Lelo XII
V.b.b.
Dunaj, dne 7. seplembra 1932
ŠL 36
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se podnaslovom: ,.KOROŠKI SL0VENEC“, I	Mrl fa nnltfibn	I lztiaia '/Sak° Sred°- — Posamezna stev,lka ^ grošev.
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.	I	LI31 ÙQ jjUlllIKUy	I Stane četrletno : 1 S 50 g ; celoletno: 6 S —g
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: I ftnCnnHafctlin ìli DmClfOtn I Za Jugoslavijo
Politično in gospodarsko društvo. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. I	UJ^UUCII dIVII lil jJlUdVCIU I četrtletno:	Din. 25-—; celoletno: Din. 100.—
Naša beseda.
Vemo, da nam jezik ne daje našega narodnega obličja. Kajti kakor je vsa posebnost posameznega človeka izraz njegovega duha, tako je tudi svojevrstnost našega naroda vzrastla iz naše slovenske duhovnosti. Da, celo v mnogih nemških vaseh in ljudeh moremo reči, da v njih živi slovenski duh, čeprav ne govore več slovenske besede.
In vendar je naš jezik, naša beseda, najbolj živa in najbolj poduhovljena in najznačilnejša poteza našega narodnega obličja. Kajti ta naš jezik, ta najbolj poduhovljeni zunanji izraz naše duhovnosti, je vzrastel iz tistega najtišjega kotička slovenske duše, kjer je ta „pesnica po božji milosti" doživljala notranje bogatstvo vsega, kar jo je srečavalo. Zato smemo reči, da je naša slovenska beseda dandanes najbogatejši in najpristnejši izraz in odraz naše narodne bitnosti. Zato pa tudi vsak narod, ki hoče rasti in najti svoje pristno narodno obličje, išče in neguje svoj besedni zaklad, ga čisti in tako vedno bolj pokorava svoji pristni duhovnosti. Celo Irci, ta ganljivi primer navdušenega malega naroda, kateremu so Angleži usilili svoj jezik, tako da mu je otrpnila lastna beseda, čutijo danes, ko so dosegli popolno narodno neodvisnost in lastno državo, živo potrebo po svojem starem jeziku. In z veliko ljubeznijo in marljivostjo in vztrajnostjo poživljajo svojo že vzdavnaj pozabljeno besedo in iz nje razbirajo svojo pristno narodno duhovnost.
V naši besedi zveni in poje našega naroda življenje, ki mu pravimo zgodovina. V besedo je prelival naš rod svoje veselje, svojo žalost svojo vero in upanja, še predno se je zavedel, da je. Pesem in basen in pripovedka in pozdrav in čestitka in imena širom naše zemlje in preko njenih današnjih mejnikov so glasniki, da naš narod živi in da hoče v bratski slogi z vsemi narodi, malimi in velikimi, lepšati božje stvarstvo in slaviti Stvarnika s svojim narodnim obličjem in njegovo naj-pristnejšo potezo: s svojo slovensko besedo.
Toda danes vsi preplašeni doživljamo, kako so navalili na našo besedo. V tri svetove gre naša zemlja, tri duhovnosti se srečavajo pri nas. In z njimi je dovolj temne želje. Vsem rabljem naše besede, najznačilnejše črte našega narodnega obraza, zoperstavljamo dejstvo in voljo: Slovenci smo in hočemo biti!
Mi Slovenci po koroških dolinah ob Žili in Dravi in ravninah okrog Celovca, Velikovca, Dobrlevasi in Pliberka in po hribih in planinah naših gora kličemo na sever: Ne trgajte nam naše besede, ne ubijajte je na ustnih naše nežne dece po šolah! Ona je najbolj naša, vse bolj cvet našega slovenskega duha kot tisto narodno blago noš in pohištva, katero ste
spravili v celovški muzej, da bi bilo priča naše narodne duše. Slovenski les in prt ste hranili, da bo še stoletja priča proti vam. Našo besedo in naše slovenstvo z njo nam ubijate v blazni zmoti, da morete ubiti slovenskega stvariteljskega duha. In če bi se vam posrečilo vzeti vse naše, predvsem našo besedo, tako da bi bila edina zunanja sled koroških Slovencev samo še v muzeju — nemški narod bi tod ne domoval — bili bi mi še naprej koroški Slovenci z nemško besedo in nemirnim značajem. Tudi zato je najboljša učiteljica zgo-
dovina daljne Prusije in severne Karantanije.
Toda mi moramo odkrito izpovedati našo vero v nemški narod: Mi smo prepričani, da se morajo v tem močnem osemdesetmilijonskem narodu oglasiti in uveljaviti možje, ki bodo povzeli besedo za nas in nam dali možnosti za življenski razmah, da popravijo stari greh potujčevanja. Mi slutimo in čutimo tisti veliki čas, v katerem si bodeta podajala roke Slovenec in Nemec na Koroškem in bo med njima samo beseda drugačna — Bruder, brat — duh pa eden: ljubezen.
Leme! endllch lieben!
Prvi korak k iako zaželjenemu sporazumu v deželi je medsebojno spoštovanje. — Tod naj pokažejo tudi Nemci, da so iskreni v želji po mirnem sožitju obeh narodov!
Tudi naša Koroška gre v novo dobo. Plitva miselnost minulih let najde vedno manj od-mevla v rodu in njega dnevu, čisto nova vprašanja vstajajo in iščejo rešitve. Zato je povsem razumljivo, če postaja tudi pri Nemcih težnja po boljšem razumevanju in lepšem sožitju obeh narodov v deželi vedno silnejša in najde vedno več glasnikov in privržencev. Tem bodi namenjena naša današnja beseda.
Naša manjšina želi končnega sporazuma z nemško večino v dobrobit celi deželi. Pa njena vera in zaupanje v nemškega soseda je po razočaranjih zadnje dobe in po vedno zopet se ponavljajoči brutalni resničnosti narodne nestrpnosti med Nemci tako majhna!
Še danes je v večini Nemcev silna mržnja do vsega slovenskega in slovanskega. Ja, nemška duša čuti naravnost instinktivno v slovanskem svetu najhujšega in najnevarnejšega sovražnika. Evo par sličic iz najmlajše dobe:
V	mali celovški gostilni je sedela skupina slovenskih študentov, praznovala zaključek šolskega leta in bila zato dobre, vesele volje. In iz te študentovske volje je privrela domača slovenska pesem, saj je bilo fantom tako lahko v misli na svobodo. Naenkrat zakriči pri sosednji mizi nekdo: „Gehet nach Jugoslawien singen, wir lassen uns so etwas nicht ge-fallen!" Nervozno je mahal z rokami in pretil. Slovenska družbica se je spogledala, mraz in srd ji je lezel v srca in odhajala je v novem spoznanju.
Nedavno smo bili priča sledečega prizora v drugi celovški gostilni: Sedela je tam družba slovenskih gospodov iz Jugoslavije in se živahno pogovarjala o utisih z dovršenega potovanja po Koroškem. Ob sosednji mizi so sedeli trije Nemci, ki so ob slovenski besedi takoj postali pozorni. „Was machen diese win-dischen Hunde hier?“ se je glasno slišala njihova ocena.
V	nekem spodnjekoroškem kraju je nastopil pri sv. maši kvartet ljubljanskih akademikov, ki so se nahajali na potovanju. Peli so cerkvene pesmi. „Lepo je bilo!" so zadivljeno ocenjevali domačini. „Was wollen diese Hetzer?“ je vpraševal nek prisotni Nemec in iskal pritrdila.
In tem malim epizodicam izza zadnjih mesecev bi lahko nanizali še celo vrsto drugih. Naravnost kričeč dokaz, kako velikanski pre-okret se ima še izvršiti v nemški miselnosti, da
bo govor o boljšem razumevanju in sporazumu vsaj nekoliko stvarnejši. Čudno, da Nemci sami ne občutijo lastne razdvojenosti in neiskrenosti. Sami se borijo proti razkrajajoči razredni misli, a hkrati z drugo roko sejejo razdor in sovraštvo v taisti deželi. Sami bi hoteli poklonov svoji kulturi, a izzovejo v svojem pretiranem samoljubju le nasprotno. Z resno voljo celo se hoče iskati nekega zbli-žanja, a obenem se proglasi ves miselni svet slovenskega naroda na Koroškem, njegovo tradicijo in sedanjost za nemško lastnino. Ni ga koroškega, ja niti avstrijskega nemškega lista, ki bil samo enkrat priobčil slovenskemu ali slovanskemu svetu prijazno besedo, eno samo dobro kritiko slovenski knjigi, objektivno oceno slovenski prireditvi. Referent Schei-chelbauer razmotriva v posebni brošuri o možnosti sporazuma z manjšino, a se istočasno krčevito trudi doprinesti dokaz, da ta manjšina nima nobene lastne samobitnosti. Gleda trn v peti soseda, a ne vidi bruna v lastnem očesu. Pisatelj Perkonig išče v svojih zadnjih delih neko višjo človečansko misel in pri tem ga prav nič ne moti, da predseduje istočasno organizaciji, katere delo je narekovano iz ozkega šovinizma in nacionalne nestrpnosti. In ko je o priliki odkritja spomenika Bernhardu Spanheimu dež. glavar govoril grozilne in čisto breztaktne besede proti sosednjemu rodu, se ni našel v deželi nikdo, ki bi ga bil opozoril na dolžnosti in zahteve časti visoke deželne službe. Krogov, ki podr pirajo in pospešujejo tujski promet v deželi, prav nič ne moti ta strahovita in brezobzirna nedoslednost rojakov, ki iščejo tujega denarja, a obenem žalijo taiste tujce s trdo besedo ali celo grdo psovko.
Zato naj nemški narod ne zahteva našega zaupanja dotlej, da sam ne dokaže svoje iskrenosti za sporazum. Smo za enotnost dežele in za lojalno sožitje obeh rodov, a odločno zavračamo take poizkuse in take besede brez resne volje. Sicer pa smo trdno prepričani, da si tudi v naši deželi pribori misel pravičnosti in medsebojnega spoštovanja svoje mesto, ker jo bo nakazal splošni položaj nemškega naroda v Nemčiji in Avstriji. Verujemo, da napočijo tudi pri nas prav kmalu dnevi, ki bodo glasno govorili veliko resnico ljudstvu: Ihr habt lang genug gehasst und lernet endlich lieben!
Nemčija hoče redno vojsko.
Nemški vojni minister zahteva oborožitev Nemčije in napoveduje prelom z Ženevu. če odkloni nemške zahteve.
Evropske države že dalje časa vodijo Dogajanja za izvedbo razorožitve, a doslej se ni posrečilo najti niti najmanšega sporazuma. Nemčija je izrabila neuspeli dosedanjih konferenc in zahteva s posebno spomenico francoski vladi enakopravnost v obrambni politiki. Nemška spomenica vsebuje sledeče točke:
1.	Izprememba sedanjega po verzajski pogodbi določenega statuta za nemško vojaštvo.
2.	Povratek k stanju, ki bo predstavljalo mešan sistem poklicnega vojaštva in obvezne milice. 3. Armado v številu 300.000 mož. 4. Zopetno uvedbo težke artilerije in obrežne artilerije. 5. Ustanovitev parka težkih tankov. 5. Ustanovitev vojaških letal. 7. Pomnožitev vojne mornarice z ladjami, ki imajo aparate za spustitev vodnih letal, nadalje s težkimi in lahkimi oklopnicami kakor tudi s podmornicami. 8 Gradba utrdb na mejah države. 9. Graditev 25 tovarn za vojni materijah
Francoska javnost je sprejela nemško zahtevo skrajno razburjeno in jo smatra za zahtevo po razveljavljenju verzajske mirovne pogodbe. Ministrski predsednik lieriot pa je ostal docela hladnokrven in je izjavil, da pričakuje še celo vrsto podobnih spomenic iz Nemčije.
Nemška vlada je objavila to svojo noto, ker je bila prepričana, da razorožitvena konferenca ne more roditi nikakega rezultata dotlej, da se razjasni vprašanje enakopravnosti Nemčije. In pri tem stremljenju jo podpira Italija, ki je seveda popolnoma proti-francosko usmerjena.
Razburjenost francoske javnosti je povečala tudi izjava vojnega ministra in generala Schleicherja nekemu italijanskemu časnikarju, da je Nemčija pripravljena v slučaju, da se tej njeni zahtevi od strani Francije ne ugodi, da skupno z Italijo razbije Društvo narodov.
Kaka bo končna usoda tega nemškega koraka, je še nejasno. Sigurno je le, da s tem države prehajajo zopet v pogovor o oborožitvi in ne več razorožitvi. In to je brezdvomno prvi uspeh narodno-socialističnc Nemčije, ki se s svojimi zahtevami povrača celo že v predvojno miselnost in prinaša Evropi namesto miru nevarnost nove svetovne vojne.
Hindenburg in Papen popuščata napram Hitlerju. Ozračje v Nemčiji se čisti. Nedavno se je sestal državni zbor, katerega je otvoril najstarejši član, komunistka Klara Zetkin, z bojevitim in revolucionarnim govorom. Nar. socialisti so pokazali skrajno zmernost. Pri sledečih volitvah je bil izvoljen nar. socialist Goering za predsednika državnega zbora, tudi ostali člani so izključno nesocialisti. Mirni potek prvega zasedanja je dobro vplival na nemško javnost in na prezidenta Hindenburga in govori se, da prezident ne bo opustil parlamentarne poti, marveč poveril vlado novonastali koaliciji nac. socialistov in centruma-šev. Hitler je nedavno izjavil, da vztraja na zahtevi po kanclerskem mestu. Tekom tedna je pričakovati odločilnega koraka državnega prezidenta.
Kaj se godi na Irskem. Leta 1921 so angleški in irski zastopniki podpisali pogodbo, ki je ustvarila ..Irsko svobodno državo". Irsko ljudstvo je postalo svobodno. A sledil ni mir marveč večni notranji spori med dvema irskima strujama. V prvih letih svobode je morala vlada postreliti 75 upornikov in atentatorjev, ki se niso hoteli zadovoljiti z doseženim položajem. Ko je prišel na vlado de Valera, je dosegel, da je postala njegova milica, ki je bila dotlej prepovedana, zakonita. In proti tej milici so sovražniki de Valere ustvarili svojo vo- j jaško četo in jo nazvali belo armado. Ta vojska je sestavljena iz častnikov in vojakov, ki so se borili nekoč skupno z Angleži, in zastopa zato seveda Angležem prijazno stališče, do-čim je de Valera v svojih zahtevah do Londona vedno drznejši. Med taborom vladne opozicije in de Valero vlada najostrejša borba in ta napetost se je prenesla celo že v parlament in danes obstoja izredna nevarnost, da se povrnejo v deželi žalostni dogodki, na katerih je krvavela Irska pred desetimi leti.
Na Angleškem so se pričeli štrajki. Minuli teden so izbruhnili v več tvornicah severne Angleške štrajki, ker so ostali pogovori delavcev z delojemalci o plačah in kolektivnih pogodbah brez vsakega uspeha. V stavko je stopilo pol milijona delavcev. Verjetno je, da bodo tem delavcem sledili še drugi. Gospodarske posledice bodo za angleško industrijo naravnost porazne. Angleško trgovino stane stavka tedensko milijon funtov šterlingov. Listi napadajo ministrskega predsednika, da ni osebno posegel v spor. Verjetno bi bilo. da bo račun te stavke končno morala plačati angleška vlada.
Brezposelnost v Ameriki narašča. Listi objavljajo število brezposelnih v Združenih državah za mesec avgust 11,700.000. Brezposelnost se je tekom zadnjih mesecev povečala za 300.000 oseb. Bedo teh revežev veča dejstvo, da Amerika ne pozna nikake državne podpore marveč jih prepušča njihovi usodi.
Amerika se približuje Rusiji. Med zastopniki Rusije in Zedinjenih držav so se pričela pogajanja za pravno priznanje sovjetskega režima s strani Amerike. Posebna ameriška komisija proučava sedaj položaj v sovjetski državi. Listi sodijo, da postaja položaj na daljnem vzhodu vedno bolj kritičen in Japonska čimdalje glasnejša, da je spričo tega Amerika prisiljena sprejeti predlog sovjetske vlade in vpo-staviti redne diplomatske odnošaje med Moskvo in VVashingtonom. To, da skuša Amerika doseči sporazum z Rusijo in da je ameriško mornariško poveljstvo izdalo povelje, naj ostane ameriško brodovje še nadalje v Tihem oceanu, je vznemirilo sedaj Japonce in v Ameriko riameravajajo poslati admirala Narnura, da prepriča amerikanske kroge o miroljubnosti Japoncev napram Kitajski. Vprašanje je, mu li bodo Amerikanci verovali.
Ogrožena Rusija. Sovjeti se dobro pripravljajo na bodočo svetovno vojno, katere se gotovo nadejajo in jo imenujejo z drugim imenom: svetovna revolucija. Razpolagajo z najmodernejšim orožjem, tanki, topovi in z izborno izvežbanim vojaštvom. Zadnja poročila navajajo število njihove zračne armade: 1270 letal in 5000 pilotov. Vojaške tovarne, katere vodijo večinoma nemški inženerji, so sijajno opremljene in bi zamogle proizvodnje vojnega materijala v slučaju potrebe lahko podvojiti. — Tudi kos praktičnega komunizma!
Kitajci se »e podajo Japoncem. Kitajski zunanji minister je nedavno podal nenavadno ostro izjavo proti Japoncem in njihovim težnjam po Mandžuriji: V Mandžuriji ne bo miru in blaginje, dokler se ne umakneje odtod vse japonske čete. Kitajska ne bo odstopila niti pedi zemlje niti kakršnekoli pravice in se bo oboroženi sili uprla z vsemi sredstvi.. — Kitajsko podpira Društvo narodov, ki se je izreklo proti japonskemu prodiranju v Mandžurijo.
Bivši španski kralj Alfonz se namerava naseliti v Avstriji. Trenutno se pogaja s knezom Lichtensteinom, da bi za svoje bivanje najel njegov grad pri Modlingu pri Dunaju.
Kancler dr. Dollfuss je odpotoval v Nemčijo, kjer je zastopal avstrijske katolike na velikem nemškem katoliškem shodu ..Kristus v velemestu" v Essenu. 19. septembra pa odpotuje v Ženevo, da sodeluje pri mednarodnih konferencah in stori zadnje korake za pre-nakazitev odobrenega posojila.
Kmetijstvo v Rusiji.
Baron Fersen, nekdanji predsednik državnega zbora v Petrogradu, objavlja od časa do časa v dunajski „Reichspost“ članke o ruskem gospodarstvu. Mož pozna Rusijo in zato se sme njegovim poročilom verjeti. Takole se glasijo glavne misli njegovih poročil: Tri četrtine vsega ruskega polja se je letos obdelovalo že v skupnem gospodarstvu, vsega skup 66 milijonov hektarjev. Po vesteh vladnih listov sc je naželo 80 milijonov centov žita več kot lani, tako da bo letos dosti več kruha in krme kot lani. Fersen dvomi nad resničnostjo teh vladnih vesti in sicer zato, ker se je spomladi setev zapoznita, ko ni bilo pravočasno semen in polja niso bila pripravljena. Vrhutega je bilo seme malovredno in se sodrugom pri kolektivnem delu ni prav nič mudilo. Sedanji komunistični nered je karikatura rednega go-
spodarstva. Položaj kmečkih komunističnih zadrug — kolhozov — je neznosen. Kolhozi morajo sprejemati od določenih tovarn po določeni ceni izdelke in morajo istotako oddajati tudi svoje pridelke po vnaprej določeni ceni. Tudi ruske tovarne delajo slabo in drago. V tovarnah ni prave discipline in nič pravega vodstva. Ustanovile so se velikanske tovarne, ki so medsebojno tesno zvezane. Vsled tega se ne more nobena prosto gibati. Tako je tožil sam ljudski komisar Rudsutak, da je vedno več slabega blaga in da se tovarne medsebojno ovirajo vsled zanikat nega dela. Vlada sicer skuša navduševati za kvalitativno delo z odlikovanji in nagradami in večjo mero živil. A pravega uspeha ne more doseči. Industrija je bolna in delonezmožna in njena bolezen je okužila sedaj še kmetijstvo. Naročila na traktorje, semena itd. se izvedejo prepozno in blago je vrhutega često neporabno in predrago. Vsaka napaka v tovarni ovira končno kmeta.
Vlada zahteva od kmeta, da ji daje letno 1.5 milijona pudov (1 pud 16.3 kg) žita po določeni ceni. Cena je izredno nizka in ta oddaja je navadna najemnina za polje, ki je državna last.
Ruska vlada sicer ne pozna davka v našem pomenu, pač pa tirja drugo dajatev, ki jo imenuje ..mobilizacijo ljudskih sredstev". Ruski kmet plačuje v to mobilizacijo letnih pet milijard rubljev. Vrhutega plačuje vsak član kolhoza notranje državno posojilo v obliki zaslužka treh tednov. In če se kateri protivi plačilu, mu preti prognanstvo v gozdove ob severnem ledenem morju.
Letošnja letina je menda dobra. Da pa se vidijo posledice zakasnele setve in slaba kvaliteta semena in malomarnost kolhozov je razumljivo. Takole piše „Izvestija“:	Žito
raste hitro, a še hitreje plevel. Posebno se širi na poljih, ki so nasajena s peso. Ponekod se pese ne vidi več iz plevela.
Tako položaj kmetijstva v Rusiji ni prav nič rožnat. Pa ni toliko škoda za zemljo, ker se bo dalo zamujeno popraviti. A škoda je za človeka-kmeta, ki postaja pravi proletarec in bo izgubil vsak smisel za skrbno gospodarjenje in redno življenje. Človeka bo težko poboljšati.
Tirolski župani grozijo z odstopom.
Obupni položaj tirolskih občin.
Tudi tirolskim občinam se godi slabo in nekaterim celo tako slabo, da so sklenili župani, da sežejo po zadnjem in najradikalnejšem sredstvu: vladi grozijo z odstopom. Tirolske občine, posebno one v goratem delu dežele se nahajajo v obupnem finančnem položaju. Kmetje ne zmorejo niti davkov niti občinskih doklad, živine in lesa ne morejo zapraviti, ker ni cene in ne kupcev. Z dohodki kmetij krijejo komaj del življenskih potrebščin. In njihov obup in stisko imajo najbolj občutiti občinski možje.
Občine so krile pred leti primanjkljaje občinskega gospodarstva iz dohodka lastnih gozdov in dokler je bila lesu pravična cena, jim je bilo mogoče držati ravnovesje občinskega proračuna. Sedaj pa so ti dohodki popolnoma izostali, doklade se plačujejo vedno nerednejše, dočim rastejo občinski izdatki z naraščajočim številom občinskih brezposelnih in revežev. Kaj naj ukrenejo občine v tem slučaju? Li naj mirno gledajo, kako njihovi občani trpijo bedo in pomanjkanje? Delijo jim podpore iz zadnjih sredstev in opuščajo marsi-ktere nekoč nujne postavke občinskega računa. Da zamorejo živeti najpotrebnejši, se ne popravlja občinskih potov in strug hudournikov in opušča vse nove investicije. Občine si skušajo pomagati tudi z izdajo posebnih občinskih obveznic, katere izdajajo svojim delavcem za nakup najpotrebnejših živil in obleke v trgovinah. Tako postajajo trgovci upniki svojih občin.
Občinske doklade ostajajo le še kot tirjat-ve in se množe z vsakim letom. Kaj naj ukrene občina z gospodarji, ki ne zamorejo več plačevati občinskih doklad? Da bi tudi hotela izvesti eksekucije, le težko bi našla za kmetije kupcev. In li naj res dovoli razprodajo kme-tiškega premoženja za smešne cene? Seveda
ostaja na drugi strani odprto vprašanja, kako naj gospodari brez sredstev.
Položaj kmetijstva je zvišanje cen blaga v trgovinah še v znatni meri poostrilo in danes prehaja ljudstvo nazaj v razmere preteklega stoletja. Seveda se vrši ta prehod istočasno z vedno radikalnejšimi zahtevami po omiljenju brezposelnosti, znižanju davkov, po skrčenju in poenostavljenju deželnega in državnega upravnega aparata. In te zahteve ter vso z njimi združeno nevoljo ljudstva morajo nositi občine oziroma njihovi župani. Častno breme postaja tako neznosno in v svoji onemoglosti napram merodajnim krogom v deželi in državi segajo po zadnjem in najradikalnejšem orožju: grozijo, da odložijo županska mesta in prepustijo občine njihovim usodam.
Menda tudi položaj naših občin na Koroškem ni prav nič bolj rožnat in ukrepi županov po tirolskem vzorcu bi ne presenetili. Seveda je vprašanje, li je s tem res storjena državi in občini kaka dobrota. To moramo odločno zanikavati v zavesti, da bi se s takimi ali sličnimi grožnjami zmeda in stiska le še podvojila.
ffi DOMAČE NOVICE j Mladost.
Naše gibanje živi iz mladosti in v mladosti in nihče ne more postati njegov resničen nositelj, kdor sam ni življensko mlad.
Kako malo mladine res zna živeti svojo mladost z vso njeno bogato duševnostjo in svojevrstnostjo doživljanja!
Mladost je doba velikega iskanja. Ko začuti mladostnik duševno moč živeti svoje lastno življenje, ko postane duševno aktiven, tedaj se vzbuja mladost, zaživi želja po resničnem samolastnem spoznavanju, gledanju in samovrednotenju. V tem svojem iskanju je mladina posebna in sposobna poseči v največjo problematiko naše dobe. Iz samostojne objektivne usmerjenosti, katero si je priborila, izvira stremljenje po praktičnem udejstvovanju in popolna pripravljenost slediti vsebini spoznanih vrednot.
Po mladini, ki ne sprejema samo pasivno potom izobrazbe in vzgoje, ki se še ni privadila sklepati nepravilnih kompromisov, po mladini, ki živi, dela, išče, ki je polna nezadovoljnosti, božjega nemira, vitalnosti, stvariteljskih sil, zdravja in mladosti, gre klic časa.
Tvoren nemir v Bogu je prava duševna mladost, ki se kaže v tem, da človek še ni okostenel in postal nesprejemljiv za nova spoznanja in vprašanja. Nastane povsod tam, kjer se sreča z življenjem živ. odkrit in volji božji, ki se javlja v volji časa, udan značaj. Kjer se človek trudi, se iztrga iz vsakdanjega počasnega tira in se bliža brez predsodkov in očal resničnosti življenja. Pa mladost ni časovno določena, je last vseh tistih, ki skušajo združiti mladostni idealizem s praktičnim življenjem in s smerjo kulturnega dela.
Kako redki so ti duševno in duhovno mladi in kako nujno jih potrebujemo! Naše idejne in kulturne organizacije so duhovno mrtve, ker ni sposobnih ljudi, ki bi tega duha vzbudili, ki bi dajali članom življenje od svojega življenja, mladost od svoje mladosti. Manjka nam idejnih voditeljev, celotno usmerjenih, ne enostranskih, ki poznajo domači in tuji narod, razmere v domovini in tujini, globokih značajev, ki znajo črpati iz lastne notranjosti, iz globočin svoje duše, mladih živih in tvornih!
Zakaj včasih ne čutimo mladosti, življenja v sebi? Zakaj smo večkrat tako stari, prazni in netvorni? Ker nimamo božjega življenja v sebi, ker nimamo Boga v duši! Vsem tistim, ki ne živijo, ne ustvarjajo, niso sami od sebe aktivni, ki se dajo goniti in suvati, manjka božjega življenja, Njegove mladosti. Da bi bila naša vera res tako velika, tako močna, da bi začutili v sebi mladost otrok božjih: ti in jaz, naša družina in ves naš rod!
(Priobčujemo predstoječi članek iz ,,Misli mladega rodu*, lista našega srednješolskega dijaštva v Celovcu in opozarjamo nanj še posebej voditelje naših podeželskih mladinskih organizacij. Uredništvo.)
Žihpolje. (Cerkveni shod.) V nedeljo, dne 11. t. m. na takozvano »nemško nedeljo*' se obhaja na Zihpoljah vnanja slovesnost prazni-
ka Marijinega imena in je ta dan velik cerkven shod. Spored je sledeči: Ob Vs?. uri prva sv. maša, ob 7. uri pridiga (nemška) in z blagoslovom sv. maša; ob 8. uri, ko pride procesija iz Kaple, še ena sv. maša, na to slovenska pridiga in slovesna sv. maša. — Pop. ob četrt na tri kratek nagovor, pete Marijine litanije s sv. blagoslovom. Priložnost za sv. spoved na predvečer in na praznik-nedeljo od Vl*6. ure naprej. Vabimo vse Marijine častilce in prijatelje naše Marijine božje poti ta dan na Žihpolje.
Št. Peter na Vašinjah. (Javna zahvala.) V noči na 15. avgust je iz nepojasnjenih vzrokov izbruhnil v mojem skednju požar, ki je upepelil gospodarsko poslopje in vse pridelke, ki so se dotlej spravili pod streho. Edino živina, nekaj orodja in vozov se je rešilo. Kmalu po izbruhu požara je prihitela domača požarna bramba in nekaj minut pozneje še ve-likovška, toda radi pomanjkanja vode je bilo gašenje zelo otežkočeno. — Zahvaljujem se na tem mestu kar najtopleje vrlim gasilcem za njihovo požrtvovalno reševanje kakor tudi vsem sosedom za naklonjenost in pomoč, ki so mi jo nudili in mi jo še vedno nudijo. Naj pri tej priložnosti izrečem javno zahvalo še koroški deželni zavarovalnici (Karntner Landes-brandschadenversicherung), ki je ob priliki likvidacije najkulantneje postopala in v okvirju svojih obveznosti širokogrudno izpolnila svojo dolžnost. Večje uvidevnosti in nepristranosti ni mogoče zahtevati. Pri likvidaciji je poleg strokovnjakov zastopal moje interese g. župan, ki je s svojim stvarnim postopkom mnogo pripomagal k takojšnji ugoditvi. Tudi njemu moja iskrena zahvala! Simon Gross, pd. Hren.
Hodiše. (Shod nar. socialistov.) Marsikoga je v nedeljo, dne 28. p. m. gnala radovednost na shod nar. socialistov poslušat novi nauk o rešitvi sveta. Radovedneži so bili silno razočarani, ker so pričakovali ostrega obračuna z Heimatschutzom, ki je menda prodal in izdal Nemce — tako vsaj je bilo napovedano na va-bilah. Vsa modrost, ki smo jo slišali o soc. demokratih, Slovencih, kršč. socialcih, pa je znana že iz celovških „Freie Stimmen**. Tudi pogreti dunajski škandali ne kažejo nove poti. Najbolj zanimivo je še bilo, da so naši Heimat-schiitzlerji ploskali, kadar je nac. socialist napadel Heimatschutz, in da so bili s svojim protigovornikom naravnost nezadovoljni. Odpustite jim ker ne vedo, kaj delajo, ker ja ne znajo toliko nemškega, da bi mogli slediti nemškemu govorniku. Njihovo nemštvo se bolj zastopi na „bukele“. Ob koncu shoda sta dva nac. socialista pobirala ofer za „Kampf-fond“, vodja našega Landbunda je koj dal v kapo in si bržkone mislil po slovensko, kar Nemec pravi: Der Kinge baut vor.
Lipa nad Vrbo. (Suša in nesreče.) Dne 14. p. m. je utonil pri ribarjenju v Dravi pri Šmartnu pri Rožeku lončarski vajenec Franc Wurzer iz Srej pri Lipi. Utopljenca so dobili šele po osmih dneh pri rožeškem mostu in ga nato pokopali v Rožeku ob prav obilni udeležbi. Pokojni je bil tih in priden fant in velika pomoč starišem. — Dne 17. p. m. je pogorelo Nemčevo posestva na Potoku. Ogenj, ki je upepelil ves poletni pridelek, je bil zlobno podtaknjen. Storilec je pod ključem. — Najemniku Wickertu je brzovlak povozil kravo in par dni navrh pa avto tudi kravo posestniku Schoffmannu iz Vrbe. V Lipi je avto povozil kar štiri ovce. Na vasi v Lipi razgraja svinjska kuga. Posestnik Hoffer je moral zaklati vse svinje, meso se je dalo le delno vnovčiti. Škoda pa je velika, ker se mora po tej kugo sežgati vsa lesenimi pri svinjakih in zid na novo ometati. — Na polju in travnikih izgleda vsled suše prav žalostno, otave ne bo in tudi paše že občutno primanjkuje, turščica dozoreva ponekod na peščenih tleh.
Bilčovs. (Razno.) Trdi časi se nam obetajo. Gospodarski položaj je itak obupen in sedaj pritiska še suša in posmoja naše hribe, da ni več videti zelenja na njih. Cene pridelkov padajo, a v trgovini je vedno dražje. Bo pač prišel čas, ko bomo morali opustiti vse kupovanje tujega blaga in se privaditi zopet domači hrani in obleki. Naše gospodinje bodo morale seči po starih receptih, predice pognati zopet kolovrate in terice svoje trlice, da se potem svila umakne domačemu prtu in mestna
pogača domačemu kruhu. Trdo bo, a moralo bo iti, če hočemo ostati še na naših domovih. Kar ne pričakujmo vse rešitve od ljudi, ki držijo vajeti državnega krmila v rokah, in še manj od onih, ki vihtijo danes rdečo zastavo boljševizma in grozijo sedanjemu redu ter obljubujejo paradiž na zemlji. Največ rešitve je vendar le v nas samih, da si pomagamo na lastno pest. — Gotovo bodo našim mislim pritrdili vsi bralci našega lista! Gorjanci smo in zato imamo korajže za vse. Ja, kljub krizi še napredujemo. Naša požarna bramba je nabavila motorno brizgalno in 14. avgusta smo jo slovesno blagoslovili. 56 milijonov velja in od teh nam je dala dež. vlada polovico. Obenem zidamo tudi k naši šoli četrti razred. Prav lično obliko bo potem imela naša šola in naši otroci bodo za cel nov razred brihtnejši. Cela zidava bo stala približno 200 milijonov (pa ne šilingov!). Denar je posodila dež. vlada iz glasovalnega fonda in vračevali ga bomo v obrokih skozi 35 let. Res težko breme je s tem prevzela naša šolska občina in uverjeni smo, da bo sedaj šolska oblast upoštevala našo iskreno željo, da se vsaj v prvem razredu poučuje popolnoma slovensko.
Mlinče. (Požar.) V noči od 26. na 27. avgusta okrog enajste ure je začelo močno pokati in kmalu nato je bila vsa streha Gmaj-narjevega stanovanjskega in gospodarskega poslopja v ognju. Posestnik Pirovc Miha je pogorel tokrat že drugič. Rešiti je mogel samo nekaj oprave in orodja; stroji, žito, krma itd. pa je uničeno. Zanimivo je, da je noč pred požarom pes stalno lajal in da je bil posestnik pred časom napaden na cesti. Imel je tedaj dosti sovražnikov. Vzrok požara ni pojasnjen. Pirovc utrpi 8000 S škode, ki je deloma krita z zavarovalnino. Vsak Pogorelec je siromak, zato mu bodo sosedi in ostali kmetje gotovo priskočili na pomoč z lesom in delom. V sili se spoznajo prijatelji! — Dan navrh je pogorelo liajnževo posestvo v Dravskem dvoru. Posestnik je bivši župan. — Dne 28. avgusta je bil v Dobrli vasi pokopan gozdarski paznik dobrlovaškega benediktinskega samostana Josip Petz v starosti 63. let. Do leta 1920. je stanoval v Spodnjih Vinarah in bil lovski paznik družbe Hubertus. Zato je vsem občanom dobro znan. Ni bil sicer našega mišljenja, vendar se je dalo z njim dobro izhajati, kadar se ni šlo za mejnike. Naj počiva v miru!
Lepen. (Smrt.) Zapustil nas je eden naših najboljših. 23. avgusta smo položili k večnemu počitku Alojzija Haderlap, pod. Vinkl-a v Le-penu. Rajni je bil vzgled pravega sinu slovenske matere. Bil je vzoren družinski oče velike družine, vzgleden gospodar, pošten lesni trgovec in dolgoletni zastopnik v občinskem odboru Bele. Vedno se je ravnal po slovenskem reku: moli in delaj! Velika udeležba pri pogrebu je pričala o spoštovanju, ki ga je užival rajni Vinklnov oče. Kapelski pevci so ga spremljali z lepimi pesmimi na zadnji poti. Najlepša in najbolj ganljiva je bila pač ona ob grobu .,Ah, kak pesem moja**. Bog daj rajnemu očetu Lepena večni mir in pokoj!
Podravlje. (Smrt.) Se v juliju smo pokopali ob velikanski udeležbi ljudstva g. Filipa Zitterer-ja, pd. Otiča. Rajni je že dalj časa bolehal in iskal pomoči pri raznih zdravnikih, nazadnje je dospel v beljaško bolnišnico k operaciji v grlu in tam umrl. Pokojni zapušča devet nepreskrbljenih otrok z materjo. Bil je vedno v zavednih vrstah, soustanovitelj izobraževalnega in tamburaškega društva ..Sloga** in njegov blagajnik do smrti. Nam ostane nanj spomin in molitev, njemu pa bodi domača gruda lahka! N. p. v. m.
Ostale novice: Za porotniško zasedanje meseca septembra so bili izžrebani: med drugimi: Pavl Kaiser, gostilničar in trgovec na Bistrici pri Žili, Jožef Pistotnik, gostilničar na Radišah, Simon Woschitz. mesar v Rožeku, Franc Karner, krojač v Grebinju, Anton Fei-nig, posestnik v Svečah, Jožef Gaggi, pek v Maloščah, Valentin Bizjak, delovodja v Svetni-vasi.— Organistovska šola v Celovcu prične z vpisovanjem dne 16. in 17. t. m. Prošnje v prvi letnik je vložiti do 12. t. m. — Živinorejska zadruga v St. Janžu v Rožu je spremenila svoj odbor: desedanjega tajnika in blagajnika Ignaca Gabriela nadomesti Tine Bitimi, od. Šlemic. na novo vstopi v zadrugo Janez Malie. — V Škofičah so pokopali g. Ljudmilo Bercé. Svoječasno se je izselila v Ameriko in se nato
vrnila na Dunaj, odkoder so jo prepeljali domov. Domačini so ji z venci, pesmijo-ža-lostinko in številno udeležbo izkazali zadnje spoštovanje. — V Gradcu je umrl podklošter-ski zdravnik dr. lioller. — V Spodnji Kneži se je ponesrečil r. Tomo Kunčič. Mlatilnica mu je pohabila roko. — V Celovcu je napovedal poravnavo trgovec Leo Lilian. — V deželni bolnici je umrl Simon Tancer iz Globasnice. Prepeljali so ga domov.
NASA PROSVETA
Naša pot.
Res nam ne manjka receptov, kako ozdraviti bolezen našega časa. Mnogo je resnega truda, da se z raznimi ukrepi, zasilnimi odredbami in ostrimi zakoni ustavi hitri proces razkrajanja v gospodarskem, političnem, prosvetnem pa tudi v verskem življenju. In zdi se, da so to le še injekcije razboletega organizma, ki sicer zadržujejo katastrofalni konec, ki pa ne prikličejo pomlajenega zdravja iz notranjosti življenskega jedra.
So v naravi zakoni, ki določajo življensko rast pa tudi umiranje. Treba nam je od Stvarnika dane zakone spoštovati v pravem, naravnem sodelovanju z njimi.
Vse življenje živi in raste iz notranjega jedra in korenin in se razvija in javlja na zunaj. Vse organično življenje — rastlinski, živalski, človeški in bogočloveški svet — raste od znotraj na zunaj. To je smer, ki jo hodi življenje v svoji rasti in tudi propasti. Tako spoznavamo zdravo ali slabo življensko jedro na gnilem ali dobrem sadu.
Zato je pogrešeno vse samo zunanje in površno zdravljenje v krizi se nahajajočega življenja. Saj nerodovitnega drevesa ne ozdravljamo samo od zunaj. Bolezen iščemo v koreninah. Potrebno nam je spoznanje, da je vse zgolj zunanje delo — brez notranjega reformiranja in brez korenitega ozdravljenja — le umetno podaljšanje žalostnega životarjenja in ne prinese tako zaželjenega novega življenja. Nočemo pri tern podcenjevati našega prosvetnega dela in mu jemati velike zasluge pri izobrazbi našega ljudstva. Samo pokazati hočemo oni veliki življenski zakon, ki mora narekovati tudi vse prosvetno delo. Vse življenje —- tudi prosvetno — raste od znotraj na zunaj.
To je pot in smer vsega, kar nastaja! Ne zunanje krpanje raztrganega človeka in ljudstva, ne površno preganjanje bolezenskih izrodkov ne hasni mnogo. Bolezen je treba zagrabiti v notranjosti, v jedru in vse škodljivo v kali zamoriti, da se bo zdravje tem močneje in čisteje javljalo. Nositelj vsega izobraževalnega dela je človek in to jedro prosvete- mora biti močno, polno bogatih sil. Biti mora to ves človek, ne polovičarski, zaokrožen mora biti sam v sebi, ukoreninjen v narodu in usidran v Bogu. Odločno hotenje in uresničenje popolnega človeka bo odtehtalo vse one samo začasne zadovoljive poizkuse nekega oživljanja utrujenega prosvetnega gibanja. Tu je nakazana pot vsemu delu, ki naj preobrazi naše ljudstvo. Le takemu delu so zajamčeni trajni uspehi. Saj hoče zagrabiti v najbolj tajni notranjosti in ga vzgojiti v celega človeka, ki bo potem na zunaj močen in resnično zdrav ustvarjal trajne gospodarske, kulturne in verske vrednote.
..Izleti po Karavankah", sestavil R. Badju-. ra. Ljubljanski prosesor Badjura je izdal ne davno prav lično knjižico z zgornjim naslovom. On opisuje Karavanke v obliki eno- ali večdnevnih tur ter pokaže tako vsakemu ne-broj možnosti izletov po krasnem govorju Ka-
ravank ob Spodnji Žili in Rožu. Knjižici je priložen pregleden zemljevid, ki turistu docela zadostuje za orientacijo. Obenem je pridan tudi krajši tekst o posameznih krajih in možnosti prenočišč. Vodnik je prav točen in orientacija po njem lahka in hitra, oblika je žepna. Nasvetujemo nakup tega vodnika po Karavankah vsem, ki želijo spoznavati lepoto našega gorskega sveta in naših koroških dolin. Dobijo ga ne željo tudi v celovški pisarni.
GOSPODARSKI VESTNIK
Državno gospodarstvo v Avstriji. Zveza narodov je poslala v Avstrijo svojega zastopnika in ta je pred kratkim podal sledeče gospodarsko poročilo o drugem četrtletju 1932: Posojilo, ki se je dovolilo Avstriji, je začetek splošne pomožne akcije za države Srednje Evrope. Zato naj te države ne ovirajo več medsebojnega trgovskega in denarnega prometa. Le tako bo mogoče, da se odpravi vse visoke carinske zidove in omogoči prosto pošiljanje denarja in obračunavanje med trgovci. Avstrija je imela v tem razdobju 937 milijonov dohodkov, to je za 16 milijonov manj od lani. Vendar nikakor ni umestno po tem soditi položaj preoptimistično, ker se bodo dohodki v drugem polletju gotovo znižali. Kreditni zavod je novi ravnatelj toliko uredil, da ne dela novih dolgov. Kar tiče deviz, tujega denarja, je narodna banka izplačala od 10. okt. sem trgovini 242 milijonov, državi in deželam 189 milijonov, skupno tedaj 432 milijonov. Bankam se je oddalo deviz za 332 milijonov, torej za 100 milijonov manj. Pri tej priliki je treba javnost opozoriti na poročilo listov, ki trdijo, da je trgovina oddala državi komaj 10% svojih deviz. Z ostalimi so tržili veletrgovci in prodajali tuje valute za tretjino draže od države. Tako je prišlo, da je imela država vedno manj tujega denarja: meseca januarja ga je dala trgovcem še za 35 milijonov, aprila samo še 16, junija 12 milijonov. Državna banka je od januarja do junija letošnjega leta izgubila deviz za 97 milijonov šilingov. Za obresti in druga plačila je Avstrija dolžna inozemstvu 148 milijonov. Ko je vlada prepovedala uvoz raznega blaga iz inozemstva, so se začele prazniti domače zaloge. Vrednost teh blagovnih zalog je padla od januarja do majnika od 13 milijonov na 7.4 milijonov. In sedaj nastane vprašanje, kaj potem, ko bodo zaloge izčrpane in za novo blago ne bo nobenih deviz. Ljudstvu bo treba dajati novena zaupanja v domači denar in shranjene devize pridejo koj na dan. — Nevarno stanje avstrijskih hranilnic je bilo na višku meseca aprila. Vseh vlog je bilo januarja 1414, februarja 1427, marca 1440, aprila 1441, majnika 1423, junija 1410 milijonov šilingov.
Gospodarski položaj Jugoslavije. V toliko je njena lega neugodna, ker se vse sosedne države okoli nje skušajo zapirati. Naša Avstrija je slab kupec za njene poljske pridelke, Italija je zadnja leta ustavila skoroda vso lesno trgovino z Jugoslavijo. Lozanska konferenca, ki je na podlagi gotovih pridržkov dovolila, da se Nemčiji črtajo vse reparacijske dajatve v znesku 64 milijard zlatih mark in ji preostane plačilo 3 milijard, je to mogla storiti le s pri-trdilom vseh držav, ki so imele pri Nemčiji tirjatve v obliki vojne odškodnine. Med temi državami je tudi Jugoslavija. Z ukinitvijo te odškodnine — za Jugoslavijo znaša ta svota 20 milijonov dolarjev, je bila država občutno prizadeta. Črtanje vojne odškodnine pomeni še večje žrtve za narod in državo in to tem občutljivejše, ker so v zadnjih letih tudi v Jugoslaviji močno padli dohodki naroda in se je tem poslabšal celotni gospodarski položaj. Pa ljudstvo je vajeno štednje in preprostega živ-Ijena, ker je v pretežni večini kmečko in to daje Jugoslaviji prednost pred državami, kjer vodijo glavno besedo uradniki in šele v drugi vrsti produktivni sloji.
Izseljenci se vračajo iz Amerike. Ameriški listi poročajo, da zapušča Ameriko več ljudi kakor pa jih prihaja tja. Brezposelni delavci, propadli farmarji in trgovci iščejo svojo srečo v Evropi ob cenejšem življenju. Amerika danes ni več pribežališče dela — in denarjaželj-nih. Velika brezposelnost, poostreni zakoni
priseljevanja in številne deportacije so povzročile, da se število priseljencev stalno krči in da začenja rasti število izseljencev iz Amerike. Od 1. julija 1931 do 1. maja 1932 je dospelo v Ameriko 32.990 ljudi, za stalno izselilo iz Amerike pa se jih je 94.904.
Velikovški trg 31. avgusta. Pšenica 31—32, rž 23—25, ječmen 16—18, oves 15—16, ajda 22—24, koruza 16—18, proso . 16—18, fižol 22—34, leča 22—25, krompir 6—8, — Prima voli, živa teža 90—1.20, sekunda 70—90, biki m plemenske krave 70—90, klavne krave 40 70, teleta 1.10—1.40, ovce 65—75, prašiči 2.10.—2.80. — Sirovo maslo 3.60—4.50, mleko 22 27, jajca 11—14, sladko seno 11—13. kislo 9—11, slama 7—8.
Valutne cene na dunajski borzi dne 6. sept. 1932. Dinar 12.24, marka 168, čehosl. krona 20.95, pengò —.—, zloty 79.15, lira 36.96, švic. frank 136.90, franc, frank 27.65, Špan. pesetas 54.60, angl. funt 24.53, dolar 706.50.
RAZNE VESTI 11
Cele vasi morajo beračiti. „Berliner Tag-blatt^ poroča o strašni bedi ljudstva v srednji Nemčiji, ki se je pred in medvojsko preživljala z domačo obrtjo in ki je danes postalo žrtev zastoja izvoza in industrializacije. V nekako 400 občinah Turingije vladajo že sedaj tako ne-znosne in žalostne razmere, da se oblasti bojijo najhujšega za zimo. Zupani odlagajo svoja mesta, ker ne morejo več nositi odgovornosti, vse dohodke požrejo podpore najrevnejšim, 15.000 družin, krvavo potrebnih podpore, je brez vsakih sredstev. In če pride kedaj kako naročilo za delo, je tekmovanje tako silno, da odpade sleheren preostanek. Vas Frankenstein pn Rhònu je že izza leta dni dobesedno obsojena s svojimi 1200 prebivalci, da se preživlja samo še od beračije. Ljudje prosijo v bližnji in daljni okolici in si komaj izprosijo potrebno hrano. Policija jim ne dela nikakih težkoč in ? izstavljajo tem revežem na stotine potrdi], da že leta ne uživajo kljub brezposelnosti mkake podpore.
pelje v francosko vas Aubepine pri Tonnerre, je pribita velika deska z napisom: „Vas na prodaj." Vso vas ponujajo za ceno SOO.OOO frankov. Kmetje so se namreč izselili v mesto ker jim življenje v mestih mnogo bolj ugaja’ V zadnjem času je tudi na Francoskem v teku gibanje za povratek na deželo. Uspehi tega gi-banja se sicer že precej poznajo, ker so kmetje uvideli, da je življenje na deželi vendar lepše kakor v delavskih predmestjih in po tovarnah. Kljub temu obstojijo še vedno vasi, ki so še po-po noma prazne. Na Angleškem so katoličani ustanovili organizacijo, ki je začela gibanje za povratek na deželo. Društvo je postavilo že vec kmetij, na katerih so se naselili brezposelni delavci iz mesta. Tako nastajajo nove vasi. — udi pri nas v Avstriji je gibanje za povratek na dezelo jako močno. Pospešuje ga država, ker ji preseda število brezposelnih. Država namerava odkupiti zemljo na podlagi posebnega zakona celo fidejkomisom, ki so skoro že vsi na bobnu in jo prepustiti brezposelnim, ki bi jo odplačali v dolgoletnih obrokih državi
llila	P U Pr Ce,ovcu’ Astrasse 15,
11 lin se ,a^ Pmenia 23 enakovredno v Jugoslaviji (Slo-,	,B1" '’en,li) ali Pa ludi proda. Vila obsega 4 sobe in
kuhinjo, eno podstrešno sobo, klet itd. približno 2200 m» sadnega in zelednjavega vrtu ter enonadstropno hišo na dvorišču. Stanovanje v vili je prosto, tozadevne ponudbe na naslov: Žebre Ela, Litija, Jugoslavija.	ii2
Izobraževalno društvo v Globasnici
priredi o priliki rozarskega že-gnanja
V NEDELJO, DNE 16. SEPTEMBRA OB 3. URI POPOL-DNE IGRO
„NASA KRI"
in sicer v Šoštarjevi dvorani. Pričetek točen !	1I3:
Pridite in oglejte si jo ! ODBOR..
Uatwk: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdate!) in odgovorni urednik: Ziakovikf Jorip, tipograf, Dunaj, X., Ettenreidigane 9.. Tiska Lidova tiskarna Ant. Machat in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7.