*«*»nlna platana v gotovini Letna naročnina znaša Din 40*—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Šelenbnrgova ulica št 8/1. Račun pri Poštni hranilnici št. 16.180. Rokopisov ne vračamo! Telefon št. 21-09. v Ljubljani, dne 14. julija 1934. Štev. 28 — Leto III. IZHAJA VSAKO SOBOTO Malo razgovora med NO in TPD Po zaključku poročil delavskih zaupnikov ,n zastopnika NO na sestanku, ki se je vršil r- julija t. 1. v sejni dvorani TPD v Ljubljani, je skušal g. generalni ravnatelj Skubec zagovarjati postopanje TPD. Da bi utemeljil strahotne redukcije, ki so razburile našo celotno fcvnost,. izmozganega delavca pa pognale v r°ve, je izvajal prilično tole: v. »Položaj TPD je skrajno neugoden. Do-C1m je padla produkcija vseh ostalih premogovnikov v državi v času od 1929 do 1933 za r°/o, je padla produkcija pri TPD v istem Sfsu za 53°/o! Od kod ta velika razlika v Sa°do TPD? Predvsem so nazadovale dobave TPD državnim železnicam kot glavnemu konsu-'Oantu. Dočim je v razdobju od 1929 do 1933 P°rastla udeležba na dobavah drž. železnicam Pri drž. premogovnikih od 28 °/o na 45 °/o in Pri drugih zasebnih rudnikih od 28% na o, je padla udeležba TPD v tem času od ^°/o na 25%. še v letu 1929 je dobavila rPD drž. železnicam 946.000 ton, 1. 1933 pa ®amo še 388.000 ton premoga. Vsi poskusi rPD za zvišanje tega deleža so ostali brezuspešni. Na privatnem trgu je obdržala TPD svoje P°2icije kljub konkurenčnemu boju v glavam neokrnjene. Izgubila je nekaj odjemal-Cev na najbolj oddaljenih krajih, kjer TPD more konkurirati drugemu, bližjemu premogu vsled zvišane železniške tarife. Občut-n° znižanje produkcije ima težke posledice zlasti za premogokope, pri katerih je udeležba manuelnega delavstva mnogo večja kot v drugih industrijah. Kljub temu je postopala TPD skrajno socialno, omejila je^ redukcije osebja na najmanjši obseg in obdržala v službi tudi take delavce višjih kategorij, za katere sploh ni imela več njim odgovarjajoče zaposlitve. Po principu racionalnega gospodarstva bi bila morala odpustiti TPD že davno ca. 1000 delavcev, zlasti pa delavce iz prve kategorije z višjo plačo, katerim ne more več nuditi njihovemu položaju in znanju odgovarjajoče zaposlitve. Baš vsled dejstva, ker TPD tega ni storila, je zašla v sedanji težki položaj. Prodajna cena premoga se je od 1929 znatno znižala. Drž. železnice plačujejo danes 40 % manj kot v letu 1929, padle so tudi cene na privatnem trgu in to pri TPD še mnogo bolj kot pri drugih podjetjih, ker ima TPD mnogo širši akcijski radius. Za kalkulacijo konkurenčne zmožnosti TPD so važne tudi posebne dajatve, ki obremenjujejo le Podjetja v Dravski banovini in vsled katerih Se tona premoga, produciranega v naši banovini, za Din 12’— dražja kot pa tona premoga, izkopanega v drugih banovinah. Kupec Hleda ie na ceno in kupuje raje cenejši premog, zato ni čudno, da je zgubila TPD tudi ysled tega mnogo odjemalcev. Posledice vsega tega se odražajo v bilancah TPD iz poslednjih let. V 1. 1931 je mogla hfužba še skromno obrestovati naloženi kapital, od tega leta dalje ne plačuje nobenih dividend. Bilanca za 1933 kaže še čisti do-biČek Din 1,800.000—, vsled česar je treba Preiskati, kateri momenti, nastopivši po zaključku te zadnje bilance, so primorali TPD k Uadaljnjim redukcijam. Kljub odporu in opozorilom, da je za ~ružbo nesprejemljivo vsako nadaljnje zni-?auje cene, so znižale drž. železnice ceno tudi letos in je družba morala to znižanje spresti, če ni hotela opustiti svojih obratov in Opustiti vsega delavstva. Za debele vrste Premoga, ki predstavljajo edini rentabilni P°Sel, ne doseže družiba niti proizvajalnih ?troškov, drobne vrste premoga pa mora da-lati daleko izpod cen produkcije. Tudi na Privatnem trgu nazadujejo cene neprestano 11 trpi družba zelo močno vsled konkurence hujših, ne tako dobro upravljanih premo-?°vnikov. Vzrok temu so manjše socialne da- a.tve teh premogovnikov, ki deloma sploh ne Plačujejo svojih delavcev. Dočim znaša pri ”a* povprečen zaslužek ca. 47 Din na dan, jbaša ta zaslužek v drugih krajih komaj po-jj.Vrco, Glasom uradnih izkazov Rudarskega ??aVarstva znaša v naši banovini povprečen ^^Južek rudarja mesečnih 800 Din. Ker za-" l|zki v drugih premogokopih niso višji kot vi nas, velja ta povprečni zaslužek tudi za j*&lavstvo TPD, čeprav ima TPD nesorazmer-V« v.^je izdatke z raznimi socialnimi ustano-a'Ui in njih vzdrževanjem kot drugi premo-j^vniki. Poleg tega je treba vpoštevati, da Dn • a TPD Javno sv°je račune, da je posto-tuvk6- davčnih oblasti pri nas zelo strogo, k a Ib rž strožje kot drugje. Tudi to slabi kon-f >^no zmožnost družbe, kajti tudi najbolje Uirana družba ne more prenesti različne- ga obravnavanja s strani zakonodaje. Družba želi, da se urede delavske prilike po vsej državi enotno, zlasti delavske mezde, ki naj bi bile povsod minimirane z istimi zneski. Na stanje družbe je vplivala težko tudi uvedba posebne trošarine za cement. Samo ta trošarina obremenjuje TPD s ca. 3 milijoni dinarjev na leto in je povzročila, da je postala prej aktivna produkcija cementa sedaj za družbo pasivna. Iz vseh teh razlogov je bila družba primorana znižati cene produkciji, če je hotela ostati na zdravi podlagi. Imela je na razpolago le dve alternativi: Ali zapreti nekaj obratov in osredotočiti produkcijo na glavnem obratu, kar bi imelo za posledico odpust večjega števila uradnikov ali poduradnikov in najmanj 1000 delavcev (to bi bilo za družbo najugodnejše, ker bi s tem odpadli tudi režijski izdatki in socialne dajatve ukinjenih podjetij in odpuščenega delavstva) ali pa poiskati potrebne prihranke potom znižanja osebnih izdatkov v toliki meri, da s© delo lahko nadaljuje brez oškodovanja eksistence uradništva in delavstva. Delavski zaupniki so neprestano povdar-jali, da predstavlja vedno odpuščanje delavstva najhujše socialno zlo. Temu mnenju se je pridružila tudi TPD in ni posegla po prvi alternativi, pač pa je znižala prejemke, to pa ne samo delavcem, marveč vsemu osebju. Družba plačuje delavstvu še danes najvišje mezde v državi in je bilo delavstvo TPD pri dosedanjih redukcijah najmanj prizadeto. Dočim so znašale redukcije pri vodilnih funkcionarjih in uradnikih od najmanj 25 % do največ 65%, je bilo odtegnjenih delavstvu v 1. 1931 le 5%, sedaj pa 6%, skupaj torej 11 % njegovih prejemkov. Pri tem je treba vpoštevati tudi indeks življenjskih potrebščin, ki kaže, da se je znižala vsota, potrebna za preživljanje navadne delavske družine od leta 1929 do leta 1933, za 29 %! Če znaša redukcija delavskih mezd le 11 %, pa se primerjajo mezde drugih premogovnikov in cene življenjskih potrebščin, potem se lahko trdi, da se življenjski standard delavstva TPD ni poslabšal. V poletnih mesecih je položaj za delavstvo seveda nekoliko težji, iker se dela manj. Kljub temu je bilo delavstvo TPD doslej zaposleno po najmanj 17 dni na mesec, že v juliju 1934 bo zaposleno 18 do 19 dni, na jesen in zimo pa se bo število delavnih dni še povečalo. Delavci TPD v tem oziru prav gotovo niso na slabšem kot delavci drugih premogovnikov. Omejitev glede deputatnega premoga se nanaša na uradništvo in delavstvo, ni pa občutna, saj zadošča letnih 6 ton popolnoma za delavsko družino, ki ima običajno stanovanje ene sobe in kuhinje. Višji uradniki v mestih morajo imeti že radi svojega ugleda stanovanje 3—4 sob, pa si tudi ne morejo privoščiti večjo množino premoga na leto. Glede zamenjave delavstva prvih kategorij pa to. Oni ne izvršujejo dela, za katero so plačani, marveč vrše le postranske posle, ki bi jih lahko vršili začetniki ali celo ženske. Iz socialnih ozirov je obdržala družba stare kopače, ker je pač upala, da jih bo mogla slej ali prej zaposliti zopet v oni kategoriji, v kateri so plačani. Žrtvovala je vsled tega visoke zneske. Zal se razmere nočejo zboljšati in TPD ne more več prenašati tega bremena. Mora torej nadomestiti te stare kopače z mlajšimi močmi, kajti povsod na svetu se plačuje le storjeno delo, ne pa dela-zmožnost kot taka. Po kolektivni pogodbi ni mogoče prestavljati delavce v druge kategorije, vsled česar bo treba polagoma nadomestiti te stare delavce z mlajšimi močmi. Seveda bo družba vpoštevala pri tem predvsem družinske člane in sorodnike prizadetih starejših moči ter bo v tem pogledu rada pristala na kako kompromisno rešitev.« Po teh seveda ne doslovno reproduciranih izvajanjih je podal g. gen. ravnatelj v imenu TPD izjavo, da umika vse 27. junija 1934 izdane ukrepe ter je bil sestanek s tem zaključen. Vsi navzoči so brez izjeme razumeli izjavo gen. ravnatelja točno tako, kot je bila podana, da so s tem ukinjene vse one omejitve, oziroma redukcije, katere je izdala TPD 27. junija t. 1., naj se nanašajo na delavstvo ali pa na uradništvo in poduradništvo. Prvo presenečenje je sledilo neposredno po zaključku sestanka, ko je TPD na zahtevo delavskih zaupnikov izstavila pismeno potrdilo in v tem potrdilu izjavila, da umika le proti delavstvu naperjene redukcije. Udeleženci sestanka temu niso mogli verjeti, kajti beseda gen. ravnatelja je bila tako določna in jasna, da ni dopuščala nobenega dvoma in se vsled tega nihče «d navzočih ni oglasil v prid uradništva in poduradništva. Gen. direktor je umaknil vse ukrepe, izdane 27. junija 1934, navzočni predstavniki delavstva, uradništva, poduradništva ter javnosti so vzeli to izjavo na znanje ter o njej obvestili vse prizadete. Lahko si torej predstavljamo ogorčenje prizadetih uradnikov in poduradnikov, ko so bili naenkrat izločeni iz enotne fronte prizadetih ter postavljeni v zelo neprijeten položaj. Povdariti je namreč treba, da ne gre za vodilne funkcionarje in uradnike, ki so seveda slej ko prej plačani ne samo sijajno, marveč uprav kneževsko, ampak za običajne uradnike, katerim se pri TPD še nikdar ni godilo posebno dobro, čeprav leži na njih plečih glavno delo in največja odgovornost. Temu nameščenstvu je znižala TPD njegove prejemke v zadnjih letih že tretjič, poleg tega pa znižala njegovo število samo v trboveljskih revirjih za preko 80. Razumljivo so številčno tako zreducirani uradniki in pouradniki silno preobremenjeni ter morajo vršiti kljub vsem zakonitim predpisom nehonorirane nadure! To ni nobena tajnost, o tem se lahko prepriča vsak ne preveč površen opazovalec brez vseh nedovoljenih zvez z enim ali drugim uradnikom ali poduradnikom. Za kakšne redukcije gre? Najboljše bo, če reproduciramo okrožnico TPD od 27. junija 1934. Ta se glasi: »Radi nazadovanja cen, posebno onih s strani državnih železnic in stalnega dviganja javnih in drugih dajatev, je upravni svet na svoji seji dne 20. junija 1934 v svrho ogroženega ravnovesja v gospodarstvu družbe sklenil sledeče mere; 1. Znižanje prejemkov uradništva in poduradništva: in sicer za 8% pri letnih dohodkih do Din 36.000-—; za 10% pri letnih dohodkih od Din 36.000 do Din 96.000 in za 12 % pri letnih dohodkih od Din 96.000 navzgor! Znižanje se provede na ta način, da odpade predvsem 13. plača. Tedaj se pri 8% redukciji redni prejemki ne znižajo, pri 10% redukciji se redni prejemki znižajo za ca. 2%, razlike se obračunajo pri izrednih dohodkih (remuneracije in posebne doklade), pri 12% redukciji se redni prejemki znižajo za 4%, razlike se obračunajo pri izrednih dohodkih (remuneracije in posebne nagrade). Nove službene prejemke za uradništvo bomo izračunali tu- I. K. Zanimivo je, kako si gospodje direktorji, predstavniki tujega kapitala predstavljajo racijonalno gospodarstvo v svojih obratih. Po njihovem prakticiranju sestoji isto večinoma v tem, da delavstvu vedno in vedno zmanjšujejo mezdo ter ga obenem gonijo na večjo storitev. Taka manija nižanja produkcijskih stroškov je prišla že tako daleč, da je neki gospod direktor Girrard iz Romunije objavil metodo dnevnega izračunanja produkcijskih stroškov. Če se produkcijski stroški izračunajo mesečno, ima pač za podjetje to slabo stran, da je končna številka nespremenljiva in je na koncu meseca prepozno misliti na to, da se »navije« boljše t. j. nižje produkcijske stroške. Zato je ta gospod iznašel svojo metodo, ki predstavlja svojevrsten bič, če jo rabijo gospodje, ki kraljujejo v >maših« obratih; drugače pa je metoda čisto dobra. Ako gospod direktor 7. ali 8. v mesecu vidi, da so povprečni produkcijski stroški previsoki, potem pokliče svoje nadzorno osobje, kateremu naroči »navijanje«. To prenese seveda naročilo na delavstvo, ki mora z žulji svojih rok in zadnjo močjo slabo hranjenega telesa previsoko številko znižati. Z izpopolnitvijo te metode se da doseči lep dnevni pregled, v katerem oddelku je delavoljnost — ali bolje delazmožnost padla. Tu se potem izvajajo konsekvence v obliki redukcij plač, redukcij starejših delavcev, ki se pozneje nadomestijo z mlajšimi delazmožnimi silami. Javnost seveda za tak »ustroj« podjetja ne ve in večinoma za njo obveljajo tista utemeljevanja redukcij, s katerimi jo običajno pitajo gg. direktorji, prokuristi itd. Tudi delavec se čudi, kako hitro priganjač zavoha njegovo onemoglost, če je n. pr. malo bolan. Nameščenec dobro ve, kako gre ta reč, toda on ima svojo plačo in eksistenco, industrijske tajnosti nositi v svet pa zna-či — skoro bi rekel — riskirati glavo. Tako gospoda v miru nadzira svoj korpus sužnjev pri njihovem delu. Danes ni treba več hoditi kaj in vam jih pošljemo. To znižanje se uveljavi s 1. julijem 1934. 2. Znižanje mezd delavstvu. S 15. julijem 1934 se uvedejo sledeče minimalne mezde: I. kategorija Din 35-75, II. kategorija Din 21-25, III. kat. 26-75, IV.a kat. Din 21-75, IV.b kat. Din 18-—. Vse stalne mezde, akordne in premijske postavke se znižajo za 6 %! 3. Kontingentiranje deputatnega premoga. S 1. otkobrom 1934 se kontingentira de-putatni premog kakor sledi: Ravnatelji za uporabo v stanovanjih, pralnici, rastlinjaku itd. 15 ton kockovca letno, inšpektorji 10 ton kockovca, drugi poročeni uradniki 8 ton kockovca, samski uradniki 4 tone kockovca, poročeni poduradniki 7 ton kockovca, samski poduradniki, ki stanujejo v skupnem gospodinjstvu s starši ali drugimi, ki nimajo deputata, 3-5 tone kockovca, delavci kopaške kategorije, poročeni, 3 fone kockov-ea in 3 tone orehovca letno, delavci kopaške kategorije, samci, ki stanujejo v skupnem gospodinjstvu s starši, 1-5 tone kockovca in 1-5 tone orehovca letno, delavci v skupnem rudniškem stanovanju na osebo 1 tono koc-kovca tn 1 tono orehovca1 letno. 4. Izločitev onih kopačev iz sedanje kopaške kategorije, ki ne opravljajo delo, odgovarjajoče kopaški kategoriji, se ima izvršiti postopoma in število teh nadomestiti v odgovarjajoči kategoriji. 5. Združenje administrativnih del na rudniku v Trbovljah, za kar bodo sledila posebna navodila. 6. Izven redukcije plač — znižanje režij in stalnih izdatkov pri centrali in ekspoziturah, kakor tudi znatne redukcije višjih pokojnin, za kar so bila izdana posebna navodila. Srečno! Trboveljska premogokopna družba. Skubec s. r. Heinrich s. r. P. n. obratovodstvo. V vednost in razglasitev! Delavstvu je razglasiti samo dotični del okrožnice, ki se tiče delavstva. — Srečno! (Nadaljevanje sledi) po obratih in osebno nadzirati delo, danes se sedi v naslanjaču, pogleda račun dnevnih produkcijskih stroškov, pa se takoj ve na kateri gumb treba pritisniti. Osebno se pogledajo obrati le takrat, kadar se porodi v glavi »vrhovnih« kaka nova, še ne preizkušena metoda, ki naj delavstvo še bolj privije k delu in dobiček še bolj zviša. Takrat nastane mobilizacija tehničnega osobja začenši z gg. inženirji pa vse do zadnjega paznika. Vidite jih z notezi in svinčniki v rokah pozorno opazovati posamezne delavce pri njihovem delu. Od časa do časa pogleda tak gospod na uro in naredi v notes beležko. To so takozvane časovne študije. Iz teh se pozneje večinoma rodi najhujše zlo za delavca. Zgodi se, da delavec pod pritiskom ostrega pogleda opazovalca napreže vse sile ter da od sebe skrajno storitev. Razume se, da pozneje gospoda zahteva stalno tako storitev, kakoršno zračuna na podlagi podatkov v beležnici. Na podlagi opazovanih podatkov se kujejo načrti in ti načrti se morajo izvesti popolnoma tako kot so zamišljeni. Ako delavstvo tega ne zmore, potem nastopi zopet zamenjavanje izrabljenih s svežimi močmi ali takozvane redukcije. Ce vse to še ne pomaga in se produkcijski stroški še vedno drže v neprimerni višini, potem pride takozvano »štedenje«, ki ni v stvari nič drugega kot zahteva, da delavec nekaj ustvari. Ustvariti pa se pravi iz nič kaj narediti, tako pravi katekizem. Potem mora delavec poleg tega, da mu že itak primanjkuje časa, mnogo istega zgubiti s tem, da moleduje za potrebni materijah Znan je slučaj, da je strojnik v pomanjkanju snažilne volne tradi štedenja mu jo niso dali dovolj) moral odtrgati kos svoje težko prigarane obleke, da mu je bil stroj v redu. Če radi »štedenja« kaka naprava odpove, ali se zgodi kaka nezgoda je vedno delavec kaznovan in mora poravnati škodo. N. pr. ako so železniški pragi na industrijskem tiru strohneli ter so tračnice slabo pritrjene, bo vedno strojevod- Skrivnostni predali „naše“ veleindustrije Poročila s oblastnega (Nadaljevanje.) Poročilo tajnika Matelič Miroslava Enako kot inženjerji so se tudi zdravniki znašli pod praporom NO ter se organizirali v samostojni odsek, ki je imel na dan konstituiranja 27 članov. Za predsednika tega odseka je bil izvoljen brat dr. Ahčin. Zdravniška sekcija NO je pokazala svoj prvi vidni uspeh pri volitvah v zdravniško zbornico. V njenem sedanjem odboru je mnogo dobrih naših članov. Z viteškimi sekcijami, o katerih bo poročal brat Oblastni čelni k Franjo Kokolj, je ozko povezana Oniladina NO. 0 njej bo poročal brat akademik Doinimco. Prav posebno poglavje NO predstavlja njen tisk. lo sta naš tednik »Pohod« in revija »Omladina«. O »Pohodu« bo podal posebno poročilo brat dr. Reja, ki je poleg mene imel težko in odgovorno nalogo urejevati list brez honoriranih dopisnikov iti mu dajati ono nacionalno, kulturno, gospodarsko in socialno smer, ki jo mora ta list imeti. Vsak teden je moral napolniti stolpce štirih strani z zanimivim in aktualnim štivom. če mu je primanjkovalo materijala, je moral v zadnjem hipu pisati sam. Kot odgovorni urednik »Pohoda« pa moram pojasniti, da so z izdajanjem borbenega lista združene za čitatelje nepojmljive ovire. Dva faktorja sta, ki neprestano prežita na vsako zapisano in natisnjeno besedo. Prvi je državni tožilec z rdečim svinčnikom, ki ga mora po višjih navodilih spretno sukati že na prvem odtisu vsake izdaje, drugi faktor je naš strogi tiskovni zakon. Ostra cenzura, ki je danes uvedena nad vsem tiskom v naši državi, nam je okrnila že nešteto dobrih člankov v toliki meri, da niso bili več za natis. Včasih pa jih je v celoti črtala in jih na ta način izločila iz tiska že zaključenega lista. Pomanjkanje primernega rezervnega gradiva nas je neštetokrat privedlo v mučno zadrego, radi katere je imel list tu in tam tudi zamudo. Obenem pa so nam ob takih prilikah narasli tiskovni stroški za neobjavljeni stavek. Še večji in mnogo hujši so bili udarci tiskovnih tožb. Ena sama nepremišljena beseda zadošča po sedanjem tiskovnem zakonu za tožbo in če dopisnik ne prevzame odgovornosti, jo ja kriv nezgode in bo moral poravnati škodo. Seveda je stvar drugačna tam, kjer je delavec tako srečen, da se vmeša nadzorna oblast, ki potem objektivno razsodi, če poslani funkcijonarji nimajo kake »zveze« z gospodo od podjetja, kar je v časih partizanstva cvetelo in posameznikom rodilo obilen sad. Dvojno težko je doseči delavcu gotovo storitev, če podjetje »štedi«. Na eni strani priganjanje, na drugi večno pomanjkanje pripomočkov, katere mora nadomestiti pač pridnost. Ni čudno če srečujemo »po šihtu« na poti domov opotekajoče se izmozgance. Pri vSem tem pa pozabljamo vedno na to, da se s takimi mukami prigarano zlato steka izven mej države in da se muke vedno in vedno stopnjujejo. Zanimivo je opazovati novinca-delavca, ki se mora na delo šele navaditi, ki se mora za prenašanje muk šele iztrenirati. Prve dni trpi tako neizmerno, da prišedši iz službe domov pade onemogel, ne more niti jesti. Hujše muke nastopijo sledeči dan, ko jfe telo vse boleče od prenapora prejšnjega dne. Toda ne .pomaga nič. Delo je urejeno že tako, da tudi samo priganja delavca. S škripajočimi zobmi mora delati, dokler se ne navadi. Starejši delavci tega niso poznati, saj se je storitev od leta 1900 pa do danes, ne da upoštevamo mehanizacijo, gotovo potrojila. Kdor v te navode ne verjame, naj pride v velike obrate »naše« veleindustrije in naj se prepriča, čemu je izpostavljena masa naših jugoslovanskih delavcev. Naj si pogleda na primer naše jugoslovanske rudarje, ki so ravno te dni morali z gladovno stavko preprečiti nadaljnje »racionaliziranje« pri TPD. Naj si jih ogleda, pa bode videl kako izčrpani sobratje-ljudje morajo hoditi — v sramoto višjih desettisočev — po zemlji. (Se nadaljuje.) skupščine odbora NO nosi odgovorni urednik. Nanj so naslovljeni popravki, proti njemu so naslovljene tožbe in od njega se zahtevajo odškodninski zahtevki toži tel jev in njih zastopnikov ter vse sodne globe. Vsi ga potem preganjajo do skrajnosti. To omenjam zato, da vsaj približno predočim silne težkoče, s katerimi se mora boriti vsak list, zlasti pa naš, ki je navezan izključno samo na prostovoljne dopisnike in na golo naročnino ter malenkostna darila za tiskovni sklad, ki pa so v današnjih težkih časih žal zelo redka. Ko že omenjam »Pohod« moram pripomniti žalostno dejstvo, da so celo nekateri člani NO grozili s tožbami radi objavljenih dopisov, čeprav so temeljile objave na stvarnih in resničnih poročilih. Niso nam prizanašali s sodnimi nastopi celo taki pravni zastopniki, ki so funkcionarji NO (hvala Bogu ne iz naše oblasti!) in osebe, ki se prištevajo med najboljše nacionaliste. Zato pa naj mi občni zbor dovoli, da izrazim bratu predsedniku dr. Ce-pudru najtoplejšo zahvalo za njegovo brezplačno zastopstvo v vseh tiskovnih tožbah, katerih število pač ni bilo majhno. Uredništvo »Pohoda« pa prišteva brata dr. Cepudra tudi med svoje najagil-nejše sotrudnike, saj vsebuje skoraj vsaka številka »Pohoda« gotovo po enega, če ne po več njegovih člankov in poročil in so bili baš najboljši uvodniki napisani od njega. Iskrena hvala pa tudi vsem ostalini dopisnikom in sotrudnikom, ki so pripomogli »Pohodu« do one moralne višine, ki jo danes zavzema. Velikega kulturnega pomena za NO je ljubljanski Radio. Brat dr. Dular, ki je tudi član ko-misarjata radiofonske oddajne postaje v Ljubljani, je bil tako ljubezniv, da je omogočil NO stalna radijska predavanja. Ta predavanja so se vršila vsak drugi petek v mesecu in so kot predavatelji nastopili doslej bratje: dr. Cepuder, dr. Ahčin, dr. Dular, ing. ^ Hočevar, Kokolj, dr. Lah, ing. Lindtner, Matelič, Mlekuž, dr. Petrič, dr. Reja in Sancin. Oblastni odbor je bil z delovanjem svojih krajevnih organizacij prilično zadovoljen in vladalo je ves čas najboljše medsebojno razumevanje. Edino v šiški se je pojavila nediscipliniranost v tamkajšnji viteški sekciji, vsled česar je bilo nekaj članov viteške sekcije izključenih iz NO, pozneje pa je Oblastni čelnik to sekcijo sploh razpustil. Kmalu nato so se pojavili ogabni letaki, s katerimi so neznani borci za jugoslovenstvo hoteli oblatiti naj-prvo našega predsednika, pozneje pa še druge člane Oblastnega odbora, očitali jim samozvanstvo in koristolovstvo ter jim odrekali moralno sposobnost za vodstvo organizacije. Na predlog neprizadetega člana Oblastnega odbora je celotni odbor soglasno in odločno zavrnil to umazano gonjo ter na svoji seji z dne 3. aprila 1934 ostro obsodil to početje. Letaki so kmalu prenehali krožiti in gonja, ki je bila s tem naperjena ne samo napram vodstvu Oblastnega odbora, temveč tudi proti organizaciji kot taki, je morala vsled svojega neuspeha žalostno končati. Zadnji poizkus je bil storjen na občnem zboru krajevne organizacije St. Jakob— Krakovo-Trnovo, kjer je prišlo do malega incidenta. Takrat pa so bili ti hujskači popolnoma poraženi in s tem tudi gonja ustavljena. Cas obračuna še pride, toda ne z zapeljanimi in nahujskanimi reveži, temveč z onimi zaplotniki, ki so za gonjo moralno odgovorni. Že pri akciji »Svoji k svojim« je bil govor o kompetenci mariborskega oblastnega odbora NO. Tudi pri ustanavljanju krajevnih organizacij se je pokazala nujnost enotnega vodstva. Ljubljanski oblastni odbor, čegar sedež je v prestolnici naše banovine, igra že vsled tega dejstva vidnejšo vlogo kakor mariborski, zato se obračajo nanj za ustanovitev organizacij dobri nacionalisti tudi iz področja mariborskega oblastnega odbora. Potrebno je, da se enkrat za vselej določijo meje med ljubljanskim in mariborskim Oblastnim odborom, načeti bo pa treba čimprej vprašanje enotnega banovinskega odbora NO. Oblastni odbor je sklenil podrediti vsa poverjeništva direktno Ljubljani in je ustanovil za ta poverjeništva poseben kader članstva direktno pri Oblastnem odboru v Ljubljani. Vsa poverjeništva in člani poverjeništev pripadajo odslej direktno Oblastnemu odboru v Ljubljani, kateremu plačujejo članarino in prejemajo od njega vsa potrebna navodila. To pa seveda le toliko časa, dokler se ne ojačijo toliko, da se spremene v samostojne organizacije NO. Izjema obstoja le za radovljiški srez, v katerem vrši te funkcije vestni in marljivi odbor naše Krajevne organizacije za Jesenice-Koroško Belo! Krajevne organizacije Narodne Odbrane: Blanca ob Savi, Borovnica, Celje, Oomjigrad, Hrastnik, •fesenice, Kočevje, Kranj, Križe pri Tržiču, Krško, Laško, Lesce pri Bledu, Litija, Ljubljana-mesto, Ljubljana kolodvorsko-bežigrajski okraj, Ljubljana Sv. Jakob-Tmovo-Barje, Ljubljana Šentpeter-Moste, Ljubljana-šiška, Ljubljana Vič-Glince-Rož. dolina, Polje-Vevče, Preserje pri Ljubljani, Rajhenburg-Senovo, Sevnica, Stara cerkev pri Koč., Škofja Loka, Šoštanj, Trbovlje, Zagorje ob Savi. Poverjeništva Narodne Odbrane: Bled, Bohinjska Bistrica, Brezje-Mošnje, Brezovica pri Ljubljani, Brežice, Črnomelj, Dol pri Ljubljani, Domžale, Dovje-Mojstrana, Gorje pri Bledu, Kamnik, Kamna-gorica, Kranjska gora, Krmelj, Logatec, Metlika, Mirna, Motnik, Mozirje. Naklo, Novo mesto, Planina pri Rakeku, Podnart, Radeče, Radomlje, Radovljica, Rakek, Rateče-Planica, Rečica ob Savinji, Ribnica na Dol., Sodražica, Stari trg pri Rakeku, Stična na Dol., Škocijan na Dol., Trebelno, Trebnje, Tržič, Vače, Velike Lašče, Vrhnika, Žalec, Žirovnica-Breznica. Nadalje je odbor sklenil proslaviti letošnji Vidov dan in je za 27. junija določen družabni večer v salonu restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Pisarna Oblastnega odbora je živahno poslovala ter je v šest mesecev trajajoči poslovni dobi od 17. decembra 1. 1. do današnjega dne izmenjala 987 rednih dopisov. Prejela jih je 457, odposlala pa 530. Okrožnic je odbor izdal 8. Rednih sej je imel 26, izrednih pa dve. Krajevnih organizacij imamo 28, poverjeništev 42. Celotno število izvršilnega Članstva znaša danes 330. Preminul nam je en izvršilni član in funkcionar brat France Simčič. Slava mu! Iz kadra izvršilnega članstva so bili črtani Benkovič Ivan in Vreček Ivan, bivša člana organizacije Sv. Jakob-Krakovo-Trnovo in Lavsegar Rado, član organizacije na Jesenicah. Do današnjega dne je imelo svoje redne občne zbore 19 organizacij, in sicer Blanca, Borovnica, Dol. Kraljevec, Gomjigrad, Hrastnik, Jesenice, Križe, Krško, v Ljubljani pa Krajevna organizacija Ljubljana-mesto, Kolodvorsko-bežigrajski okraj, Št. Jakob-Krakovo-Trnovo in Št. Peter-Moste. Nadalje okolica Ljubljane: šiška in Vič-Glince. Nato Preserje, Rajhenburg-Senovo, Sevnica, Stara cer- kev in Zagorje. One organizacije, ki še niso imele svojih občnih zborov, naj čimpreje predlagajo dan in uro, nakar bo Oblastni odbor potrdil ali pa spremenil termin. Občne zbore so posečali člani Oblastnega odbora in 3koro vsem je prisostvoval brat predsednik. Razen njega so posečali zborovanja še bratje: Kokolj, Sancin, dr. Dular, Mlekuž, Brnčič in Jamnik. Naj pripomnim, da so vsi dele-gatje potovali vedno na svoje lastne stroške, čutim pa se dolžnega pripomniti, da sta nam bila za potovanja zelo pogosto na razpolago avtomobila bratov Žitnika Rudolfa, ki si je zaslužil častai naziv »šoferja NO« in dr. Dularja Milana, katerima iskrena hvala za nujno požrtvovalno naklonjenost. Tajništvo je imelo mnogo opravka z raznimi intervencijami in pojasnili članstvu. Z zadovoljstvom ugotavljam, da se nam je v mnogih slučajih posrečilo intervenirati uspešno in smo s pomočjo posameznih svojih članov pripomogli precejšnjemu številu do zaposlitve. Tajništvo je bilo zaposleno tudi pri zbiranju denarnih prispevkov za tiskovni sklad in je rezultat razviden iz blagajniškega poročila, ki ga bo podal brat France Kobenter. Zaključujem svoje tajniško poročilo, ki nikakor ne more opisati vsega dela in vseh naporov, katerim je moral biti kos naš odbor, ko je moral korakati po strogo začrtani poti, svest si svoje težke naloge in velike odgovornosti proti cilju, ki bo do-sežen šele takrat, ko borno živeli složno v naši skupni, s trpljenjem in krvjo pridobljeni državi, z našimi brati onkraj meja. Ali je bilo naše delo vredno Vašega zaupanja, bratje, o tem naj sodi današnji občni zbor. Za nas odbornike naj velja geslo, da pravi Odbranaš ne sme biti nikdar zadovoljen z uspehi svojega dela, ker mora biti njegova srčna želja ustvarjati čimveč in čimboljše, Vsak odbornik je svoje delo opravljal vedno z lju' beznijo do svoje organizacije in za čimboljši pro-cvit in uspeh NO, kar naj velja tudi za bodoče. Zdravo! To se mora nehati! »Še ko so bili boljši časi nismo imeli denarja za proč metati, še manj pa ga imamo danes, ko ni niti za najnujnejše življenjske potrebščine. In vendar še danes gojimo na svoji koži pijavke, katere nam sesajo kri toliko bolj, kolikor manj je imamo! Poglejmo samo način, ki se ga poslužujejo razne zavarovalnice. V dobri veri, da boš vsaj mogel misliti na postavitev novega poslopja, če ga vpepeli požar, se zavaruješ za temu odgovarjajočo vsoto (običajno pa le prenizko). Ko plačuješ leta in desetletja je vse v redu — ko pa nekoč, tu pa tam, le izbruhne požar in ti nepričakovano potisne v roko zavarovalno polico, da ž njo hitiš pred obličje onega, ki te je opetovano nagovarjal, da povišaj svoje zavarovanje, ti ta isti v tvoje neprijetno razočaranje (v precej manj prijaznem tonu kakor drugikrat) kratko pove, da ne dobiš niti polovico tega, kar si bil zavarovan. Skrivnostno ti le namigne, da boš to dobil takoj izplačano, če na svoje stroške objaviš v časopisju zahvalo, v kateri izjavljaš, da si dobil v.se v redu izplačano in da ta zavod vsakomur najtopleje priporočaš... Če ti cela stvar le neče v glavo, pa se predrzneš prositi točnejšega pojasnila; zakaj in kako je mogoče, da ne dobiš zavarovalnine od iste vsote, od katere si dolga desetletja plačeval zavarovalne premije, ti blagohotno pojasni, da se po »zakonitih določilih« odpisuje letna amortizacija po 1 odstotek in ker je bila tvoja pogorela stavba stara n. pr. že 160 let, prav za prav že pred 60 leti ni bila nič več vredna. Ko se po nekratkem debelem gledanju le zaveš, da ne sanjaš, ampak, da imaš pred seboj živo uradno osebo, ki ti na začudenje pravtako ponovi drugič in tretjič, kontno ne veš, aili si postal neumen sam, ali je zmarel ves ostali svet... Stavba, ki bi bila brez požara služila svojemu namenu še enkrat toliko časa kakor doslej — že pred toliko časa prav za prav ni bila že ničesar več vredna?! »Zakaj pa mi tega niste povedali takrat, ko sem se pri vaši zavarovalnici zavaroval — ampak site me venomer nadlegovali, nai zavarovanje povišam,« ti bruhne iz ust. Uradnik Da te prav hitro pomiri s pretnjo, da bo poklical stražnika, da ti pomiri kri. če se prav hitro ne vdaš v svojo usodo in mirno ne zapustiš urada te »blagodejne ustanove«. Ta slučaj pa ni osamljen. Na ta način se NAŠA ZMAGA IN PORAZ NA KOROŠKEM Prihodnje leto poteče 15 let, ko smo Slovenci dobili svoje Kosovo. Silen je bil udarec, ki smo ga deloma po lastni, deloma pa po krivdti naših narodnih neprijateljev doživeli. Vsiljeni nam plebiscit je bil krivičen, kajti Slovenci smo takrat živeli še sarnd v skrajno neurejenih razmerah, saj niti na lastno narodno svobodo nismo bili dovolj pripravljeni. Od dolgoletnih vojnih naporov in 'trpljenja na frontah kakor v zaledju je bil narod preveč apatičen, da bi se prostovoljni o angažiral v vojirh oparacijah, ki hi dobro zasnovane in izvedene z jnčjimii vojniimi formacijami, imele takoj ipo preobratu zaželjeni uspeh — zasedli bi Celovec, Beljak, Gosposveto ‘in nedvomno vse slovensko koroško ozemlje do skrajne na-rodim*tne meje na severu. Toda bili smo na žalost preslabi. Pogumna četica poručniika Malgaja, kd je že novembra 1918 spoznala, da utegnejo temni oblaki na severu za streti žarke bližajoče se narodne svobode koroških Slovencev jo (krenila na sever, kjer je podprta od 530 srbskih bratov, ki so se prav takrat vračali iz solncgraškega ujetoiškega taborišča, zasedla mežiško dolino z Libeličami, takoj nato pa še IHiberk in Velikovec. Zasedba Pliberka in Velikovca ;je bula izvršena tako spretno in hitro, da so bili Avstrijci čisto zbegani. V 3 tovornih avtomobilih je prepeljal Malgaj svoje četnike iz Pliberka preko Šmihela, Doberle vasi, Šim Se vasi do velikov- škega mostu s takim elanom /im brzimo, da je bila straža pri velikovškem mostu docela presenečena in avstrijske čete v Velikovcu na kako resnejšo obrambo sploh niso imele časa misliti. Tako je padel Pliberk in Velikovec, kakor tudi vsi kraji med ozemljem teh dveh mest junaškemu Malgaju skoraj brez resnejših spopadov in večjih žrtev v roke. Prepričan sem, da bi Malgaj takrat, če bi črnel le 100 vojakov več, zasedel brez večjega odpora tud! Celovec, ki je bil že popolnoma prepričan, da ga bodo zasedle jugoslovanske čete. .Tenak Malgaj žal teh čet ni imel, zato se je moral zadovoljiti zaenkrat z velikim uspehom, Jgi ga je svojimi zvestimi dosegel. Nemci v Celovcu so se radi zasedl>e Pliberka in Velikovca po Malgaju silno razburili, saj so se nekaj dni preje resno pripravljali na zasedbo mežiške doline i:n jih je Malgaj tudi pričakoval, toda energični, junaški in idealni junak Malgaj je vse inaklepe koroških Nemcev koren Uo prekriža1, ko jim je z zasedbo Pliberka 'in Velikovca ter Šdmčevasi prerezal glavne operativno žile. Kolike važnosti so smatrali celovški: Nemci Velikovec, dokazuje dejstvo, da so se takoj odločili iztrgati Malgaju Velikovec ter ga pregnati iz Koroške. V noči od 26. na 27. novembra 1918 je prišel pred Velikovec sedanji general Haimvera f.n novoizvoljeni predsednik koroške deželne vlade, takratni podpolkovnik Hiilgert z 6—700 mož posadke in 2 baterijama topništva. Prepričan je bil, da bo v Velikovec ukmrakal brez večjih naporov in borb, zlasti ko so mu pobegli veli- ko všlk L Nemci izdali število Malgajevih braniteljev. Toda Hiilgert, katerega strategičme spretnosti Malgaj niti malo ni podcenjeval, ni računal na brezprimeraio junaštvo male 66 mož broječe Malgajeve četice, ki se je branila z levjim junaštvom celo noč, proti 10 krat močnejšemu narodnemu sovražniku, ki se je moral ob zori osramočen umakniti izpred V e-likovoa s težkimi izgubami proti Celovcu. Malgaj je pri tem napadu Volksverovcev spoznal, da mu njegova junaška četica za obrambo Velikovca trenutno zadostuje, ne more pa z njo p od vzeti odločilnega sunka na Celovec, ki ga bi tako rad podvzel. Zato je prosili sli si sam vojsko iz dežela Icralja Matjaža, toda ni imel denarja, katerega bi potreboval za vzdrževanje potrebnih čet. zaledje pa mu ga ni dalo, dasi ravno so pozneje trosili za Koroško težke milijone — žal zaman. Kmalu po zasedbi Velikovca po Malgajevi četi, je dospel v Šinoo ves kapetan K nez, ki je z narednikom Klopčaverjem in 4 možmi tvoril posadko tega sitrategičuo velevažnega kraja, saj bi Volksverovci prav lahko predrli z vlakom do Šinčevasi ter bi nato Velikovec z dveh ali treh strani napadli, ali Pa z zavzetjem Pliberka in zasedbo mostu ?ez Dravo pri Lipnici Malgajevi četici odrezali zve' 7jo z zaledjem in jo tako zajeli. Toda VolK?7 verovci očividno dolgo niso mogli poza^1 junaškega podviga in strategičnih spo®0’” nosbi mladega in idealnega branilca Velik°v' ca, Malgaja, zato so opustili vsak nadaljni poizkus in ofenzivno akcijo v Podjuni. Da zasede ves desni breg Drave v Podjuni ter tem vzpostavi zveza z Rožem, je 1. decemor 1918 bilo odrejeno, da zasedeni najskrajiier občino na zapadu Podjune, t. j. Galicija, leži: pod Obirjem na križišču oest Zelp®’’] kaplja — Grabštanj — Dobrlavas -— jeta v Rožu - Tinje — Kamen. Kom^daJ«“ nemške žandarinerije sem sporočil zas^. j.Qr važne postojanke po jugoslovanski voj mu stavil tridnevni rok za presel«e P Drave. Mcž-poštenjak mi je priznal, da ihu* Jugoslovan:: pravico na to zeml.!°; m 'v. sporazumu s svojo komando, ki A &ei>. 28. *POEOD€ Stran 3. Po n asi zemlji Postoina Šestnajst dolgih let že naš narod v zasedenem ozemlju hodi trnjevo pot in hi je boj za svoj obstanek. Šestnajst let nemo pre-?asa ,Y3a neznosna preganjanja in bremena taoističnih mogotcev, ki ga tirajo v popolno duševno in gospodarsko propast, iz katere ne vidi več izhoda. Pred nekaj dnevi je bil odkrit v Postojni Rnusen zločin, ki mu ni para in kateri osvet-‘Judje vso fašistično moralo dvatisočletne kulture. Na tamkajšnji ljudski šoli je šolski Upravitelj — Italijan — izvabljal v svojo *obo deklice od 10—12 let stare pod prevezo, da vrši pregled, da-li imajo čista spod-n]a krilca, jih slačil do nagega in uganjal z jj,Umi različne orgije. Deklicam je zagrozil, a bodo vse strogo kaznovane, ako kaj pojedo, najmanj pa staršem doma. Neka deklica *z ugledne 'rodbine iz Postojne je pričela jo-.ko bi morala iti v šolo. Starše je ta slučaj zelo presenetil, ker to ni bil običaj drugače zelo pridne deklice. Ko so jo trdo Prijeli, je končno priznala vse. Ta ostudni zločin Sottosantijevega kova nam je ponovni opomin, da dvignemo glas c&lemu svetu, kakšno gorje preživljajo naši j:asužnjeni bratje v zasedenem ozemlju. Ni °volj. da so narod gospodarsko že popolno-?*a uničili, kmet ne more več plačevati dav-in nima za najpotrebnejše, sol in kruh. "dor ne plača davkov v določenem roku in nima več niti krave, da bi mu jo zarubili, 5U. zarubijo kar poljske pridelke že na njivi. j*a.l bode kmet pozimi jedel, ko so mu še to r,6 malo vzeli za kar se je trudil v potu J°Jega obraza, da bi zamogel skromno prejmi svojo družino. Onečaščajo mu hčere in ^aj so se spravili še nad nedolžne otročiče. Poznan nam je slučaj iz Postojne, ki. fsno osvetljuje vise gorje naših zavednih K ni e tov in obrtnikov. Oče dober posestnik in Obrtnik, zaveden narodnjak je vzgojil svojo “cerko v istem duhu in bil ponosen na svojega otroka. Pa je prišel karabinjer, z vso sv<>jo južnaško priliznostjo zapeljal hčer in °dšel. Oče je z največjo muko prenašal ta udarec. V hiši je nastal prepir in končno je ®oral oče iz strahu pred lastnim otrokom in karabinjerji zapustiti rodno grudo, ter se rešiti v svobodno domovino. . Mi vprašamo, kako dolgo bo naš zasuž-nieni narod še prenašal to Golgoto. Stara cerkev (Kočevje) Ker sta zadnji dve številki »Gotsoheer eitung^ prinesli dva zanimiva članka, po-n° zanimiva pa za one gotove gospode, ki v Prejšnjih časih, to je kadar se je agiti-d 1? .za. kakšne volitve, prišli in grmeli, da so °bri in zvesti državljani, Kočevarji namreč, er jim obljubljali osemogoče koncesije oza-roina bolje povedano pravice, v slučaju če Njihova lista zmaga. Ta dva članka, namreč prvi »Ein offenes "ort« na katerega je »Slovenec« krepko odgovoril, in pa drugi članek »Unsere Antwort«, sla me prisilila, da v imenu naše krajevne ^rganiizacije NO podam pravo in resnično zavarovalnic pri nas prav za prav last tujcev, a Je odiranja našega človeka po tujcih že 60 ko preveč,. Zavarovanec je v gornjem pri-®eru prav gotovo prevaran, in mor© zavaro-mnico zaradi te prikrajšbe tirati pred so-.sce m zahtevati izplačilo zavarovalne vsote glasom njenih zavarovalnih pogojev in obvez. . )e?6.m Pa je treba tak zavod in njenega v adnika ovaditi sodišču zaradi prevare in se zaradi kaj hujšega. vsak primer pa v gornjem članku »plenjeno postopanje zavarovalnice tudi sicer to gotovo ne odgovarja poslovnemu poštenju in ni vrag, da se ne bi našlo sredstvo za aeiriogočenje takih zlorab. . Tisti, ki ste prizadeti, zglasite se v naši It* i 1 v9emi dokazili, se bomo tudi mi za gj ar pozanimali in tujcu-izkorišCevaleu po- 1. P°Svetili> yam P“ Preskrbeli pošteno Zp,ažl»°. (Op. ured.) ^duo tudi soglašala z mnenjem .podrejenega Jj^asnika, posadka orožniške postaj© v Ga-^ipreseldla preko Drave v Avstrijo, drn . Ica,k° v istem času se je pojavi v Rožu i Si _ idealen narodni oficir 'in sicer major bt-or^’. ki je pogumno zbiral okrog sebe do-kra/i ’ s katerimi je zasedel v razmeroma PotJ • n ^asu skora'i vse stoaitegično važnejše ]U(Vj v spodnjem im zgornjem Rožu, je,.. drugim tudi znameniti in iz koroških bo-r znani humperški most pri Zihpoljih. Tudi tod,. , ,in4 i-mel inniogo idealistov okrog sebe, ki f j0 in°ž izredne energij© in odločnosti, . i’l trdno odločen hlitro kovati železo, do-ceiniK kil'0 še vroče. Ze v prvi polovici de-**1 Prfl J® s posebnim razglasom opozo-J-elovčane, da bodo jugoslovanske čete zabiča . ovec> ki je bdi v drugič trdno pre-Hičil fcuUo napovedana akcija izvršena. Kai ie ^Pravzaprav krivo, da major Lavrič svoje isti i,'e. jn pappvedi ni izvršil? Vzroki so bili je toda 'zavzetje z vojaštvoan P^ab. Veliko je iia Kor«s ,i 1 ker za operacije ne 'k(>J Pv° Piratu ni bilo enot- ‘«wiiaiide. marveč so posamezni narodno sliko naših Kočevarjev, pa tudi njim naklonjenih gospodov. Navedel bom prav po dottiače nekaj primerov od časa pred petimi leti, pa do sedaj, in iz teh bo razvidno, če se sploh da govoriti o kakšni zvestobi od strani Kočevarjev, do naše domovine, naše jugoslovanske države Jugoslavije. Ko smo pred petimi leti zahtevali slovensko maso v imenu petdesetih čisto slovenskih družin, se je začela za nas prava trnjeva pot. Kako se je slovenski maši upiral naš tukajšnji dušni pastir, niti ne bom opisoval, ker bi bil naš list »Pohod« veliko premajhen za to, in bi' moral iziti v povečani izdaji. Povem pa en slučaj, ko je bila prva slovenska maša v Stari cerkvi in sem bil sam pričujoč. Ko je namreč prišel g. kaplan na prižnico, ter začel v slovenščini moliti »Oče naš«, je par Kočevarjev, ki niso vedeli, da bo že to nedeljo slovenska maša, vstalo ter so šili enostavno ven, eden se je pa pri vratih, kjer je bolj temno, obrnil, ter pljunil, in rekel: »fej pakaš«. Jaz, in dva druga gospoda, smo bili samo dva koraka proč njega ter smo natančno videli in slišali vso stvar. Drugič, ko smo priredili prvi Miklavžev večer, j© prišlo ponoči pred hišo, kjer je bila prireditev, nad dvaj9ett fantov, ter me klicali ven ter vpili »pridi prokleti Kranjc«* ker sem namreč jaz vso prireditev vodil. Tretjič, ko smo priredili prvo slovensko igro, so organizirali par fantov, da nam prireditev razbijejo, kar so tudi poskušali, pa so se močno urezali, ker slno mi že prej izvedeli za njih naklep ter smo si do časa preskrbeli orožniško pomoč. četrtič, da so občinskega tajnika, ki je bil zaveden Slovenec ter je z vsemi silami sodeloval in ustanavljal naš pokret, prav na sramoten način indirektno odslovili, ko so videli, da j© vos naš človek. Eden od gospodov se je pa še pohvalil, rekoč: »Pes, če ne laja taim. kjer dobi jesti, ga zapodimo!e Petič, ko so neznanci pobarvali napis na naši _ državni narodni šoli, ki je bil nemški, kar je bilo že skrajni čas, so se takoj pojavili gospodje ter to pomazano tablo fotografirali, češ da bodo poslali v Nemčijo, da bo tamkajšnji visokokulitumi narod videl, v kakšni državi barbarov se nahajamo. Glede šole pripominjam, da do danes še ni napisa na poslopju v državnem jeziku. Enkrat smo že vprašali na tem mestu, kai je z napisom, sedaj pa vprašamo zadnjič. Kdaj se bo pojavil na naši narodni šoli napis v državnem jeziku, in sicer da se pritrdi na tisto mesto, kjer je sedaj napis v blaženi nemščini »Schule^? Šestič, da imamo na tukajšnji šoli lOfi slovenskih otrok ter 136 nemških otrok, med katerimi je pa mnogo tudi takih, ki so slovenskega očeta ali na matere, ki kljub temu hodijo v nemško šolo ter da imamo Slovenci enega učitelja, Nemci jih imajo pa pet. Tri imamo slovenske razrede, dva pa nemška. Torej dva slovenska razreda imamo, v katerih poučujejo1 nemške moči, samo eden razjed ima slovenskega učitelja Kako bo vzgojena in napojena naša deca jugoslovanskega duha, namreč mladina, katero poučuieio nemške moči, si pa čitalci tega dopisa lahko sami mislite. Sedmič, imamo tukaj rrosiDodp. ki reflek-tirajo na državne službe, ki imaio že izpite, •nekateri pa še študirajo. r>a iih še nismo videli pri nobeni naši sokolski prireditvi, pač T>a so ravno ti gospod1!© ustanovili ored kratkim »kulturbnnd« v Stari cerkvi, in so tudi zraven g:lavni in vodilni člani. Osmič, da »e ;e neki tukaišnji študent kratkim izrazil, da še mi Slovenci sami čutimo, da ie naš iezik manj vreden kak^r nemški, če lahko rečem jezik in ne samo di-jalekt. Tako ije rekel. Devetič in zadnjič da «p vidiio v Stari cerkvi na več krajih Hitlerievi križi, ter da pe sliši vedno i-p novsod samo rvohvala in cnmoatreiranie. za Hitlerja ter 7a Nemčiio ter kar ?e nemškega. 0 naših ministrih in naš; državni nnravi se p,n ne sliši nikdar Vaj sličnega, pač pa ravno nasprotno. idealni slovenski oficirji, kakor Malgaj, Lavrič, Martinčič i dr. delali vsak na svojo pest, eden v Podjuna, drugi v Rožu in tretji celo v Zilsku dolini. Jasmo je, da bi enotno organizirana in vodena vojaška akcija imela mnogo večji uspeh, kakor pa razdvojena, o čemer so rali vodje Volksvera točno poučeni. Zato je Vouksver vse naše preobratne slabosti in na-paike^ takoj temeljito izrabil. Že ko so bili redni oddelki Volksvera na Koroškem še slabi in bd jih z odločno akcijo nekoliko jačjih oddelkov naše vojske bilo zlahka premagata, so širili Nemci po potnikih, ki so prihajali iz Celovca preko naših obrambnih črt vesti o doadevmi veliki vojaški sili Volksvera, ki se zhira severno našiih obrambnih črt. Po vsej priliki je major Lavrič pridail tem vestem preveliko važnost, ker .je opustil odločilni udarec, ki nami bi dal Celovec, kakor je dal generalu Maistru Maribor. V času pa, ko je major Lavrič pripravljal ta udarec, s©’j© pripravljal tudi Celovec na1 -mirno kapitulacijo, celo na dostojen sprejem jugoslovanske vojske, ki pa ni hotela priti!. Opogumljen radi izostanka napovedane zasedbe po jugoslovanski vojsk* je pričeli Voiksver zbirati svoje sile ter mraliiti na ofenzivne akcije, da Lavri, čeve in druge jugoslovanske vojaške oddelke prežene iz zavzetih položajev ob Dravi. Ze v januarju 1919 je prišlo tako v Rožu, kakor tudi v Podjuni na mnogih mestih do resnega puSkarenja, kjer so padle tudi žrtve na obeh straneh. Pri zaianem Anamostu pni Galiciji, k L je bil zaseden po močnejšem oddelku Torej teh par primerov, ki so samo en del od vsega, kar se pri nas počne, naj javnost prečita in premisli, pa bo vsak uvidel, kako zelo smo potrebni nujne nacijonalne pomoči, v Stari oetkvi in na Kočevskem sploh. Če pa komu niso te moje navedbe po volji in mu gredo na živce, naj se potrudi na uredništvo »Pohoda« pri katerem mu borni vso stvar konkretno ž dokaži obrazložil. Črni revirji Kdor je videl shode rudarjev, na katerih so jim zaupniki sporočili rezultate obupne borbe za kruh, je moral pač videti, kako silno potrpežljiv je naš rudar. Ravno ta njegova potrpežljivost ali bolje bi rekel izdržljivost ga je dovedla tako daleč, da je tik pred cmaganjem storil gesto, ki je izsilila, podprta z edločnim nastopom nacijonal. javnosti ih oblasti od TPD odločitev v prilog rudarjem. Mislim, da noben stan ne bi bil sposoben izdržati takega pomanjkanja kot ga je moral rudar v zadnjih letih. Toda on je, vajen trpljenja globoko pod zemljo, lažje prenesel trpljenje pomanjkanja na dnevu vse do zadnjih dni. S tem, da je začasno obdržal obupno stanje, ki ga je tlačilo zadnja leta, pa seveda ta uspeh, ki ga je dosegel, ne more vzeti z dnevnega reda perečega problema bodočnosti rudarja. Veselje, ki je med rudarskimi družinami zavladalo, ko so se vrnili očetje, bratje in sinovi, se bo kaj kmalu moralo umakniti morečim skrbem za obstoj. Že prva plača, ki bo 15. t. m., bo pahnila s svojimi neusmiljenimi številkami zlasti mnogoštevilne družine v nov obup. 'Ni torej dovolj, da se pomirimo z dejstvom; rudar je obdržal svoje pozicije in mirna Bosna! O priliki zadnjih dogodkov se je pokazalo. da je TPD morala popustiti na pritisk z merodajne strani in zlasti radi tega, ker je simpatizirala s trpini celokupna nacijonalna javnost. Zato mora ostati ta javnost pozorna tudi sedaj ter budno zasledovati, kaj se godi v rudarskih revirjih. TPD mora biti objekt obsevanja z reflektorji od strani nas nacijonalistov, katere veže dolžnost da branimo ta naš teptani del naroda. V neprestanem motrenju hočemo držati to tujo družbo, katere dejanje in nehanje moramo razsvetliti do zadnjega kotička. Mi se ne damo odpraviti s suhimi številkam; in stanjem, kakršnega je prikazal g. generalni direktor o priliki pogajanj. Mi se.bomo o resničnosti vsake pikice preje prepričali. Pa mislite gospoda od TPD, da to ne bomo mogli? Varate še! Naše tipalke bodo segle prav do vaših obisti in bodete nemalo presenečeni. Hrastnik IZ SOKOLSKEGA DRUŠTVA IN ŠE KAJ V zadnjem času postajajo razmere v sokolskem društvu vedno bolj žalostne. Telovadnica, ki bi morala biti pravzaprav merilo sokolske moči, se prazni — ostavke načelnikov, načelnic in tako dalje se vrstijo, kar se pač ne bi smelo dogajati. Stari hrastniški sokolski delavci so potisnjeni ob stran, vse se mora vršiti po gotovih direktivah. Bratstvo, ki je pogoj uspešnega sokolskega dela, skoro ne pride v poštev. Kvečjemu v telovadnici so si še bratje, zunaj nje pa vlada globoka vrzel med delavskim in ostalim članstvom. Celo na sokolskih sejah so nazivi gospod in gospa bolj priljubljeni, kot brat in sestra. Je pač tako, da človek, ki ni šel skozi telovadnico, nikdar ne more pravilno pojmiti Sokolstva in njegovih idej. Malo čudna je tudi zadeva sprejemanja in zaprisege novega članstva. Znan nam je primer, ko je član, ki je bil do sprejema v sokolsko društvo zagrizen socijalist, že po enem mesecu lahko položil sokolsko zakletvo in seveda, ker je bil član Sokola, je »razumljivo«, da je Sokol zanj tudi interveniral, da je dobil službo in sicer boljšo, dočim je bil neki gospodični, ki je imela toliko poguma, da je vnaprej povedala, da bi pristopila k Sokolu samo radi službe, sprejem v društvo odklonjen. To so vsekakor zelo čudne razmere, ki mečejo dokaj žalostno luč na poedine člane Volksvera, je prišlo začetkom januarja do kratke in ostre borbe, ko je zavzel Anamost oddelek srbskih vojakoiv~ujetnikov, ki so zasedli Grabštanj iiz smeri Tinje—Kamen, hoteč naslednji dan udariti na Celovec. Ta oddelek je štel 300 mož in je brez večjega zavarovanja taboril preko noči v trgu, ko je Hiilgert neopaženo obkolil Grabštanj s svojimi Volks-verovci ter zajel celo posadko, ki se je po krajšem boju udala. Enaka usoda je pol ure kasneje doletela tudi oddelek pri Anamostu, ki se j© veselil obilnega vojnega plena Volks-verovskega trena, a ga je moral tako kmalu zopet pustiti. To so bil© taktične in sfcrate-gične pogreške, ki pa so bil© zgodovinsko usodn© za slovenski Korotan. Pni tem pa moramo primati nesebično požrtvovalnost in izredno junaštvo bratskih srbskih čet, ki so, dasiravno formiran© iz vračajočih vojnih ujetnikov, ki so se vračal iz avstrijskih taborišč, ponovno posegle v borbe naših prostovoljnih oddelkov za osvoboditev koroške slovenske zemlje. Kljub silni telesni izčrpanosti — saj so nam znana bivša bivša, avstrijska ujetiniška taboriščia — in ne-utešlj-ivn želji, da bi zopet videli po dolgih le-tiih trpljenja svojce in svoje porušene domove, so ti junaki se pridružili redkim vrstam slovenskih borcev na Koroškem. Toda kakor v prejšnjih akcijah, tako je tudii v tej akoiji srbske čet© pri Grahštanju manjkal operativni načrt enotnega vodstva, ki bi vodilo vse vojaške operacije po smo trenem načrtu — manjkal nam je v tem času general Maister uprave. Sokolsko društvo tudi do danes še ni smatralo za potrebno preklicati v Sokolskem Glasniku govorice, da je tudi Sokol interveniral za g. Widovitza, ki je do danes dosledno bojkotiral Sokolstvo in njegovo delo. Zelo potrebno bi bilo, da se župna uprava malo pozanima za stanje in razmere v sokolskem društvu Hrastnik, ker ji ne sme in ne more biti vseeno, kako društvo deluje. OBČINSKE VOLITVE IN NARODNA ODBRANA Za dne 22. t. m. so v občini Hraštnik-Dol razpisane ponovne občinske volitve. Za sestavo kandidatne liste, ki bi naj bila kompromisna, je bilo več sestankov med JNS, socijalisti in klerikalci, vendar do sporazuma ni prišlo radi pretiranih zahtev posameznih skupin. Narodna Odbrana k tem pregovorom ni bila vabljena, ker pa dobro pozna razmere v Hrastniku, se sama v iste ni vmeša-vala Po razidu teh kompromisnih sestankov je začela delati vsaka skupina na lastno pest za lastno kandidatno listo. Naše stališče do socijalistične liste je itak znano, dovolj točno je pa Narodna Odbrana že pri zadnjih volitvah naglasila, da se nikakor ne more zavzemati za kandidatno listo, na kateri so bili gg. Drolz, Abel, Dolinšek, Draksler. Widovitz, in še nekateri. Žal je šla skupina, ki je sestavljala kandidatno listo preko tega, čeprav smo opozarjali g. Roša, ki ga poznamo kot nacijonalista, da si s temi ljudmi ne bo pridobil glasov. Ista napaka kot pri zadnjih volitvah se dogaja tudi sedaj z edino razliko, da je odpadel g. Abel, dočim so vsi drugi ostali na tej listi. V imenu krajevne organizacije Narodne Odbrane v Hrastniku izjavljamo, da nikdar ne moremo delati za listo, na kateri je gosp. Drolž, katerega smatra NO za najvišjega predstavnika TPD v našem revirju. Narodna Odbrana je pri zadnji borbi rudarjev dovolj jasno in glasno pokazala svoj© stališče na-pram tej inozemski družbi ter se je popolnoma solidarizirala z rudarji. in še eno. gospodje! Pri sestankih za sestavo kandidatne list© -nite smatrali za potrebno, povabiti tudi zastopnikov Narodne Odbrane, čeprav imate na svoji listi ljudi vseli barv ih naziranj. Zato krajevni odbor NO odločno odbija od sebe vsako nagovarjanje poedinih članov ISO, naj bi sodelovali pri agitaciji ter zastopa isto stališče tudi Oblastni Odbor. Kot dosedaj, se bo tudi v bodoče Narodna Odbrana borila z vsemi silami predvsem za malega človeka delavca, ne oziraje se na njegovo politično prepričanje m ga skušala ščititi pred katerimikoli izkoriščevalci »naše« industrije. Krajevni odbor Narodne Odbrane Konjice V Ljubljani izhaja list, ki se vsaj nam ob meji zdi močno podoben nekdanjemu ptujskemu »Štajercu« ali kranjskemu »Domačinu« žalostnega spomina. Kakor svoi čas pred vojno, ko sta ta dva lista, kot zvesta oproda zloglasnega graškega »Tagblatta«, na-padala vse, kar je bilo jugoslovanskega, tako tudi zdaj »Slovenija« v Ljubljani piše proti jugoslovanstvu. Toda oni nemškutarski listi so imeli vsaj vzrok, da so bili proti jugoslovanstvu, ker je pomenilo to konec njihovega in avstrijskega gospodstva, zakaj pa zdaj v Ljubljani slovenski list piš© proti Jugoslaviji, tega mi tu ob meji ne moremo razumeti. Sicer taki listi ne sežejo preko ljubljanskih — Se. jblr?li0 gospodje, ki med se-oj tekmujejo, kdo je večji Slovenec, vendar včasih se le izgubi tudi to glasilo slovenskih autonomistov, samoslo vencev, separatistov slovenoborcev, in razinih drugih - istov tudi le nam, posebno če prinaša dušne paše našim nemškutarjem in drugim narodnim in državnim nasprotnikom, ki slutijo v teh gospodih svoje zaveznike. Iz ene zadnjih številk vidi-mo, da je ta list naslednik zloglasnega »Au-tonomista«, ki je še pred 1 1889. kužil naše slovensko ozračje. Napad na dr. Mejaka, ki ni storil drugega nego da je odgovoril’ na napad bojevnikov in s svojim življenjepisom dokazal, da je vsaj toliko vreden, ko drugi bahači, ki baje rešujejo slovenstvo, je zato najboljši dokaz. Lahko je sedeti v Ljubljani pojdite se borit na mejo vi velika Slovenci. Iz’ ih Celovec bi bil naš. kajti enotna, združena akcija majorja Lavriča iz smeri Borovelj po-ručnika Malgaja iz smeri Velikovca in pravkar omenjene srbske čete Lz smerji Grabšta-nja bi povzročila takojšnjo kapitulacijo Volksvera in zavzetje Celovca po navedenih četah. esmotrena in ločena vojaška akcija posameznih oddelkov pa je dovedla do neuspehov, ki jih po nekaj mesecih ni bilo mogoče več popraviti, kajti komanda Volksvera j© kimalu spoznala usodno pogreško neenotnih akcij posameznih oddelkov jugoslovanskih čet, zato s© je mrzlično začela pripravljata ne le na sistematično obrambo dosedanjih pozicij, marveč tudii na ofenzivne akcije. Ze začetkom januarja 1919 je postal Voiksver na celi obrambni črti koroške fronte aktivnejši. Svoje pešadij-ske pozicije je zlasti ob mostiščih ob Dravi podprl s topništvom, ki je vedno pogosteje segalo v boj. Malgaj je Velikovec junaško bra-nil. Nevama je postala situacija zlasti pri železniškem in oestinem mostu pri Kamnu, kakor tudi pri znanem mostu Ana pri Galiciji, kjer so branili mostišča le 1 orožn. podčastnik (Štaudegger) in 2 vojaka, od katerih pa je eden čez nekaj dni padel. Na nasprotni strani mostišč pa so bile močne posadke Volks-vera. ki pa je bil o gibanju in moči naših čet očividno slabo informiran, ker bi sicer lahko brez pcsehnih ovir in izgub prekoračil Dravo na vseh treh omenjenih mostovih, s čimer bi postal položaj Malgajeve čete v Velikovcu nevzdržen. (Se nadaljuje.) napada na dr. Laha spoznamo, da hočejo biti ti gospodje zagovorniki avstrijskih denunci-jantov in prikrivajo svojo zlobnost z omejenostjo, ki je preveč vidna, da ne bi pravi ljudje spoznali, kaj tiči za njo. Posebno inteligentnih bralcev ta »Slovenija« nama, če jih pita s takimi idiotskimi stvarmi. Ti gospodje so zelo hudi, če pri nas koga primejo zaradi protidržavne propagande, če jih je pa avstrijska policija, pravijo, da je bilo prav. Žalostno je, da se v tem listu napadajo ljudje, ki delujejo ob meji in pod najtežjimi razmerami branijo narodno in državno misel pred napadi nasprotnikov. Zanje to ni nič, ker še niso skusili, kaj se pravi delati med narodom. Najbrže se oni smatrajo že za narodne mučenike, ker morajo kot Slovenci živeti v Jugoslaviji, in še večje njih mučeništvo je najbrže v tem, da žive od države, proti kateri bi najraje pisali, pa ne smejo. To so res vzorni Slovenci sedanje dobe, mi ob meji jim bomo postavili spomenik za njih zasluge, ker nas tako podpirajo. Sevnica PRAVICI JE ZADOŠČENO Bilo je lani, 15. oktobra, na dan občinskih volitev. Zvečer, po izvolitvi novega župana, člana sevniške organizacije NO, je kre-niila mala povorka iz Sevnice na dom novo-izbjanega župana, vzklikajoč med potjo naci-jonalnemu županu, nacijonalni občini, našemu kralju in veliki Jugoslaviji. Padli so tudi klici »dol s punktaši«, in »dol z Rimom«. Na banovinski cesti, ob lesnem skladišču je srečala povorka dva mladeniča. Ko je bila povorka že mimo, so se začuli .tik za klici »živel kralj Aleksander«, »živela velika Jugoslavija«, v odgovor od omenjenih dveh mladeničev klici »marš dol«. Nič čudnega, da je neki nacijonalist, ki je vozil za povorko s kolesom, odgovoril na te klice »marš dok s svojo pestjo. Storil je le svojo državljansko in na-cijonalno dolžnost, — Zadeva je prišla v roke sodišču. Ker so zagovor obdolžencev ovrgle popolnoma nepristranske in docela verodostojne priče, je okrožno sodišče v Celju oba mladeniča obsodilo radi prestopka po §§ 100, 307. kaz. zak. na milo in pogojno kazen. Na vložena priziva proti obsodbi v Celju, je prisodilo apelacijsko sodišče v Ljubljani enemu osem, a drugemu, mlajšemu štiri mesece zapora in to ne več pogojno. — Pravici je torej zadoščeno. Tako je prav. Naj si zapomnijo to vsi oni, ki so zapeljani ali zaslepljeni od zagrizenih nasprotnikov jugoslovenskega naci-jonalizma, da so imena kralj, narod, država mam nacionalistom sveta stvar. Sluibene vesti IZJAVA SREDIŠNOG ODBORA NARODNE ODBRANE Naša dnevna štampa objavila je ovih dana, pod naslovom: »Jugoslovenska nacionalna stranka protiv političke akcije zaklo-njene iza patriotskih i sličnih naziva« — rezoluciju Kluba senatora i narodnih poslanika te stranke, u kojoj se nacionalne organizacije optužuju da se bave politikom, pa im se kroz redove te rezolucije čak i preti. Pretsednik Središnog odbora Narodne odbrano čim je ovu rezoluciju pročitao, po-slao je povodom cvoga izvesnim beogradskim listovima izjavu, koja iz nama nepoznatih razloga, ni do danas nije objavljena. S toga Središni odbor Narodne odbrane, u cilju umirenja mnogobrojnog članstva svoje organizacije i javnosti u opšte, a služeči kao i uvek istini i pravdi, izjavljuje sledeče: Narodina odbrana ima svoja pravila, koja su odobrena od strane nadležne vlasti. Član 2 tih pravila glasi: »Zadatak Narodne odbrane je da osposobi našu nacijn za pun i svestran napredak kao i za odbranu od svih nedaca i neprijatelja«. A rad na stvarenju tog za-datka obuhvačen je članom 3 istih pravila, čije prve tri tačke tekstuelno glase: »Ostvarenje svog zadatka Narodna odbrana postiže; 1. Radom na jačanju nacionalne svesti našeg naroda u duhu potpunog narodnog i državnog jedinstva; 2. Okupljanjem celokupne privatne inici-jative, koja radi na moralnom, prosvetnom, zdravstvenom, privrednom, socijalnom i opšte kulturnom preporodjaju i unapredjenju našega naroda, suzbijajuči nemoral svake vrste i svaki neobuzdani egoizam pojcdinaca. a budeci solidarnost, samopouzdanje, rasni duh i smisao za punu socijalnu pravdu; 3. Suzbijanjem svakoga rasturanja i slabljenja naše nacionalne životne snage, a naro-čito onog, koji proističe iz plemenske, verske, partiske ili koje druge zavadjenosti.« Samo ovo i nista drugo Narodna odbrana je i radila, pa nas čudi proizvoljna tvrdnja u rezoluciji, u koliko se ona odnosi na Narod-nu odbranu, (a nama nije nepoznato da je u Klubu bilo reči baš o Narodnoj odbrani), da taj njen rad »nije ostao u okviru zakonskih propisa«. Nikad ni u jednoj prilici predstavnici Narodne odbrane nisu sišli na toren čiste politike, kako se to rezolucijom želi prestaviti, več su uvek samo u granicama svojih pravila i otadžbinakih zakona razvijali svoju akciju. A u koliko su oni oštrije žigosali pojedine štetne pojave u našem društvu, iznoseči uvek samo i jedino suštu istinu, to nije trebalo shvatiti kao nameru Narodne odbrane da bilo kome naškodi na političkom terenu, več kao njenu dužnost da suzbija svačiji nepošten i razoran rad. Drugim rečima. Narodna odbrana je, zvoneči po kadkad na uzfbunu, želela da bude iskreni saradnik onima koji je sada optužuju, iz čega izlazi: da oni ne samo da ne primaju tu saradnju, več očigledno po-kušavaju da diskvalifikuju Narodnu odbranu, sa ciljem da uspore njenu aktivnost koja im nije u volji. Srečom naš narod dobro poznaje svačiji rad, pa ima mesta nadi da če ova čisto partiska optužba protiv svih nacionalnih organizacija, a posebice protiv Narodne odbrane. ostati bez željenog efekta. Po sebi se razume da je vodstvo Narodne odbrane, kad je saznalo da se u poslanič-kom klubu Jugoslovenske nacionalne stranke, od strane pojedinih članova tog kluba, neverno prestavlja rad Narodne odbrane, pred-uzelo korake da Pretsedništvo kluba upozna sa pravim stanjem stvari, verujuči tv odo da če naioi na punu predusretljivost i razumevanje. Nažalost Pretsedništvo kluba nije htelo da sasluša odgovornog pretstavnika Narodne odbrane, več je bez saslušanja osudilo Narodnu odbranu. Što je najinteresantnije u celo j ovoj stvari, ova osuda je. tako bar rezolucija kaže, doneta jednoglasno. Znači da su za nju gla-sali i oni narodni poslanici, koji su našem Pretsedniku, u kancelariji Narodne odbrane ili .na ulici, govorili da oni ne veruju u optuž-be Narodne odbrane i savetovali mu da po-seti gospodina Pretsednika stranke po toj stvari, uveravajuči ga da če kod njega naiči na potpuno razumevanje, jer je njemu, kažu oni, mnogo stalo do materijalne istine. Želeli bi znati kako če se ti poslanici pogledati s nama u oči kad se budemo sreli. Rezolucija poredi osude nacionalnih organizacija sadrži i apel na sve »pozitivne snage« da se upišu u redove Jugoslovenske nacionalne stranke. Tu ponudu mnogobrojno članstvo Narodne odbrane odbija, jer je svesno da kroz partiju ne može poslužiti Kruni i Otadižbini onako kako to može kroz svoju nepolitičku organizaciji!. Da završimo. Baš zbog toga što je ne-politička, vanpartiska i nadpartiska organizacija, Narodna odbrana ne može prihvatiti bačenu joj rukavicu od strane jedne partije, jer bi se tek u tom slučaju ogrešila o svoja pravila i o uspomenu na one borce, koji su pod njenim ponosnim barjakom ispisali jcdan od najznačajnijih listova u istoriji našeoslobo-dilačke borbe Zato Narodna odbrana s pravom traži od vodstva Jugoslovenske nacionalne stranke, da za ljubav opšte nacionalnih interesa, tu bačenu rukavicu digne i dobaci je onima, koji u svom ličnom prosperitetu gledaju prosperitet Otadžbine. A vodstvo Jugoslovenske nacionalne stranke najbolje zna gde su oni. Najzad. Narodna odbrana duboko žali što je Klub senatora i poslanika Jugoslovenske nacionalne stranke, u ovako ozbiljnom vremenu, čitava tri dana diskutovao o uobraže-noj opasnosti od nacionalno svesnih organizacija. Medjutim apsurdno je i pomisliti da s te strane može naiči ma kakva opasnost za državu. Bojati se da ta opasnost nije na onoj strani koja je sebe indentifikovala sa državom. U Beogradu uoči Vidovdana 1934 god. Glavni sekretar-član Središnog odbora Narodne odbrane, Uroš M. BJelič, s. r. Pretsednik Središnog odbora Nar. odbrane, Ilija Ž. Trifunovič s. r. Potpretsedniei: Lazar Atanackovič, s. r. Grigorije Božovič, s. r. Članovi: Dr. Marko Krstič s. r.; Dr. Čeda Djurdjevič, s. r.; Pavle Jovovič, s. r.; Sreten P. Milojevič, s. r.; Ljub. M. Bogičevič, s. r.; Toma J. Bogdanovič, s. r.; Dušan Dimitrijevič-Dule, s. r.; Dr. Iva Mogorovič, s. r.; Milutin Mr valje vič, s. r.; Bor. M. Jovanovič, s. r.; Dr. Jovo Toško-vič, s. r.; Dr. Slavko Županski, s. r.; Drag. Markovič, s. r.; Ranko Dostanič, s. r.; Stevan Sekerezovič, s. r.; Dr. Vasilj Popovič, s r.; Dr. Avguštin čičič, s. r. Opomba uredništva: Komentar sledi. Predsedništvo Središnjeg Odbora Narodne Odbrane je na osnovi člena 8, odstavka V. naših pravil z odlokom br. 4007 od 7. t. m. potrdilo naslednje novoizvoljene odbore krajevnih organizacij Narodne Odbrane v naši oblasti: Blanca ob Savi, Borovnica, Hrastnik, Krško, Ljubljana mesto, Ljubljana kolodvor-sko-bežigrajski okraj, Ljubljana Sv. Jakob-Trnovo-Barje, Ljubljana Šentpeter-Moste, Ljubljana-šiška, Ljubljana Vič-Glince-Rožna dol., Preserje pri Ljubljani, Sevnica ob Savi, Stara cerkev pri Kočevju in Zagorje ob Savi. Naslednje krajevne organizacije Narodne Odbrane pozivamo, da takoj pošljejo Oblastnemu Odboru zahtevane podatke v okrožnici št. 820/34, točka IV.: 1. dan zadnjega občnega zbora, 2. sestavo sedanjega odbora (imena, naslove in funkcije posameznih odbornikov), 3. poimenski seznam članstva: a) izvršilnega, b) rednega. Celje, Kočevje, Kranj, Laško, Lesce, Rajhenburg-Senovo, Škofja Loka, Šoštanj in Trbovlje podatke pod 1, 2 in 3. Gornjigrad, Križe pri Tržiču in Ljubljana mesto podatke pod 2. in 3. Jesenice, Pol je-Vevče podatke pod 2. Borovnica, Hrastnik, Krško, Ljubljana kolodvorsko-bežigrajski okraj, Ljubljana Sv. Jakob-Trnovo-Barje, Preserje pri Lj., Stara cerkev pri Kočevju in Zagorje podatke pod 3. Poimenske sezname članstva pod 3) morajo poslati tudi vsi poverjeniki Narodne Odbrane v smislu objave Oblastnega odbora v Pohodu št. 24 od 16. junija t. 1. OBLASTNI ODBOR. PRI VREDNA AKCIJA NARODNE ODBRANE SVOJI K SVOJIM v BEOGRADU je pomotoma razposlala vabila za pristop tudi producentom Dravske banovine. Oblastni Odbor Narodne Odbrane v Ljubljani obvešča sporazumno s Središnim Odborom Narodne Odbrane v Beogradu, da spadajo producenti Dravske banovine, izključno pod kompetenco akcije Narodne Odbrane Svoji k Svojim v Ljubljani. Naša nacionalna književnost SRBSKA LUŽICA Časopis prijateljev Lužiških Srbov v Jugoslaviji. Izhaja mesečno. Naročnina 40 Din. Za dijake 30 Din. Ureja Vekoslav Bučar. — Uredništvo: Ljubljana, Medvedova cesta 8/1. Začenjati z novim mesečnikom v teh kritičnih časih, ko so narodni ljudje preobloženi s kulturnim davkom, je gotovo riskantnn stvar. Narodni ljudje so oni, ki se še zanimajo za naša narodna, kulturna in slovanska vprašanja in po možnosti podpirajo vse, kar je s tem v zvezi. Drugi se itak za te stvari ne zanimajo. Začenjati z novim listom v teh razmerah je res tvegana zadeva, posebno če ima ta list samo neke idealne namene, da seznanja nas z narodom, od katerega ne moremo ničesar pričakovati. Toda lužiškosrbsko vprašanje je postalo mednarodno; to se pravi povojna kulturna Evropa se je povzpela tako visoko, da se je blagovolila zanimati za neki narodič. ki šteje nekaj več prebivalcev ko Ljubljana z bližnjo okolico in je celo zahtevala, da ga Nemci ne smejo popolnoma uničiti. Nemcem samim je postal ta ostanek Polabskih Slovanov nekak muzej, ki ima skoraj svojo svetovno zanimivost in ga tudi v tem smislu obravnavajo. Saj je res zanimivo, da se je čez 1000 iet ohranil ta slovanski otoček ob Labi in da sega njegov severni del ob Sprevi prav do vrat Berlina, kar priča nedvomno staro ime Nova ves. Teh 70—80.000 ljudi res ne more škodovati 80 milijonskemu narodu in v časih, ko Evropa še ni bila tako kulturna, res ta košček zemlje ni nikogar vznemirjal. Nemci so dobili iz njega celo nekaj bistrih glav, medi katerimi ime Lessing gotovo najbolj priča o svojem pravem rodu. dasi bi ga današnji hitlerjevci brez dvoma prišteli k svoji >rasi«. Rasa — posebno pruska — je res zanimiva reč. Posebno če pogledamo krajevna imena okoli Gorenje in Dolenje Lužice in po vzhodni Prusiji. Ni treba posebne jezikoslovne učenosti, da doženemo, od kod izhajajo vsa ta čudno zveneča polnemška imena. Zal, da je ravno ta zemlja dala Nemcem tudi oni vojaški človeški materijal, na katerega je tako ponosna. Pa morda so Nemci s svojo »raso« tako cepili podjarmljeni slovanski rod, da je poturica hujša od Turka. Danes se na tem ne da nič izpreminjati, vprašanje je celo, ali se bo še ta mali del. ki ga zovemo Lužiški Srbi, rešil ponemčenja. Saj imajo Nemci celo apetit na večje slovanske narode kot so n. pr. Čehi, Poljaki, Uhrajinci, kaj ne bi medli za malo južino takih 80.000 Lužiških Srbov. Toda življenje naroda ima svoje naravne zakone in čez noč ne spravijo narodov s sveta ne faši-stovske metode ne hitlerjevske naredbe in Lužiški Srbi še žive. Res ne žive kot drugi kulturni narodi, životarijo, kakor morejo. Še najbolj se zanje zanimajo njih najbližji sosedi Čehi, ki so se tudi na pariški konferenci najbolj zavzemali zanje. Po jeziku so Lužiški Srbi blizu Čehom in Poljakom, ki se zato med seboj gledajo nekoliko ljubosumno, kajti Lužiški Srbi so bili nekoč del njihovih držav. Oj ta slovanska zgodovina! Čehi imajo posebno društvo prijateljev Lužiških Srbov in precej obširno literaturo. Svoj čas je skrbel za njih propagando pesnik Černy, urednik »Slov. Prehleda«, sedaj se jim posveča marljivi naš prijatelj profesor Jos. Pata, ki predava o lužiškosrbski literaturi na češki univerzi v Pragi. Pri nas je postal agilen agitator Lužiških Srbov g. Vekoslav ^ Bučar, ki je imel o njih že več predavanj med sokolstvom in izdal tudi brošuro »Kod Lužičkih Srba«. Ker je sam bival med njimi, jih dobro pozna in je prav. da se tudi mi zarimamo za njih usodo. V novem mesečniku obeta urednik ne le podajati zanimive stvari iz lužiškosrbskega narodnega življenja, ampak zasledovati sploh manjšinsko vprašanje. Če pomislimo, da smo imeli nekoč že »Slovenski branik,« in da so tudi drugi listi posvečali pozornost našemu in sploh slovanskemu manjšinskemu vprašanju, maramo priznati, da smo nazadovali in da je prav, da nekdo nas stalno na vse to opozarja. Seveda bi morala to delo vršiti vsa naša žurnalistika. 1. številka »Srbske Lužice« kaže lepe redaktorske zmožnosti izdajatelja, ima prikupno zunanjost in bogato vsebino. Jezikovno je prilagodena vsem jugoslovenskim pokrajinam. tako da ne bo izgovorov. Tudi mi se moramo zavedati, da gre za dobro stvar, za našo slovansko stvar in da imamo pri tem izpolniti neko svojo dolžnost. Trpka je misel, da vse to ne more dati Lužiškim Srbom drugega kot duševno oporo. Dogodki zadnjega leta kažejo, da se razmere v Lužici slabšajo, časopisi hirajo, knjig in revij izhaja čim dalje manj, šole propadajo, cerkev se umika — le jezik in pesem med ljudstvom še pričata o življenju starega naroda. O vsem tem izve čitatelj marsikaj že v 1. številki »Srbske Lužice«, marsikaj pa bodo prinesle še naslednje številke, če ne bo jugo-slovenska javnost prezgodaj napravila konec reviji prav tako, kot pripravljajo Nemci konec Srbski Lužici. Želimo torej, da bi se »Srbska Lužica« obdržala tam na severu in tu na jugu in da bi mi vsi čutili tako, kot je to čutil in povedal skladatelj Krawc. ko je bil letos pri nas, o čemer vsak lahko čita v tej reviji. Optimizem, ki veje iz 1. številke, naj vodi vse naše manjšinske delavce in borce — drugim pa veljaj geslo, da brez podpore in skupnega dela ni uspeha. Omladina, neodvisen omladinski list. Izšel je nov zvezek »Omladine«, publikacije, ki jo izdajajo naši vrli omladinci, organizirani v Narodni Odbrani. Zvezek obsega 3 številke 5—7 in obsega strani od 129—208. Vsebina, ki jo je uredil brat Jež Janko, je zelo pestra in za sedanje tako politične kakor gospodarske razmere zelo zanimiva. — Vsebina 5., 6. in 7. številke: Jež Janko: Našemu delavcu! — Sancin Boris: Enakost in svoboda. — Dr. Stojan Bajič: 0 osnovnih problemih socijalne politike. — Dr. Rudolf Kropivnik: Delavsko gibanje v zgodovini. — Dr. Branko Alujevič: Medjunarodni položaj radništva. — A. P-: Stanovska država? — R. T. Roubeaux: Kriza svetskog parlamenta. — Fedora Ravnihar-Umek: Mladinski pokreti. — Carantanus Ju-nior: Koroški Slovenci in ljudsko štetje. -7 Vladimir Puc; 5201etnica poslednjega ustoličenja na Gosposvetskem polju. — Volkun: Iz jugoslovanske junaške zgodovine. — A. Stam-bolijski: Moj zadnji razgovor s čarom Ferdinandom. — Arnošt Adamič: Pesem brez konca. — Arnošt Adamič: Obraz. — R. Podrajski: Glosa. — Ami: Pesem iz samote. — Stane Taufer: Obraz. — Pregled nastopnih iger v našem gledališču. — Nove publikacije. " Službene vesti O. N. 0. in P. J. S. — »Omladina« izhaja vsakega 15. v mesecu in stane: celoletno za dijake Din 35'—, za nedijake Din 451—; polletno za dijake Din 18—, z® nedijake Din 23’—; četrtletno za dijake Din 10-—, za nedijake Din 12-—. Posamezna številka Din 5'—. Številka ček. računa 16.519-Uredništvo in uprava; Ljubljana, Šelenburgo-va ulica 6. — Revijo naših mladih, idealnih Odbranašev toplo priporočamo. Podrobnejšo recenzijo prinesemo v prihodnji številki. Film naše zemlje NACIONALIZEM V TUJSKEM PROMETU Tri velike hotele imamo v Ljubljani: Union, Slon in Metropol. Vsi trije imajo tuja, nenacionalma imena. Je že pač tako, da se prej nistmo spomnili na to, da bi daM tudi: hotelom narodna imena, tako da bi tujec mogel videti mašo samobitnost. Pri tem razmišljanju sem si postavil splošno vprašanje: kakšna naj bodo hotelska imena, dai bi služila vsestransko in bila tudi praktična. Odgovor na to ni težak. Prvo dn značillno za kraj je, da dobi hotel narodno ime. Pri tem je pa treba paziti na siledeče: prvič je iz praktičnega stališča želeti, če je hotel namenjen predvsem dnoizemoem, da ima ime, ki se ne da pretežko izgovoriti in pisati. Cim krajše, jasnejše, lepše dime. Vedno pravo najti, nikakor ni lahko. Drugiič je iz praktičnega stališča bolje, če hotel nima imena kakšnega mesta, ker lahko talko nastane zmeda, posebno pri pismiih in brzojavkah. Recimo »Ljubljana, Hotel Split« afll »SpMt, Hotel Ljubljana«. Zamenjava mestnega imena s hOy telskim leži na dlani. Praktični Američani naj nam tu služijo za zgled: ne verjamem, da b* v Zedinjenjih državah našli hotel z mestmiD1 imenom. Po čem naj se torej imenuje hotel? Im® posestnika, pokrajine, gore, reke, katerekoli znamenitosti... Izbere je dovod j. Kaj če bi imeli v Ljubljani Hotel Jadran, Hotel Trigla'v') Hotel Karavanke, Hotel Drava. Hotel Sava» Hotel Stol, Hotel Slava, Hotel Slovan itd. Pa še nekaj, na kar sem prišel, ko s^|n potoval po inozemstvu. Skoraj povsod dni®!0 hoteli zunaj na deželi razobešeno narodno i#' stavo. Ne prevlika, a nova zastava, ki veselo plapola v vetru in naznanja, da je dotičaii hotel otvorjen. Tujec, ki se vozii mimo, pa vMi, v kateri dTžavi se nahaja in da je v tej državi narodni prapor spoštovan in priljubljen. Kako zelo poživi takšna zastavica vso pokrajrlno. J® nekaj slikovitega, ki napravlja vtis. Na to je treba pred vsem važnost polagati ob velikih mednarodnih tranzitnih železnicah. Druga važna stvar so pa napisi, ki vidni iz železniškega voza. Paziiti je na to, ds so pravilni, da so v narodnem jeziku in lepo in primerno nameščeni. Za tujca, ki se vozi mimo, so napisi sestavni del dotične dežele. Zato: stavi ja j te napise pred vsem blizu državne meje, da tujec takoj vidi, na kakšnem ozemlju se vozi. Napisi so del značaja vsake dežele, zato jim je treba posvetiti posebno pažnjo. __________________________________ P. B._ PREKLIC V »Pohodu« sem objavil članek pod no* slovom »Narodna Odbrana — pomagaj!«, tem članku sem izrekel očitke na nasl°_ uprave, oziroma odbora občine Rogaška S'®' tina—okolica. Prepričal sem se, da so ti očil*11 neosnovani in jih preklicujem. . Rogaška Slatina-okolica, 10. julija 1$>4- Tkalec Juro. Imamo podjetja, ki dobivajo državne dobave, zaposlujejo pa izključno tuje inozemske moči „POHOD“ živi samo o