešitev je kombinacija mikrofilma in digitalne tehnologije. Ustvariti je potrebno arhivski mikrofilm, ga skenirati in rezultat shraniti na CD, DVD, ali magnetni disk oziroma na medij, ki bo v prihodnosti nastal. Kombinacija vsega naštetega omogoča hiter dostop do podatkov preko interneta, intraneta, na drugi strani pa imamo varnostni arhivski zapis na mikrofilmu, ki traja 500 let. Elektronska informacija naj se uporablja za branje, tiskanje in distribucijo, za dolgotrajno hrambo pa naj se uporabi mikro-flm. Ne glede na to kako enostavno in zanimivo je brskati po e-knjigi, je meni še vedno poseben užitek pred spanjem prebrati nekaj strani priljubljene knjige in jo odložiti na omarico zraven postelje. Tanja Štefanec Univerzitetna knjižnica Maribor STROKOVNA SREČANJA ZBDS 2010 Tudi letos bo ZBDS skrbel za strokovno izobraževanje članov in razvoj področij bibliotekarstva pri nas. Tako je sekcija za šolske knjižnice že 19. februarja v Ljubljani organizirala strokovno srečanje na temo Najstniki in knjižnica - svet mladostnikov, 2. in 3. julija bo na Ravnah na Koroškem srečanje potujočih knjižnic, 27. in 28. septembra bo na Rogli potekalo mednarodno posvetovanje splošnih knjižnic z naslovom »Bralna kultura in knjižnične zbirke v splošnih knjižnicah«, 27. in 28. oktobra pa bo v Ljubljani mednarodno strokovno posvetovanje visokošolskih in specialnih knjižnic na temo »Prost dostop od dosežkov slovenske znanosti«. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije 13 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) NOVOST NA PORTALU EBSCOHOST - ZBIRKA ACADEMIC SEARCH COMPLETE Zbirko Academic Search Complete odlikuje širok nabor publikacij strokovnih področij, vključno s področji kot so: antropologija, astronomija, biologija, elektrotehnika, etnične in multikulturne študije, farmacija, fizika, glasba, gradbeništvo, kemija, matematika, področne študije, pravo, prehrambena tehnologija in znanost, psihologija, strojništvo, teologija, veterinarstvo, zoolo-gija in ženske študije. Za še prijaznejšo uporabo EBSCOvih zbirk, pa konzorcij COSEC in založba EBSCO načrtujmo novost. V pripravi je prevod iskalnega vmesnika EBSCOhost v slovenščino, ki bo omogočil še prijetnejše in lažje iskanje po zbirkah založbe EBSCO. Želimo vam uspešno uporabo zbirke Academic Search Complete! Povezava do zbirke Academic Search Complete na Mrež-niku NUK http://nukweb.nuk.uni-lj.si/login?url=http:// search.ebscohost.com/login.aspx? authtype=ip,uid&profile=emobile&defaultdb=a9h Več o zbirki: http://www.ebscohost.com/thisTopic.php? marketID=1&topicID=633 Seznam časopisov: http://www.ebscohost.com/titleLists/ a9h-journals.htm Katja Rapuš, Narodna in univerzitetna knjižnica • iskanje po bibliografskih podatkih. RAZPISA Ministrstvo za kulturo je objavilo Javni ciljni razpis za izbor knjižničnih projektov nakupa informacijske in komunikacijske opreme za potrebe splošnih knjižnic, ki jih bo v letu 2010 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo (JPR-KOP-2010). Rok za oddajo vloge je 26.4.2010, razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani: http://www.mk.gov.si/si/razpisi pozivi in javna narocila/ javni razpisi/ Javna agencija za knjigo RS je objavila Javni projektni razpis za izbor kulturnih projektov na področjih knjige za leto 2010 (JR4-KNJIGA-2010), s katerim bo podprla izvedbe kakovostnih, izvirnih in prepoznavnih projektov s področij izdaje knjig in revij, izvedbe projektov bralne kulture, ki spodbujajo branje različnih ciljnih skupin in oblikujejo vseživljenjske bralne navade in izvedbe uveljavljenih literarnih prireditev ter neposredno podprla ustvarjalce. Rok za oddajo vloge je 16.4.2010, razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani: http://www.jakrs.si/ razpisi in pozivi/aktualni razpisi in pozivi/ Ponudba elektronskih virov namenjena slovenskim univerzam je od začetka letošnjega leta bogatejša za dodaten izbor elektronskih publikacij. Na portalu EBSCOhost lahko študenti in osebje univerz dostopa-jo do nove zbirke Academic Search Complete. Dosedanji paket publikacij Academic Search Premier smo namreč nadgradili z obširno zbirko znanstvenih in strokovnih publikacij, ki jo odlikuje izbor gradiv po meri akademskih inštitucij. Dostop do zbirke je mogoč z lokacij Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem in Univerze v Novi Gorici, kot do sedaj, prek povezave na Mrežniku NUK. Vsi uporabniki lahko do zbirke dostopajo tudi prek oddaljenega dostopa. V primerjavi s predhodno Academic Search Premier, Academic Search Complete ponuja kar prek 2.000 novih naslovov s celotnimi besedili več. In kaj še? • • multidisciplinarno zbirko 7.400 časopisov s celotnimi besedili; • 6.300 recenziranih časopisov s celotnimi besedili; • 10.500 indeksiranih časopisov z izvlečki; • 12.000 monografskih publikacij, poročil, konferenčnih glasil, ... idr.; • vsebine v PDF datotekah tudi od leta 1887 naprej; 14 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) THE ELECTRONIC BOOK: A TRANSFORMATIONAL LIBRARY TECHNOLOGY? Članek z zgornjim naslovom je bil objavljen v časopisu Library Review (vol. 59, št. 2, 2010, str. 82-91). Avtor Nicholas Joint (University of Strathclyde, Glasgow) ga je napisal kot odgovor različnim populistom, ki posplošujejo rezultate britanskih raziskav s področja založništva in knjižnične dejavnosti in trdijo, da: • bodo tiskane knjige vsak čas »izumrle«, ker jih bodo nadomestile e-knjige, • uporabniki knjižnic že sedaj vse bolj uporabljajo e-knjige, zato se zmanjšujeta obisk knjižnic in izposoja tiskanih knjig, • e-knjige bistveno vplivajo na knjižnične storitve. Avtor navaja različne »protiargumente«: vsako vrsto knjižnic je potrebno obravnavati ločeno, saj se razlikujejo glede na naloge, ki jih opravljajo in uporabnike, ki jim služijo. Njihovo obnašanje je zelo kompleksno in včasih nepredvidljivo. Pričakovali bi, da je za e-knjige večje zanimanje v akademskem okolju kot v splošnih knjižnicah, saj naj bi bila e-knjiga primernejša za študij, tiskana pa za razvedrilo, vendar podatki tega ne potrjujejo. Analize škotskih visokošolskih knjižnic namreč kažejo, da so študenti še vedno zelo navezani na tiskane učbenike. V zadnjih devetih letih se je njihova izposoja povečala kar za 15%. Po drugi strani pa se je v akademskem okolju uveljavil e-časopis, ki je povsem prevladal nad tiskanim. E-učbenik ne bo enakovreden tiskanemu, dokler ne bo izpopolnjen, približati se mora potrebam uporabnika in biti tako privlačen kot e -časopis, meni avtor. Nasprotno pa je v škotskih splošnih knjižnicah zaznati zmanjšanje izposoje tiskanih knjig. Ta trend je viden ne le v Veliki Britaniji ampak tudi v drugih državah. To seveda ne pomeni, da uporabniki splošnih knjižnic raje posegajo po e-knjigah. Za celovit pogled na položaj tiskane knjige v nekem okolju je treba upoštevati tudi podatke o prodaji knjig. Kot primer avtor navaja Slovenijo (in citira članek M. Kovača), kjer se je izposoja tiskanih knjig v splošnih knjižnicah zmanjšala, se je pa, kot poročajo založniki, hkrati povečala njihova prodaja. To pomeni, da si pri nas knjige raje kupimo (in da si to lahko privoščimo), kot da bi si jih izposodili v knjižnici. Avtor nameni precej prostora navajanju pomanjkljivosti e-knjig, tako tistih, ki so dostopne na osebnem računalniku kot tistih, ki jih »prenašamo v roki«, malce udriha tudi po bralnikih e-knjig, ki jih ponujata Sony in Amazon. Zaključi, da so e-knjige resnično vedno bolj popularne, a premalo razširjene, da bi, kot trdijo nekateri, že v tem trenutku imele odločilen vpliv na knjižnične storitve. Vsi, ki jih zanima previden, s podatki podkrepljen pogled na razvoj knjižničnih storitev, bodo v članku našli veliko zanimivega branja. Helena Pečko Mlekuš Narodna in univerzitetna knjižnica KRATKA NOVIČKA Sekcija za teorijo bibliotekarstva in raziskovanje pri IFLA je objavila novi razpis z naslovom Researcher-Librarian Partnership. Gre za program z mentorstvom, ki bo izbrane knjižničarje usposabljal za aktivno raziskovalno delo. Rok prijave je 3. maj 2010, pogoji in način prijave so opisani v sledeči povezavi: http://www.ifla.org/files/library-theory-and-research/ResearchLibPartInfolFINAL doc.pdf 15 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) DIGITALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE PRENOVLJENI PORTAL DLIB.SI V2 Dostop do digitalnih vsebin temelji na razvoju ustreznega, vsebinsko bogatega in prepoznavnega informacijskega sistema po meri uporabnika. Nova verzija portala dLib.si v2 je odgovor na številne možnosti, ki jih ponuja splet 2.0, zlasti pa prinaša rešitve prilagojene potrebam sodobnega spletnega uporabnika. Portal smo prenovili s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v okviru projekta »Digitalna knjižnica Slovenije — dLib.si«, V. delovni sklop - nadgradnja portala dLib.si. Pri prenovi so aktivno sodelovali končni uporabniki in strokovna javnost, ki so opravili vrsto testiranj in drugih evaluacijskih metod. Portal smo prenavljali petnajst mesecev, oktobra 2009 pa je nova različica v celoti nadomestila staro. Informacijski sistem Digitalne knjižnice Slovenije je doživel razvoj na različnih področjih. Stari vmesnik spletnega portala je zamenjal novi, prijaznejši in predvsem zmogljivejši. Z njegovo uporabo je iskanje in pregledovanje gradiva uporabniku še bolj prijazno, saj ponuja kar nekaj novih možnosti. Enega večjih programerskih zalogajev pri prenovi je predstavljalo oblikovanje modula »filtriranje zadetkov«. V primerjavi s prejšnjim spletnim vmesnikom lahko sedaj uporabniki veliko lažje in hitreje preiskujejo nabor zadetkov glede na vrsto, jezik, leto izdaje in izvor gradiva, v pomoč pa jim je dodatni iskalnik, ki išče med rezultati poizvedbe. Na voljo je nova funkcija "moj dLib", najbolj neposredno interakcijo z uporabniki pa ponuja funkcija označevanje / tagiranje metapodtakov. Z vpeljavo te možnosti spodbujamo uporabnike portala, da sami sooblikujejo in bogatijo bibliografske podatke posameznega gradiva in tako prispevajo k boljšim iskalnim rezultatom. S to komponento spleta 2.0 odločilno spodbujamo socialno mreženje na področju kulturne dediščine in slovenske znanosti. Poleg nove zunanje podobe spletnega vmesnika in novih možnosti, ki so na voljo uporabnikom (shranjevanje iskalnih nizov, citiranje virov, različne prilagoditve iskalnika) je delovanje spletnega portala servisno naravnano (SOA), s čimer je doseženo lažje sledenje sestavnim procesom sistema in interoperabil-nost le-teh. Za potrebe urejanja in dodajanja gradiva v podatkovno zbirko smo izdelali nov programski modul in spletni vmesnik za urejanje vsebin na spletnem portalu. Tako smo omogočili moderiranje vsebine tudi računalniško manj veščim upravljaljcem CMS vsebin. Slika 1: Nova verzija portala dLib.si v2.0 Na novo smo integrirali beleženje statistike, ki omogoča sledenje uporabe prav vsake publikacije. Tako je zagotovljena možnost uporabe in spremljanje statistike tudi drugim partnerskim organizacijam dLib.si. Med nove dosežke štejemo tudi prenovljen harvester (zajemalec vsebin) po protokolu Z39.50. Z njegovo pomočjo je možen dostop do bibliografskih vsebin iz knjižničnega kataloga COBISS, same objekte v knjižničnem katalogu pa lahko opremimo z 16 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) Slika 2: Prenovljeni administrativni vmesnik Slika 3: Del podatkovnega modela enotnim identifikatorjem, ki ga prinaša dLib.si — URN (Uniform Resource Name). Za uporabnika ta novost pomeni neposreden dostop do digitalnih objektov na portalu dLib.si prek knjižničnega kataloga COBISS. Za shranjevanje bibliografskih podatkov publikacij smo ustvarili novo relacijsko podatkovno bazo (3NO), ki je po strukturi podatkov standardizirana po Dublin Core Extended specifikaciji in pripravljena za uporabo v repozitoriju oziroma podatkovnem skladišču digitalnih vsebin. Podatkovna zbirka omogoča lažji izvoz vsebin za potrebe sodelovanja zlasti v evropskih projektih s področja digitalnih vsebin. V kombinaciji z OAI-PMH strežnikom (open Archives Initiative Protocol for Metadata Harvesting), smo uspešno implementirali uvoz/izvoz podatkov z Europeano, TEL (The European Library), možnosti uporabe in izmenjave podatkov pa so neomejene tudi z domačimi partnerji in izmenjevalci vsebin. Matjaž Kragelj in Karmen Štular Sotošek Narodna in univerzitetna knjižnica knjižnične prireditve MARTINA SLAPNIK IZ ROVTA POD MENINO RAZSTAVLJA V MKI V mesecu marcu ste vabljeni na ogled razstave vezenin, delo gospe Martine Slapnik iz Rovta pod Menino planino. Njene prte, prtičke in zavese krasijo tipični slovenski vzorci, predvsem v modri in rdeči barvi. Obenem z njo razstavlja slike voščilnice na paus njena hčerka Klementina Slapnik, doma iz Laškega. Mojca Sempri-možnik, druga izmed petih otrok, pa je v naši knjižnici že razstavljala svoje slike in upamo, da bo kdaj prišla okrasit naše vitrine tudi s svojim nakitom, polstenimi izdelki in s tkaninami. Vezenje je že star način krašenja tkanin. Znani so različni vbodi: ploščati, križni, zančni, vozelni in drugi, ki jih je mogoče kombinirati na nešteto načinov, na enobarvnih ali vzorčnih tkaninah, in tako narediti vrsto Slika 1: Z razstave 17 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) popolnoma izvirnih izdelkov. Vezilje so vezle s svileno, bombažno ali lane- no prejo, pa tudi s kovinskimi nitkami, koraldami in bleščicami. Krasimo lahko oblačila ali dele oblačil - žepe, ovratnike, manšete - in druge uporabne in okrasne predmete, kot so prti, zavese, posteljnina, posteljna pregrinjala, robčki, brisače, oltarni prti, slike, škatle... Ročna dela so znali ceniti že od nekdaj in še danes najdemo marsikateri izvezen kos tkanine skrbno shranjen v domačih ali v muzejskih zbirkah doma in po svetu. Starši posebno radi hranijo otrokova vezena krstna oblačila. Ob tej priliki smo se v knjižnici odločili, da gospe Martini Slapnik postavimo nekaj vprašanj. MKI: Gospa Martina, vi ste doma na kmetiji in imate pet otrok. Opišite nam prosim svoj delovni dan! MS: Moj delovni dan se začne zgodaj, pa vendar s polno energije. Po obveznem skupnem zajtrku se z možem najprej odpraviva v hlev, opravila pri živalih so stalnica tudi zvečer. Delo vmes je odvisno od letnega časa — na kmetiji smo pač odvisni predvsem od tega. Najraje imam delo zunaj, čeprav se seveda posvečam tudi gospodinjstvu, drugače ne gre. Sicer pa sem rada na njivah, travnikih, v gozdu — pravzaprav povsod, kjer kliče delo. Najraje pa sem med rožami, ki rastejo praktično povsod okrog hiše in še kje. Ko so bili otroci še majhni, je bilo časa za ročna dela bolj malo, zdaj pa so vsi odrasli, doma živita le najmlajša hči in sin, starejše tri hčerke so se že odselile. Delo na kmetiji zahteva ogromno časa in energije, predvsem, ker smo doma na strmem pobočju, kjer moramo praktično vse delo opraviti ročno. A ga ne jemljem za težavnega — tako pač je, po svoje smo srečni, da imamo svoj mir in svoj prostor pod Menino. MKI: Kdaj ob vsem delu najdete čas tudi za vezenje? Je to v vseh letnih časih ali bolj pozimi? Koliko prtov naredite na leto? MS: Vezenje je poleg knjig moja največja strast. Če ne berem, vezem in če ne vezem, berem. Mnenje, da se gospodinja na kmetiji poleg vsega dela težko ukvarja še s čim, pri meni ne vzdrži. Vse se da, če se človek tako odloči, če je želja dovolj velika in tako se tudi za platno in šivanko najde čas, čeprav predvsem ob večerih, ja, in kot ste dejali — pozimi, ko zemlja počiva pod snegom. Težko ocenim, koliko prtov naredim v določenem obdobju. Odvisno od motiva in materiala, včasih izberem tudi težje motive, ali uberem nove tehnike. Takrat porabim več časa. Tudi priprava prta, zavese ali kakšnega drugega izdelka zahteva svoje. Prilagajanje motivov, izrisovanje, merjenje ... vse spada zraven. MKI: Kdo vas je naučil vezenja in kdaj? Koliko časa se že s tem ukvarjate? MS: Prve vbode mi je pokazala soseda, pri njej sem se naučila veliko. Vezli sta tudi starejši sestri, mama pa ne. Stara sem bila komaj trinajst let, še v osnovni šoli torej, ko sem mami izvezla zavese. Bilo je v zimskih počitnicah, ko so se ostali sankali, jaz pa sem sedela ob vezenju. Takrat se je rodila ljubezen do šivanke, ki ni nikoli minila. Sicer sem v obdobju, ko so bili otroci še majhni, veliko več pletla, predvsem topla oblačilca. Zdaj spet vezem. MKI: Kaj vam pomeni vezenje? Je to zgolj preživljanje prostega časa ali morda tudi zaslužek? MS: Zaslužka ni, ne delam s tem namenom, niti ne namenjam temu nobene pozornosti. Je pa užitek, ki vse poplača, neprimerljiv z denarjem. MKI: Kje najdete vse te lepe slovenske vzorce? MS: V začetku sem iskala vzorčke vsepovsod, največ v revijah, kjer pa ni bilo samo narodnih motivov, zato se temu nisem imela priložnosti toliko posvečati. Potem pa sem pred leti dobila od otrok v dar čudovito zbirko narodnih motivov, ki je praktično neizčrpna in na katero sem zelo ponosna. V njej vedno znova iščem in tudi najdem nove in nove izzive. MKI: Hranite morda doma tudi izdelke, ki so jih vezle vaša mama, babica, tete? Povejte nam prosim kaj o teh izdelkih! MS: Na žalost nimam takšnih izdelkov, saj sem se priselila na možev dom in s seboj prinesla le nekaj svojih vezenin. Moževa družina pa takšne tradicije ni imela, vsaj ne v takšnem obsegu, da bi se kaj od tega hranilo doma. MKI: Ste uspeli svoje znanje prenesti naprej, na svoje hčere? Morda na nečakinje ali pri pouku vezenja na učenke v osnovnih šolah? Ste kdaj pomislili, da bi postali učiteljica vezenja na osnovni šoli? Zdaj spada med izbirne predmete namreč tudi učenje vezenja.. MS: Ne boste verjeli, celo sin je sedel ob meni in se učil vezenja, ko je bil še čisto majhen. In seveda tudi hčerke. Vsem sem uspela prenesti osnovno znanje, ki ga zdaj več ali manj uporabljajo dalje po svoje. Kot enega svojih ljubših opravil ga neguje srednja hči, Klementina, ki je svoje znanje izpopolnila tudi s pomočjo strokovnjakinj s področja izdelave narodnega veza. Za poučevanje šolskega krožka ni pravih možnosti, saj sem preveč oddaljena. Sem pa uspela »okužiti« kar nekaj sosed, ki zdaj pridno izdelujejo svoje mojstrovine. Rada pomagam vsakomur, ki želi karkoli vedeti, se česarkoli naučiti. Tistim, ki to želijo, tudi pripravim osnovo — izdelam postavitev in izrišem motive. Tradici- 18 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) ja, ki se je oblikovala skozi čas, na tak način živi dalje, kar je tudi prav. Vesela sem, če lahko po svojih močeh doprinesem k temu. MKI: Gospa Martina Slapnik, zahva- ljujemo se vam za pogovor. Želimo vam še veliko prijetnih uric ob pisanih prejicah, šivankah in tkaninah! MS: Moram povedati, da sem zelo vesela, da sem dobila priložnost, da svoje delo predstavim na svoji prvi samostojni razstavi prav pri vas. Hvala vam. Pogovarjala se je Špela Pahor Mestna knjižnica Izola RAZSTAVA SLIK IN VOŠČILNIC IZ PAUSA V MKI knjižnične prireditve Poleg mame Martine iz Rovta pod Menino in njene hčerke Mojce Semprimožnik, o kateri smo že pisali, v knjižnici razstavlja tudi njena druga hči, Klementina Slapnik. O njej je njena sestra Mojca povedala: »Ona je tista, ki je vezenje prtov vzela za svoje. Tako, zares. Hodila je v Kmetijsko gospodinjsko šolo v Šenjurju, kjer se je dodatno izpopolnila, predvsem ob spodbudi mentoric, mojstric vezenja. S paus tehniko se je začela ukvarjati pred nekaj leti - najprej je izdelovala samo čestitke, zdaj pa dela tudi čudovite slike, tudi večjih formatov, kot jih razstavlja pri vas. Osnova je paus papir, ki ga obdela z različnim, za to namenjenim orodjem in navadnimi barvicami. Potrebna je izjemna koncentracija in natačnost, pa seveda mirna roka - ena napakica in vse je zaman. Tako obdelan paus je kajpak tudi občutljiv, krhek zaradi vseh tistih luknjic in vijugic, zato je potrebno slike zastekliti, izdelke, kot so knjižna kazala, pa plastificirati.« Klementini smo ob njeni razstavi v naši Mestni knjižnici Izola postavili nekaj vprašanj. MKI: Klementina, v vaši družini je bilo pet otrok. Ali ste vsi tako ustvarjalni kot vi, Mojca in mama? KS: Klementina: Trenutno največ res ustvarjamo me tri, poleg tega še ena sestra izdeluje nakit. Je pa tako, da ima človek različna obdobja in tako je čisto mogoče, da se bo v tej smeri premaknilo še kaj. Slika 1: Z razstave MKI: Kako to, da ste se odločili za vpis na Kmetijsko in gospodinjsko šolo v Šentjurju? Kaj vam je ta šola dala? Kje ste sedaj zaposleni? KS Najbolj sem vesela tega, da sem v šoli spoznala prave mojstrice vezenja slovenske narodne vezenine in da sem se tudi jaz spoznala z njo, saj mi je postala veliko veselje in zapolni veliko mojih prostih trenutkov. Trenutno nimam službe, imam pa prijavljeno osebno dopolnilno delo, tako da nekaj svojih izdelkov tudi prodam in s tem vsaj delno pokrijem stroške za material. MKI: Ukvarjate se s paus tehniko izdelovanja slik in voščilnic. Kje ste se tega naučili? Kaj vam pomeni ustvarjanje? Ali res tudi vezete? Se ukvarjate še s kakšnimi ročnimi deli, s slikanjem morda...? KS: Morda se sliši nenavadno, toda izdelovanja iz pavsa sem se naučila preko interneta. Prve takšne voščilnice sem videla pri gospe Sonji iz Murske Sobote in takoj sem se navdušila. Prav tako mi gospa Sonja pomaga pri nabavi orodja (ki se dobi samo v tujini) in papirja, ter knjig in revij na to temo. Glavni krivec, da sem se pa sploh začela ukvarjati s tem, je pa moj fant, ker je imel dovolj tega, da sem samo govorila, kako je to »fajn« in da bi rada znala ... Tako mi je kupil prvo orodje in papir me posadil za mizo z besedami: »Zdaj pa naredi nekaj.« Če ne bi bilo njega in njegove spodbude, bi verjetno že pri prvem neuspehu odnehala. Tako pa me je spodbujal, da sem vztrajala in veliko vadila. Prav tako so bile njegova ideja slike. Prej sem delala samo čestitke, on pa me je pripeljal na idejo, da bi naredila večji format in ga dala v okvir. Menil je namreč, da je škoda toliko dela za čestitko, slika se dlje ohrani. Ustvarjanje mi pomeni predvsem veselje za dušo ter zapolnitev mojega časa. Z njim zapolnim del sebe, ki mi manjka. Res je, tudi vezenje je moje veliko veselje. Preden sem se ukvarjala s čim drugim, sem vezla. Spomnim se, da sem že kot mala deklica hodila okoli s kosom blaga, na kate- 19 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) rega sem šivala gumbe, to je bil moj začetek. Potem pa sem se lotevala vedno bolj zahtevnih podvigov. Sedaj vezem le še slovensko narodno vezenino, saj se mi zdi lepo, da se ohranja izročilo naših babic. Slikanje pa prepuščam sestri Mojci - v tem nisem bila nikoli dobra. Se navadnega zajčka ne znam narisati. Drugače vezem tudi s križci, šivam gobeline, čestitke s pick point tehniko, ukvarjam se s pirografijo; zadnji čas sicer malo manj. MKI: Radi berete? Katere so vaše najljubše knjige in katero knjižnico obiskujete? KS: Ja, zelo rada berem (čeprav zadnje čase bolj ustvarjam), najraje kriminalke, detektivke, znanstveno fantastiko.. .in še kaj. Obiskujem pa knjižnico v Laškem. MKI: Živite sedaj v mestu ali na vasi? S čim se vse še ukvarjate v prostem času? KS: Živim na vasi in veliko veselje mi pomeni tudi moj vrt. Moj čas najbolj zapolni moj kuža, ki je pravi naviha-nec. MKI: Radi imate tudi živali. Katere živali vse imate doma in kdaj imate čas, da vse postorite, saj dan za KS: Res je, obožujem živali in doma bi najraje imela kar cel živalski vrt. Trenutno mi družbo delajo kuža Gizmo, v terariju se sprehaja pajek, na hodniku pa mi poje papa-gajček. Okoli vogalov se veselo smuka tudi muca. Imela sem tudi dve činčili, pa sem ju žal morala oddati, ker za vse ni bilo prostora. Če je veselje, se najde za vse. MKI: Kakšni so vaši načrti za prihodnost? KS: Težko vprašanje. Predvsem si želim, da bi določene stari ostale takšne, kot so, in da bi se določene dopolnile, postale še boljše. Imam pa še eno obveznost, za katero upam, da mi jo le uspe dokončati. MKI: Zahvaljujemo se vam za pogovor in vam želimo še veliko ustvarjalnih užitkov in navdiha! KS: Hvala vam! Pogovarjala se je Špela Pahor Mestna knjižnica Izola DRUŠTVO BIBLIOTEKARJEV LJUBLJANA poročila V zadnji tretjini leta 2009 je DBL sklical obvezni letni občni zbor, da z njim potrdi svoje preteklo dvoletno delo. Poslovna in finančna poročila, ki jih je predložila predsednica Smilja Pejanovič, so izkazala, da je društvo delovalo v skladu s svojim poslanstvom in programom, ki si ga je zastavilo. Žal se je v zadnjem obdobju ukvarjalo z največjo oviro, ki je pestila delovanje vseh društev - DBL se je tako kot ostala društva moral uskladiti v svojih statutarnih pravilih. Sprejetje novih pravil delovanja, njihovo uskladitev z zakonodajo, potrebami in name- nom društva ter administracijo na vseh nivojih, pa zahteva čas in potrpljenje. Večina članov, ki se je udeležila tega novembrskega zbora, je tako bila seznanjena z vsebino dogajanja in predlogi za spremembo in dopolnitev Pravil DBL. V skladu s tem je predsednica predla- Slika 1: Spomladanski občni zbor Slika 2: Maja Božič 20 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) gala delovne načrte za naslednje obdobje. Najprej je bil potrjen predlog članarine za leto 2010, s katero člani finančno podpremo delovanje svojega društva, sledile pa so volitve novih organov. Na podlagi glasovanja so bili izvoljeni: Novemu vodstvu je bilo v nadaljevanju zbora naloženo, da dokonča proces sprejetja novih pravil, na podlagi katerih se bomo lahko posvetili rednemu delovanju in društvenemu druženju. Z iskrenimi čestitkami za 12 letno delovanje smo se nato zahvalili odhajajoči predsednici ge. Smilji Pejanovič in večer zaključili v prijetnem pogovoru. V decembrsko praznovanje nas je nova predsednica popeljala z dvema prednostnima nalogama: čimprejšnje sprejetje usklajenih pravil in aktualizacija seznamov in stanja članstva društva. V delo prve naloge so se vključili člani vodstva, ki so proces spremljali v zadnjih letih in novi člani, ki so nekaj izkušenj prinesli iz drugih okolij, zato je delo steklo hitro. Druga skupina članov vodstva se je lotila preverbe podat- kov članstva in pripravila prvo obvestilo, s katerim smo vse pozvali, da zaradi spremenjene zakonodaje obnovimo in preverimo zaupane nam podatke. Na podlagi preverjenih podatkov smo lahko sklicali nov spomladanski občni zbor, tokrat v dvorani Knjižnice Bežigrad. Predvideni dnevni red je obsegal pomembno točko sprejema novih Pravil DBL, zato smo predhodno zaprosili vse člane, ki se zbora ne bodo mogli udeležiti, da za glasovanje pošljejo pooblastilo, s katerim bi lahko zagotovili volilno večino. Žal volilna večina ni bila zagotovljena, imeli smo le 117 glasov (28%), tako da bomo za sprejetje novih pravil izpeljali pisno glasovanje v tednu od 29.3. do 2.4.2010. Upamo, da bomo uspešni, saj bi se radi posvetili zabavnejšim dogodkom v društvu. Za letos namreč načrtujemo organizacijo izleta (Sopron, Fer-tod, Nedižersko jezero), pripravljamo novo interne-tno stran (oglejte si začasne strani na obstoječem naslovu www.dbl- drustvo.si ), dogovarjamo se za srečanje z Društvoma bibliotekarjev Maribor in Celje. Načrtujejo se tudi druge aktivnosti, kot so skupna srečanja in predavanja, po več kot štirih desetletjih delovanja se bomo lotili popisa in digitalizacije arhivov itd. V tem trenutku za vse naloge, ki nam jih nalaga predsednica Maja, aktivno poskrbi preko 20 oseb, naša največja želja pa je, da bi se nam pridružilo še več članov. Zavedamo se, da imamo v največjem društvu bibliotekarjev v Sloveniji med svojimi člani veliko zanimivih, kreativnih in z izkušnjami bogatih ljudi, za katere bi srčno želeli, da se nam pridružijo. Kaj menite vi? Martina Kerec Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Predsednica: mag. Maja Božič, Biotehniška fakulteta UL, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost Izvršni odbor: - Tomaž Ulčakar, Ekonomska fakulteta UL,Centralna ekonomska knjižnica - Snježana Renko, CTK - Veronika Potočnik, NUK - Urša Smrekar, Državni zbor RS, Knjižnica - Martina Kerec, MVZT - Maja Miklič, O.Š. dr. V. Kraigherja - Mateja Klarič, Mestna knjižnica Ljubljana - Daniela Škerget, NUK - Minca Brate, Fakulteta za družbene vede, Osrednja družboslovna knjižnica - Urška Cilenšek, Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje - Alma Repar, Srednja gradbena, geodetska šola in ekonomska šola LJ - Vesna Trobec, Mestna knjižnica Ljubljana Nadzorni odbor: - Anita Longo, Državni zbor RS, Knjižnica - Aleš Klemen, Mestna knjižnica Ljubljana - Dolores Kerec Kovač Biotehniška fakulteta UL, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost Častno razsodšče: - Silva Novljan - Mojca Trtnik, NUK - Lea Borovnjak, Mestna knjižnica Ljubljana Nadomestni člani častnega razsodišča: - Mira Vončina, Fakulteta za družbene vede, Osrednja družboslovna knjižnica - Tatjana Pristolič, Mestna knjižnica Ljubljana - Anton Praznik, Mestna knjižnica Ljubljana. 21 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) REVIJA KNJIŽNICA Z NOVIM UREDNIŠTVOM VABI K SODELOVANJU S PRISPEVKI obvestila Uredništvo revije Knjižnice je pred časom prenovilo svojo zasedbo. V mandatnem obdobju 2009-2011 se bo v vlogi glavne urednice preizkusila mag. Branka Badovinac iz Nuka, za vsebinsko zasnovo bo skrbel odgovorni urednik dr. Primož južnič iz Oddelka za bibliotekarstvo in informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti. Pri izvedbi bodo sodelovali tudi članice in člani Uredniškega sveta v sledeči sestavi: mag. Gorazd Vodeb (NUK, predsednik sveta), Darja Peperko Golob, (Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto), Milanka Trušnovec (Mestna knjižnica in čitalnica Idrija), dr. Irena Sapač (upokojena ravnateljica UKM) in dr. Jerneja Ferlež (UKM). Uredniško politiko in programsko zasnovo bodo sooblikovali članice in člani Uredniškega odbora, ki ga predstavljajo: dr. Sonja Svoljšak (NUK), dr. Alenka Kavčič-Colic (NUK), Miro Pušnik (Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani), dr. Jan Pisanski (FF, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo) in dr. Andrej Blatnik (FF, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo). V veljavo je stopil tudi novi Pravilnik o organizaciji in izdajanju revije Knjižnica, ki ga je 26. februarja 2010 sprejel Upravni odbor Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Uredništvo revije se bo tudi v tem mandatnem obdobju zavzemalo za uresničevanje dolgoročnih ciljev, ki si jih je postavilo že prejšnje uredništvo, npr. razširitev vsebinskega področja prispevkov in povečanje števila sodelujočih avtorjev, zlasti s sorodnih znanstvenih področij. Prizadevalo si bo povečati mednarodno odmevnost in ohraniti znanstveno naravnanost. Revija Knjižnica je namreč prva in edina znanstvena revija za področje bibliotekars-tva in informacijske znanosti. Ob tej priložnosti vas vabimo k sodelovanju s svojimi prispevki, posebej pozivamo mlajše strokovnjakinje in strokovnjake, da se opogumijo in svoje zamisli predstavijo tudi strokovni javnosti. Revija Knjižnica objavlja različne tipe člankov, vendar bo uredništvo dalo prednost vsem tistim avtoricam in avtorjem, ki bodo svoje študije in najnovejša dognanja predstavili v obliki izvirnih oziroma preglednih znanstvenih prispevkov. Navodila za pripravo prispevkov in obrazci so dosegljivi na spletnem dnevniku revije, http://revijaknjiznica.wordpress.com/, na istem spletnem naslovu so predstavljene še druge informacije o reviji in novice uredništva. Za več informacij pa nas lahko tudi pokličite na tel. 01/2001 174 ali pišite na e-naslov: branka.badovinac@nuk.uni-lj.si. Branka Badovinac glavna urednica revije Knjižnica in Primož Južnič odgovorni urednik revije Knjižnica POSEBNA PONUDBA ZA NAKUP BIBLIOTEKARSKEGA TERMINOLOŠKEGA SLOVARJA Pred kratkim je izšel Bibliotekarski terminološki slovar, kot redna dvojna številka (3/4 za leto 2009), ki so ga dobili vsi redni naročniki revije. V kolikor niste naročnik revije oziroma želite kupiti dodatne izvode smo za vas pripravili posebno ponudbo. Cena enega izvoda je sledeča: • 13,00 EUR za fizične osebe - član ZBDS • 15,00 EUR za druge fizične osebe (Slovenija) • 20,00 EUR za pravne osebe (Slovenija) • 27,00 EUR za fizične ali pravne osebe (tujina) Bibliotekarski terminološki slovar naročite tako, da izpolnite naročilnico na naslednji strani in jo pošljite na naslov: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Revija Knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana, s pripisom »Naročilnica za Bibliotekarski terminološki slovar« ali po faksu na št. 01/4257-293. V ceno so vključeni vsi stroški dobave. Publikacijo lahko (po predhodnem dogovoru) prevzamete tudi osebno, in sicer v recepciji NUK, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Pri rubriki naslov za dobavo vpišite »osebni prevzem«. Dodatne informacije: Martina Berčič, tel. št. 01/ 2001-209 ali e-pošta martina.bercic@nuk.uni-lj.si. Naročilnica in predstavitev slovarja sta dostopni tudi spletnem naslovu: http://revijaknjiznica.wordpress.com/2010/03/08/posebna-ponudba/. Uredništvo revije Knjižnica 22 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) H Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Turjaška I, 1000 Ljubljana Davčna sievilka: SI 93212151 NAR KNJ št_/2010 (izpcloi ZBDS) NAROČILNICA ZA BIBLIOTEKARSKI TERMINOLOŠKI SLOVAR PODATKI O NAROČNIKU: Uradni naziv pravne osebe oz. ime in priimek fizične osebe_ Ulica in hišna številka___ Poštna številka_Kraj__ E-pošta__Tel._ Odgovorna oseba (pravne osebe) _ Davčna številka_ Davcrd zavezanec: da / ne Naslov za dobavo (v primeru, da se razlikuje od naslova naročnika): Naročamtol' BibjiottjtagBki tenninološki slovar Knjižnica 53 {2009) št. 3/4, ISBN" i78-961-6162-55-5 (glede na vaš status vpišite želeno število izvodovl: status naročnika cena za 1 izvod število izvodov fizična oseba - član ZBDS 13,00 EUR druga fizična oseba (Slovenija) 15,00 EUR pravna oseba (Slovenija) 20,00 EUR fizična ali pravna oseba (tujina) 27,00 EUR Publikacijo laliko (po predhodnem dogovoru) prevzamete tudi osebno, in sicer v recepciji NUK, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Pii rubriki naslov za dobavo vpišite »osebni prevzem«. Kraj in datum: Podpis in žig: Naročilnico pošljite nanasloi': Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Revija Knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana, s pripisom »Naročilnica za Bibliotekarski terminološki slovar« ali po fal.su na št. 01/ 4257-293. Dodati*informacije: Martina Berčič, tel. št 01/ 2001-209, e-posta martina.bercic^nuk .uni ■ 1. si.. 23 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) SEZNAM NOVOSTI INFORMACIJSKEGA CENTRA ZA BIBLIOTEKARSTVO V NUK-u (februar 2010) novosti 1. BAHOR, Stanislav Skriti knjižni zakladi : pisna dediščina samostanskih in cerkvenih knjižnic v Sloveniji / [Stanislav Bahor]. - 1. izd. - Ljubljana : Narodna in univerzitetna knjižnica : Tuma, 2009 ([Nova Gorica] : Grafika Soča). - 255 str. : ilustr. ; 31 cm COBISS.SI-ID 246170368 2. DRETNIK, Maja Različne oblike dela z otroki v osnovnošolskih in splošnih knjižnicah : diplomsko delo / Maja Dretnik. - Ljubljana : [M. Dretnik], 2009. - 106 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 40285794 3. GERDIN, Dušan Radiofrekvenčna identifikacija - poslovna priložnost slovenskih splošnih in univerzitetnih knjižnic : magistrska naloga / Dušan Gerdin. -Koper : [D. Gerdin], 2009. - XII, 99 str., [13] str. pril. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 3312599 4. JAZBEC, Janja Kmetijske in rokodelske novice od leta 1843 do 1870 kot vir za zgodovino knjige in knjigotrš-tva ter slovenski kulturni razvoj : diplomsko delo / Janja Jazbec. - Ljubljana : [J. Jazbec], 2009. - 152 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 40284770 5. JOVANOVIČ, Suzana Žepna knjiga na slovenskem knjižnem trgu : diplomsko delo / Suzana Jovanovič. - Ljubljana : [S. Jovanovič], 2009. - 66 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 40277090 6. KMETEC, Andreja Usposobljenost šolskega knjižničarja za delo z nadarjenimi učenci : diplomsko delo / Andreja Kmetec. - Ljubljana : [A. Kmetec], 2009. - 93 f. : tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 40237666 7. KNJIŽNICE na Šaleškem : zbornik ob 75-letnici Knjižnice Velenje / [avtorji besedil Matjaž Kmecl ... [et al.] ; uredil, abstrakt in prevod v angleščino Lado Planko ; avtorji fotografij Jože Miklavc ... [et al.] ; grafike Arpad Šalamon ; tlorisi Peter Stanislav Hafner, Goran Semečnik, Lado Planko]. - Velenje : Knjižnica, 2009 (Velenje : Gorenje, IPC). - 302 str. : ilustr. ; 23 cm COBISS.SI-ID 248369408 8. MCCLURE, Charles R. Public libraries and internet service roles : measuring and maximizing internet services / Charles R. McClure and Paul T. Jaeger. - Chicago : American Library Association, 2009. - VII, 112 str. : ilustr. ; 23 cm COBISS.SI-ID 249037056 9. MEŽAN, Danijel Preteklost in prihodnost referenčne službe : diplomsko delo / Danijel Mežan. - Ljubljana : [D. Mežan], 2009. - 63 f. : ilustr., tabele ; 30 cm COBISS.SI-ID 40237922 10. MODEL sveučilišnog knjižničnog sustava sveučilišta u Zagrebu / [urednica i koordinatorica projekta Marina Mihalič ; predgovor Josip Stipa-nov]. - Zagreb : Nacionalna i sveučilišna knjižnica, 2006. - 138 str. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 234711808 11. PERKO, Natalija Vloga spola pri podobi poklica bibliotekarja : diplomsko delo / Natalija Perko. - Ljubljana : [N. Perko], 2009. - 58 f. : ilustr. ; 30 cm COBISS.SI-ID 40299618 12. STRAJNAR, Anja Vsebinski opis gradiva za glasbene zbirke : diplomsko delo : s prilogo / Anja Strajnar. -Ljubljana : [A. Strajnar], 2009. - 81 f. : preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 40257378 13. TRPLAN, Bina Nadlegovanje in nasilniško obnašanje v knjižnicah : diplomsko delo / Bina Trplan. - Ljubljana : [B. Trplan], 2009. - 85 f. : ilustr., graf. prikazi, preglednice ; 30 cm COBISS.SI-ID 40303714 ic library / Jeannette Woodward. - Chicago : American Library Association, 2009. - XI, 194 str. ; 23 cm COBISS.SI-ID 249037312 OBVESTILO flzobrazevanj Bibliotekarski izobraževalni center NUK vas vabi, da v mesecu maju izpopolnite znanje o: • uporabi spletnega iskalnika Google (Google in knjižnice: uporaba spletnih iskalnikov pri informacijskem delu v knjižnici); • uporabi spleta 2.0, knjižnice 2.0, knjižničnega kataloga 2.0 (Splet 2.0 in knjižnice); • Evropski uniji, najpomembnejšimi informacijskimi viri EU ter o EU ter z načini iskanja po teh virih (Evropska unija se predstavi: splošno in izbrani viri); • komuniciranju z uporabniki. Za knjižnične delavce, ki imajo pri svojem delu neposreden stik z uporabniki, smo pripravili dva tečaja, ki se vsebinsko dopolnjujeta: • Komuniciranje z uporabniki, kjer bo posebna pozornost namenjena delu težavnimi uporabniki in reševanju konfliktnih situacij. • Moje delo — ogledalo knjižnice. Udeleženci se bodo seznanili, kako lahko s svojim delom, osebno urejenostjo in urejenostjo delovnega mesta gradijo učinkovite odnose z uporabniki in vplivajo na njihove odzive. Podrobnosti o tečajih in prijavnice najdete na spletni strani NUK (URL: http://www.nuk.uni-lj. si/knjižničarji). Pridružite se nam! BIC 24 KNJIŽNIČARSKE NOVICE (2010, letn. 20, št. 1/2) obvestila OGLASI DELO ISCE Urška Vimer-Kovaček Malejeva ul. 6, Ljubljana GSM:041/384 220 El-naslov: urska.vimer@gmail.com Rojstni podatki: 21.06.1966 v Ljubljani, slovenska državljanka Izobrazba: Univerzitetna diplomirana bibliotekarka Strokovna znanja: opravljen strokovni izpit za naziv bibliotekar; licenca — dovoljenje za katalogizacijo monografskih publikacij v sistemu COBISS.SI Sedanje usposabljanje: V letu 2010 se udeležujem tečajev v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (NUK) in na Institutu informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) za strokovno obdelavo (katalogizacijo) sestavnih delov — člankov, kontinuiranih virov (serijskih publikacij), za izdelavo bibliografij raziskovalcev, prevzemanje bibliografskih zapisov iz tujih bibliografskih baz ter za redakcijo bibliografskih zapisov. Zaposlitveni cilji: delo na področju strokovne obdelave monografskih publikacij, sestavnih delov, kontinuiranih virov in za izdelavo bibliografij v nacionalni knjižnici ali v visokošolskih, specialnih in splošnih knjižnicah. Oblike želenega delovnega razmerja: delo za nedoločen čas, delo za določen čas ali delo po podjemni pogodbi. Delovne izkušnje: februar, marec 2010 — usposabljanje na delovnem mestu v NUK-u: katalogizacija, redakcija bibliografskih zapisov, inventura, oblikovanje bibliografskih zapisov za elektronske knjige); september — december 2009 — priprava, kreiranje in kontrola bibliografskih zapisov doktorskih disertacij Univerze v Ljubljani (1919-1967) zaradi priprave na predstavitev v DLib (projekt NUK in Univerze v Ljubljani). April-avgust 2009 — delo v knjižnici OŠ Dob. Skupaj 7,5 let delovne dobe v knjižnicah različnih tipov. Znanja: Tuji jeziki: angleški jezik — aktivno, hrvaški jezik — aktivno, francoski jezik — pasivno, latinski jezik — pasivno ; *zmožnost branja besedil v srbski, makedonski in ruski cir. pisavi. Računalniška znanja: COBISS -licenca za katalogizacijo monografskih publikacij, Word for Windows, Internet in elektronska pošta, osnove Excella. Sposobnosti in značaj: delavnost, samostojnost, vztrajnost, uravnovešen značaj. DELO ISCE Sem univerzitetna diplomirana bibliotekarka in italija-nistka z opravljenim strokovnim izpitom iz bibliote-karstva. Med študijem sem vsebinsko in formalno obdelovala gradivo ter opravila tečaj za bodoče udeležence COBISS iz katalogizacije monografij na oddelku za Posebno knjižnično gradivo v NUK-u. Med delom v knjižnici Otona Župančiča sem se seznanila z ureditvijo gradiva, ki sem ga sortirala in vstavljala. Imam opravljen izpit za ECDL-start. Od tujih jezikov aktivno obvladam italijanščino, nemščino in angleščino. Poleg tega imam opravljen certifikat za aktivno znanje nemščine, ki je moj materni jezik. Zaposlitev iščem v katerikoli knjižnici, saj mi je knjižničarsko delo v veliko veselje. Dosegljiva sem na telefonski številki 031 581 366. obvestila NAVODILA AVTORJEM Jezik objavljenih prispevkov je praviloma slovenski, v skladu z odločitvijo uredništva, pa tudi angleški. Avtorji morajo uredništvu poslati jezikovno pravilno besedilo. Prejetih tekstov uredništvo ne lektorira. Avtor tudi v celoti odgovarja za vsebino prispevka. Avtorsko pravico do objavljenih prispevkov ima izdajatelj publikacije, avtor obdrži moralne avtorske pravice. Naslov prispevka mora biti kratek in jasen, dopolni se lahko s podnaslovom. Pri poročilih s strokovnih posvetovanj in drugih srečanj naj bodo v naslovu/podnaslovu prispevka navedeni naslov posvetovanja oziroma srečanja ter kraj in datum dogodka. Pod naslovom naj bo naveden avtor prispevka (oziroma avtorji), in sicer vedno v polni obliki (ime in priimek). Če je avtorjev več, naj sami določijo vrstni red imen avtorjev. Poleg imena avtorja je treba navesti tudi sedež ustanove, kjer je avtor prispevka zaposlen ali ime fakultete, če je študent, ter elektronski naslov avtorja. Tudi pri večjem številu piscev je treba pri vsakem posamezniku navesti vse zahtevane podatke. Pri citiranju virov naj avtorji upoštevajo navodila revije Knjižnica. Dolžina prispevka naj ne presega 20.000 znakov (vključno s presledki). Prispevek lahko poleg teksta vsebuje tudi slike (preglednice, diagrame, fotografije ipd.). Vsaka slika naj ima zaporedno številko in naslov. Če avtor slik ne vključi v besedilo prispevka, naj bo v njem jasno označeno, katera slika sodi na določeno mesto v tekstu. Pri vsaki sliki je treba navesti tudi njeno avtorstvo (avtor je lahko pisec prispevka ali kdo drug). Pri portre-tni fotografiji je potrebno navesti tudi imena oseb v polni obliki (ime in priimek), in sicer z začetno navedbo "Od leve proti desni:. ". Avtor prispevka mora uredništvu predložiti pisne izjave oseb na portretni fotografiji, da se strinjajo z javno objavo fotografije v Knjižničarskih novicah. Slikovno gradivo lahko avtorji priložijo tudi v JPG ali TIF formatu. Z oddajo prispevka uredništvu se šteje, da avtor soglaša z objavo svojega prispevka v tiskani in elektronski obliki Knjižničarskih Pošiljanje prispevkov Prosimo, da članke in prispevke pošljete uredništvu publikacije v elektronski obliki, in sicer na naslov icb@nuk.uni-lj.si. Pošljete jih lahko tudi na disketi ali CD-ROM-u na naslov Narodna in univerzitetna knjižnica, Informacijski center za bibliotekarstvo, Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevkov ne honoriramo!