PODLISTEK. fAlojzij Kos. Dolgo sem čakal, da se oglasi spretnej&a roka, ter napiše blagopokojnemu Al. Kosu primeren nekrolog, a ker istega do danes še nisem zasledil, naj sledi v sledečem nekai Žrtic iz plodonospega življenja tega moža. Porodil se je Al. Kos leta 1840. kot sin precej premožnih starišev pri Sv. Urbanu pri Ptuju, Naravna krasota slovenskih goric, na katere je radodarna priroda razsula toliko svojih da(rov in katero je rajni Kos tako Ijubil, vtisnila ]6 tudi mlademu Kosu globoki fiut za prirodne lepote in dokaj pesniškega duha. Pri Sv. Bolienku je pohajal ljudsko Šolo, kjer je v tisti dobi učiteljeval g. Rojko, o kojem mi je pravil rajni marsikatero 'mično dogodbico iz šolskega življenja1; bil je strog Šolnik ter je marsikatero mladinsko razposaienost ozdravil s pristno leskovo mastjo, Łe pa to ni ponmgalo. je prime&al še nekoliko brezovega olja, in to vam je bil recept, da nikdar takega. Po dovrSeni ljudski Šoli se je izobražei\al na gimnaziji v Mariboru, 7. in 8. razred pa je dovršil v Varaždimi, kjer je dobil dne 8. julija 1861, ,,SvedoČbo zrelosti" — «da polazi vseufeilište". — Bogoslovje je Studiral v Mariboru, kjer se je poleg Solskih predmetov bavil nmogo v pisateHevjanju in pesnikovanju; dohro Je vedel, da potrebuje vsak narod tudi duševne lirane, in kako malo je bilo v tisti dobi fctevilo oirih, ki so jo znali pripravljati. Zgodaj se je že odlo- čil, žrtvflvati svoje mofei slovenskemu naroclu in koristi svojih rojakov; a tudi petja in glasbe sploh ni zanemarjal; bil je izvrsten in slavea pevec ter posebno izurjen na kitari in tamburici; pekoč je igral na tamburico, kakor mi je sam pravjl, pi'ed rajnim A. M. Slomšekom;. Škof ga je nekaj časa poslu&al, ogledoval njegov inStrument, potem pa rekel: ,,to je čisto ciganska muzika, namesto VaŠe tamburice Vam podarim drugo," in isto hraiiim sedaj podpisani kot drag spomin na rajnega Al. Kosa. Po dovrSenih bogoslovskih letih je služboval na raznih krajih lavantinske škofije; prvo mesto je bilo v Starem trgu, potem v Št. Ilju pri Mislinju, kjer je zlasti mnogo storil za povzdigo slovenske narodnosti ter pridobil s svojo naxodnostno požrtvovalnostjo slovenski okrajni zastop slovenjegraški Slovencem; nadalje kot kaplan pri Novi Cerkvi, župnik v Crešnicah, in naposled 17 let kot župpik v Smaj-tnem v Rožni dolini. Kot duhovnik je bil Alojzij Kos vzoren. Že od mladih let nagnjen k pobožnosti, izbral si je bil iz prepričaiija duhovniški stan, ki je dobil v njem najboljšega člana, zvestega izpolnjevalca pre^Tzetih težkih dolžnosti in izbornega cerkvenega zagovornika; za božjo čast in cerkvene pravice je bil peizmerno delaven. Še nekaj: Kosova ra^dodarnost. 'Meni se "dozcleva, Kos si je zapisal v svoje srce zlati rek Gospodov: ^Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe," tako globoko, da ga ni izbrisal njegov življenski vihar 70. let. wLjubi svojega bližnjega," to mu je bilo geslo, to navodik) skozi dolgo pot njegovega življenja; in niti en sam trenotek ni skrbel prvo za-ae, ampak vselej najprvo za reveže, zlasti za dijake; radi tega je vse njegovo življenje kakor dolga nit, na kateri je nabranih tisoč in tisoč biserov dobrih del. Alojzij Kos je bil oče dijakov. !Temu je preskrbel stanovanje, drugemu dajal denarne podpore, tretjemu skrbel za oboje; vsakdo, kdor je prižel, je dobil nekaj, in teh ni bilo malo. V počitnicah je bila vedno prava drča v rožnodolskem župnišču; eden doli, 'drugi gori, tretji na tlaku pred župniščem. Pa je tudi skrbel za svoje dijake; feesto mi je rekel, ko sem ga redno obiskoval po končanem Solskem pouku: ,,Glejte, danes nimani skoro novca, vsega so me obrali; in toliko je gladnih grl — toliko!" Ako sem kedaj potreboval podpore za revne šolarje, ter ga poprosil za kak prispevek, segel je v žep in se dobrovoljno nasmehljal ter rekel: nZapridne šolarje vedno rad kaj dani, nai^oftite jim, da bode pridni!" Alojzij Kos ni bil bogve kako slaven; ni se 6esto imenovalo njegovo ime, a ka<lar se je izgovorilo — vselej s fiastjo; bil je narodDjak,, ki se v tem oziru ni bal nikogar, kadar je bilo treba javno nastopiti, bil je vesten duhovnik, stajioviten mož, neutrudljiv delavec za blaginjo narodov, slovenski pesnik., do zadnjega vzdihljaja blag in plemenit raož; bil je zvest Bogu, domovini in cesarju. Srečni mož, ki si slavno dovršil tvojo zemeljsko bivanje, bodi nam tudi po svoji smrti ucitelj, k,akor si nam bil v življenju. 0 da bi hodili vsi tista pota, katera si nam ti kazal, da bi te vsi posnemali tudi tedaj, ko že vživa tvoj duh v višavah rajsko radost, kjer ogreva tvojo dušo žar brezskonžne božje srefce. V hvaležen spomin napisal IvanKvac.