LISTEK. Vrnitev- Mrzla jeaeaaka sapa je brila preko doliae; aad malim českim trgom so viseli težki, sivi oblaki, ki so pretili z dežjeai. Navzlic 8labema vremeaa ai je dal aeki domačia opravka aa vrta tik hiae ob vboda v trg. Raztrgan rokodelski pomoČBik, ki je pocasi stopal proti trga, se je takoj aatavil, ko je zagledal moža ia ae oprl aa ograjo. BHej, ali je to trg T.?u BDa! —" je odgovoril oai, Be da bi dvignil glavo. BAli 8e dobi takaj kako ceao preaočišče?" BNe; vsaj kolikor jaz vem", — je zagodrajal zopet domačia nejevoljao, ae da bi se skloBil pokoaci. wAli ste vi takaj domačia?" — je zopet vprašal alabo oblečea popotaik ia aaho zakasljal. Na to vprašaaje je mož v vrta samo aekaj aerazločaega zamrmral, čes, kaj tega capina to briga. Toda doalec je kazal vatrajaost. BHej, ali ae veste, če ataaaje v tem meata še kdo od mizarja Trobe obitelji". , Tajec je zopet saho zakaaljal. Videlo se ma je, da je bolaa. BKaj pa hočete od teh", — je vprašal delavec aa vrta. BO, aič; samo tako vprašam, aekoč sem delal z aekim Trobo, s ToBetom Troho, v delavaici aa Bavarskem". BA, tako, tako! S Toaetom, s Toaetom Troho? Hm, ko aem bil ae aalad, so iineli Trohovi mizarako delavaico ia hiao v Dolgi alici, takoj aa vog»la ob glavai ceeti. Toae je odael aa taje, o, bo, bo . . . . že kakib 30 let. Nikdar se ai več čalo o ajem poslej. Stari Troha je amrl, oaa je zbolela .... propadati je začelo, bišo bo morali prodati, ao, ia tako, kakor Bavadao .... Trohovka je aedaj že aad deaet let v traki Bbožaici . . . . ia vsakega tajca, ki dojde v trg, izprašaje o svojem Toaeta". BHvalal" — je dejal tajec malomarao, dvigail roko do krajevca ob klobaka ia sel počasi aaprej proti trga. Zagaal ga je zopet had kaselj. Domačia se je zvedavo ozrl za njim. Motea, tradea pogled Bbožao oblečeaega popotaika se je aekoliko zjaaail, ko je doapel t sredo trga, Postal je uialo ia se parkrat ozrl okrog. Kekoliko razbarjeB je bil ia vselej, kedar je prestavil palico, se ma je roka stresla. Na eaa vrata je potrkal. Odprla ma jih je mlada služkinja. BUb^g popotaik proai miloačifle ....•* Lop — ia vrata so ae mu pred aoaom zaprla. Poakaail je srečo pri dragi hiai. Ta je pozvoail. K vežnim vratom je doala gospa v sredaji dobi. Ko pa je zagledala abožao poatavo skozi steklo v okaa, je aaglo pokazala hrbet. Tako ali samo malo dragače se mu je zgodilo se pri par dragih hiaab. Potem ai več poskaaal svoje areče. Neka aejevolja ia srd 8ta ma obseačila razoraai obraz. Koaečao je doapel do Trohove hise. Okaa in vrata so bila aa aovo prebarraaa 8 svetlo zeleao barvo. Na hisi pa je bleatel novaapia: Vaclav Novak, mizar. Popotaika je obsla neka čadna gajev. Obraz ma je ae bolj pobledel, žile aa čela so ma zabrekaile. rTako je torej . . . . oai je imel veadar le prav, ko je trdil, da je vse v dragih rokah « Skozi okao je videl v sobi drage Ijudi... drugega ai videl aifJeaar, samo v želodca je čatil glad, skozi raztrgaao obleko pa mraz. Nekaj treaatkov je bil uiirea, a v hipa ga je obšlo aekaj. kakor blazaoat, pobral je kamea m ga 7rgel z 780 silo 7 okao, da je razbil obe sipi. Mojater ia pomočaiki 30 stopili aa nlico, priletele so žeaske ia začelo ae je kričaaje. Pomočaiki so ga prijeli ia začeli pretepavati, par otrok je zalačalo karaeae 7aaj, mojster pa je kričal: BPo žaadarje, po žaadarje!" Žeaske ao regljale, moski so aekaj kleli, otroci so preatraseao ogledovali razbito okao, raztrgaaega tujca ia se ozirali, odkod bo prisel žaadar. Tnjec pa je stal mirno sredi te grače ia gledal začadeao okrog sebe, kakor da bi ae vedel česar hočejo od ajega. Časih pa časih ga je zagaal kaselj in moral si je z roko zatiaaiti asta. Ko je došel žaadar ia ga trdo atrese za ramo, tedaj je ae le malo rndečice švigailo tajca 7 razoraaa lica. Zdelo se je, da ae je za^edel 87ojega dejaaja. Potegail je klobak globoko aa čelo, gledal arpo 7 tla ia 7oljao Btopal 7 oao smer, kamor ga je riail ia sa^al žaadar b puškinim kopitom. Ječar Vrbaaek se je 87ojega ao7ega go8ta aekoliko bal. Kako tadi ae. Občinska ječa je bila nameajeaa samo kakema berača ali pa domačim paglavcem, če so ae 7 pijaaoati stepli, aedaj pa so pripeljali takega razbojaika, ki boče pri belem dnevn pobiti akozi okao ljudi. Toda B07i goat je bil skrajao mirea. Sedel je ves čas mirao aa pričiai, gledal topo skozi omrežena okaa 7 oblake ia 7Časib močao pokašlje^al. Tadi abogal je rad ječarja, go7oriti pa ai hotel aičeaar. V aekaterih daeh 86 ma je staaje še poslabsalo. Kašljal je bolj pogostoma, časib se mn je vlila kri ia aedeti ni mogel več . . . Nekega dae je rekel ječarju: BS staro Troho^ko bi rad go^oril, z oao, ki živi 7 trški sirotisaici..." nTako, tak . .. kaj jo li pozaate ? Kaj bi ji radi .. .?" „0, aič posebaega . . .. z ajeaim aiaom Toaetom 8va aekoč delala skupaj ..." BS ToBetom, hm, tako, tako . . . torej ga pozaate . . . kje pa je sedaj. kje?" Jetaik ai mogel ali ai hotel odgo^oriti aičesar. Kmala aato ga je zopet mnčil kašelj ia vlilo 86 mu je zopet nekoliko krvi. Popoladae je prisla stara Trobo^ka. Jetaika ai mogla agledati 7 temaem kota, zato je začela izprase^ati: nKje pa ste, kje ste?" ^Takaj", je dejal tajec — Toae Troha in ae začel treati po vsem životn, ko je agledal pred aeboj ataro, častitljivo podobo 87oje matere. nKaj pa 7eate od mojega ToBeta", je 7nraaala aadalje atarka kar 7 eai aapi. Glas matere, ajeaa apogajeaa posta^a, beli lasje, ki so ae svetili 7 s^etlobi, ki je padala skozi zamreženo okao ra^ao aa ajeao gla^o, 786 to je čudo^ito 7pli7alo aaaj ia telo mu je pričelo drgetati. Najrajsi bi bil akočil tja, padel na obraz pred ajeae noge in jo prosil odpasčaaja . . . A takoj se je premialil, da bi bil to udarec za starko, ki žiti goto^o 7 zavesti, da se ajeaema Toaetu kje daleč pra7 dobro godi. Umiril ae je aekoliko. nNo, če 7este kaj od Toaeta ... 0 87. Mihaela je 30 let, kar je sel od doma. Spočetka je aekaj pisal, pozaeje ae 7eč. Eo bi 7saj 7edela, kako mu gre, potem bi ložje zatisaila 87oje oči k 7ečaema spaaja!" Toaeta Trohi se je zdelo, da ga aekdo davi ia aiti kašljati ni mogel 7eč. Pozaala ga ai mati 76Č. To mu je delo pra7 dobro. Ia molčal je se 7edao. Tedaj pa ga je anail ječar Vrbaaek z roko: »Hej, člo^ek, če kaj 7este 0 Toaeta Trohi, potem go^orite 0 tem, to je njego^a mati!" „0 da, 7em, tema gre prav dobro." Glas jetaiko7 je bil hripa7. Troho^ka je akleaiia roki aknpaj ia dejala z vzdihom: „0 atotiaočkrat bodi Bog zab^aljea! Samo, da ma gre dobro, pa labko amrjem. Pa kje je? Zakaj pa je tako dolgo ostal 7 tnjini? 0 ti ljabi Stara ieaica je bila takoj aekoliko raz- barjeaa ia stavila je aaeakrat kakib dvajaet Tprasaaj. Jetaik je aamo malo časa pomišljal. Eaj mn je to, če se malo zlaže. Eolikokrat se je lagal še 7 bolj umazaae aameae. Ia sedaj tadi ai mogel dragače. Ali aaj bi bil rekel: Glej me, mati, tukaj aem! Tak-le sem prisel domo7 po tridesetih letih. Ia začel je pra^iti, da pozaa Troho. S Toaetom 8ta delala pred leti skupaj. Ia aedaj ima Toae — tako je pravil — B7ojo dela7aieo, pra7 zelo 7eliko ia maogo pomočaiko7, deaarja zaslaži obilo. Oa bi že se prisel domo7 pogledat, pa ae more, kje tadi, saj aima aič čaaa. Pra7 dobro ma gre. Ia ko je starka to slišala, so se ji 87etile stare oči ^eselja. V eaomer je sklepala B7ele roke in taraala: „0 h^ala, h^ala, dobri Bog, da sem še to ačakala. Sedaj labko nmrjem. Rada bi ga sicer še eakrat videla, toda to bi mn gotovo skodilo aa agledu. Eaj bi rekli Bjego^i prijatelji, ko bi iz^edeli, da je ajegO7a mati 7 abožaici." Jetaik 86 je začel premetavati po svojem ležišča. nČe boate ae kedaj priali z njira aknpaj, dajte ga pozdra^iti, raojega Toaeta", je dejala atarka ia si briaala s predpasnikom oči. Jetaik je slišal korake, potem običajao zaloputniti vrata, rožljaaje 8 ključa^nico ia potem zopet vse tiho . . . Napel je 7ae S7oje moči ia se privlekel do 7rat, stegail roke kTiska, kakor bi hotel aekaj objeti, a zagaal je zopet 7elik kaaelj ia vlila ae mu je kri. Padel je 7 aeza^est. Čez aekoliko ar se je komaj zopet za7lekel aazaj 7 kot. Eake atiri dneve pozaeje ao aeali jetaika aa pokopaliače. Troho^ka je 7idela iz ubožaice pogreb, pajerekla: BNo, mojega Toaeta pa res ae bo mogel 7eč pozdra^iti, aaj bo že kakor hoče, samo, da se ma dobro godi ..."