DELAVSKA
POLITIK
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru,
Ruška cesta 5, poštni predal 22.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška c. 5, poštni predal 22.
Ljubljana, Poljanska c. 12, pošt. pr. 104.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SMS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 171.
V Mariboru, sobota 18. decembra 1926.
Leto I.
Enotno v boj za skupno zmago.
Vse razredne delavske politične skupine v Sloveniji so se združile za skupni nastop pri volitvah. Ustvarila se je skupna fronta vsega delavstva. Ta velepomembni in mnogoobetajoči sporazum je že gotov in vložile so se že skupne kandidatne liste skoro v vseh srezih.
Da bo ta sporazum ugodno vplival na ves razvoj delavskega gibanja v Sloveniji, ni dvoma, saj vidimo že sedaj, s kakim navdušenjem pozdravlja naše delavstvo doseženi sporazum in kako se požrtvovalno bori in trudi za zmago združenega delavstva pri teh volitvah.
Kakor pri volitvah v Delavsko zbornico, tako mora tudi pri teh volitvah osupniti vso javnost veliko število zavednih delavskih glasov — pokazati se mora številčna moč, upliv in pomen proletariata v našem političnem življenju. V volilno borbo pa ne gremo samo zato, da štejemo glasove, v to borbo gremo v prvi vrsti zato, da utrdimo delavsko enotnost, da pokažemo, da moremo v skupnem praktičnem delu skupno, iskreno, solidarno in socialistično dosledno delati, gremo pa v to borbo tudi zato, da dejansko pomagamo našemu izmučenemu delovnemu ljudstvu do boljših življenskih pogojev.
Naš program dela v samoupravnih zborih smo pojasnili v proglasu, ki ga je izdala naša stranka in ki smo ga objavili v našem listu. Borili se bomo za one zahteve resnične ljudske samouprave, za katere smo
se socialisti zalagali vedno z vsemi svojimi močmi. Borili se bomo tako za pravice izkoriščanih in zapostavljenih delavcev, kakor tudi za odira-ne in zapostavljene kmete. Sedanja davčna praksa, ki meče v obliki direktnih in indirektnih davkov vsa bremena na rame delavcev in kmetov kot producentov in konsumen-tov, se mora radikalno odpraviti. Smo za progresivno obdavčenje: kdor več ima, več naj da, kdor nič nima, ne more nič dati!
Delali bomo za tem, da se z razpisom jav. del dvigne ekonomsko življenje v mestih in v provinci, ublaži brezposelnost, odpravi stanovanjska beda itd.
Delali bomo tudi za tem, da se potom samouprave dela v resnici za samoupravo naroda v vseh pogledih, torej tudi v političnem pogledu. Samouprave morajo težiti za demokratizacijo države, za odstranjenjem reakcionarnih zakonov, za vpostav* ljenjem javnih svoboščin itd.
Samouprave morajo postati žarišče nove gospodarske davčne in politične preorientacije v državi.
Vsem našim sodrugom, vsem zavednim delavcem kličemo:
Solidarno v boj za resnično ljudsko samoupravo!
Proč z vsemi meščanskimi laži-ljudskimi strankami!
Za delavske pravice!
Za delavsko enotnost!
Za socializem!
Naše kandidatne liste.
Ljubljanska oblast:
Vložene so bile doslej naslednje liste združenega delavstva: Ljubljana:
Kandidati: Alojzij Sedej, zasebni uradnik; Leopold Ogrin, ključavničar; Ivan Mlinar, zasebni uradnik; Ladislav Šlesar, mizar; Teodor Mravlje, vlakovodja. — Namestniki: Ivan Vuk, zasebni uradnik; Ivan Marjašič, kurjač; Jakob Osterman, mizar; Ant. Šušteršič, mizar; Vinko Vrankar, livar. — Naša lista je prva!
Ljubljanska okolica: Kandidati: Terškan Aleksander, železničar, Moste; dr. Milan Lemež, odvetnik, Ljubljana; Petrovčič Jurij, mizar in župan, Vič; Kusold Alojz, kovinar, Moste; Erjavec Alojz, mizar, Črnuče; Štrukelj Franc, gostilničar, Gamelje-Št. Vid; Klemenc, čuvaj, Zalog. — Namestniki: Vrhove Franc, zidar, Ljubljana; Podbršček Karl, živil, delavec. Stepanja vas; Zorman. Andrej, kmet, Mala vas-Ježica; Bojt Franc, zidar, Moste; Pikec Matevž, kmet, Brezovica;
Traven, mizar, Gamelje; Oven, pečar, Dobrova.
Kamnik:
Kandidati: Alojz Bešter, ključavničar, Kamnik-Perovo; Franc Ručigaj, ključavničar, Mengeš; Valentin btebe, delavec, Vir. — Namestniki: Rudolf Puncer, ključavničar, Kamnik-Perovo; Fr. Dornik, delavec, Mengeš; Lovro Simoni, delavec, Želodnik. — Predstavnik te liste je Al. Bešter, njegov namestnik pa Alojz Čebul, ključavničar, Kamnik.
Kranj:
Kandidati: Kosmač Ivan, delavec v Tržiču; Mlinar Ignacij, delavec v Bistrici; Košir Ivan, delavec, Šenčur; Mlakar Janko, delavec, Šenčur; Štefe Franc, delavec, Mlaka pri Pre-doslali. — Namestniki: Svetelj Jože, ključavničar, Šenčur; Krištofek Pro-kop, delavec, Bistrica; Cvirn Lovro, delavec, Sv. Ana; Mežek Jakob, čevljar, Tržič; Kopač Josip, uradnik, Ljubljana. — Predstavnik te liste je Ivan Kosmač, namestnik pa Janko Mlakar.
9/1mSim
Enrilo
Splošno priljubljen
Ravni nadomestek
okusen i cenen.
Z>o2>Iva se v vsefj
dobro asortiranlC
kolonlfalnif) trgavinafi.
Logatec:
Kandidati: Josip Zupančič, čevlj. mojster, Dol. Logatec; Ivan Jerina, železničar, Dol. Logatec; Iv. Žigon, železn. čuvaj, Dol. Logatec. — Namestniki: Štefan Samsa, železniški čuvaj, Dol. Logatec; Teodor Mravlje, vlakovodja, Ljubljana.; Alojzij Sedej, zasebni uradnik, Ljubljana. — Predstavnik te liste je Josip Zupančič, njegov namestnik pa Jakob Gosar, Dolenji Logatec.
Radovljica:
Kandidati: Ivan Mulej, delavec, Jesenice-Sava; Ivan Arih, progovni delavec, Kranjska gora; Franc Dolničar, tovarniški delavec, Koroška Bela. — Namestniki: Josip Ažman, delavec in posestnik, Nomenj; Ant. Dežman, delavec, Lesce; Jurij Jeran, delavec, Javornik. — Predstavnik te liste je Franc Mohorič, delavec, Javornik; njegov namestnik pa Vinko Ambrožič, delavec, Jesenice.
Brežice:
Kandidati: Šetinc Jože, posestnik, Brežice; Petretič Ludvik, strojnik, Senovo-Rajhenburg; Klinar Fr., kurjač, Sevnica.
Mariborska oblast.
Včeraj, dne 16. decembra so bile ob 12. uri dopoldne vložene pri o-krožnem sodišču v Celju naslednje naše kandidatne liste:
Volilna edinica mesto Celje:
Kandidat; Koren Franc, pekov, mojster v Celju. — Namestnik: Šmi-govc Viktor, uradnik v Celju.
Na volišču v mestu Celju bo naša 2. skrinjica.
Volilna edinica srez celjski:
Kandidati:	Hrastnik Valentin,
tov. del. v Sp. Hudinji, Plankar Martin, strojnik v Gaberjah, Košak Franc, rudar v Megojnicah, Šmerc Anton, delavec v Sp. Hudinji, Lešnik Karol, posest, v Vojniku-okolica. — Namestniki: Šmerc Ivan, čevljar v Gaberjih, Tratar Franc, rudar v Zabukovci, Freitag Vincenc, delavec v Gaberjih, Poteš Jože, tov. del, v Štorah, Essich Karol, žel. vpok. v St. Jurju ob d. ž., Holcinger Anton, kovač v Gaberjih.
Na volišču v celjskem srezu bo naša 3, skrinjica.
Volilna edinica srez gornjigrajski:
Kandidata: Kranjc Ivan, krojač v Gornjem Gradu, Natlačen Ivan, usnjar v Ljubnem. — Namestnika: Ses-jak Maks, mizar v Ljubnem, Krebs Jože, delavec v Gornjem Gradu.
Na voliščih v gornjegrajskem srezu bo naša 2. Skrinjica.
Volilna edinica srez konjiški:
Kandidati:	Berdnik France, ko-
vač v Žrečah, Flor Anton, mizar v Čadramu, Leskovar Maks, kovač v Oplotnici. — Namestniki: Sajovic Filip, kovač v Sp. Žrečah, Pajnik Konrad, brusač v Žrečah, Jeki Karol, piv. del. v Mariboru.
V konjiškem srezu bo naša 3. Skrinjica.
Volilna edinica srez slovenjgraški:
Kandidati: Moderndorfer Vinko, učitelj v Mežici, Koradej Anton, sedlar v Šoštanju, Polanc Josip, rudar v Lipijskem griču, — Namestniki:	Kranjc	Franc,	mali	posestnik v
Št. liju pod Turjakom, Rauter Ferdo, uradnik v Slovenjgradcu, Lekš Jože, rudar v Velenju.
V slovenjgraškem srezu bo naša
2. Skrinjica.
Na okrožnem sodišču v Mariboru sta bili včeraj vloženi naši kandidatni listi:
Volilna edinica srez Maribor desni tbreg:
Kandidati: Petejan Josip, uradnik v Mariboru, Čanžek Andrej, žel. del. v Mariboru, Cerk Josip, posest, v Rušah, Brenčič Leopold, žel. del v Studencih, Zalokar Jože, župan v Sv. Miklavžu n. Dr. p. — Namestniki: Stropnik France, žel. na Teznu, Zupanc Josip, žel. del. v Studencih, Jerneušek Miha, upognjač v Lu-šečki vasi pri Poljčanah, Krepek Ka-rgj, pos. na Pobrežju, Vigec Franc, delavec v Rušah.
Na voliščih v srezu Maribor desni breg bo naša 2. Skrinjica.
Volilna edinica srez Maribor levi breg:
Kandidati: Bahun Andrej, žel. v Mariboru, Fras Matija, polir v Krčevini, Majhen Andrej, nadkretnik v Krčevini, Strnad Maks, zidar na Jan-ževi gori, Smasek France, nadspr. v Mariboru. — Namestniki:	Majer
Ivan, tesar v Mariboru, Petan Dominik, zidar na Boču, Ziegler Matevž, zidar v Gereči vasi, Jurak Matija, kovač v Mariboru, Lorger Simon, nadsprev. v Mariboru.
Na voliščih v srezu Maribor levi breg bo naša 3, Skrinjica.
Danes, dne 18. decembra je bila pri okrožnem sodišču v Mariboru vložena naša kandidatna lista za
volilno edinico srez ptujski:
Kandidati: Šegula Ivan, mizar v Ptuju, Spolenak Ivan, posestnik na Bregu pri Ptuju, Pečuh Franc kleparski moster v Ormožu, Kmetec Franc, posest, v Grajeni, Žumer Franc, posest, na Rošnji, Topolovec Vincenc, kovač v Zakelju, Belšak Franc, krojač v Sv. Lovrencu-Jur-šinci. — Namestniki: Gabrijel Franc, urad. v Ptuju, Tkalec Štefan, usnjar na	Bregu p.	P., Kristančič	Ivan, krojaški moster	v Ptuju, Rojs	Alojz,	po-
sestnik v Grajeni, Zupančič Martin, posest, v Zlatoličju, Copak Julij, posestnik v Sedlašeku, Kranjc Franc,
V ptujskem srezu bo naša 2. Skrinjica,
Volilna	edinica srez	laški:
Lista je	bila predana	včeraj	ob
12. uri pri okrožnem sodišču v Celju.
Nosilec liste je s. Ignac Sitar, župan v Trbovljah. — Imena priobčimo prihodnjič
Na voliščih v tem srezu bo naša
3. skrinjica.
„Radničke Novine" o enotnem nastopu slovenskega delavstva.
Centralno glasilo naše stranke »Radničke Novine« je objavilo o sporazumu med delavskimi frakcijami v Sloveniji naslednji članek: »Oblastni odbor SPJ v Ljubljani in delavsko-kmečka skupina »Zedi-
njenje« sta sklenila nastopiti enotne pri oblastnih volitvah v ljubljanski oblasti. To se je storilo, kakor se v proglasu povdarja, v cilju konsolidiranja prilik v delavskem pokretu. Izvršilo se je sindikalno zedinjenje,
Sz sameaa	žitu
ne morete kuhati kave>
Dober in krepak okus dobita šele.ako upofrebite
Pravi Frančkov kavni pridatek
PJoča s Pravim Frančkom Vas zamore stalno zadovoljevati, k zrnahi kavi na vsak način spada Pravi Franck.
in prirodna posledica tega je, da pravi del delavstva nastopi enotno tudi. v političnem razrednem boju.
Mi pozdravljamo iskreno to grupiranje in koncentracijo vseh socialističnih sil. ker je to prvi pogoj, da delavski razred v naši državi pride do onega vpliva, ki mu po njegovi številčni moči in po njegovi vlogi in značaju v gospodarski proizvodnji pripada. Samo potom sindikalnega in političnega grupiranja in zedinjenja na jasnih socialističnih principih more proletariat uspeti v svoji razredni borbi. Duh nepopustljive razredne borbe in jasna socialistična zavest mora prežeti vse delavske razredne organizacije. In kdorkoli s tem soglaša, mora težiti za grupiranjem in koncentriranjem proletarske mase in pustiti na strani vse malenkostne ambicije, ki so proletarski razredni borbi samo v kvar.
Socialistična stranka Jugoslavije nudi vse pogoje, da je ona center, okolu katerega se lahko grupirajo in koncentrirajo vse zdrave socialistične mase. Ona je v tem smislu vedno pripravljena razgovarjati se z vsemi socialističnimi skupinami, katerim je v resnici bilo za zedinjenje vseh proletarskih in socialističnih sil in ne do bolestnih osebnih ambicij in manij.
To dejstvo dokazuje, da je bilo točno ono, kar smo mi stalno po-vdarjali: da se je namreč skupina »Zedinjenje« v Sloveniji definitivno odtrgala vplivom Živote Milojkovi-ča in da ni hotela po njegovih stopinjah, ki gredo za tem, da se Socialistična stranka likvidira! In če bi bila šla Života Milojkovič in Stojan Stankovič po isti poti, kakor je šla skupina »Zedinjenje« v Sloveniji, namesto da sta poskušala vsiliti se jej kot voditelja, bi bilo to mnogo bolje i za nju i za konsolidacijo prilik v našem srbijanskem delavskem po-kretu.«
DARUJTE ZA GRADBENI ODSEK .SVO BODA", SPODNJA SlSKA!
Za pomlIo££en]e TreDuš čakooe.
Ljubljana, 14. dec.
Pravijo, da je tolpa radovednežev, ki je bila v posesti vstopnic na justično morišče, čakala baje celo noč, da ne zamudi prilike za svoj sadistični užitek ob priliki obešenja Janeza Jarca. A za enkrat je bila vendar prikrajšana za ta lep užitek, ker je bil Janez Jarc pomiloščen.
Prav tako. Janez Jarc, čeprav nasilni morilec, je vendar človek, naš brat, ki ni edino sam kriv, da ne zna brzdati svojih strasti, temu so morda še vse bolj krivi oni, ki niso njegovo voljo in hotenje usmerili k boljšim ciljem. A kdo jih je tega učil?
A še nekdo ječi, trepeče in morda še upa, v justični palači, To je Marija Trebušakova od • neusmiljene usode kruto zadeta žena, mati 4 otrok! U-boga žena! Kot neštete pred njo, tako je tudi ona v letih, ko se ji je vzbujal sveti čut materinstva, sanjala o družinski sreči. Zla usoda ji je naklonila moža alkoholika, kar ni žali-bog danes nikaka izjema. Strašno, nepopisno težko in žalostno je bilo njeno življenje s tem človekom; zato ni čuda, ako je tudi ona, ki je bila morda tudi pomanjkljivo vzgojena, kedaj podlegla njegovemu vplivu in pozabila na svoje človeško dostojanstvo. Vendar je prestajala tiho, vse te grozne muke ob pogledu na svojo nedolžno deco, trpe molčala celo, ko je mož, sklicujoč se na svojo, po sv. zakonu zajamčeno pravico, zahteval od nje vpričo nedolžnih otrok, grda in perverzna dejanja.
V obupu je končno izvršila blazen čin, hoteč se iznebiti slabega, nasilnega in pokvarjenega moža. Obsojena je bila zaradi tega na smrt na vešalih. — »Sicer bodo ženske mislile, da smejo napraviti z možem kas hočejo.« — Tako so sodili porotniki, možje, ki gotovo tudi niso vedno najlepše ravnali s svojimi ženami. Ali je kdo od njih za trenutek pomislil, da se je ona že v naprej spokorila za svoj nepremišljeni čin, v dolgih 16 letih nesrečnega zakona, poleg moža
pijanca, nasilneža in razuzdanca? Je li kdo od njih pomislil na njene uboge zapuščene otroke? Kakšen pečat so pritisnili ti najpravičnejši, najmodrej-ši, na čelo teh ubogih?
V imenu človečanske pravičnosti in uvidevnosti, tirjamo pomiloščenje tudi za to ubogo ženo!
V imenu njene uboge, nedolžne dece, katero je v mukah rodila in vzgojila, v imenu te nesrečne dece, ki naj ne nosi celo življenje v sebi želo zavesti, da jim je mati umrla na vešalah kot zločinka, zahtevamo, da se ta še vse bolj nedolžna žena in mati pomilosti.
Zveza delavskih žen in deklet za Slovenijo — v Ljubljani.
Prodiranje rdečin let na Sanshal.
Kantonske čete naglo prodirajo. Zavzele so že celo pokrajino Če-kiang in dospele so v neposredno bližino Šanghaia. Protiofenziva man-džurskih generalov, ki so hoteli za vsako ceno braniti Šanghai, je bila s tem v naprej paralizirana. J udi čete generala Čan-tso-lim so se morale ustaviti. J'udi se vzdržuje vest, da je šanghaiska mornarica prešla k upornikom. S padcem Šanghaia bo cela južna Kitajska zasedena po rdečili Četah.
Napetost med Francijo In Italijo.
Med Italijo in Francijo vladajo že delj časa napeti odnošaji. Italijanski fašistovski krogi prav nič ne taje, da bi radi anektirali Italiji Niz-zo in Korsiko — za vsem tem pa tiči najbrže še globlji razlog. Italija bi lahko napram marsikateri državi nastopila po svoji mili volji, da bi ne bilo Francije po sredi. V pogledu Jugoslavije bi si n. pr. marsikaj dovolila, če ne bi vedela, da mora v tem slučaju računati tudi s Francijo. In tudi z Nem. Avstrijo bi bila v tem slučaju situacija mnogo enostavnejša. Bilo kakorkoli, Italija je zadnje
čase postala na francoski meji spet agresivnejša, ker misli, da se je Garibaldijeva afera, ki ji je bila tako neljuba, nekoliko pozabila. Koncentrirala je na francoski meji ogromno vojaštva, enako je pa tudi storila Francija, tako da izgleda vsa savojska meja na tej in na oni strani kot velika vojna fronta. Zaenkrat je Italija s tem početjem dosegla le to, da se je še bolj osovražila v Franciji in po vsem demokratično čutečem svetu.
Proračun mestne občine Mor.
(Piše obč. svetnik s. Bahun.)
Maribor, 16. dec.
Na dveh sejah fin. gosp. odseka, se je prejšnji teden pretresal mariborski proračun, in bi se imel obravnavati še v plenarni seji obč. sveta, ki je bila sklicana za pondeljek 13. dec. To pa se ni zgodilo, ker je baje začel večinski blok, katerega tvorijo vse slovenske malomeščanske stranke, pokati in razpadati. Tik pred sejo so demokrati in narodni socialisti, odpovedali županu pokorščino, češ, da so danes »zadržani«- V resnici pa zato, ker se hočejo maščevati nad klerosi, ki paktirajo z Nemci za skupen nastop pri oblastnih volitvah, kar pomeni v resnici popolen prelom blokaške zvestobe! Seja je preložena na pondeljek 20. dec., vprašanje pa je, če se bo sploh vršila. Kar se pa tiče proračuna samega, pripominjam, da se s sestavo istega ne strinja le cel nacionalni blok, ampak tudi del opozicije: to so Nemci. Edino delavski zastopniki se ne morejo strinjati s tem proračunom, ker je sestavljen skozinskoz po znanem kapitalističnem nazoru: delavec, revež, plačaj, kapitalist, bogataš, pa vživaj!
Proračun, kakor ga je sestavilo mestno knjigovodstvo, izkazuje: potrebščine Din 11,141.060, dohodkov pa Din 4,125.000. Tu pa niso vštete občinske davščine, ki tvorijo glavni
DOUetll (Man) nnplr. 1HDICD mir.	srssars
LUP. BARAGA, LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 61. - TELEFON ŠTEV. 980.
91
Jack London:
sr
Železna peta.
(Socijalni roman. Prevel I. V.)
(Dalje.)
Prišla sem naenkrat na njo, tako, kakor če po suhem potujoči popotnik naenkrat naleti na tekoče vodovje. Samo da ta reka, na katero sem strmela, ni tekla. V smrti je otrpnila. Od trotoarja do trotoarja je segala, lepo ravno razprostrta. Le tuintam se je vzpenjala kakšna gruda ali hribček trupel. Ubogo preganjano ljudstvo iz brezdna, ščuvani heloti — so ležali tukaj, kakor v Kaliforniji zajci po dobrem lovu. Pogledala sem ulico gor in dol. Nič se ni ganilo. Molčeča poslopja so gledala iz mnogoštevilnih oken na sliko. Enkrat, pa samo enkrat, sem videla ramo, ki se je zganila v mrtvi reki. Prisegam, da sem jo videla gibati se, kako se je od silne bolečine zvijala in kako je istočasno dvignil človek glavo, oblito s krvjo in mi v brezmejnem strahu govoril nerazumljive besede, nato se pa zopet vlegel in se ni več zganil.
Spominjam se na neko drugo ulico, s tihimi hišami na obeh straneh iii ha strah, ki je padel v mojo zavest, ko sem zopet zagledala ljudstvo iz breztiiia; tokrat pa v veletoku, ki je tekel in se bližal. Ali opazila sem, da se tega veletoka ni treba bati. Veletok se je gibal počasi in iz njega so vstajali vzdihi in tožbe, prekletstva in histerično ter blazno govorenje. Zakaj bili so tisti čisto stari in čisto mladi, tisti slabi in bolni in brezpomočni ostanki delavskih četrti. Požar velike četrti na južni strani jih je pognal stran v pekel uličnih bojev. In kam so se obrnili in kaj je nastalo iz njih, ne vem in nikdar nisem zvedela.
Mračno se še spominjam, da sem zlomila izložbeno okno, kjer sem se skrila, da zbežim od ulične drhali, preganjane od vojakov. Enkrat, v tihi ulici, se je razletela v moji bližini bomba, ali, naj sem pogledala kamorkoli, nisem mogla videti nobenega človeka. Moj prvi oster spomin se je začel pri zvoku puškinega strela in nenadnem občutku, da strelja nek vojak iz avtomobila na mene. Krogla ni zadela in jaz sem zakričala in naredila znamenje. — Moja vožnja v avtomobilu je zelo nejasna, čeravno je ta vožnja s svoje strani bila pretrgana z živahno sliko. Prasketanje puške vojaka, ki je sedel poleg mene, me je prisililo odpreti oči. in videla sem Georga Milforda, ki sem ga poznala že iz Peli ulice, kako je počasi padal. Ko je padal, je ustrelil vojak še enkrat in Milford se je zgrudil. Vojak se je radoval in avto je peljal dalje.
Drugo, kar mi je po tem ostalo v spominu je bilo, da sem se zbudila iz globokega sna. Vzrok prebuditve je bil nek mož, ki je hodil tesno pri meni gori in doli. Njegov obraz je bil razjarjen in napet in z njegovega čela je tekel znoj na njegov nos. Eno roko je tesno pritiskal na prsa in ko je hodil, je kapljala kri na tla. Bil je oblečen v uniformo plačancev. Od zunaj je kakor skozi debelo zidovje prihajalo zamolklo grmenje eksplodirajočih bomb. Nahajala sem se v poslopju, ki je vojevalo z drugim.
Prišel je zdravnik, da preveže ranjenega vojaka in zvedela sem, da je dve popoldne. Glavobol me je še vedno mučil in zdravnik mi je dal prašek, ki naj umiri moje srce in mi da olajšanje. Zaspala sem zopet in prvo, česar sem se zavedala, je bilo, da sem se nahajala na strehi
iiiše. Neposredni boj je prenehal in opazovala sem naskok balona na trdnjave. Nekdo me je objel z roko in jaz sem se naslonila krepko nanj. Zdelo se mi je kot nepobitua resnica, da je bil Ernst, ki me je objel in čudila sem se, da so bile njegove obrvi in njegovi lasje tako srdito pobešeni.
Bil je goli slučaj, da sva se našla na tem strašnem mestu. On ni imel pojma, da sem za-pustila New York. In ko je šel skozi sobo, Kjer sem spala, sprva ni verjel, da sem jaz. Nato nisem videla več mnogo od čikaške komune. Ko smo opazovali naskok balona, me je odpeljal Ernst v notranjost poslopja, kjer sem prespala popoldne in noč. Tretji dan sva sp ostala v hiši, ali četrti dan, ko je dobil Ernst od oblasti dovoljenje in avtomobil, sva zapustila Chicago.
Glavobol je prestal. Ali bila sem telesno in duševno zelo utrujena. Naslonila sem se v avtomobilu na Ernsta in opazovala sem brezčutno, kako so vojaki poskušali spraviti avto iz mesta. Boj se je še nadaljeval, vendar samo na posameznih mestih. Tu in tam so bili -še ceh okraji v rokah naših sodrugov. Ali ti okraji so bili obkoljeni in zastraženi z močnimi četami. V stoterih tako razdeljenih zanjkah so držali nase sodruge, medtem ko se je njih podjarmljenje nadaljevalo. Podjarmljenje je pomenilo šmrL zakaj pardoua ni bilo in sodrugi so se borni junaško do poslednjega človeka.
Vsakokrat, ko smo se takšnemu kraju bližali, so nas zavrnile straže in nam pokazale drugo pot.
(Dalje prihodnjič.)
POZOR!
S kisikom! Radion razvija pri razgretju boraks in kisik. Boraks omehča vodo, a kisik deluje kot kisik v zraku pri belenju na solncu. Oba čuvata perilo. Radion nadomešča belienie na solncu.
del dohodkov. Vendar jih je mestno knjigovodstvo upoštevalo v toliko,
kolikor je potrebovalo, da krije potrebščino. Pri tem bi celo kupni dohodki presegali izdatke za okroglo
15.000	Din in bi vse davščine ostale kot lani, pač pa bi se dejansko zvišal najemninski davek, ki se deli v gostaščino, vodno naklado in kanalsko pristojbino. Ta davek tvori glavni vir mestne občine in je najbolj brutalen, ker prizadeva najbolj široke plasti siromašnega mestnega prebivalstva, in se mu ne more nikdo izogniti. Omenjene tri davščine so znašale do sedaj (in sicer po najemninah iz let 1923 in 1924): skupno 37 procentov od najemninske vsote. Za leti 1927/28 pa pride v poštev najemnina iz let 1925/26, ki pa je silno zvišana. Ako bi ostala omenjena davščina v odstotkih nespremenjena dalje, tedaj T)i ista znašala v prihodnjem letu; 6,526.672 Din na mesto sedanjih 2,633.336 Din. To bi seveda bilo za mestna občina v prihodnjem letu dobila iz te davščine enako vsoto kot dc.sedaj, bi ji zadoščalo samo 15 procentov, namesto dosedanjih 37. Toda mestno knjigovostvo je vzelo v svojo kalkulacijo namesto 15%, 20°/0! To pa pomeni obremenitev najemnikov za 900.000 Din več. Toda, če je mestno knjigovodstvo tako sestavilo proračun, ni ono odgovorno zato, ampak večina v občinskem svetu. Večina v občinskem svetu oziroma večina fin. odseka, pa je to zvišanje odobrila proti mojemu glasu. Pripominjam, da je poročilo v »Jutru« z dne 15. dec. manever, ker govori, da letošnji proračun mariborske občine, izkazuje prvič po 1. 1919, nekatere olajšave za davkoplačevalce! V resnici je stvar taka, da se je s predležečim proračunom, če bo odobren, obremenilo najemnike z večjim davkom za tri miljone in šeststotisoč kron. Nič ne izpremeni na dejstvu, ako so tudi številke manjše, ako so pa odstotki večji!
Nekoliko pripomb k posameznim poglavjem:	Prvo poglavje:	splošna
mestna uprava, je tukaj zelo zanimivo: Stroški znašajo: 3,031.772 in kritje 394.202 Din, kar donašajo mestna podjetja. Tu moram pripomniti, da je to poglavje eminentno politično! Dokler ni bilo klerikalcev, demokratov, nacionalnih socialistov in takozva-nih radikalov na krmilu mestne u-prave, se niso mogli dovolj nakričati in razpisati, kako je mestna uprava draga in zanič, kako je vse preveč uradnikov in kako se naravnost razmetava občinsko imetje! Klerosi so cele proračune za 1. 1923 skozi tri mesece obstruirali!
Potrebščina za 1. 1923 pa je bila preliminirana s 1,613.527 Din, za leto 1927 pa že nad 3 milijone, ne da bi se bile med tem časom zvršile kdove kakšne izpremembe. Toda vendar: Tisti, ki so tako strašno vpili, da je vse preveč uradništva, nastavljajo venomer novo uradništvo. Z novo pragmatiko se večini uradništva niso prejemki zvišali, marveč znižali, in vendar so izdatki v kratkih treh letih narasli za 100%! Ako pogledamo penzije, tedaj vidimo, da so iste silno narasle. Saj se je mlade in zmožne uradnike sunilo v penzijo in nastavilo na njih mesta druge, katerim se je takoj vštelo celo vrsto let, tako, da so skoraj že prej dosegli pravico do penzije, predno so prav v službo vstopili! Toda pustimo, naj govore številke!
(Konec prihodnjič.)
n Mhi! silil!
Dnevne novice.
Vladno krizo rešujejo še vedno v Belgradu. Bile so spet konzultacije na dvoru in bilo je ugibanja in »iz-pitivanja« na vse strani. Uzunovič se je posvetoval v lastnem klubu in se je posvetoval z načelniki parlamentarnih skupin, opravil pa ni nič, ker je sedaj izgledov za rešitev vladne krize še manj kot prej. Prej so trdili, da je Pašič kriv, da ne pride do rednega dela na vladi, sedaj se pa stara igra nadaljuje in krize ni ne konca ne kraja. Kakor vse kaže, se bo najbrže osnovala nova RR vlada, ali se pa bodo razpisale nove skupščinske volitve. Polomija je popolna in sam bog ve, če ne bi bilo pravilneje pisati o krizi režima, kajti to že ni več vladna kriza, to je kriza sistema, je kriza vseh buržuj-skih strank, je kriza vsega našega političnega življenja.
Rubežni in njih posledice. Kmetje v Lanišču pri Ljubljani so se bili uprli davčnim eksekutorjem in žan-darjem, ki bi jim morali po nalogu finančne oblasti odpeljati poslednjo junico iz hleva, ker niso plačali odmerjenega jim davka. Kako joče in stoče naš kmet pod kruto današnjo davčno prakso, je že vsakomur znano, le naša vlada in naše finančne oblasti se delajo, kakor da bi naš kmet še vedno dobro izhajal. O dogodkih v Lanišču so listi takrat obširno pisali, razprava proti obdolžencem »laniškega upora« je pa o-stala skoro neopažena. Na zatožni klopi je sedelo 15 kmetov in kmetic, ki so bili obtoženi, da so napadli fi-nancarje, žandarje in gonjače ter jim iztrgali iz rok ugrabljeno živino. Obtoženi kmetje so se korajžno branili in s pikrimi besedami reagirali na očitke sodnikov. Obtoženec Jamnik pravi: hnel sem plačati samo še okrog 1000 Din davka, meni pa dolguje država že več let 15.000 dinarjev za gramoz, ki sem ga na njen račun vozil. Kako naj pa jaz zarubim državo? Obtoženci so se vsi po vrsti pogumno zagovarjali in bičali razmere, v katerih morajo živeti. Ni jih bilo strah ne sodnikov, ne postav, še celo Hletni fant, ki je obmetaval s kamenjem financarje, ni kazal bojazni in je zagovarjal svoje pravo. Obsojeni so bili na zaporno kazen od- JO do 14 dni. Ko se jim je razsodba prečitala, so kričali: »Ali se bojite iias na več obsoditi?« — Ta razprava je pokazala, da plamti v našem kmečkem ljudstvu huda nezadovoljnost in nezlomljiv odporni duh.
»Slovencu« ni prav, da so se delavske skupine sporazumele in ustvarile svojo skupno marksistično fronto — brez klerikalcev. Naši čedni klerikalci so se že bili močno navadili na delavske glasove, pa jim ni prav, da bi delavci sedaj glasovali
za lastne delavske kandidate. Na marsikaj so se že naši klerikalci navadili, marsikaj se bodo morali tudi odvaditi.
Mariborske socialiste in sodruga Bahuna si je privoščil »Slovenec« v svojih današnjih beležkah. In vse to v imenu ogrožene »stvarnosti«. Da je n. pr. med našo stvarnostjo in klerikalno »stvarnostjo« precejšnja razlika, vedo celo »Slovenčevi« u-redniki, ki morajo češče braniti ne-krščansko početje svoje krščansko-nesocialne stranke. Naše stvarno mnenje je n. pr., da je zveza mariborskih katoliških ljudskih klerikalcev z mariborskimi kapitalističnimi nemškimi protestanti stvarna politična in verska sramota. »Slovenčevi« uredniki naj nam sedaj stvarno dokažejo, da stvarno ni tako.
Izjava iz vrst narodnih socialistov. Na volilno konferenco za novomeški okraj, ki se je vršila dne 12. t. m. v Novem mestu v svrho ustanovitve skupne socialistične in delavske liste za predstoječe volitve v oblastno skupščino, so prišli tudi tamkajšnji narodni socialisti in so javno obsodili vodstvo NSS v Ljubljani, ki se je zvezalo s samostojno demokratsko stranko, izrazito zastopnico kapitalistične buržuazije. Izjavili so, da se temu vodstvu nočejo pokoravati, ker so izprevideli njih nakane. Spoznali so, da je tudi njihovo mesto edino le v nerazrušni skupnosti z vsem proletariatom, zato hočejo iti že pri teh volitvah skupno v boj z ostalim zavednim delavstvom. Našim delegatom so naročili, naj o tej njihovi izjavi obveste tudi vodstvo NSS. Tudi so izjavili željo, da naj se objavi ta njihov sklep ostalim narodnim socialistom širom Slovenije, da se vsi, ki v resnici socialistično čutijo, pridružijo združenim socialističnim delavskiih listam in da z vsemi silami delajo za čim večjo zmag#, kakor hočejo to tudi sami storiti. — Ta izjava dovolj jasno označuje, da delavstvo, ki je bilo pod vplivom vodstva narodnosocia-listične stranke, ni zadovoljno z delovanjem te stranke. Razumljivo je dalje, da delavstvo, ki se zaveda svojega socialnega položaja, ne more drugam kakor v socialistično stranko. Vsi drugi pa, ki jih srce vleče drugam, pa naj gredo tja, kakor so šli pri sedanjih volitvah.
Slovenske železniške proge. Ministrstvo saobračaja je menda prevzelo v svoj proračun tudi gradbo nekaterih žel. prog v Sloveniji. Zgradila bi se potemtakem proga Selit Janž—Sevnica in Kočevje—Straža. Glede zveze z morjem se je pa sklenilo, da naj se Kočevje veže z reško progo med Vrbovškim in Brod— Moravicami.
Za zbližanje z Bolgari. Znani hrvaški književnik Krklec je objavil v »Prager Presse« članek, v katerem se zavzema za sporazum z Bolgari. Pravi, da je nova jugoslovanska generacija za integralno jugo-slovenstv^i in da bi bil sporazum z Bolgarsko ogromnega pomena zq konsolidacijo Balkana in za razvoj vsega jugoslovanskega naroda.
Že kričijo, ker se nas boje. Vsa zadnja leta, ko je bilo delavstvo razkosano in razbito, nismo nikoli našli tiskane besedice v kapitalističnih listih o socialistih. Sedaj pa, ko vidijo, da smo se za te volitve združili, nas pa že zopet napadajo, ker se nas boje. Včerajšnji »Slovenec« kar besni in tolče na vse strani. Dotika se tudi našega programa, ki je po njegovem mnenju za delavce preslab itd. Reveži! Mi smo edina stranka, ki ima za oblastne volitve vsaj svoj program. In verjemite nam, kadar bo delavstvo ta program tudi v celoti Izvajalo, bo marsikateri klerikalni kapitalist težko dihal pod težo davkov, ki tnu jih bomo naprtili, zato da pomagamo revnim ljudem. Kadar napadajo klerikalci nas in naš program, takrat vemo, da smo na pravi poti in da delamo res za delavstvo!
Socialisti za podporo brezposelnim. Včeraj so v avstrijskem parlamentu govorili o brezposelnih podporah. V Avstriji dobi vsak brezposelni delavee tedensko okoli 200 dinarjev podpore. Klerikalci bi radi vse to odpravili. Socialisti so pa predlagali, da se deli podpora tudi brezposelnim gozdnim delavcem in poslom. Tako se dela za uboge ljudi tam, kjer imajo socialisti močno stranko.
Socialisti v Nemčiji bodo vrgli vlado. V Nemčiji že delj časa pripravljajo vlado monarhistov proti socialistom in republikancem. To namero hočejo onemogočiti nemški sodrugi v Reichstagu in vreči še pravočasno vlado. Socialistična stranka je najmočnejša V državi. Zadnjič je dobila 8 milijonov glasov.
Amerikanei snujejo vojne zveze. Graški »Arbeiterwille« poroča o zvezi med' ameriškimi državami in državo Panama, kjer se je zadnja zavezala v slučaju vojske pomagati Amerikancem. Še vedno se ni svet spametoval.
»Balkan balkanskim narodoma tako pišejo sedaj vsi beograjski listi k bolgarskim časopisnim razpravam o albanskb-italijartski žvezi in naglašajo, da nima Italija na Balkanu nič iskati.
100.000	do 200.000 rudarjev brezposelnih. Tudi angleški parlament razpravlja o brezposelni podpori in je pri tem prišel do zaključka, da je še vedno toliko rudarjev brezposelnih, ki niso bili zopet v službo sprejeti. Dobili bodo podporo od države.
Zagovarjali so jih delavski zastopniki.
Italijansko - bolgarska pogodba.
Listi pišejo, da se je sklenila posebna pogodba tudi med Italijo in Bolgarijo. V zadnjem Času se sploh sklepajo povsod same pogodbe. Italijanski uradni listi pa pravijo, da take pogodbe ni, pač pa, da sta si Ljapčeva Bolgarska in Mussolinijeva Italija dobri prijateljici. To radi verjamemo.
Volilna reforma v Franciji. Francoska vlada je izdelala načrt novega volilnega zakona. Po novem volilnem zakonu se bo najbrže raztegnila volilna pravica tudi na ženske.
Princa VVindischgraetza bodo pomilostili, tako vsaj ve povedati madžarski list »Az Est«. Vlada pripravlja za božič »obširno« amnestijo. Pomilostilo se bo zaradi lepšega nekatere opozicionalce, v glavnem pa slavne falzifikatorje francoskih frankov in sicer, razume se, v prvi vrsti princa Windischgraetza. Njega bodo pomilostili zato, ker je »bolan«.
Iz stranke SSJ.
IZJAVA
podana na skupnem sestanku v Zagorju dne 6. decembra 1926 od članov Kraj. polit. org. S. S. J. v Zagorju, v zadevi vpostavitve kandidatne liste za oblastne volitve.
1. Ker Kraj. pol. org. SSJ v Zagorju ni bila oficielno vabljena, zato se tega sestanka oficielno ne udeleži, temveč le kot osebe.
2. Da člani SSJ ne bodo v spod-tiko vzpostavitvi enotne liste in enotnega nastopa delavstva pri teh volitvah, odstopajo od samostojne kandidature na listi SSJ.
3. Pridržijo si pa pravico do izvedbe navodil, ki jih bo v tem oziru izdalo strankino načelstvo S. S. J. v Mariboru.
4. Volitev se člani SSJ udeleže.
Zagorje, 7. dec. 1926.
Za Krajevno politično organizacijo Socialistične stranke Jugoslavije v Zagorju:
Franc Dolinšek, t. č. predsednik.
J. Arh, t. č. tajnik.
Občni zbor »Svobode«.
Delavska telovadna kulturna zveza »Svoboda« ponavlja svoje vabilo na občni zbor v nedeljo 19. dec. tl. ob 9. predp. v Ljubljani, Delavski dom, Marksov (Turjaški trg) št. 2/II. z dnevnim redom:
a) volitev komisije za pregledovanje mandatov,
b) sklepanje o poročilih zvezi-šega odbora, nadzornikov in raz-
c) volitev zvezinega ožjega in šii> šega odbora, nadozornikov in razsodišča,
č) sklepanje o rednih in izrednih prispevkih podružnic in včlanjenih društev,
d) sklepanje o prijavljenih predlogih in pritožbah.
Zvezin občni zbor je sklepčen le, če je na njem zastopana polovica članov. Če bi tega ne bilo, se vrši občni
fcbor eno uro pozneje t. j. ob 10. ob vsakem številu prisotnih in upravičenih delegatov.
»Kulturni pomen socializma«, prevod znamenite knjižice, ki jo je napisal dr. M. Adler, se dobi po 4 Din in se naroči pri Ljudski tiskarni v Mariboru ali pa pri prof. Favai-ju, državna gimnazija, Maribor. Vsi oni zaupniki, ki so prejeli brošure v razprodajo, naj jih čim prej razpečajo in na-roče nove.
Zdaj koncerti se začnejo in gledišča se odprejo ter kavarne na stežaj: vsakdo pije »BUDDHA« čaj!
Maribor.
Sedaj so se izdali. Klerikalci, radikali in Nemci gredo v Mariboru skupno v volilni boj. Prvi kandidat je dr. Leskovar, drugi dr. Ravnik, tretji Nemec dr. Miihleisen. Vse tri stranke skupaj bodo dobile enega poslanca. Nemški volilci pa naj bi dali glasove za to. Tako mislijo generali. Volilci se pa še vedno spominjajo preganjanj nemške manjšine v Mariboru, ki jih imajo klerikalci na vesti. Še niso pozabljeni pje-obratni dnevi, ko so klerikalci najbolj divjali po Mariboru, ni pozabljen usodepolni 27. januar, ni pozabljena vsa tista nacionalistična gonja klerikalne »Straže« in »Slov. Gospodarja«. Sovraštvo, ki so si ga nakopali takrat gospodje v Cirilovi tiskarni pri mariborskih Nemcih, se še danes ni poleglo. Tudi vedo mariborski Nemci, da je dr. Leskovar najbolj rohnel na tistem shodu pred Stolno cerkvijo proti novi nemški tiskarni v Mariboru, bil glavni nasprotnik socialističnih predlogov po uvedbi nemških predstav v gledališču. On je bil tisti, ki je izzval odpust sposobnih nemških uradnikov iz magistrata. In nešteto drugih stvari je še, ki jih je pozabil Pfrimer in dr. Miihleisen, ni jih pa pozabil nemški element v Mariboru. Slabo poznajo gospodje razpoloženje ma-riborčanov, ako mislijo, da bodo ti volili dr. Leskovarja.
Senzacionelna aretacija v Mariboru. Včeraj je bil v Mariboru aretiran bivši narod.-social. obč. svetnik Jarh. Njegovo aretacijo je povzročila preiskava na njegovem službenem mestu. Ko zvemo več, bomo o tem poročali. V celoti gre baje za 600.000 Din škode.
Kako so ljudje nepreudarni. Pri
razpravi dne 10. tm. proti bratoma Ivanuša, Mariji Nemec in Ani Trstenjak je nje zagovornik dr. Lašič pri-
¥ovedoval, da je bilo več deklet s rstenjakovo v eni in isti celi. Ko je prišla prva iz zapora je šla k Trstenjakovim staršem in je rekla, da njih hči potrebuje zimsko obleko, katero so ji starši tudi dali, ne da bi jo dobro poznali. Kmalu potem je prišla druga ven ter šla k Trstenjakovim in je tu povedala, da njih hči, katera je zaprta potrebuje 5000 Din za advokata. Denarja jej niso dali, ker ga niso imeli doma. — Tudi ta denar bi si bila obdržala za sebe, ako bi ga bila dobila. Tedaj čuvajte se takih in podobnih zapeljivk ali zapeljivcev, če
nočete biti v slučaju nesreče še prevaran.
Pri mariborski borzi dela dobijo delo: 1 kuhar, 1 kočijaž, 1 trg. potnik, 3 vajenci trgovske stroke, 5 vajencev (pekovske, mizalrske in usnjarske obrti) 30 kmečkih dekel, 120 šivilj za perilo, 1 šteperica odej, 3 vzgojiteljice, 1 prodajalka, 20 kuharic in služkinj, 4 sobarice, 1 pletilka in 3 hotelske kuharice.
Delavska telovadna enota »Svoboda« Maribor priredi v nedeljo, dne 19. decembra ob 4. uri popoldne v Ljudskem domu božičnico z obdarovanjem otrok. Razpored zanimiv. Vstop prost. Prijatelje telovadbe uljudno vabi odbor.
Pismo fz Tržilo.
Naposled se bodo vendar vršile v mesecu januarju., 1927 oblastne volitve. Tudi pri nas se pripravljamo pridno nanje in upamo, da bomo dosegli lep uspeh, posebno, ker gre delavstvo, ki stoji na razrednem stališču, skupno v volilni boj. Tako je prav! Ko bi bilo nastopalo delavstvo že pred leti enotno, bi danes delavski pokret tudi v Tržiču izgledal drugače nego izgleda. Zdi se nam pa, da nekaterim, ki stojijo na takozva-nem državotvornem stališču, ni nič kaj všeč skupni nastop delavstva. Sam bog ve odkod je pričel naenkrat pihati delavstvu sovražen veter? Zadnje čase vrši orožništvo razne preiskave in izvaja aretacije. Šikanira se delavstvo na razne načine. Išče se strahu — komunizma, ali za boga. Tuk. delavstvo je tako pohlevno, da se ni treba nikomur bati za obstoj Tržiča ali države. Tukajšne delavstvo se zaveda, da škoduje vsak nepremišljen korak predvsem delavskemu pokretu. Zaveda se, da je treba treznega organizatoričnega dela. Če se pa misli, da se bo z preiskovanji pri ljudeh, ki niso zakrivili ničesar, zaneslo zmedo med delavske vrste, se misli napačno. Na dan volitev bo delavstvo odgovorilo z kroglico v roki. Pripominjamo še, da je silno veliko dela drugod, za razna poizvedovanja in zasledovanja, zlasti odkar se pojavljajo tako pogosto požari v naši okolici. Tukaj naj se uvede energično akcijo, da se dožene rokovnjača, ki prizadeva prebivalstvu toliko strahu. Ne iščite jih tam, kjer jih ni!
Kino.
KINO »DIANA«, STUDENCI.
Od sobote, dne 18. t. m., do vključno torka, dne 21. t. m. eden najlepših filmov v 6 činih:
»GARDNI ČASTNIK«
po istoimenski svetovnoznant komediji od Franca Molnar.
Med vzhodom in zapadom leži krasno mesto Budimpešta, ki živi življenje Carigrada, a z razkošjem je doseglo Pariz.
Tam vrejo vse strasti — nežnost postaja enaka burji — ljubav orkanu — a ljubosumnost potresu.
V tem burnem mestu živi mladi igralec s svojo lepo mlado ženo, istotako igralko. Vkljub njeni veliki ljubezni postane on ljubosumen in jo hoče izkušati. Posluži se sledeče prevare: Piše ji v imenu nekega princa — gardnega častnika — ljubavna pisma, pošilja ji cvetje in jo celo prosi za sestanek v gledališki loži. Ta večer se predstavlja v gledališču Hamlet, katerega igra njen mož. Ona pristane na sestanek in odide v gledališče, da počaka v loži na princa. Med vsakim dejanjem jo obišče njen mož, preoblečen v gardijskega častnika.
Pozneje ji predbaciva nezvestobo, a ona — zvita kakor vsaka žena — preobrne vse v šalo in mu zatrjuje, da ga je spoznala že v prvem momentu, tudi vedela za njego-
k
VESELI BOSTE
in vedno se boste dobro počutili, ako z redno masažo, drgnjenjem in umivanjem s Fellerjevim pravim blagodišečim Elsaflujdom prebudite v vseh delih telesa cirkulacijo krvi, osvežite mišice in celo telo in se storite s tem odpornega in sposobnega za deio. Že od časa naših dedov pokazuje se Elsaflujd pri zunanji in notranji uporabi kod zanesljivo bolečino olajšujoče domače sredstvo in kosmetikum. To potrjujejo mnoge zahvalnice. Pravi Elsaflujd je močnejše in boljšega delovanja kod francosko žganje.
Zahtevajte za poizkus povsod izrecno .Fellerjev" pravi blagodliečlElsaflujd v poizkusnih stekleniči-cahpo6 Din, v dvojnatih steklenicah po 9 Din,ali v specialnih steklenicah po 26 Din. Po posti pride tem cenejše čim več se naroči naenkrat, z zavojntno in poštnino stane:
9 poizkusnih ali 6 dvojn. ali 2 spec. steki. 61 Dtn 27	.	. 18	.	.	6	.	.	133	.
54	.	. 36	.	„	12	„	„	250	.
Nar&čila nasloviti razločno takole:
EUGEN V. rELLER. Iikirn v Slabiti Dunji, Eltihg202 Hnritiki
Vsi Hlsa-prolzvodi se dobijo v vseh prodajalnah »Konzumnega društva za Slovenijo*.
vo prevaro in se samo hlinila — da ga kaznuje za njegovo ljubosumnost.
V glavnih vlogah so poznani igralci, kakor: Alfred Abel in Marija Korda. — V soboto in nedeljo pojačana godba.
Od 22. do 23. t. m. velefilm: »Zadnje štiri sekunde«.
Šport.
Vsem SK »Svoboda«!
Glasom sklepa pripravljalnega odbora z dne 9. decembra sklicujemo na dan 19. decembra ob 8, uri zjutraj v delavskem domu v Ljubljani ustanovni kongres delavske športne zveze za Slovenijo v del. tel. in kult. org. »Svobodi«.
Dnevni red:
1. otvoritev kongresa,
2. volitev predsedstva kongresa^
3. tajniško poročilo pripravljalnega odbora delav.-kmetske športne zveze za Jugoslavijo,
4. pomen razrednega športa. Referat s. Fr, Aleša.
5. ustanovitev športne pod'zveze v Svobodi (volitve podzvezinega odbora),
6. razno.
Pozivamo vse šport, klube »Svobode«, da pošljejo na ta kongres enega ali dva delegata. Delavci-šport-niki, ujedinite se! — Odbor.
MODROCE
iz najboljšega doma-čegainčeškega platna,
posteljne mrele,
otomane in tapetniške izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnlk
LJUBLJANA, Krekov trg 7.
Stalnim nameščencem na obroke I
JUGOMETALIJA
««
VV
nudi po najsolidnejših cenah vse v stroko spadajoče izdelke: patentirane peči, ogrevalne aparate, kotle za žganjekuho, vsakovrstno kuhinjsko posodo, petrolejske svetilke na plin ter vsakovrstno galanterijsko robo iz kovin.
LJUBLJANA
H.RAUCH
trgovina atakla Celje, Prešernova ul.
priporoča steklo za okna, zrcala slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd. Na drobno 1 Na debelo!
DELAVCI!
polagajte največjo važnost na dobro obutev. Najboljša v Sloveniji je sedaj „DOKO“-obutev, ki se
prodaja v n/>|fOC<
prodajalni pyWI%W v Ljubljani v Pralarnovl ulici 9, dvorllM*
Vsak deseti kupec dobi par čevljev zastonj.
I. MARIBORSKA DELAV SK A PEKARNA K« ^ Z O. Z«
Ustan. 1898	MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA ŠTEV. 38-38	Telefon	324
Prodajalne v Slomškovi ulici štev. 2 in na Glavnemu trgu štev. 18.
Moderno in higiensko urejene pekarna. — Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva u Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na
zavarovalno znamko D. P*
Tiskar: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik: Albin Hrovatin, ravnatelj v Mariboru.
v Mariboru.
Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Josip Ošlak