GLASILO AVTONOMNE fRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. Obnovljena izdaja - Leto XIII. - štev. 13 (565)________TRST - 3. NOVEMBRA 1961_______________________________Posamezna številk« 30 lir Z vpisom v KPI boste na najlepši način počastili obletnico Oktobrske revolucije! n ' [mi nji POMEN godovinske obletnice <. novembra bodo vsi na-di v deželah socializma irf napredni delovni ljudje kapitalističnih in kolo-ialnih deželah proslavljali 'letnico zgodovinske Ok-, 'brske socialistične revo- Mie- Delovno človeštvo vsega 'eta se vsako leto spomi-ia tega velikega dogodka, revolucije, ki je pomenila f- le osvoboditev narodov . isije izpod carskega su-'njslva marveč tudi zače-^ gradnje nove družbene editve in novih, prej ne <' Gnanih delovnih odnosov r poživitev in okrepitev de-Vskih, revolucionarnih in 'vobodilnih gibanj po vsem etu. Pod vodstvom komunistov z> ‘ Sovjetska zveza vzposta-sf jla novo gospodarsko, so-aS' Tj.no, politično in kulturno en Plitev. Pod vodstvom ko-3i» 'Unistov so postale po letu aj0'17 vse demokratične in de-a»'|vske borbe učinkovitejše. drugi svetovni vojni je ti'1! premagan najkrutejši iz-m«12 monopolizma in kapitani'htla t. j. fašizem; sociali-:rr> pa je zajel eno tretjino 1ik ,eta. Danes je socializem ; valovni sistem. Kolonialni jji- 'fodi se osvobajajo in tudi rUg 'jbolj zaostala in zasužnje-n0. 1 ljudstva Azije, Afrike in jjj Žne Amerike se vedno od-ch ^neje zoperstavljajo svojim ^iteljem, se borijo za o- Oboditev in neodvisnost. to- Ho- Vse to napredovanje je vo- Mogoči la velika Oktobrska at- v°lucija, saj je bila de-jib riško ona tista, ki je odpr-fo. novo pot vsemu človeštvu zir «tvorila novo zgodovin-Z8'[u epoho. ;ru [Sovjetska zveza prav letos nslavlja ta svoj veliki praz-' še bolj ponosno in nav-'Šeno. A prav tako kot ri et s ko ljudstvo bo provi j alo to letošnjo obletni-1 nadvse slovesno tudi na-;"dno delovno ljudstvo vse-^ sveta. 4ikaj to izredno proslav- Se? ^rav v teh dneh, to je v pred zgodovinsko o-etnico, je bil na XXII. rigresu Komunistične par-Sovjetske zveze sprejet ridovinski program o iz-rilnji komunistične druž-l. v Sovjetski zvezi. Filozo-ri| katero sta načela in „1 vila Marks in Engels že 'j,j ! Prvi polovici prejšnjega ,j '^tja in katero je ople-»V) l veliki Lenin, posta-. _ ! stvarnost. Znanstveni ko-llJ l,Pizem ni več teorija. Ia dosego vsega tega so j potrebne velike žrtve. Uresničitev tega cilja je padlo nešteto voditeljev in borcev. Toda te neštete žrtve niso bile zaman. Njihov najsvetlejši ideal — komunizem — je postal vidna in otipljiva stvarnost za ves človeški rod. Kaj pomeni komunizem za sovjetske ljudi? Pomeni to, da bodo prejeli kar potrebujejo, da se zaključuje Joba, ko je delavec prejemal plačilo po učinku. V novi, t.j. komunistični družbi, ki je družba brez razredov, bodo vsi ljudje imeli enako veljavo, proizvajalna sredstva bodo last vsega naroda, človeška osebnost se bo nemotena razvijala in bo obenem razvijala tudi vse proizvajalne sile, sloneče na nenehnem tehničnem in znanstvenem napredovanju, delo za dobrobit vsega ljudstva pa bo postalo poglavitna potreba • vsakega poedinca komunistične družbe. Načrt za izgradnjo komunizma med drugim predvideva, da bo Sovjetska zveza že v prihodnjih 10 letih prekosila Združene države Amerike tudi na področju proizvodnje na osebo, da bo vzpostavljen najkrajši delovni čas na svetu. Ta velikopotezni program je še enkrat vzgled in opora vsem narodom sveta. V njem bodo črpali močL za vse nadaljnje borbe. Zlasti miroljubne sile morajo v luči tega programa najti pot za svojo združitev v obrambi miru, za odpravo atomskega orožja, za splošno in nadzorovano razorožitev, za demilitarizacijo Nemčije, kar je zlasti zelo nujno v sedanjem, zelo napetem svetovnem političnem položaju, ko nemške revanšistične in druge vojnonetilske sile izvajajo provokacije z namenom, da bi sprožila nov svetovni požar. Naše delovno ljudstvo mora najti v velikem sovjetskem programu oporo za svoje nadaljnje borbe tudi na sindikalnem in gospodarskem področju in oporo v prizadevanjih za dosego najširše enotnosti vsega delavskega razreda. Antifašistične sile morajo najti skupno pot v boju za odpravo vseh ostankov fašizma, za zmago demokracije in pravice ter za popolno izvajanje določil republiške ustave. Slovensko delovno ljudstvo pa mora v vsem tem najti pot za združitev svojih vrst zato da bo, ob podpori italijansKega delavskega razreda, dokončno izbojevalo svoje narodnostne pravice. JELKA GERBEC Zgodovinski XXII. kongres KP Sovjetske zveze v Moskvi. Na njem so bili potrjeni sklepi XX. in XXI. kongresa ter odobreni novi velikopotezni načrti za izgradno komunistične družbe v Sovjetski zvezi. Kongresa so se udeležili predstavniki 80 komunističnih in delavskih partij iz vsega sveta. Na 3. in 4. strani objavljamo del poročila, ki ga je na kongresu podal tov. Hruščev. Na gornji sliki: pogled na predsedstvo Ikong resa. Proti atomski nevarnosti za razorožitev in pomiritev Vsebina izjave vodstva Komunistične partije Italije Po obnovitvi jedrskih poizkusov v Sovjetski zvezi so razne politične sile v Italiji povečale svojo protisovjetsko propagando. Sovjetsko zvezo hočejo prikazovati kot silo, ki naj hi grozila vsemu svetu z jedrsko vojno. Pri tem namerno pozabljajo, da je bila prav Sovjetska zveza tista velesila, ki je prva predlagala splošno popolno in nadzorovano razoro-žitev, da je sama že pred leti opustila vse jedrske poizkuse ter da je v tem pogledu niso hotele posnemati zahodne sile. Tudi pri nas na Tržaškem so se kot gobe po južnem dežju pojavili številni «angeli miru», ki pa namesto, da hi oznanjali mir, skušajo na vse načine ščuvati k m ržnji. Ti «angeli miru» so začeli na vso moč vpiti proti jedrski nevarnosti, toda nočejo priznati od kod v resnici prihaja ta nevarnost in kdo povzroča tako sedanje napeto stanje. Vodstvo Komunistične partije Italije je pretekli teden objavilo poseben komunike v zvezi z vsemi temi vprašanji. Iz tega komunikeja, ki na zelo jasen način prikazuje obstoje- či položaj, povzemamo naslednje bistvene misli : Poslabšanje mednarodnega položaja, ki je dovedlo do tega, da je tudi Sovjetska zveza ponovno začela izvajati jedrske poizkuse, katere je bila pred leti prekinila, ne da hi čakala, da bodo isto storile tudi druge velesile, ki imajo tovrstno oro-žje, je povzročilo tudi v Italiji veliko zaskrbljenost. Ta zaskrbljenost ni le razumljiva ampak je tudi upravičena, kajti nihče ne more minimizirati u-činkov, ki jih bodo dali tako pogosti in tako številni jedrski poizkusi. Jasno pa je, da prava nevarnost, kateri je izpostavljeno človeštvo izhaja is morebitne jedrske vojne. Zato je danes bolj kot kdaj koli nujno potrebno, da se preprečijo ne le jedrski poizkusi marveč in predvsem, da se ustvarijo pogoji za mirno sožitje, ki naj temelji na splošni in nadzorovani razorožitvi. V Italiji se ne more nihče ponašati s tem, da je napravil kaj več od komunistov za odstranitev atomske nevarnosti. 2e leta se komunisti zavzemajo za uničenje in prepoved jedrskega orožja. Skupno s socialisti in drugimi miroljubnimi skupinami si prizadevajo za to, da bi najširše množice spoznale, da se je treba boriti proti atomski nevarnosti. V teku te kampanje, ki traja že vrsto let, so pogostnimi zadeli na nerazumevanje tistih krogov, ki so šele danes začeli kričati in strašiti pred atomsko nevarnostjo, šele danes, ko je Sovjetska zveza obnovila svoje jedrske poizkuse. Pri manifestacijah proti atomskemu orožju je prišlo celo do policijskih napadov, s katerimi so soglašale prav tiste Vpisovanje v našo partijo Kampanja za obnavljanje članskih izkaznic in za vpis novih tovarišev v našo partijo je v polnem teku. Večina naših- sekcij je sklenila, da bo v počastitev obletnice Oktobrske revolucije zaključila to svoje delo v najkrajšem času, po možnosti še pred tem praznikom. Nekaj mestnih sekcij je to delo že dokončalo. Tiste sekcije, ki bodo to svoje delo opravile pred 7. novembrom, bodo na osrednji proslavi, ki bo v Ljudskem domu v ul. Madonnina 19 v Trstu, prejele posebne nagrade. politične stranko, ki danes toliko kriče. Ko je bila leta 1954 objavljena vest, da bosta Sovjetska zveza in Anglija izdelali jedrske bombe je sam tovariš Togliatti pozval katoliški svet, ki ima v Italiji svoje središče in komunistični svet, naj skupno poiščeta sredstva, ki so potrebna za odstranitev vojne nevarnosti. Toda spominjamo se, da je prav katoliški svet tedaj imel zaprta ušesa za tu poziv. Tudi danes se komunisti obračajo do vseh demokratov in antifašistov Italije, do vseh tistih, ki iskreno žele mir, naj bodo to meščani ali proletarci, verniki ali neverniki, zato da bi iz alarmu, do katerega je prišlo v zadnjem času vzniknil močan in enoten odpor proti nevarnosti, močna sila za mir, za dosego mirnega sožitja in izboljšanje mednarodnih odnosov, kar bo omogočilo pametna pogajanja za rešitev sporov, prepoved atomskega orožja in ukinitev poizkusov v vseh delih sveta. Za dosego tega cilju je potrebno, da se vse sile, ki jim je na tem, da se ohrani mir. zavzamejo za odpravo hladne vojne proti Sovjetski zvezi in proti deželam socializmu. To hladno vojno proti SZ in proti drugim socialističnim deželam vodijo imperialisti, to je tiste sile, ki so že od tedaj, ko so uporabili atomsko bombo v pra. ve vojne namene, vodili vso svojo politiko na podlagi sile in premoči in ki so izvedli doslej največ jedrskih poizkusov. Imperialistične sile niso nikoli izjavile, da v primeru vojnega spopada ne bodo uporabile jedrskega orožja. Samo Sovjetska zveza je dala tako izjavo. In tudi sedaj, ko se tako zaganjajo (Nadaljevanje na 4. strani.) PROSLAVE OKTOBRSKE REVOLUCIJE 4. novembra ob 14. uri v Zgoniku. Govoril bo tov. Gombač. 6. novembra ob 20. uri pri Sv. Jakobu. Govoril bo tov. Pescatori. 7. novembra ob 20. uri v štramarju in pri Sv. Ani. Istega dne ob 20. uri bo tudi OSREDNJA PROSLAVA v Ljudskem domu (ul. Madonnina 19) Govorila bosta tov. Paolo Sema in Dolfi Wilhelm. 9. novembra ob 19.30 bo proslava v Miljah. Govoril bo posl. Vittorio Vidali. Proslave bodo tudi v ostalih sekcijah. DELO Stran 2 Zakaj je Sovjetskaz veza prisiljena obnavljati jedrske poizkuse Sovjetska zveza je obnovila jedrske poizkuse. Da je do tega prišla je morala imeti vee kot otipljive razloge, kajti prav ona je pred vee leti. popolnoma opustila te poizkuse in pred. lagala tudi drugim velesilam, ki imajo jedrsko orožje, naj to store. Toda tega zapadne sile niso storile. Se dalje so preizkušale jedrsko orožje. V brk sovjetskim predlogom so Francozi prav v času jedrskega premirja izvedli svoje prve poizkuse v saharski puščavi. Sedaj, ko je tudi Sovjetska zveza obnovila svoje jedrske poizkuse je vsa protikomuni-sticna in protisovjetska propaganda zagnala velik hrup. Od vse povsod se oglašajo «polnilniki miru», ki svarijo pred nevarnostjo jedrskih okužen j. Od vsepovsod se dvigajo protesti proti jedrskim oblakom, proti jedrskemu prahu, ki naj bi padal na zemljo skupno z dežjem. V množicah ustvarjajo bojazen, da bo jedrsko izžareva-nje povzročilo hudo posledice tudi za novorojenčke in da so, torej, v nevarnosti nova po-kolenja. Značilno pa je, da vseh teh nevarnosti niso videli ti «poborniki miru» v času, ko so na Zapadu tako vneto in neprestano izvajali poizkuse z jederskimi bombami. Podatki o doslej razstreljenih jedrskih bombah v poskusne namene, katere objavljamo v posebnem okviru na tej strani. zelo jasno kažejo, katere sile so doslej izvedle največ teh poizkusov. Ti podatki zelo jasno kažejo, da so v tem pogledu na prvem mestu prav Združene države Amerike in ako k njim prištejemo še ostali dve zapadni velesili, Anglijo in Francijo, se razlika med Sov? jetsko zvezo in Zapadom še bolj poveča. In prav ti podatki nas silijo k temu. da o tem vprašanju resno razmišljamo. Prav ti podatki nam kažejo kakšne cilje zasleduje ameriška politika že od tedaj, ko sta bili vrženi prvi atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki. Angleški izvedenee Blanchett piše v neki knjigi, da imajo ZDA v svoji rezervi 30.000 jedrskih bomb in da je ta rezerva za petkrat večja od one, ki naj bi jo imela SZ. Toda še več izvemo iz omenjene knjige I jega deleža, vabimo naj to in to je, da je imela Amerika naredijo Čimprej. Tisti, ki v svojem načrtu atomsko bom- j do konca leta ne bodo uredi-ho že za časa, ko se je bila bit- li te zadeve, bodo črtani iz ka za Stalingrad, bombo, ki je seznama. V listu «II Coope- bila seveda namenjena protii Sovjetski zvezi. Tudi to nam jasno pove. od katere strani prihaja največja nevarnost. Obvestilo članom Delavskih zadrug ratore» so objavljena imena vseh članov, ki niso v redu z deležem. Ugotovite ali je tudi vaše ime v omenjenem seznamu ! Ekonomika in politika v epohi diktature proletariata Na tem mestu še enkrat I vprašujemo upravo Delav- ' skih zadrug kdaj bo začela | Člane Delavskih zadrug, ki | dostavljati slovenskim čla- i niso še v celoti izplačali svo-1 nom list v slovenščini? Olomek iz Leninovega dela, ki ga tu spodaj objavljamo, je povzet iz daljše razprave, ki jo je bil napisal ob drugi obletnici sovjetske oblasti. V uvodu k omenjeni razpravi je Lenin poudaril, da je imel namen pokazati komunistom raznih dežel, kako se zastavlja vprašanje in jim dati podlago za njegovo obravnavanje. V. I. Lenin njihova odporna energija sto in tisočkrat. «Izkušenos v vodstvu državnih, voj rila vse, kar je mogla. Toda | ških, ekonomskih poslov ji ... Socializem je uničenje razredov. Diktatura proleta-, fiata je za to uničenje sto- premen,I se ,,e uničiti razredov naenkrat ni mogoče. V epohi diktature proletariata so razredi ostali in bodo ostali. Diktatura nc bo več potrebna, ko bodo razredi izginili. Ne bodo pa izginili brez diktature proletariata. Razredi so ostali, toda vsak razred se je v epohi diktature proletariata očitno Nacisti na vodilnih mestih zahodnonemške vojske Nemški militarizem je v vseh časih predstavljal hudo nevarnost za mir v Evropi. V prvi, še. bolj pa v drugi svetovni vojni je ta militarizem povzročil nepopravljiv«» škodo in razdejanje. Tako kot po prvi svetovni vojni so tudi po drugi svetovni vojni imperialistične velesile omogočile poraženemu, a ne docela strtemu nemškemu militarizmu, da se je znova postavil na noge. In danes ta militarizem predstavlja že zelo resno in hudo nevarnost za mir v srcu Fvrope in torej nevarnost za svetovni mir. Ta nevarnost je tem večja, ker zavze. majo tokrat vodilna mesta v obnovljeni zahodnonemški voj-j ski bivši nacisti in celo številni vojni zločinci. S postdamskim sporazumom je bilo določeno, da bodo vsi vojni zločinci in tisti, ki so pripravljali načrte za zločinske nacistične operacije postavljeni pred sodišče, sojeni in kaznovani za zločine, ki so jih zagre-I šili. Toda, žal, je ostalo v glavnem le pri sklepu. Niso še v celoti odpravljene ruševine, ki so jih ti zločinci povzročili in ne zaceljene boleče rane, a že so ponovno na površju bivši hitlerjevci in ima. jo v svojih rokah vajeti obnovljene zahodnonemške vojske. V podkrepitev te trditve navajamo nekaj primerov: 275 atomskih razstrelitev Prvo atomsko bombo v poskusne namene so izstrelili leta 1945 v Združenih državah Amerike Kasneje so še tri druge velesile izdelale in razstrelile v po- skusne Leto namene to ZDA strašno SZ bombo. V.B. Fr. Skupno 1945 1 — — — 1 1946 2 — — — 2 1947 — — — — — 1948 3 — — — 3 1949 — 1 — — 1 1950 — — — — 1951 16 2 — — 18 1952 10 — — 10 1953 11 2 2 — 15 1954 6 1 — — 7 1955 15 4 — — 19 1956 13 7 6 — 26 1957 26 13 7 — 46 1958 66 25 5 — 96 1959 — — — — 1960 — — — 3 3 1961 3 24 — ■ , 1 28 Skupno 172 79 20 4 275 Adolf Heusingcr. ki ima danes divizijskega generala, je imel' za časa Hitlerja zelo odgovorna mesta v vojski in je bil ob koncu vojne prištet med naj-\ečje vojne zločince, je sedaj generalni inšpektor in načelnik glavnega stana zahodnonem. ške vojske, imenovane Bun-deswehr. Vice admiral Friedrich Ruge je danes inšpektor nemške zvezne mornarice. Za časa zadnje vojne se je udeležil agresije proti Poljski, in za «operacije», ki jih je vodil ga je sam Hitler odlikoval z viteškim križcem. Ta vojni zločinec je bil tudi tesni sodelavce zloglasnega Kes-selringa v Italiji. Pred nedavnim je izjavil, da hi bili morali Leningrad in druga sovjetska mesta likvidirati z atomskimi bombami. (renerai Hans Speidel, ki je danes poveljnik kopne vojske NATO na področju Srednje Ev. rope, je sodeloval pri organiziranju atentata proti jugoslo» venskemu kralju Aleksandru I leta 1931. Vodil je tudi kasnej- tudi odnos med razredi. Razredni boj pod diktaturo proletariata ne izginja, temveč dobiva samo drugačne o blike. Pod kapitalizmom je bil proletariat zatirani razred, razred, ki ni posedoval nika-kih proizvajalnih sredstev, razred, ki je bil edini neposredno in v eeloti v nasprotju z buržoazijo in je bil zato edini sposoben biti revolucionaren do kraja. Ko je so agresijo prot’ Franc iji in bil načelnik nemškega glavnega stan» V Parizu. Da hi sr r(,;ii j proletariat strmoglavil bur-pml osumljenim., da je so- ! žoazij° in si ^OL1 P°lltiČno , , , .. . oblast, je postal gospochijo- delovat v zaroti proti Hitlerju,. v. , , • • c 1 4 —p.. ». r-. r» v* r'» r-f Vri i »'V. r\ . r Ir r-\ y-i je izdal gestapovcem celo generala Rommela. To je potrdil sam llommelov sin. či razred, ki ima v rokah državno oblast, razpolaga z že podružbljenimi sredstvi, vodi omahljive vmesne ele-Divizijski general Josef Kam. | mente in razrede ter zatira mhnber, inšpektor nemškega ! naraslo odporno energijo iz-vojaškega letalstva, je bil mi- | koriščevalcev. Vse to so po-Ijenec Gocringa. Vodil je zlo- sebne naloge razrednega bo-glasno eskadrilo Edelwaiss, ki je ja, ki si jih proletariat prej 10.5.1940 bombardirala nem- ni predstavljal in si jih ni ško mesto Freiburg. Kot je zna- j mogel zastavljati, no je bombardiranje lega mesta l Razred izkoriščevalcev, odredil sam Goering zato, da zemljiških gospodov in kaplje dal nacistom povod za spro- j talistOV pod diktaturo pro-žiiov letalskega terorizma pro- | letariata ni izginil niti ne ti Franeiji in Veliki Britaniji.1 more naenkrat izginiti. Izko- Tudi general Foertseb, ki je Sovjetski zvezi obsojer* 50 Pa uničeni. Ostala jim je na 25 let ječe zaradi zločinov,' ki jih je zagrešil proti prebivalstvu Leningrada, zavzema danes vidno vlogo v zahodno-nemški vojski Pred vrnitvijo v Nemčijo je slovesno obljubil. riščeVelici so premagani, ni- (Nadaljevanje na 4. strani) mednarodna opora, mednarodni kapital, katerega del so. Ostala so jim delno nekatera proizvajalna sredstva, ostal jim je denar, o-! .stale so jim zelo močne družbene zveze. Prav zaradi njihovega poraza je narasla Po dolgem zavlačevanju je bil končno le postavljen temeljni kamen za novo poslopje, namenjeno slovenskemu znanstvenemu liceju in slovenskemu tehničnemu trgovskemu institum tu. Tako se je problem, za katerega smo se toliko let bojevali, premaknil z mrtve točke. Postavitev temeljnega kamna za novo šolsko poslopje so pom zdravili vsi tržaški Slovenci in demokratični Italijani. Mi komunisti smo se posebno veseli tega dogodka, saj smo bili prav mi tisti, ki smo se v prvi vrsti bojevali z uresničitev te zahteve. Kot je znano je pokrajinski svet tisti, ki je dolžan skrbeti za tovrstna šolska poslopja. In v tem svetu so bili naši svetovalci tisti, ki so postavili zahtevo po zgraditvi novega šolskega poslopja. Naš bivši pokrajinski svetovalec tovariš Siškovič se je skupno s tov. Grbcem zlasti vneto zanimal za rešitev tega problema in je z vso odločnostjo zagovarjal predlog dokler ni bil dokončno sprejet. Kol smo omenili zgoraj je postavitev temeljnega kamna za novo slovensko šolo pom „Vita Nuova“ in pravice Slovencev daje zelo veliko prednos tako da je njihov pom neprimerno večji kakor n hov delež v celotnem šte' lu prebivalstva. Razredni b strmoglavljenih izkoriščevl cev proti zmagoviti aval gardi izkoriščanih, t.j. pri proletariatu, je postal nc merno bolj srdit. In drug£ k tudi biti ne more, če ho( mo govoriti o revoluciji, j nočemo zamenjati tega p£tar ma z reformističnimi ilulf!10 jami. ‘Jul Kmetje, kakor tudi i *>rc splošno vsakovrstna ma Pre buržoazija, zavzemajo tuitcn pod diktaturo proletaria^01 sredinski, vmesni položaj ; I|Vrs eni strani je to precej št Pro vilna množica delovnih Ij1 re^ di, ki jo druži skupni int0*1'1 res delovnega ljudstva, £ f11'3 se osvobodi zemljiške gosp Pe de in kapitalistov ; po dni ‘e' strani pa so to ločeni m» očitku slorf skim katoličanom, ki so toki Oj skupno z vsemi ostalimi ' l| venci nastopili proti krivit? zitrnvila vsa demokratična jav. . kom, ki so zelo zelo podobni mu P°pisu po narodnosti. ^ j nost. Fašistom pa to ni bilo po onim, ki jih navadno slišimo iz ■so tokrat preil'11^ godu, zato so skušali prav nii \ vrst odkritih fašistov. Po mne- dan postavitve temeljnega kam- j nju lista «VUà Nuova» smo mi no organizirati protisloven- Slovenci deležni vseh pravic. ske izgrede po ulicah tržaškega mesta. Kljub temu, da so «.primerno» mobilizirali pristaše združenja «Giovane Italia», ki so razširili po vsem mestu alarmne letake z rasistično vsebino, je poskus klavrno propadel. Nekaj dni potem nam je slučajno prišel v roke list VITA NUOVA, ki je glasilo italijanske Katoliške akcije in ima svoje «botre» v tržaškem škofi j-j shem dvorcu. List je med drugim obravnaval problem ljudskega štetja na Tržaškem. Opravičeval je tudi umestnost popisa po narodnosti. Kot vsi sovražniki Slovencev je tudi ta list obsojal naše protivljenje proti takemu popisu. In ker ni imel nobenih konkretnih argumentov. s katerimi bi skušal spodbijali naše stališče do popisa po narodnosti, je prešel k očit- Prav za prav po njegovem mnenju uživamo še preveč pravic kot nam jih priliče, preveč tudi zato, ker da smo nelojalni do italijanske države, katero da tudi tako rudi klevetamo in celo žalimo. Očividno je. da «Vita Nuova» zamenjuje razne pojme in da ne ločuje pravire od krivice. Tako kot piše la list trdijo tudi fašisti. In tako so trdili tudi tedaj, ko so bili na vladi. Tedaj so vsakogar, ki je na kakršen koli način kazal nasprotovanje fašizmu in krivicam, proglasili za sovražnika italijanske države, in za nelojalnega državljana. Iz tega se vidi, da so tisti, ki pišejo za list «Vita Nuova» ostali prav taki dači m se morajo italijanski J dentje stiskati v neodgnvatr bj| čih in starih prostorih. je Da je ta že višek, je vsakomur jasno! Zato vsak , led mentor o vsem tem prepust ^r; bralcem samim. Vsekakor ^ Poi ne moremo mimo tega. . je skušala ščuvati italijansko de? janstvo trdeč, da se z grodfi prc slovenske šole razsipava do", ttg, 11 I tli usi ri i w n v wt ri li snnelfL * Vv — a [OS oj ji OS mi «ì te' b .•vi ■al >r< Sovjetska zveza odločno zagovarja leninsko načelo o mirnem sožitju Objavljamo izvleček iz poročila, ki ga je podal tov. Hruščev na XXII. kongresu KP SZ. Za objavo smo izbrali poglavje, ki se nanaša na vprašanja miroljubnega reševanja mednarodnih problemov, razkrinkavanje netilcev vojne in izboljšanja odnosov med državami. I ISedanji položaj narekuje j liujno in neodlašajoče reše-n0 Vanje mednarodnih proble-^tnov na temelju načel miroljubnega sožitja. Po XX. kon-, gresu je Sovjetska zveza ia predložila širok in konkre-u( ten program za dosego za-ia|golovitve, ohranitve in uč-. jVrslkve miru v svetu. Ta Program je težil za tem, da jji teši človeštvo pred nevarno ,1: Oboroževalno tekmo, da odoravi ostanke druge svetov-5p pe vojne ter odstrani ovi-te, ki preprečujejo sanacijo -j. biednarodnega položaja. V tem okviru je bilo vpraša-■l n.ie splošne in popolne razo-•2 fožitve prvenstvenega po-n tnena. Za rešitev tega vpra-,0 Šan ja se je SZ odločno bo-levala, kajti vedno je bila pl odločna nasprotnica oboro-v‘Sevalne tekme, ki ne le, da VH Zahteva od narodov in dr-zij iav velikanske žrtve, mar-,qfVeč neizogibno vodi v voj-Oo. Danes je SZ še odločnej-nasprotnica oboroževalne [kme tudi zato, ker je prillo na vojaškem področju do velikanskega tehničnega razvoja, do modernega orožja, ki bi, ako bi ga uporabili, neizogibno privedlo do uničenja več sto milijonov prebivalcev naše zemlje. Kopičenje takega orožja v Ozračju hladne vojne in vojne mrzličnosti je združeno s hudo nevarnostjo za vse Človeštvo. Mi smo predlagali splošno in popolno razorožitev, seveda pa taka razorožitev ne sme in ne more veljati samo za socialistične dežale ampak bi morala veljati za vse države. Toda našemu načrtu so se protivile kapitalistične države, zlasti Anglija in Francija. Odstranitev ostankov 0- svetovne vojne i Imperialisti so sedaj, ko ismo obnovili jedrske poizkuse dvignili mnogo hrupa [proti nam. Toda njihov hrup ni preprečil narodom, da so razumeli, da smo bili prisiljeni obnoviti te poizkuse zato, ker so zapadne sile pah-tlile v slepo ulico rešitev Problemov razorožitve in podajanja o jedrskih poizkusih 'a ker so prav oni, imperia-Ksti, tisti, ki so napeli vse ^tle, da dosežejo vojaško Premoč nad socialističnimi deželami. In v tem smo jih Prehiteli v korist socialističnega tabora, ki stoji budno Pa straži miru. K temu smo aili prisiljeni, kajti znano le, da so se ZDA že dalj časa Pripravljale na obnovitev ledrskih poizkusov in da je . rancija večkrat izvedla te Poizkuse. V sedanjih pogo-!‘h postaja še jasnejša nuj-Post, da se narodi borijo Proti oboroževalni tekmi, l,ajti razorožitev zadeva živ-lenjske koristi vseh naro Iz poročila tov. Hruščeva na XXII. kongresu KP SZ dov in vsega človeštva in ko bo ta problem rešen, ne bo več potrebno razpolagati z jedrskim orožjem in ne bodo potrebni jedrski poizkusi. Za ohranitev in učvrstitev miru je zelo velikega pomena odstrantev ostankov druge svetovne vojne. Ne moremo se sprijazniti s tem da je 16 let potem, ko je bila izbojevana zmaga nad hitlerjevskimi napadalci, še nerešeno nemško vprašanje. Te neodpustljive zakasnitve so krive sile na Zahodu in državah se govori nekaj med srečanji državnikov, drugo pa se piše v tisku. V zahodnem tisku se problem nemške mirovne pogodbe postavlja kot nekaj nesmiselnega in neuresničljivega. Sovjetska vlada predlaga podpis nemške mirovne pogodbe. Mi trdimo, da je treba upoštevati položaj, ki je nastal po porazu hitlerjevske Nemčije in da sedaj na nemškem ozemlju obstajata dve nemški državi. In po vsaki vojni, četudi je bila še tako grozna in krvava, je Kulturni obzornik predvsem ZDA, ki števajo interesov narodov in so takoj po končani vojni začele obnavljati nemški militarizem. S tem, da še ni prišlo do sklenitve nemške pogodbe, so bili favorizirani bonnski revanšisti. Ti so s pomočjo ameriških imperialistov obnovili nemško vojsko in jo pripravljajo za novo agresijo. Zahodnonemški militaristi sanjajo celo o tem, kako bi izkoristili negotovost položaja v Evropi, ter privedli do medselxjj-nega sprtja celo svoje bivše nasprotnike, sile protihitler-jevske koalicije. Sanjajo tudi o tem, da bi absorbirali Nemško demokratično republiko in podjarmili sosedne države. VpraSanje Nemčije Mi smo smatrali in smatramo, da je mirovna pogodba, ki bi potrdila nemške meje, ki jih je začrtal post-danski sporazum, zvezal roke revanšistom in jim odvzel voljo po novih pustolovskih podvigih. Socialistične dežele že dolgo čakajo na sklenitev take pogodbe, v upanju, da bo v Washingtonu, Londonu in Parizu prevladala dobra volja. Tudi danes smo pripravljeni, da skupno poiščemo sporazumno rešitev, ki bi bila zadovoljiva za obe strani. Toda v zahodnih državah in predvsem v ZDA se kaže neka čudna posebnost. V teh ne upo-1 treba skleniti mirovno pogodbo. Agresijo je treba plačati. Toda državniki na Zahodu ne mislijo tako. Zato določeni krogi prihajajo celo do tega, da trdijo, da bi bila sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo «nevarna za Sovjetsko zvezo». Kljub temu pa bo treba skleniti mirovno pogodbo z Nemčijo. In podpisali jo bomo, če na Zahodu ne bodo hoteli na to pristati, tudi brez njih. Na osnovi tega sporazuma bo normaliziran tudi položaj v Berlinu, ki bo postal svobodno in demilitarizirano mesto. Zahodne države in vse države sveta morajo imeti pravico dò dostopa v zahodni Berlin, na temelju mednarodnih določil in zato se bodo morale pogajati z vlado Nemške demokratične republike, po čigar ozemlju vodijo vse poti v to mesto. Nekateri predstavniki zahodnih sil trdijo, da predstavljajo naši predlogi za sklenitev mirovne pogodbe nekak ultimatum. Toda ta trditev je netočna. Naš tozadevni predlog ni niti nov, saj je bil postavljen že leta 1958. Mi nismo silili k rešitvi tega problema, ker smo upali, da bomo dosegli tozadevni sporazum z zahodnimi državami. Kje je torej tisti ultimatum? Ko je sovjetska vlada postavila da predlog ni postavila nobenega ultimatuma. To je storila iz potrebe, da se končno reši ta problem. Ce bodo zahodne sile pokazale razumevanje do tega vprašanja ne bomo niti vztrajali pri tem, da se mora ta problem rešiti že letos. Bistveno je, da se pride do rešitve problema, do odstranitve ostankov druge svetovne vojne, da se pride do podpisa mirovne pogodbe. Rešitev tega problema bo omogočila nadaljnje korake naproti miroljubnemu sodelovanju tudi za učvrstitev miru. Že dali časa je zrelo tudi vprašanje bistvenega izboljšanja mehanizma Organizacije združenih narodov. V letih hladne vojne je ta mehanizem zarjavel in njegovo delovanje ni bilo več redno. Sedaj je nastopil čas, da ga prečistimo, da ostranimo stvari, ki ga kvarijo. Med drugim je čas, da pristopi v OZN Ljudska republika Kitajska. Nastopil je tudi čas, da se reši problem nemškega zastopstva v OZN. Upoštevajoč sedanji nemški položaj bi bilo najbolj pametno, da bi bili obe nemški državi zastopani v OZN, kajti obe stvarno obstajata. Nastopil je čas, da se določi enakropravnost v vseh organih OZN vseh treh skupin držav, ki so nastale v svetu, to je socialističnih, nevtralnih in imperialističnih držav. Nastopil je čas, da se neha izkoriščati organizacijo OZN v interesu vojaškega bloka zahodnih sil. Potrebno je rešiti problem dokončne in popolne likvidacije kolonialnega zatira- j nja v vseh njegovih oblikah in pojavih in to v skladu z življenjskimi interesi prizadetih narodov. Z dejstvi in ne z besedami je treba pomagati zaostalim narodom, da odpravijo posledice kolonializma ter jim omogočiti, da v najkrajšem času dosežejo raven kulturno in ekonomsko razvitih narodov. Kolonialne države so dolžne, da vrnejo vsaj en del naropanega blaga žrtvam kolo-nalnega režima. Ivo Andric Nobelov nagrajenec Nobelova nagrada za knji” ževnost 1961 je bila letos doda. Ijena Jugoslovanu Ivu Andricu. Švedska akademija je v svoji motivaciji izjavila, da je bila nagrada dodeljena Andricu zaradi «epske sile, s katero je on opisal motive in človeške usode v zgodovini svoje dežele.» Ivo Andric se je rodil 10. oktobra 1892 v Travniku. Študiral je srednjo šolo v Sarajevu. nato pa univerze v Zagrebi!, na Dunaju, v Krakovu in Gradcu. Še kot gimnazijec je sodeloval v nacionalističnem gibanju in v času prve svetovne vojne so ga avstroogrske oblasti ie preganjale. Bil je zaprt in nato interniran. Po vojni je po dokončanem študiju šel v diplomatsko službo. Služboval je v Rimu, Bukarešti, Trstu, Gradcu, Madridu, Ženevi in Berlinu. Bil je prav veleposlanik v Berlinu^ ko se je pričela druga svetovna vojna. Za časa okupacije se je popolnoma umaknil iz vsake službe in iz javnega življenja ter samo pisal. Po vojni pa je Andrič stopil tudi v politično življenje. Zveza jugoslovanskih književnikov pa ga je izvolila za svojega predsednika. Literarno delo Iva Andriča se je pričelo že l. 1911, vendar se je vidno uveljavil šele po prvi svetovni vojni. l\a leta zapora in kon/inacije spominjata dragoceni knjižici «razgovorov z dušo» (Ex Ponto 1918, Nemiri 1920). Odkar pa je l. 1920 objavil nóvelo «Popotovanje Alije Džerzeleza», je opustil poezijo. Odslej piše le prozo in poslane eden od najpomembnejših epikov ju goslar vanskih književnosti. Po vojni so v enem samem letu izšli trije romani, ki so bivšemu diplomatu takoj zagotovili mesto med prvimi jugoslovanskimi in evropskimi romanopisci. Ti romani so «Gospodična», «Travniška kronika» ter «Most na Drini». S temi romani je postal Andrič mednarodno znan. Prevodi teh del se m nože. Ni še prav dolgo, kar se je pri Mondadori ju pojavil tudi italijanski prevod «Mosta na Drini», ki je doživel že nad dvajset prevodov tudi v druge jezike. Tako je roman preveden v jezik hindu, v nemščino, angleščino, holandščino, španščino, francoščino, ruščino, ukrar jin.vino, poljščino, bolgarščino, letonščino, švedščino, norveščino, češčino, madžarščino, fin-ščino itd. Hamlet na odru SG v Trstu Za zmanSanje vojne nevarnosti Sovjetska zveza posveča veliko pozornost izboljšanju celotnega mednarodnega položaja. Zato posveča veliko skrb tudi problemu ustvaritve dezatomiziranih področij v Evropi in Aziji. Velikega pomena bi bil nenapadalni pakt med državami, ki pripadajo Varšavski vojaški pogodbi in med državami, ki pripadajo Severno-atlantske-mu vojaškemu bloku, če bi ostajala na obeh straneh dobra volja, bi lahko mnogo pomagali narodom, zmanjšali nevarnost vojne in dosegli to da bi se nevarnost postopoma popolnoma odstranila. Dogodki kažejo, da je bila pravilna zunanja politika, ki jo je začrtal XX. kongres. Sledeč tej politiki smo dosegli velike zmage. Naše sile so se močno utrdile. Mi bomo nadaljevali leninsko politiko in se bomo še naprej bojevali za zmago idej miroljubnega sožitja. V sedanjih pogojih se je od- Slovensko gledališče v Trstu je Divorilo novo gledališko se. zono. Za otvoritveno predstavo je izbralo Shakespearovo dramo Hamlet. S lem delom si je postavilo zelo težko nalogo, saj to dramatično delo sollievo trdo preizkušnjo zn vsako gledališče. In priznali moramo, da je bil trud ansambla kronan s sija-nim uspehom. O tem ni nobenega dvoma. Ansambel je pod spretnim in preizkušenim vodstvom režiserja Babiča sijajno izvedel uprizoritev. Tudi izbira igralcev je bila posrečena. Naslovno vlogo je odrigral S. Starešinič. Zelo sta nas preseneti, la mlada igralca Livij Bogateč v vlagi Learta in Miranda Collari ja v vlogi O jeti je. Zelo posrečen je bil tudi lik Juste Košute, ki je igral vlogo starega grobarja. Tudi Mira Sardočeva je kot kraljica Gertruda sijajno izpeljala svojo vlogo. Prav tako so bili vsi igralci zares na višini (žal jih tu zaradi po. manjkanja prostoru ne moremo vseh poimensko naštevati). Prireditev na Opčinah I nedeljo 17. oktobra so ba-novski otroci ponovili svojo kulturno prireditev v Prosvetnem domu na Opčinah. Kot je znano je bila prva njihova priredi, tev že 1. oktobra. Naštudirali in igrali so Kralja Matjaža in Alenčico. Poleg te večje in zahtevnejše igre so bile na sporedu tudi deklamacije in krajši a ljubek prizorček, ki so ga podali najmlajši. Prireditev je zelo nagajala številnemu občinstvu, zato je bila obakrat dvorana polna. Kot smo izvedeli bodo Banovci ponovili svojo igro tudi v drugih krajih. Naj- prej nameravajo gostovati » Križu. Občni zbor SPZ in ZSPD Gorici Slovenska prosvetna zveza iz Trsta . SPZ in Zveza slovenskih prosvetnih društev iz Gorice * ZSPD bosta imeli v nedeljo I(). novembra svoj skupni občini zbor v Gorici. To bo občni zbor združitve obeh zvez. (Nadaljevanje na 4. strani. Izšel je „Galeb“ Opčine in ne "P^gioreale" ! Na seji tržaškega občinskega sveta, ki je bila v ponedeljek zvečer je svetovalka Bernetičeva postavila vprašanje glede spre-minjevanja imena Opčin v «Poggioreale del Carso». Kot smo poročali že v prejšnji številki so v zadnjem času določeni krogi v Trstu za-, čeli siliti tej vasi od fašiznut popačeno ime. Kot smo že poročali je tudi občinska izpostava na Opčinah uvedla novo faši-stizirano ime, katero pa široka javnost odvrača kot tuje in neprimerno. Pričakujemo, da bo v tem primeru prevladala razsodnost in da bodo oblasti prišle do spoznanja, da je skrajni čas za opustitev od fašizma vsiljenih imen našim krajem in da se bodo ravnale po vzgledu, ki so jim ga že pred mnogimi leti dali v ostalih krajih Italije, kjer so ponovno uvedli stara in pristna imena Nikakor pa se ni mogoče sprijazniti s takim stališčem kot ga je tudi na tej seji skušal zagovarjati župan Franzil. «Poggioreale» je spačeno in smesno ime ne pa Opčine ! 0 problemih zgoniške občine Občinski svet je soglasno sprejel resolucijo proti jedrskim poizkusom V soboto je bila seja občinskega sveta v Zgoniku. Na njej »o razpravljali o delovanju občinske uprave, o proračunu in obračunih ter o drugih važnih občinskih problemih. Med dru. gim je bila sprejeta tudi resolucija proti vojni nevarnosti in proti jedrskim poizkusom. Župan Pire je med drugim poročal o obstoječem položaju v občinski upravi. Kritiziral je nadrejene oblasti ker ne kažejo razumevanja za potrebe občine. Ožigosal je tudi dejstvo, da še ni uveljavljeno načelo o dvojezičnosti. Dotaknil se je tudi problema kmetijske šole. Dejal je, da se kljub številnim intervencijam ta problem ni premaknil z mrtve točke. Ta problem je čuten še posebej tudi zalo, ker otroci po dovršenem petem razredu osnovne šole nimajo možnosti, da bi se strokovno izpopolnili. Vsi svetovalci so soglašali s tem, da je treba še nadalje odločno vztrajati v zahtevi, da se otvori omenjena šola v Zgoniku, za katero se že na razpolago potrebni prostori. Ker je nemogoče zajeti v kratkem poročilu vse probleme, o katerih je občinski svet razpravljal, se bomo k njim povrnili v prihodnji številki. Tov. Blažina je umrl Tovariša Angela Blazine ni več med nami. Tragična smrt, do katere je prišlo v potek ponoči v Zavijali, mu je pretrgala nit življenja in ga ugrabila ljubeči družini in vsem nam, ki smo ga radi imeli. Med povratkom z dela je nesrečno padel pod kolesa filobusa in bil v hipu mrtev. Kako je prišlo do te strašne nesreče še ni povsem jasno. V e se le to, da je le nekaj minut prej končal svoje delo in da je hitel proti domu. Z nesrečno smrtjo je bila strašno prizadeta zlasti njegova dru. žina. žena in trije nedorasli ter nepreskrbljeni otrori. Tovariš Blažina je bil zelo poznan v vrstah komunistov in antifašistov na Tržaškem. Izšel je iz zavedne slovenske in antifašistične Blaži nove družine, iz Gabrovca, ki je mnogo pretrpela zaradi fašističnega preganjanja. Že kot šestnajst in pol leta star fantič je šel k partizanom. Boril se je v Goriškem bataljonu Južnoprimorskega o-dreda. Spomladi 1944 so ga zajeli IS etnei in fašisti ter ga odvedli v zlogasno nacistično taborišče Buchenvald, kjer je trpel skoraj eno leto. Ko je Sovjetska armada o.ivobodila ta. borišče se je pridružil sovjetskim tankistom. Bil je v edini-ci, ki se je pripravljala na odhod na japonsko bojišče. K sre. i či mu ni bilo treba iti na to bojišče, ker je prej vojna končala. Ko je bil demobiliziran, novembra 1945, se je vrnil v Trst. Takoj po vrnitvi v domovino je pristopil k političnemu tlela v mladinskih organizacijah. Nekaj časa je bil okrajni sekretar antifašistične mladine v Nabrežini, ker pa je bil zelo sposoben in politično razgledan fant so ga kaj kmalu poklicali na osrednje vodstvo mia. di tiske organizacije v Trst. Kasneje so mu dodelili razna odgovorna mesta v Partiji. Postal je član takratnega Centralnega komiteja Komunistične partije za Tržaško ozemlje. Dalj časa je opravljal tudi funkcije odgovornega za tisk in propagando. V zadnjih letih ni več aktivno deloval v Partiji, a je ostal vedno njen zvesti član. Zaposlen je bil pri nekem kovinarskem podjetju v Zavijali. Nam vsem, ki smo ga poznali, upoštevali njegovo predanost stvari delavskega razreda in pravilno cenili njegove vrline ter sposobnosti, bo ostal v trajnem spominu. Naj mu bo lahka domača gruda! Hudo prizadeti družini pa naše najiskrenejše in naj-globlje sožal je ! Smrt tovariša K. Gerlanca Pretekli teden je umrl tov. Karlo Gerlanc s Kontovela. Pokojni je bil zelo znan antifašist in star komunist. V organizacijah delavskega gibanja je deloval že kot mlad fant. Že tedaj je sodeloval s pokojnim Pertotom, znanim organizatorjem in urednikom starega «Dela». Kako je bil cenjem med delovnim ljudstvom je pokazala tudi njegova zadnja pot. Naj mu bo rahla rodna zemlja, žalujočim ostalim pa naše iskreno sožalje! Obvestila za kmete Nadaljevanja s prednjih strani Proti atomski nevarnosti Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo v Trstu sporoča: Od 21. okt. dalje se sprejemajo prošnje za brezplačna nakazila za odbrana semena po-vrtnin. Nakazila se bodo izdajala dokler ne bo izčrpana razpoložljiva vsota. Brezplačna na-kazila dobijo samo tisti kmetje-vrtnarji, ki pridelujejo povrtnino samo za domači trg in za izvoz. Zato prosilci, ki pridelujejo povrtnino samo za lastno uporabo, ne pridejo v poštev. Prosilci morajo ob vlaganju prošnje predložiti izkaznico za vstop v sadno-vrtnarsko tržnico na debelo. * * * Upoštevajoč važnost, ki jo je zavzela kokosjereja tudi v tržaški pokrajini, je tukajšnje po,; krajinsko kmetijsko nadzorni-šlvo. vi sredstvi, ki jih je stavila na razpolago Tržaška hranilnica, razpisalo natečaj za izboljšanje kokošjereje. Ta natečaj, ki ima namen vzpodbujati kokošjerej-ee, da napravijo nove kokgš-njake in izboljšajo vzrejo perutnine razpolaga z vsoto 300 tisoč lir, ki bodo porazdeljene v nagrade od 20.000 do 50.000 lir. Tega natečaja se lahko udeleže vsi kmetovalci kokošje-rejci, ki imajo najmanj 20 ko-kosi jajčaric in ki nameravajo zgraditi primerne kokošnjake ali izboljšati že obstoječe ter imajo namen oprijeti se raeionelne vzreje perutnine. To-zadevne prošnje je treba predložiti do 31. decembra letos. Za vsa potrebna pojasnila se zainteresirani lahko obrnejo na Pokrajinsko kmetijsko nadzor-ništvo oddelek za živinorejo Trst, ul. Geppa 6. Bepo je slavil 106 Bepo Jusič iz Klenja v Na-diški dolini je najstarejši Slovenec in obenem tudi najstarejši državljan v italijanski republiki. Dne I L oktobra je v krogu svoje družine proslavljal 106. rojstni dan. O tem dogodku so poročali številni časopisi in radiotelevizija. Kljub svoji izredno visoki starosti je Bepo še razmeroma čil in zdrav. Novinarjem, ki so ga obiskali za rojstni dan je dejal, da «se spominja eajtov, kar je šu kot 20djetni puoh na visito in ga je mjedih škartu, zaki je biu zarjes slabič, preveč slab za djelat sudat. Pa ni blu ta-kou, Ijeta so tekla napri, nje da bi se muori! kadà zatejčt proti Sovjetski zvezi in ko vodijo hudo kampanjo proti njej, ker je obnovila jedrske poizkuse, napovedujejo, da bodo take poizkuse izvedli na široki črti. Izkušnji* zadnjih let nam kažejo, da bi samo sporazum o splošni in nadzorovani razorožitvi lahko napravil konec oboroževalni tekmi po vsem svetu. Samo tak sporazum more preprečiti atomski spopad. Toda takega sporazuma nočejo imperialisti, skrajneži in ne-* strpneži. Te temne sile nočejo niti razpravljati o možnosti reJ sevanja nemškega vprašanja, o reševanju vprašanja zahodnega Berlina, nočejo omogočiti sprejema Kitajske v OZN itd. Resno obsoditi vse jedrske poizkuse, a ne iz provokator-skih in antisovjetskih namenov, resno zahtevati konec oboroževalni tekmi, toda ne samo iz propagandističnih namenov, pomeni : napraviti konec hladni vojni: pomeni: napraviti ko- nce sanjam o nekakšnem križarskem pohodu proti Sovjetski zvezi in socialističnim de-želem ; pomeni : odstraniti iz vseh evropskih dežel in torej tudi iz Italije oporišča za atomske bombe in rakete, namenjene za boj proti Sovjetski zvezi in njenim zaveznikom. To pomeni tudi: napravili konec nemškemu militarizmu. ki s tako vnemo kuje načrte za revizijo nemških meja, ki so bile postavljene po drugi svetovni vojni in odkloniti zah- Jusič rojstni dan po kajšno mjedihovo pomouČ.» Kljub temu, da je bil vojaški zdravnik mnenja, da bo nas današnji jubilant moral kmalu umret, kar se seveda ni uresničilo, je Sedanji jubilant dočakal tako izredno visoko starost. Dvakrat je bil poročen. Imel je 8 otrok in danes je ponosen na krepko rodbino Jusičev. Tudi mi mu želimo, da bi še mnogo let živel sr Oen in zadovoljen v krogu svojih dragih. Celica v Saležu je nabrala za komunistični tisk 16.200 lir. Ostale célice zgoniške sekcije pa niso sporočile koliko so nabrale. Zato jih vabimo, naj slede vzgledu Saleža ! teve teh nemških revanšistov, da bi i me 1 i v svojih rokah atomsko orožje. Izhajajoč iz tega stališča komunisti vabijo vse ljudi dobre volje naj se zavzamejo za ohranitev in zaščito miru v svetu in naj zavrnejo tudi sedanjo sovražno kampanjo proti Sovjetski zvezi. S tribune XXII. kongresa K P SZ je prav teh dneh Šh enkrat bilo poudarjeno načelo mirnega sožitja, na katerem temelji vsa sovjetska politika S tiste tribune je bilo še enkrat poudarjeno, da bi lahko takoj prišlo do pogajanj z zapadnimi silami, ako ne bi igrale vloge skrajnežev. Komunistična partija Italije, upoštevajoč veliko zaskrbljenost, ki vlada v Italiji in v svetu zaradi atomske nevarnosti, poudarja bolj kot kdaj koli nujno zahtevo, naj tudi Italija da svoj doprinos za premaknitev problema mednarodnih pogajanj z mrtve točke in za ustvaritev pogojev za odstranitev atomske nevarnosti, in torej tudi za takojšnjo odstranitev vseh jedrskih poizkusov. Zato KPI poziva tudi italijansko vlado, naj se v tem smislu takoj zavzame tudi v OZN, naj postavi konkretne predoge za rešitev nemškega vprašanja in naj izdela konkretne predloge za dosego splošne in nadzorovane razorožitve ter za ustvaritev de-zatomiziranega področja v Evropi. Istočasno KPI poziva italijansko vlado, naj javno in slovesno izjavi, da se ne bo vmešavala v spore glede Berlina. Komunistična partija Italije poziva vse demokratične in antifašistične sile, vse sile, ki jim je v resnici pri srcu stvar miru, naj izdelajo skupno platformo, ki bo za vse sprejemljiva in ki bo določila akcije, ki naj jih Italija vodi za odstranitev atom. ske nevarnosti. Obenem pa vabi vse člane partije in vse organizacije, naj se mobilizirajo za objasnitev dejanskega položaja vsemu javnemu mnenju, naj za. vrnejo vse provokacije netilcev hladne vojne in politike sile, to je provokacije vseh povzro-čiteljev atomske katastrofe: naj se zavzamejo za ustvaritev močnega in enotnega množičnega gibanja proti atomski nevarnosti in za splošno ter nadzorovano razorožitev. Govor Hruščeva pria perspektiva miroljubnega sožitja za ves čas iskanja rešitve socialnih in političnih problemov, ki danes ločujejo svet. Stvari tako napredujejo, da bo že pred popolno zmago socializma na svetu, da bo že v času obstoja kapitalizma, na enem delu zemeljske oble ustvarjena možnost izključitve svetovne vojne. Lenin nas je učil, da moramo biti odločni, nepopustljivi in vztrajni, ko gre za bistvena načela. V težkih časih, je edina socialistična država kljubovala napadom vsega kapitalističnega sveta. V času, ko nas je sovražnik napadal na frontalni črti in iz zaledja, je Lenin uporabljal do imperialistov trdo in odločno govorico, istočasno pa gibčno politiko. Ta nauk nas mora voditi tudi danes. Zato moramo tudi v bodoče odločno vztrajati na načelu miroljubnega sožitja med državami z razli6 no socialno ureditvijo; utrjevati enotnost socialističnih dežel na načelu bratske' ga sodelovanja in medseboj' ne podpore ter tako še nadalje krepiti in utrjevati sve tovni socialistični sistem! razvijati sodelovanje z vsemi poborniki miru na svetu, se boriti skupno z vsemi ti-j stimi, ki so za mir in proti tistim ki hočejo vojno; utrjevati proletarsko vzaje, mnost z delavskim razredom in z delovnimi ljudmi) vsega sveta; nuditi najve-čjo moralno in materialno podporo narodom, ki se bijejo za osvoboditev izpod imperialističnega in kolonialnega zatiranja ter za učvrstitev svoje neodvisnosti; razvijati do največje mere ekonomsko in trgovinsko sodelovanje z vsemi državami, ki hočejo imeti dohre odnose s SZ; voditi aktivno in prožno zunanjo politiko ter se zavzemati za rešitev svetovnih problemov s pogajanji; obsojati poskuse vojno-netilskih manevrov in sodelovati konkretno v vsemi državami na osnovi recipro-citete. 2 Življenje je,pokazalo, da je načelo miroljubnega sožitja med državami z različnimi socialnimi sistemi, ki ga je izdelal Lenin, pot za ohranitev miru in za preprečenje svetovne uničevalne vojne. Mi smo naredili in bomo naredili vsS kar je v naši moči, da bi miroljubno sožitje in miroljubna ekonomska kompeti-cija zmagali na vsem svetni Nemški nacisti da se ne bo več zanimal za voj jaške zadevo. Leta 1957 jo bilo 38 hitlerjevskih generalov na vodilnih mestih v zahodnonemški vojskii danes pa je teh generalov 160. Bimdeshwehr je danes najmočnejša vojska v Zahodni Evropi. Toda v Nemški zvezni republiki je polog redno vojske še mnogo napol vojaških formacij in združenj. Ta slika jc zelo podobna oni, ki je obstajala za časa Hitlerja. Na čer vseh teh napol vojaških organizacij stoje bivši hitlerjevd-Eno izmed teh organizacij jf do svoje smrti vodil zloglasni maršal Kesselring. Po podatkih, ki je leta 1959 objavilo nemško militaristično glasilo «Loft-waffering» je vseh napol vojaških organizacij 1.300 Manifestacij, ki jih prirejajo te organizacije se često udeležujejo indi najvišji nemški državniki in politiki, med njimi tudi staf' Adenauer. Nova Wermach - Bundeswehf šteje danes nad 300 tisoč m<>a-Njena moč je za 35% večja one. ki je določena od NATO-Opremljena je z najmodernejšim orožjem. Že teh nekaj primerov jasne I kaže pravo sliko sedanje Z"’ hodnonemške vojske. Toda *' primeri so obenem tudi zel; resen opomin. Tudi zato je noj na rešitev nemškega vprašanj* til •a r !fj j te DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P <-Uredništvo in uprava sta v Tr' stu, ul. Capitolina 3, telet. 44-0*, in 44-047. Odgovorni urednik L A nton Mirko Kapelj. Tiska “J Riva v Trstu, ul. Torrebianca