Meglič je naperil pu-ki sta se umikala pro-rugim strelom je smrt' Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 JPostntna plačana v gotouint MarUfOFMStl Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 240 BS '*haja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri R»čun pri poštn«m čak. za v. v Ljubljani št. 11.409 V«lja mesečno, prejennan v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Maribor, torek 21. oktobra 1930 U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta it, 13 Oglasi po tarifu Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutr»" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 Ljubljanski morilci zasačeni Ali revizija mirovnih pogodb ali ne? Zadnje čase je vprašanje revizije mirovnih pogodb skoro stalno zopet na taPetu. Hitlerjevci in tudi druge stranke v Nemčiji, Heimvvehrovci v Avstriji, Madžarska gentry, bolgarski makedon-stvujušči, Italija, ki podpira vse, kar je [Uperjeno proti Mali antanti in Franciji vse to se je združilo v en sam ve-orkester, ki stalno igra samo eno Melodijo: revizija mirovnih pogodb, re-vizija mejfU Zato ne bo odveč, ako si ^Prašanje nekoliko podrobneje ogledajo, Kakor po vsaki vojni, tako se je tudi P® svetovni pričela pregrupacija poli-,%lh sil. Novo stanje je ustvarilo nove in nove interese. Poprejšnji svet ®farega ravnovesja je propadel, novi, ki nastaja, išče rešitve na docela dru-j”'1* sočasnosti odgovarjajočih osnovah. *vŠi zavezniki si postajajo nasprotniki, l^sprotniki prijatelji. Podlago vsemu pa ‘Vpri v prvi vrsti — priznajmo si odkrito — zadovoljstvo, odnosno nezado-v°ljstvo z rezultati mirovnih pogodb in 2 ^stoječim stanjem. Tako bi lahko vse države, ki so se udeležile svetovne voj-ne’ razdelili na zadovoljne in nezado-^'°ine. Nezadovoljne so v prvi vrsti vse “sfe, ki so vojno izgubile, to so Bolgara, Madžarska, deloma Avstrija ter Nemčija. „ To je prva skupina nezadovoljnih dr-z&v, ki se ne more sprijazniti s tem, da ?° se ji vzele nekatere istorodne ali tu-]erodne pokrajine. K njim pa prišteje-n,Q lahko še druge, ki niso vojne izgubi-e> Pa vendar s svojimi mejami niso zadovoljne. Voditeljica te skupine je Litva. Docela poseben položaj pa zavzema ^ tej strani še Italija kot edina nezadovoljna zmagovalka in velesila. Rezulta- • svetovne vojne so jo razočarali zato, Ker ni dobila novih kolonij in ne more ^vzemati enakega položaja v svctov- političnem koncertu kakor ostale "'očnejše in bogatejše velesile. Ker si Upi pričeti boja s tisto silo, ki razlaga z večino kolonljalnih mandatov, • J- z Veliko Britanijo, išče terena za ^širjenje in ojačenje svojega imperija red vsem tam, kjer misli, da bi ji mo- najlažje uspeti — na vzhodnih oba- , “ Jadranskega morja, Samo tako je . daj mogoče razumeti, da je tudi Itali- Jja strani nezadovoljnih in na strani stjn, ki so za revizijo mirovnih posod^ wT'?^a Še več. Italija je postala celo st dilna sila ce e skupine držav, ki po-*uhV'Ja za',tevo P° reviziji in njena po-"8; ki jo daje ostalim, je te Sele opo-Ja, da vedno češče nastopajo za re-boi' v^a^° eovorl Madžarska vedno trja ne^-enirano o potrebi spremembe {j,- nQnske pogodbe v njeno korist, Nem-Pa o nujnosti ukinitve poljskega ko-žlji r}a in spremembi meje v Gornji Žle-Jle’ interesantno, te zahteve so na-turi* Zagrovc>rnike, seveda le posamezne, boji v.tisM dveh velesilah, ki sta naj-Osta Za'nteresirani na tem, da pogodbe nejo. To so posamezniki v. Ansrliit in PRI JEZERSKEM STA SINOČI DVA OROŽNIKA NALETELA NA TRI NEZNANCE, KI STA JIH SMATRALA ZA BREZDVOMNO IDENTIČNE Z MORILCI CARINIKA PANTELlCA. - V BITKI, KI SE JE RAZVNELA, JE BIL EDEN MORILEC UBIT, EDEN RANJEN, TEŽKO RANJENA PA TUDI OBA OROŽNIKA. — RANJENI IN TRETJI MORILEC STA V TEMI POBEGNILA. KRANJ, 21. oktobra. Sinoči kasno ponoči sta orožnika Žnuderl in Meglič na patruliranju naletela v Kokri pri gostilni Kanonir na tri mlade neznane ljudi. Njihova zunanjost se je popolnoma ujemala z opisom, ki ga je ljubljanska policija razposlala o morilcih carinskega blagajnika Pantelica. Orožnika sta jih pozvala, naj se legitimirajo. Mesto legitimacij pa so tujci v hipu izvlekli revolverje in začeli streljati na orožnika, ki sta bila takoj že od prvih strelov ranjena. Vkljub temu sta pa uporabila puški in tudi oddala par strelov. Eden neznancev je bil pri tem ubit, drugi ranjen, tretji pa je ostal nepoškodovan. Tema dvema se je posrečilo uiti, ker sta bila orožnika tako težko ranjena, da ju nista mogla zasledovati, domačini pa so bili od streljanja tako zbegani, da v prvem hipu ni nihče vedel, kaj se godi. Ko so se pa zavedli, je bilo že prekas-no, ker sta se oba neznanca že izgubila v temi. Ranjena orožnika so z avtomobilom odpeljali v ljubljansko bolnico. KRANJ, 21. oktobra. Tekom noči so se izvedele še sledeče podrobnosti: kaplar Fr. Žnuderl in orožnik Fr. Meglič stanice Jezersko sta proti pol 11. uri šla po cesti od Jezerskega proti Kranju. V bližini gostilne »Pri Kanonirju« v Podlogu pri Jezerskem sta v temi opazila tri mlade ljudi, ki so šli po cesti proti meji. Ker se jim je trojica zdela sumljiva, sta snela puški in jih hotela pozvati, da se legitimirajo. Čim pa so neznanci za-čuli povelje »stoji«, je eden od njih že dvignil revolver In brez vsake besedo ustrelil proti orožnikoma. Zadel je Megliča v desno stegno. Orožnika sta bila v tem hipu trdno prepričana, da imata pred seboj ljubljanske morilce. Ranjeni Meglič je klecnil na tla, ni pa izpustil iz rok puške, ampak je pomeril proti neznancem, ki so skočili vsak na svojo stran. Skoro v Istem hipu ste počili puški obeh orožnikov, pa tudi iz treh revolverjev je počilo. Morilci so skušali ubiti oba orožnika. Po prvih strelih iz revolverjev so menjali položaj. Eden je skočil v smeri proti Jezerskemu, druga dva v smeri proti Kokri. Z obeh strani so morilci otvoriU na oba orožnika koncentričen ogenj. Na tleh ležeči Meglič je ško proti onima, ti Kokri. Že z v Franciji. Lord Rothermeere je v tem znan in v Angliji ni docela osamljen, kakor se pri nas napačno misli. Glede korekture med Nemčijo in Poljsko se pa oglaša o posamezniki tudi v Franciji. Tako je n. pr. vseučiliški profesor Renče Martel, bivši lektor francoščine v Ljubljani, nedavno napisal knjigo, kier odločno nastopa za odstranitev poljskega koridorja in za vrnitev Gornje Žlezne Nemčiji, Nepobitno dejstvo je tedaj, da postajajo glasovi, ki se zavzemajo za revizijo mirovnih pogodb, vednp številnejši. Med temi glasovi pa morann razločevati dvojevrstne, tiste, ki to za snora- no pogodil enega izmed njih, da je obležal mrtev na cesti. Drugemu se je posrečilo, da je pobegnil v temo. Medtem pa je kaplar Žnuderl obrnil svojo puško proti tretjemu, ki se je umikal proti Jezerskemu. Pogodil ga je z drugim strelom, morilec je zastokal in padel na tla. Žnuderl se je pognal za njim, v tem hipu pa se je zabliskalo iz teme, kaplar Žnuderl je začutil skelečo bolečino v trebuhu in se je zgrudil v hudih bolečinah. Ranjeni morilec pa se je v tem dvignil in ko je videl, da mu ranjena žandarja ne moreta več slediti, se je zavlekel v grmovje ob cesti. Vse to se je odigralo v par sekundah. Ugotovilo se je pozneje, da so morilci oddali 8 do 10 strelov, orožnika pa šest. Na streljanje so prihiteli iz bližnje gostilne prestrašeni ljudje, ki so našli oba orožnika v krvi. Prenesli so ju v najbližjo hišo in za prvo silo obvezali, nakar ju je sin veleposestnika Ofnerja s svojim avtomobilom odpeljal v Kranj. V kratkem je bila alarmirana vsa okolica, ker se je bliskovito raznesla vest, da so ljubljanski morilci napadli orožnike. Možje in fantje so se oborožili z lovskimi puškami. Tudi finančna straža je bila alarmirana, prihiteli so ostali orožniki z Jezerskega in po izdelanem načrtu se je pričelo zasledovanje. Proti meji so bili razpostavljeni močni oddelki orožnikov, finančnih stražnikov in domačinov. Tudi v Kranju je mladi Olner alarmiral orožniško poveljstvo in ob pol 12. so že hiteli vsi orožniki, ki so bili razpoložljivi, na avtomobilu Ofnerja in moštvenem vozu Kranjskega gasilnega društva. Po celi kokrski dolini je bilo tekom noči organizirano sistematsko zasledovanje in vse je prepričano, da bo v najkrajšem času uspelo, oba pobegla morilca spraviti v roke pravice. Ranjena orožnika sta bila lz Kranja, kjer jima je bila nudena prva zdravniška pomoč, kmalu po 12. ponoči odpeljana v Ljubljano v garnizijsko in odtam v splošno bolnico. Pogumna orožnika sta deležna splošnih simpatij. Pri obeh je bila potrebna nujna operacija, ki je bila izvršena ob dveh ponoči in sicer pri Megliču na desni nogi, ki jo ima prestreljeno kakih 20 cm nad kolenom, pri Žnuderlu pa na trebuhu, kjer ima ped pod popkom proti kolku rano od 8 mm revolverskega strela. Operacijo je izvršil primarij dr. Blumauer. Me-gličeva rana je lažjega značaja. Ker je šel strel samo skozi meso. Težja je Žnuderlova, vendar upajo, da bo okreval. LJUBLJANA, 21. oktobra. Čim je prejela ljubljanska policijska uprava vest o spopadu v Kokri, je ob pol 2. zjutraj odbrzela z avtomobilom proti Jezerskemu komisija s pol. inšpektorjem Žajdelo, komisarjem dr. Kosom in nekaterimi agenti. Bo) s preostalima morilcema u gorah KRANJ, 21. okt. Davi krog pol 9. J« prišlo visoko v gorah nad Jezerskim med orožniškimi oddelki in obemi morilci, ki sta ponoči pobegnila, do novo strolsk© bitke, pri čemer Je padlo krog 5 strelov. V dolini so se jasno razločevali streli iz revolverjev in karabink. Prebivalstvo je prepričano, da je prišlo do novega spopada z banditi, ki sta vkljub temu, da j? eden ranjen, bežala proti meji. Podrob» nosti še niso znane. Kdo je ustreljeni morilec? KRANJ, 21. okt. Morilec, ki ga je nocoj ponoči ustrelil orožnik Meglič, je 26 do 30 let star, srednje, vitke postave, in po zunanjosti soditi dijak Pri njem niso našli nobenih dokumentov iz katerih bi se dala doznati identU teta. Našli pa so pri njem 3 žepne robčke z monogramom »A. L.«, 8 šilingov in 3 dinarje. Pri njem so našli tudi specijalno karto za pokrajino med Ljubljano in Ce« lovcem. Dozdajna pot je na karti točno zarisana. Gotovo je sedaj že, da so vg} trije res morilci Panteliča, Danes dopoldne so avstrijske oblajfl tik ob meji aretirale moža, ki je očividno bil z banditi v zvezi. Izro« čen bo jugoslovenskim oblastim, da bo konfrontiran z ustreljenim In se bo tako ugotovila identiteta. Ob času, ko zaključujmo list, bitk* nad Jezerskim So traja. zumuo mirno revizijo in tiste, ki so za spremembo z orožjem. Toda izsledi prvih kakor drugih so zelo minimalni. Na prostovoljno revizijo dnnes niti mislili ni. Nobena prizadetih držav so ne bi spustila v kakršnakoli pogajanja glede odstopa delov svojega integralnega suverenega ozemlja. Začeti vojno !u ž njo izsiliti revizijo bi pa bila silno rlskantna in problematična zadeva. Celo Anglija, ki ni haš nepristopna kl*;:am -‘jviziie, postavlja takele jjogoje: 1. V raštvnje poljskega koridorja ni ak(im’io. Pogoji mirovnih pogodb rionio o- ‘o ti v veljavi, a!ro 30 NcrnPfte in !’ '-'n snml drugače ne sporazumeta. Vouusov načrt je uveljavljen, ker so ga podpisale. vse prizadete države. 3. Določila trianonske pogodbe morajo ostati istotako v ve!!avi. Spremene se lahko le sporazumno med Madžarsko in Malo antanto. i Restavracija Habsburžanov pa Madžarskem je mogoča, če privolijo k temu vse prizadete sile, če se s ten] ne bi motil mir niti notranje niti zunanje io če se o tem ne bi nameravala obnovi’ te v zveze Avstrija-Ogrska. S. Razorožitev se mora postopoma izvesti, Jn kei e Anglija danes sila, preko katere vsaj tre'.n trto ni mogoče, do revizije mirov* niii rn«ndb £e zelo dolgo ne bo prišlo. In kdo ve. kakšen bo razvoj do takrat? MaHfflSRM V F C E!? N T K lutra V M a r i b o r u, dne 21. X. 1930- Italija v letu 2000 V bruseljskem dnevniku »Peuple« ie objavil znani češki pisatelj Karel Čapek letos 12. avgusta zanimivo satiro na fašistično Italijo, ki jo tu prinašamo v prevodu. Med tem, ko so države iužne Evrope preživele mnoge notranje politi-čne zmede, je bila Italija vse stoletje vladana po resnem in plodonosnem despotizmu svojega duceja, katerega pravice so prehajale od očeta na sina. Italijanski kralj je bil več ali man} le simbol suverenosti, posebno o priliki raznih proslav, otvoritev novih železnic in drugih javnih ustanov. Leta 1966. je Mussolini II. napovedal zlati vek in je s posebnim ukazom pod kaznijo deportacije najstrožje prepovedal vsako uboštvo. Mussolini III. je v imenu Italije anektiral vsemirje ozvezdja Navire, Licorno in Andromede, kar bi bilo skoraj izzvalo vojno med Italijo in Francijo. Mussolini IV. je že nekaj časa po nesreči mrtev, ker je hotel dokazati, da zamorc že samo njegova prisotnost preprečiti in zaustaviti bruhanje ognjenika Etne. Njegov naslednik Mussolini V. je trenutno deček treh let. Sedanji kralj Alberto Umberto II. opravlja zanj regentske posle. Lojalni merodajni italijanski krogi so skrajno vznemirjeni in v velikih skrbeh, da kralj ne bi izkoristil du-cejeve mladoletnosti v svojo korist in si ne bi prisvojil kakšnih posebnih pravic, ki mu ne uritičejo. Posebno se pa bojijo, da kralj-regent ne bi dovolil parlamenta in raznisal splošnih svobodnih volitev. Vsled tega pripravljajo zakon, po katerem bo mladi duce lahko postal polnoleten že s petim letom in tako prevzel usodo Italije v svoje lastne močne roke. Sveta stolica se s tem predlogom strinja, zahteva pa, da se kardinalu Sotti prizna pravica sodelovati pri nedolžnih igrah mladega duceja. Mladi duce Mussolini V. je povsod nepopisno priljubljen in popularen. Povsod so znani nekateri njegovi znameniti izreki, kakor n. pr.: »Italija mora biti edina gospodarica Sredozemskega mariborsko gledališče REPERTOAR: Torek, 21. oktobra »Sveti plamen* ab A. Kuponi. Sreda, 22. oktobra. Zaprto. Četrtek, 23. oktobra ob 20. uri »Sen kresne noči«, ab. C. Kuponi. Petek, 24. oktobra. Zaprto. Iz gledališča, V četrtek, 23. tm. se bo ponovila Shakespearjeva klasična komedija »Sen kresne noči«, ki je pri vseh dosedanjih vprizoritvah dosegla časten uspeh. Sodeluje ves ansambl, celoten orkester pod taktirko g. kapelnika Herzoga, nadalje zbor in štatistarija. Delo, ki je popolnoma na novo inscenirano in opremljeno z novimi kulisami, se izvaja ob Mendelsohnovi glasbi. Radi velikih stroškov veljajo povišane dramske cene. — V kratkem se bo vršila premiera na novo naštudiranega in zrežiranega ruskega igrokaza »Dnevi našega življenja«, dela zamenitega ruskega pisatelja Andrejeva, ki je pravkar igrajo y. Ljubljani ob polnih hišah. Vsebina je zajeta večinoma iz dijaškega življenja predvodne Rusije ter se sredi drugih dramatičnih in zabavnih prizorih odigra ganljiva dijaška ljubezenska zgodba. Režira g. J. Kovič. Ljudska univerza v Mariboru. Ker je g. predavatelj zadržan, se ne more vršiti v petek predavanje »Spomini na koroški plebiscit«. Prihodnje predavanje bo v pondeljek 27. oktobra. Nadaljevanje cikla »Otrok in rodbina«. O. prof. Šilih predava o vzgoji otroka v predšolski dobi. Daljne novosti v »Ljudski knjižnici«. Tekoči teden je prejela »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu večjo zalogo aktualnih literarnih novosti, predvsem la inteligenco, ki se zlasti opozarja na morja!« »Italijo morajo vladati ljudje akcije, ljudje močne volje in osebnega junaštva, ne pa politične mevže!« »Salala, ejaja, bubu...« Vsi ti reki so bili sprejeti povsod z nepopisnim navdušenjem in so postali najvišie politične maksime. Tudi vse inozemstvo se skuša ravnati po njih. Tri četrtine sedanjega prebivalstva Italije so turisti, največ Angleži in Amerikanci. V Florenci, Sieni, Peru-žiji in v drugih večjih mestih so bili na zahtevo nacijonalistov ""davno nastavljeni tolmači za italijanski ie-zik, da bi se jih mogli poslužiti Italijani, kadar bi kdo slučajno prišel v Italijo. Izvzemši državno uradništvo, člane vlade in vodstvo stranke, so v teku stoletja pobegnili vsi Italijani nre-ko meje. Spočetka je hotela vlada s silo preprečiti to izseljevanje (ki so ga povzročile pred vsem politične razmere), potem pa je spoznala, da zamore roditi velike in ugodne posledice. ker pomeni mirno invazijo Italijanov v druge države in poitalijančenje vesoljnega sveta. Tako r.pa sedaj rimska vlada, da bodo v nekaj desetletjih vse države na svetu tako poitalijančene, pacificirane in k iti-virane, da jih bo Italija mirno mogla anektirati. Omembe vreden je tudi dogodek ki se je nedavno odigral v Rimu. '"ara se je sivolasi starček nredrznil iav-no trditi, da je bil neki Mazzini največji mož italijanske zgodovine. Ugotovilo se je. da je to bil Angelo To-sti, poslednji univerzitetni profesor v Italiji. Bil je seveda po ogorčenem občinstvu pretepen in aretiran. Na potu v zapor je na še nepojasnjen način Izginil, bil pa je pozneje mrtev potegnjen iz Tibere. Njegovo truplo ie bilo pokrito s 137 vbodliaii z noži. Ljudje, ki so našli profesorjevo truplo, sc brzojavno izrazili svojo neomejno ''danost velikemu duceju. Z ozirom na ta dogodek so bile strogo prepovedane vse izjave zasebnega mnenja. Vsa država je vsled tega neskončno navdušena in veruje v veliko in sijajno bodočnost Italije. odlične knjige svetovne literature, ki jih je letos nabavila »Ljudska knjižnica« v izredno velikem številu. »Ljudska knjižnica« v Narodnem domu posluje vsak teden 4 krat in se vedno sprejemajo novi člani proti primerni legitimaciji. Knjižnica pa tudi kupuje leposlovne knjige antikvarično in je treba ponudbe nasloviti v Narodni dom, ali pa nakup ponuditi med uradnimi urami. Profesor Warnier v Mariboru. V nedeljo je prispel v Maribor profesor za francoski jezik na zagrebški univerzi, gospod B. Warnier, ki je s tukajšnjim »Francoskim krožkom« že v večletnem stiku in zato tem bolj dobrodošel gost. Zvečer je imel v Zadružni banki predavanje o Algeriji, kateremu je prisostvovalo razmeroma zelo lepo število odličnega občinstva in zvestih poslušalcev. Predavatelj nam je podal kratek zgodovinski pregled te pokrajine od srednjega veka do danes in pri tem po-vdaril zlasti sledeči dve dejstvi: 1. da je francoski narod z oboroženo silo nastopil proti roparskim sultanom Alge-rije šele, ko je bil ponovno brez povoda in na najkrutejši način razžaljen; 2. da se je le po naključju iz tedanjega vojnega pohoda razvila trajna zasedba te deloma rodovitne afriške dežele, ki je tako po lastni krivdi postala francoska kolonija: letos baš poteka 100 let, odkar je izgubila svojo samostojnost. Nato je g. profesor govoril še o gospodarskih in kulturnih razmerah v Algeriji ter zaključil velezanimivo predavanje s serijo projekcijskih slik iz Algeri-je, Tunezije in Maroka. Vsem, ki so preleli brošuro o Koroški. Oblastni odbor Narodne Odbrane v Mariboru prosi vse, ki so prejeli od njega brošuro o koroškem plebiscitu, pa jim je preveč, plačati zanjo 2 dinarja, naj je ne vračajo, ampak jo naj odstopijo kakemu znancu ali prijatelju, ki bo malenkostni znesek 2 Din za knjižico odposlal. Mariborski in dnemi drobii Nedeljski likof na Pohorju Zgradba Počitniškega doma mariborskih mestnih uslužbencev na Pohorju je v toliko napredovala, da se je že pričeia prekrivati. Iz tega razloga je priredila zadruga na stavbi zaposlenim delavcem v nedeljo 19. t. m. običajni likof, katerega se je udeležila tudi večina članov zadruge. Ker je bila proslava določena le za ožji krog delavcev in članov ter javnost ni bila o tem z nikako reklamo obveščena, so se maloštevilni mimoidoči izletniki čudili, ko so zagledali zgradbo v zastavah in zelenju, na terasi pred domom pa prav prisrčno zabavo udeležencev. Maribor in vso Dravsko dolino je pokrivala gosta megla, v višini pa je bil krasen solnčni dan brez vsakega oblačka in vetra. Razgled v dolino je zakrivalo ogromno meglemo morje, iz katerega so moleli vrhovi Boča, Donačke gore in drugih hribov. Prvi gostje so prispeli že pred 9. uro na stavbišče in si takoj ogledali zgradbo, člani odbora pa so jim pojasnjevali še nadaljno notranjo ureditev, katera, je sedaj vidna le v načrtu. Sledi! je tudi ogled posestva samega, kjer je vsakdo našel kak kotiček, kamor je mogoče postaviti klopico z mizo, ležišče za solnčenje, pršne kopeli in slično. Po vrnitvi k zgradbi je predsednik zadruge g. Ing. A. Černe pozdravil navzoče člane in delavce s kratkim nagovorom in izrazil željo, da bi delo na stavbi tudi do dokončanja lepo napredovalo, da bo imelo članstvo, kakor tudi drugi obiskovalci že pričetkom junija prihodnjega leta možnost vživati ugodnosti novega doma. Nato se je razvila lepa domača slavnost ob mali zakuski, med katero je spregovoril par besed tudi podpredsednik zadruge, omenjajoč zgodovino osnovanja zadruge, iskanja posestva in trud predsednika za napredek zgradbe. Veselemu odzdravu se je pridružila še domača godba, ki je plesa željne vzdignila, da so se zavrteli po plesišču pred kočo. Na hitro se je formiral pevski zbor. ki je s krasnim popevaniem povzdignil razpoloženje navzočih. Ob najboljšem razpoloženju se je proslava zaključila po 13. uri, nakar so se pričeli prvi vračati v dolino. Mnogi pa so še ostai in se soln-čili po bregu za domom, vsi pa so bili enoglasnega mnenja, da je prostor idealno izbran, koča izvrstno zasnovana, da je treba vsakega morebitnega nasprotnika lepe zgradbe le privesti do nje, pa bo gotovo postal njen najboljši propa-gator. Ob splošni proslavi otvoritve se bo lahko vsakdo prepričal o vseh zgornjih navedbah in občudoval smotreno lego in ureditev doma. Prva nova zgradba na Pohorju bo pospešila tujski promet in gotovo našli posnemovalce, kar mora vsak obiskovalec Pohorja le želeti. Iz šolske službe. Za suplenta moškega učiteljišča v Mariboru je imenovan g. Joško Trobej, diplomirani slušatelj višje pedagoške šole. Iz železniške službe. Za zvaničnrka II. kat. 3. skup. so postavljeni: adm. zvaničnik Vekoslav Majerič v Mariboru gl. kol.; tov. sprevodnika Frančišek Marin in Martin Matjašič, Maribor, gl. kol.; kretnik Anton Koželj, Sv. Lovrenc na Poh.; premikač Janez Marčič, Maribor gl. kol.; zapisovalec vozov Ivan Liplin, Tezno; blo-kovnik Vincenc Greifoner, Tezno. Plesne vale Turističnega kluba »TRIGLAV" se vrSijo vsako sredo in soboto v hotelu »Zamorc* Prijave se še »prejemajo! £958 Iz moške kaznilnice. Za paznika zvaničnika v tukajšnji moški kaznilnici je imenovan dosedanji paznik služitelj Roman Stramič. Himen. Na Brezjah se je poročil pred dnevi g. Franc Bernot, poštni uradnik v Mariboru, z gospico Zofijo Majer, poštno uradnico iz Maribora, hčerko poštnega kontrolorja g. A. Majerja. Kot priči sta fungirala g. Miško Cizelj, nadučitelj v kaznilnici in zlatar g. Karel Tratnik. Bilo srečno 1 Gra|ski:: Samo še par dni prvovrsten vesel spored Kabinet dr. Lari-Fari 150% nemška veseloigra. Dunajski humor. Kot predigra: 1. Pevci mojstri 2. Pustolovine zaljubljene žabe. V predpripravi: »Sinji angeli« Union: Danes src v 3/* ta&tu Wiily Ferst Greti Theimer Prvovrsten vesel 1C0% nemški zvočni film Eden nijboljših zvočnih iilmov Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17. 19, 21. uri; ob nedeliah in praznikih ob 15.. 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10, do 12. ure na blagajni. XXVI Priznanje za zasluge. Avtomobilski klub je na predlog ma« riborske sekcije imenoval za svojega častnega člana g. Petra Majdiča, veleindustrijama v Celju. Po prizadevanju g. Majdiča, ki je bil dolgoletni član in funk-cijonar ljubljanskega avtomobilskega kluba, se je ustanovila dne 1. marca 1925. sekcija avtomobilskega kluba v Mariboru, ki ji je načeloval vse do meseca februarja, ko je iz zdravstvenih ozirov odložil to častno mesto, ki ie združeno z obilim in odgovornim delom. Njegova zasluga je vsekakor, da se je tudi ta športna panoga med nami uko* reninila in se krepko razvila. V prihod* njih dneh bo izročena odlikovancu di* ploma, krasno delo našega umetnika £• prof. Cotiča. Gospodu Majdiču naše če-stitke. Češkoslovaški narodni praznik. Dne 26. oktobra ob 10. uri se praznil* je praznik osvobojenja Čehoslovakov V dvorani pivovarne »Union«. Obrtrtfl društvo vabi vse svoje člane, da se te proslave udeležijo v polnem številu. Novinarski klub. Drevi ob pol 18. uri se bo vršil ^ uredništvu »Mariborer Zeitung« važefl sestanek. Nova telefonska zveza Maribora z in°* zemstvom. Včeraj 20. tm. je bil otvorjen telef°fl' ski promet na progi Maribor—PassaU-Pristojbina za navadni triminutni pog°' vor znaša Din 52.80, ponoči tri petin® tega zneska. Oddaja zgradbe ceste Sv. Peter—L0* žane III. del se bo vršila potom pismene licitacij® dne 5. novembra pri okrajnem cestnen* odboru Maribor, Koroška cesta št. 26’ II. nadstr. Glavna pošta prenovljena. Glavna pošta, ki je bila zgrajena *• 1894, ni bila od takrat nič več poprav-Ijena. Letos je dobila novo obleko. Pf®' novljene so ves zunanje stene na zan>' miv način. Fasade so brizgane v dven barvah in sicer svetlo-žolti in temnozeleni. Vsled tega pride lepa arhitektur2 poslopja do popolnega izraza. Stari, Pr0' vizorično zakriti grb je izginil in 1,3 njega mesto je prišel veliki A z lovor-jevim vencem. Nova fasada učinkuje s svojo lepo barvo zelo prijetno in požiV' lja prav močno monotonost obširne** Slomškovega trga. Glavna pošta je s®' daj po prenovljenju nedvomno eno naj-lepših poslopij v našem mestu. Pre”?" ljenje je izvršila naša priznana gradu ' na tvrdka arh. Jelenec & inž. Šlajffle • Danes. Svengalljev cvetlični ve^eye. s popolnoma novimi eksperimenti liki kavarni. Brezplačen tečaj šivanja. krojenja in vezenja na Singer šiva stroju se vrši v dvorani P‘v0V ura »Union« od 24. oktobra do 8. a0vel~ng6 man V M a r i b' o r u, 'dne 21. X. 1930.’ • < 11 i * l i * » r Mariborski VE C ER N IR .Tufra ' StriM 8- Človeške lastnosti In sreča v ljubezni In zakonu ZAKONSKE DIFERENCE IN NEZVESTOBA. — SREDNJI IN NOVI VEK. — ZNANSTVENE UGOTOVITVE. Marsikdo bi utegnil misliti, da so nesrečni zakoni pojav moderne civilizacije, toda stvar ni taka. Diference med zakonci so tako stare kakor je staro človeštvo. V vseh dobah in časih in pri vseh narodih poznamo nesrečne zakone in zakonske spore. Zato pa so nekatera ljudstva že pred tisočletji omogočila zelo lahko ločitev, druga pa so uvedla mnogoženstvo. Znameniti so v tem oziru bili f oničani, ki so dovoljevali moškim, da so si vzeli več žen, vendar pa so obvezno smeli obdržati samo tisto, s katero so se najbolj razumeli. Te niso več smeli zapustiti, sicer so za vedno izgubili pravico do nove zakonske zveze. Srednji vek, ki je bil v marsičem lažniv, je bil lažnjiv tudi glede zakona, katerega ni dovoljeval razdirati. Vendar pa ie malokdaj bilo toliko zakonske nezvestobe kakor prav v srednjem veku. Zakoni so se kršili celo z vednostjo in tiho Privolitvijo zakoncev. Moderna doba je, kakor vsalka, znova načela problem ljubezni in zakona. Postavila je posebno v Evropi zelo stroga določila. V skoraj Vseh zakonih evropskih držav najdemo Paragrafe, ki ščitijo zakonsko zvezo med ttožem in ženo in nezvestobo, ako je dokazana kaznujejo. Uspeh, vsaj popoln, Pa 'kljub temu ni dosežen. Vprašanje zakonskega sožitja med mo-žem in ženo je bolj komplicirano kakor so človeški paragrafi. Živo življenje se De da ukleniti v sholastične norme. - V Novejšem času se je zato pričela tudi znanost intenzivnejše zanimati za probleme zakonskega sožitja in vsi doseda-nii izsledki so si edini v tem, da tvori Podlago vsemu značaj iz katerega izvi-teio različne lastnosti. Vse te lastnosti skuPaj z značajem pa so v svojem po-5*ednjem bistvu fisiološke in ne psihologe narave. Zelo važno vlogo igra pri tem pred vsem seksualna struktura posameznika. Tako je n. pr. že dolgo znano, da se anestetik in sangvinka ali obratno v zakonu ne moreta dobro počutiti. Seveda pa so tu možne vse mogoče stopnje in odtenki. Popolni ekstremi so navadno bolj redki, vendar se pa najdejo povsod, pri vseh rasah in narodih ter pri vseh stanovih in socijalnih stopnjah. Kaj je prav za prav vzrok vsega tega doslej še ni bilo znano. Šele v najnovejšem času smo izvedeli za dvaie skoraj istočasnih in enakih odkritij. O enem nam poročajo iz Amerike, o drugem iz Anglije. ^Profesor Licord v Washingtonu in zdravnica Tulley Yonge sta mnenja^ da so človeški značaji, odvisni od kemične sestave telesa. Če prevladujejo v telesu kakega človeka te tvarine, v drugem pa one, sta si različna tudi po značaju, lastnostih, sposobnostih in po seksualnem občutju. Tako so na pr. ženske, pri katerih prevladuje v kemični sestavi kalcij, hladne, včasih docela neobčutljive, moški, pri katerih zmaguje nitrogen, pa so nasprotno vročekrvni, živahni in nestanovitni. Zakon med dvema predstavnikoma teh različnih skupin tedaj že po naravi mora biti nesrečen. Kako pa preprečiti take nesrečne zakone? Zdravnica Tulley Yonge pravi, da bi se morali vsi, ki se mislijo poročiti, poprej temeljito preiskati, h kateri skupini spadajo. Ko bi ženin in nevesta vedela, da že po telesni kemični sestavi ne spadata skupaj, se ne bi vzela. Toda zdravnica pri tem pozablja, da se zaljubljenci kljub zdravniškemu izkazu ne bodo dali tako lahko ločiti. Problem je te daj tudi po teh najnovejših razkritjih še prav tako kompliciran kakor je bil doslej. So stvari na svetu, ki jih vsa človeška znanost najbrž nikoli ne bo mogla rešiti. O afrldskem plemenu AFRIDI SO NAJBOLJ NEVARNI NASPROTNIKI BRITANSKE VLADAVINE V INDIJI. General sir George Munn opisuje v .londonskem »The Daily Telegraphu« deželo in običaje nemirnega afridskega Plemena v Indiji sledeče: Med Kabulom in prelazom Khyber se iztezata dve planoti, ki obsegata skup-n° tisoč kvadratnih milj. Obe planoti obstojati iz samih strmih gorskih grebenov in ozkih dolin. Na severnem delu se 5®hajajo Afridi, na južnem pa pleme Orakzai. Obe plemeni sta silno bojeviti *n že od nekdaj niste bili nikomur podlo-Znb Le imenovani so bila vsa tamkajšnja Plemena nekdaj podložna Mogulu Velikemu, pred prihodom Angležev v Indijo Afganistanu in Perzijcem. Sporazumno z afganskim emirom pa so bili kasneje z napredkom civilizacije uvrščeni v britansko interesno sfero, kar je bilo tudi Popolnoma logično. Afridi so namreč večji del svoje trgovine izvrševali na o-Zemlju Indije in preživljali dober del Jfte na britanskem ozemlju. Afridske mla Peniče so vrh tega sprejemali v britan-jpo vojsko, deloma kot obmejno milico, deloma v redne britansko-indske čete, odkoder pa so za Časa vojne vedno pobegnili. Velika Britanija ni nikdar stremela za Jem, da bi Afride podjarmila, dokler so bdi mirni. Njihovi poglavarji so dolga le-a živeli celo v najlepših razmerah z bri-J^skimi oblastmi, s katerimi so celo .Kiepali sporazume. To razmerje je tra-*al° do 1. 1897., ko so brez razloga na-j*dli Khyberski prelaz. Britanske obla-1 so se tedaj odločile za kazensko eks-edicijo. Po ostrih borbah so morali s..r>di sprejeti vse diktirane jim obvezno J’ zlasti pa, da bodo od sedaj naprej t„!I-°vali. In Afridi so svojo besedo res ejdi držali vse dotlej, dokler jih ni bivši Sanski kralj Amanulah vnovič zapletei boje z britanskimi četami. Za Aik.a Britanija je sicer mnogo storila j. pfride. Dala je celo sinove njihovih Sdavarjev izšolati v Pešavarju. Posle- dica tega pa je sedaj, da oni sedaj agitirajo v dolini Pešavarja proti britanski upravi. Štiri možnosti obstojajo, da se reši afridska nevarnost. Prva je naprava utrdb sredi njihovega teritorija, do katerih bi vodile avtobusne ceste. Druga, da se zahteva in dobi od Afridov odškodnina in sicer v puškah, denarju in talcih, kar se jim naj vzame tudi šiloma, ako sami ne bi na to pristali. Sicer pa je to stari način podjarmljenja, ki stane mnogo žrtev in denarja in dandanes tudi ni več prikladen. Tretji način je, da se okupira del afridske zemlje, četrti pa, da se Afri-dom prepove vsako trgovanje v Indiji, tako uvoz kakor tudi izvoz. Indska vlada se za enkrat še ni odločila. Verjetno pa je, da se bo odločila za tretji ali četrti način, morda tudi za ka-ko kombinacijo teh dveh sredstev. Gotovo pa je, da se bo morala pri tem ozirati tudi na občutljivost Afganistana, ki se je vedno mnogo zanimal za stališče Anglije napram Afridom. Drobiž iz Slouenske Bistrice Pretep med drvarji. — Nova sokol, ska edinica na Pohorju. Sodišču je bil pred kratkim izročen Bosanec Dujič, po poklicu drvar, kot glavni krivec velikega pretepa neke noči preteklega tedna. Pri grofu Attemsu v Slov. Bistrici je bilo na njegovih posestvih na Pohorju zaposlenih precejšnjo število Bosancev za opravljanje lesa k riži. Med domačimi drvarji in temi Bosanci so vladala že dalje časa nesporazumljenja. Pre-ekli teden so Bosanci s svojimi konjički delo dovršili in mislili oditi. 3red odhodom pa je prišlo do krvavega obračunavanja, katerega žrtve so bili dva težko in dva lažje poškodovana drvarja, oba iz občine Kebelj na Pohorju. Odhajajoči drvarji Bosanci so se opili in ponoči vdrli v ležišče domačih drvarjev, ter izzvali pretep. Imenovani aretirani Dujič je )il najbolj nasilen. Upamo, da bo eksemplarično kaznovan v znak, da si je iskanje pravice na lastno pest prestopek, ki se občutno kaznuje. Včeraj 19. t. m. je bila nanovo blagoslovljena prastara cerkvica Sv. Marjete, podružnica slovenjebistriške are. Cerkev stoji med samimi vinogradi na pobočju Pohorja in je vidna daleč tja na ptujsko polje. Včeraj je bila tudi ustanovitev novega Sokola kr. J. v Keblju pri Oplotnici. V glavnem so se potrudili za ustanovitev šolski upravitelj Pavlič v (eblju in Sokol v Oplotnici, ki je novi edinici tudi podaril drog in bradljo. V nedeljo 12. tm. je bila slovesna otvoritev novega vodovoda v idilični epi vasici v Tinju na Pohorju. Deset-etje so gojili vaščani željo, napeljati si vodovod. Po dolgem oklevanju in ežavah radi denarja so se občinski očetje pod vodstvom župana g. Ferka cončno odločili zgraditi vodovod pomočjo banske uprave in zdravstvenih oblasti. V nedeljo 12. tm. je zašu-mela voda skozi pipe. 2e zgodaj dopoldan so ropotali avtomobili z gosti iz Maribora in Slov. Bistrice —oti Tinju. Težko so sopihali stroji preko klanca v Visolo in drugih ter naposled ob zvokih domače godbe obsta-li pred šolo in župniščem, kjer jih je pozdravil g. župnik. Ob ednajsti uri so zapeli zvonovi in ob mnogoštevilni udeležbi domačinov se je pričela blagoslovitev. Najprej je župan Ferk pozdravil navzoče, posebno g. uprav-nika Zdrav, doma v Mariboru, dr Vrtovca, stavbenika Živica, ki je vodil gradnjo, in druge. Po pozdravu je domači župnik blagoslovil vodovod. Govoril je tudi še g. dr. Vrtovec, ki je v poljudnih besedah razložil pomen vodovoda, o higijeni na vasi in med kmečkim ljudstvom. Lepemu govoru je sledil aplavz, ki dokazuje r?’”me-vanje naših ljudi. Po blagoslovu je bi v župnišču slavnosten banket, katerega se je udeležilo precejnšje število povabljenih domačinov in tujcev, k‘ so pripomogli h gradnji oziroma do-vršitvi vodovoda. Prečitana je bila tudi brzojavna čestitka sreskega načelnika, ki je bil osebno zadržan. Šport Skrivnostna pošiljka — 12.000 kg strupa. Kriminalni policiji v Kolnu je uspelo zapleniti pri neki spedicijski družb 12.000 kg raznih vrst strupa, največ strihnina. Pošiljka je bila deklarirana deloma kot šibre deloma kot kemika lije. Kot odpošiljalec je bila naznače na tvrdka »Davis & Co.« v Godesber-gu. Strup bi bil zadostoval za uničenje prebivalstva velikega mesta. Policija sedaj preiskuje, kdo je dejanski od pošiljalec skrivnostne pošiljke in kake svrhe je bila namenjena. Zvišana nagrada. »Postrešček, pridite na kolodvor danes pride moja tašča. Tu imate re dinarjev.« »In če ne bo prišla?« »Potem Vam bom dal še pet d: narjev.« Lahkoatletski miting ISSK Maribora in SK Rapida. ISSK Maribor in SK Rapid priredita v nedeljo, dne 26. tm. ob 8.30 na igrišču SK Rapida svoj letošnji klubski miting. Tekmovanje se bo vršilo v sledečih disciplinah: 1. tek 100 m; 2. met diska; 3. tek 200 m; 4. skok v daljavo; 5. tek 800 m; 6. skok v višino; 7. tek 3000 m; 8. met krogi je; 9. štafeta 4X100 m. Lahkoatletske naprave so od JLAS odobrene. Tekališče meri 460 m in ima nedvignjene zavoje ter je posuto z žlindro. Tekmovanje brez handikapa po pravilih JLAS. Start je dovoljen le verificiranim at* etom klubov JLAS. Prijavni rok je do 25. okt. do 12. ure na naslov: Sport-Roglič ali Hoffer Ed-mund, Koroščeva ul. 2. Poznejše prijave le v izrednih slučajih do 8. ure dne 26. oktobra. Mariborski zimskošportni podsavez, službeno. V soboto, dne 25. tm. ob 15. uri se vršijo v igralni sobi hotela Orel v Mariboru sodniški izpiti za vse prijavljene candidate. Točna udeležba vseh prijav-jencev. Istega dne ob 21. uri bo v lovski sobi hotela Orel I. občni zbor »Mariborskega zimskošportnega podsave-za«. Pokaže naj sad in plod enoletnega dela za razvoj in napredek zimskega športa v okolišu našega podsaveza. A istočasno naj poda smernice za bodoče delovanje. Pozivamo vse člane, da pošljejo svoje delegate na prvi občni zbor. Zlata podlaga večia — dolg manjši Včeraj 15. tm. se je vršila seja upravnega odbora Narodne banke, kateri je bilo ugotovljeno, da se je o< 8. oktobra 1929 do 8. oktobra 1930 zlata podlaga povečala za 3 milijone predvojnih zlatih dinarjev, in da se je na drugi strani državni dolg zmanjša' za nad 100 milijonov dinarjev. Podpore za brezposelne v Rusiji ukinjene. Sovjetska vlada je ukinila sistem da janja podpor brezposelnim. Obenem pa so dobile borze dela po vsej državi na ročilo, da morajo registrirati vsakega delavca, ki je za delo sposoben, in da morajo zbirati delavske moči, ter jih po šiljati tja, kjer so najbolj nujno potrebne Eksplozija v nebotičniku. V Los Angelesu je nedavno strašna eksplozija uničila nebotičnik, pri čemur ie bilo več mrtvih in 40 ranjenih. Diisseidorfski vampir v blaznici. Peter Kiirten, dusseldorfski vampir, ie sedaj v blaznici v Wedburgu, težko bo-an, in po mnenju zdravnikov ne bo doživel glavne razprave, ki je določena za ebruar 1931, Je popolnoma apatičen, samo od časa do časa zatuli kakor zver. Co se pomiri, prosi zdravnika, naj ga čim prej spravijo pred sodišče. Ultravijoletnl žarki in tobak. Po vsem svetu se delajo poskusi, da bi se kadilcem kajenje pristudiio. Ponekod poskušajo to — hote ali nehote, Bog ve! — s poslabšanjem kvalitete kadiva, drugod izrivajo kadilce iz »boljše družbe* (iz železniških va-ganov , koncertnih dvoran itd.), delajo se pa tudi vsi mogoči poskusi, da b! se smodkam in svalčicam odvzel strup nikotina. Sedaj je zopet neki ameri-kanskl učenjak ugotovil, da imajo ul-travijoletni žarki pod gotovimi okol-nostmi lastnost, da tobaku odvzamejo nikotin, ne da bi pri tem trpel prvotni okus tobaka. Bernard Shaw odklanja plemstvo. V Angliji se je razvila velika propaganda, da bi slavni pisatelj Bernard Shaw bil povišan v plemiški stan. Shawu pa zadošča priznanje naroda za njegovo umetniško delovanje in je dal po svojem tajniku razglasiti, da ne sprejme nikakšnega naslova. Zadostuje mu dosežena slava in pa milijoni, ki jih je dobil za svoja dela. Charlie Chaplin pripravlja senzacijona* len fihn. Iz Hollywooda javljajo, da se je znani filmski zvezdnik Charlie Chaplin odločil, da se preseli za delj časa v neko blaznico, kjer bo preživel nekaj tednov kot pacijent, nekaj časa pa kot sluga. Chaplin pripravlja nov film, ki bo velika senzacija. V filmu bo igral Chaplin ulogo sluge v blaznici, ki je bolj blazen nego pacijenti sami. Redarski kapetan kot — goljuf. Budimpeštanska policija je morala te dni aretirati policijskega kapetana dr. Ladislava Fekete, ki je bil šele nedavno premeščen iz Stolnega Belega grada v Budimpešto in je tu izvršil celo vrsto prevar. Bavil se je s športom, zlasti s konjskimi dirkami, in je pri tem izgubil mnogo denarja. Enotna organizacija ruskih emigrantov. Po dolgih pogajanjih so se ruskr emigranti raznih struj končno zedinili v enotno zvezo s sedežem v Parizu. Svr-ha zveze je, da pripravijo novo borbo za nacljonalno revolucijo v Rusiji proti sovjetom. 'Stran % TttanTmrsKl vcu f' T? N1 K Vrra i BBaMBtBgaBmMeagagggMBggHMiPS-j hbhbmb— VMarifioru, cine <ži. A. i9oU. Tajna mrkega dola (The Boscoinbe Vallev Mystery.) Angleški napisal A. Conan DoyIe. Poslovenil K. Savec. »Konec smotke ni jemal v lista, to* rej je rabil ustnik. Konček je odrezal, ni ga odgriznil, a rez ni bil gladek; iz tega sem zaključil, da je rezal s topo kosturo. »Holmes,« sem dejal, »ujeli ste moža v mrežo, iz katere ne uide, in rešili ste nedolžno bitje tako gotovo, kakor da ste prerezali vrv, na kateri je že visel. Dobro vidim, kam vse to meri. Krivec je...« »Gospod Ivan Turner,« je zaklical natakar, odprši vrata najine sprejemnice in vpustivši gosta. Prišlec je bil čudna in zanimiva prikazen. Po počasnem, šepavem kora-, ku in po upognjenem hrbtu bi bil človek sodil, da so možaku že odpovedale vse moči; a trde, globoko zarezane poteze sirovega lica in ogromni udje so pričali, da je bil telesno in duševno še vedno nenavadno jak. Kuštrava brada, sivkasti lasje in naježene obrvi so mu dajal: nekak častitljiv in vpliven izraz, toda lice mu je bilo pepe!asto, ustnice in robovi nosnic so bili modrikasti. Mahoma ml je bilo jasno, da ga je grudlla dolgotrajna bolezen, ki ga spravi kmalu v grob. »Prosim, sedite na počivalnik,-? ga je prijazno povabil Holmes. »Ali ste prejeli moje pisemce?« »Da, logar mi ga je prinesel. Pravite, da želite, naj pridem k Vam, ako hočem preprečiti spotiko.« »Mislil som sj: ko bi še! v dvorec, bi liudie brbrali.« »letarna L. GoSob, Maribor Orožnova ulica 6. 2746 Drage gospodinje! Ne samo ob petkih, temveč vsaki dan dobite iaM0 sveže ribe pri ribji stojnici na Glavnem trgu nasprot* kavarne Tement in v delikatesni trgovini L. UHLER Sveža pošiljatev ribi Morski latovi, cableau, fogoši, krapi, ruske in ščuk«-Ravnotam se dobi dnevno sveža divjačina in pen|tD na (i Slov. lovskega društva, podružnica «£*j najnižjih dnevnih cenah. 2^* Izdaj* Kon*orcU »Jutra« v Liub«»nt; predstavnik izdaji* 1 p urednik: PRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA s Mariboru,