9. štev.
September. — 1884. Letnik VII.
CERKVENI GLASBENIK.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
Nekoliko besedi cerkv. pevcem in njih vodjam.
Necega dne gledal je naš Izveličar z Oljske gore tje doli na nesrečni Jeruzalem in solze so se potakale iz njegovih svetih oči. Kmalu potem šel je v tempelj in pri vhodu ugleda Sin božji pohujšanje na svetem kraji: in tu se spremeni' njegova otožnost v britko ostrobo, žalostna beseda postane najhujše očitanje. Gospod, ki je zgolj miloba, graja one^krunjevalce, preobrne mize menjalcev, zapodi z bičem kupovalce in prodajalce ter veli se sveto jezo ; „Spravite to viin in ne delajte hiše mojega očeta prodajal-nico!" „Moja hiša bodi hiša molitve!" Tako strogega pokaže se nam Izveličar, kadar mora gledati pohujšanje na svetem kraji — in vendar je našel skrunjevalce tempeljna le v veži ne vernikov — in je bil tempelj samo temna predpodoba hiš božjih nove zaveze, v katerih večna lučica pred taberna-keljnom gori. O da bi se ne dalo govoriti o pohujšanji v katoliških cerkvah in da bi ne bilo treba omenjati napak, kakoršne se nahajajo sim ter tje po cerkvenih korih.
V naslednjih vrsticah*) hočemo govoriti o zgodovini cerkv. petja, o njegovem spridenji, in kako bi se dalo zopet zboljšati.
1. Najveličastnejše, kar človek storiti more, je, da moli svojega Stvarnika. Najslovesnejša oblika molitve pa je peta molitev, sveta pesen, in najvišja stopnja svete glasbe je liturgično petje pri sv. daritvi.
„Že za Mojzesa delil se je duhovenski blagoslov in skrinja zaveze vzdigovala in postavljala med petjem in bučanjem tromb. Ko je potem Samuel kot veliki duhoven in sodnik izraelsko ljudstvo vodil, bili so učenci njegove preroške šole, ki so v pevskih zborih okoli svetega šotora Bogu hvalo prepevali. Prišel je David; izbral je izmed množice levitov 4000 pevcev, postavil jim veščih pevskih učiteljev, on sam pa prevzel vrhovno vodstvo. Sveta pesmarica pa, katero je 24 zborom v roke dal, bil je psalter. Kolikorkrat je v Jeruzalem zjutraj solnce zasijalo ali zvečer za Sionsko goro zahajalo, slišali so se pri jutranji in večerni daritvi psalmi; posebno slovesno pa se je čul ob mlajih in najvišjih praznikih (pascha, binkošti, praznik šotorov) veliki halleluja (ps. 112 - 117) in kadar je na praznik šotorov Hosanna (t. j. „reši") zadonelo,
je ljudstvo radostno mahalo z mlaji, da se je slišalo šumenje po razsvitljenem svetišči. Na liturgično popevanje psalmov je ljudstvo vzdigovalo roke ali na tla poklekovalo ter odgovarjalo z daleč donečim Amen-om. Zunaj službe božje pa na njegovih ustnicah svete pesni nikdar niso potihnile, tako, da so se vedno slišale na preddvoru tempeljna, po hišah, cestah in na polji. *)
Jezus Kristus, kateri je prišel izpolnit postavo in pravico, svetega petja nij odpravil, marveč ga z novega potrdil — in gotovo, ta misel: da je večna beseda sama se svojim blaženim jezikom od najnežnejše deške starosti dalje psalme prepevala, ta misel edina že psalmom daje neko novo čarobnost in bi nas morala navduševati k prepevanju psalmov. Da, naš Izveličar je prepeval psalme vse svoje žive dni, in ko je bil blizo svoje smrti, ter zadnji četrtek daritev nove zaveze postavil, — slišali so se zopet psalmi pri tej najsvetejši svečanosti. Velikonočna večerja stare zaveze bila je pripravljanje k prvi sveti maši; za njo predpisane pesni (psalm 112. do 117.)**) so bile namenjene za „veliki četrtek". Kristus je bil v dvorani zadnje večerje pevovodja in ob enem celebrant, sveti apostoli so bili njegovi cerkveni pevci, glasba bila je koralno petje starega zakona. Tako je hotel Sin božji tudi cerkvenim pevcem nove zaveze, katero je on sam sklenil, postati predpodoba in vzor pevca pred altarjem in na koru. — Petje pevcev stare zaveze bilo je čestokrat le z ustnicami, s katerimi srce nij prepevalo. Zato toži Gospod: „To ljudstvo me moli samo z ustnicami, njih srce pak je daleč od mene". Cerkvenim pevcem nove zaveze pa veljajo besede: „Prišla bode ura, in že je tU, ko bodo pravi častilci očeta molili v duhu in v resnici".
Zvesti ukazu apostola, psalme in pesni in himne prepevati in Boga hvaliti v svojem srci, prepevali so prvi kristijani v katakombah svoje psalme in tako „očeta molili v duhu in v resnici". Melodije bile so pač bistveno enake s petjem v tempeljnu stare zaveze; sveta glasba stare cerkve bilo je enoglasno koralno petje. Eden ali več jih je prepevalo svete pesni, med tem, ko so zbrani verniki poslušali in le h konci tudi zapeli, velikokrat z razprostrtimi rokami ali z do tal pobešenim obrazom. Ginljiv je pač moral biti vtis cerkvenega petja v prvih stoletjih. Dostoverna priča — sveti Avguštin — ga nam popisuje: „Kako sem se jokal pri tvojih himnah in pesnih, o Bog! v srcu ginjen od besed, ki jih je tvoja cerkev tako milo prepevala ; solze sem pretakal, in kako dobro mi je to delo !" Zlasti novo ustanovljeni samostani so bili ob enem pevske šole nove zaveze. Nikdar od tega časa, niti po dnevu niti po noči, nij utihnila Davidova harpa, petje psalmov. Celo čez cerkveni prag so se zasejale svete pesni. Sv. Jeronim je slišal okoli Betlehema žnjice na polji psalme in alleluja prepevati in že otroci so se jih učili. Tudi drugi cerkveni očetje ne morejo prehvaliti petja psalmov. Sv. Ambrozij n. pr. je pisal pred 1400 leti: „Psalmi so splošni jezik krščanskega ljudstva, oni so glas sv. cerkve in daleč doneče spoznanje vere. Psalm pozdravlja zaznavo zarje, psalm je jek raz-brnečega večera, prepeva ga cesar in prostak. Sliši se v cerkvi in doma; brez truda ga vsak razume". _____(Dalje prih.)
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
ob nedeljah in zapovedanih praznikih l. 1884. (po direldoriji ljubljanske škofije.)
(Dalje.)
7.	septembra. Dom. XIV. p. Pent. Osmina praznika sv. Angeljev
varuhov. (Dies oct. Ss. Angelorum Cust.) dup.
Vse, kakor v praznik dne 31. avgusta, stran 67.
8.	septembra. Rojstvo B. D. Marije. (Nativitatis B. M. F.) dup. 2. cl.
cum Oct.
Introitus.
Salve., sancta Parens, enixa puerpera	Češčena bodi, sveta mati, ki si rodila
Begem: qui coelum terrumgue regit in sae- Kralja; kateri nebo in zemljo vlada na ve-cula saeculorum. Ps. Eructdvit cor meum kov veke. Ps. Iz srca mi vrč dobra beseda: verbum bonum: dico ego opera mea Begi. svojo pesen pojem Kralju. V. Čast Očetu. t. Gloria Patri. Ton. II.	Ton II.
Gradudle.
Benedlcta et venerdbilis es, Virgo Ma-	Blažena in častitljiva si, Devica Marija;
ria: quae sine tactu pudoris invčnta es katera si bila brez moža spoznana Materjo Mater Salvatoris. fr. Virgo Dei Genitrix, Izveličarja. V. O Devica, božja porodnica, quem totus non capit orbis, in tua se clausit on, katerega ves svet ne obseže, se je za-viscera, faetus homo. Alleluja, alleluja. klenil v tvoje naročje , ko je človek postal. tr. Felix es, sacra Virgo Maria, et omni Alleluja, alleluja. v. Srečna si, sveta De-laude dignissima: guia ex te ortus est sol vica Marija, in vse hvale popolnem vredna: justttiae, Christus Deus noster. Alleluja. kajti iz tebe je izšlo solnce pravice, Kristus
naš Bog. Alleluja.
Offertorium.
Beata es, Virgo Maria, quae omnium	Blagor tebi, Devica Marija, ki si nosila
portasti Creatorem: genuisti qui te fecit, et vsih Stvarnika: rodila si ga, ki te je vstvaril in aeternum permanes virgo.	in vekomaj ostaneš Devica.
Communio.
Beata viseera Mariae Virginis, quae	Blagor telesu Marije Device, katero je
portaverunt aetirni Patris Fttium.	nosilo Sinu večnega Očeta.
14. septembra. Dom. XF. p. Pent. Sv. Ime Marijino. (Ss. Nominis
Mariae) dup. 2. cl.
Introitus.
Vultum tuum deprecabuntur omnes di-	Tvoj obraz bodo prosili vsi bogati izmed
vites plebis: adducintur Begi virgines post	ljudstva: peljale se bodo za njo device h
eam: proximae ejus adducentur tibi in lae-	Kralju: nje družice bodo k tebi peljane z
tltia et exultatione. Ps. Eructdvit cor meum	veseljem in radovanjem. Ps. Iz srca mi vrč
verbum bonum: dico ego opera mea Begi.	dobra beseda: svojo pesen pojem Kralju.
t. Gloria Patri. Ton II.	t. Čast Očetu. Ton II.
Gradudle.
Benedicta et venerdbilis es, Virgo Ma-	Blažena in častitljiva si, Devica Marija,
ria: quae sine tactu pudoris inventa es	katera si bila brez moža spoznana Materjo
Mater Salvatoris. tr. Virgo Dei Genitrix,	Izveličarja. t. O Devica, božja porodnica, on,
quem totus non capit orbis, in tua se clau-	katerega ves svet ne obseže, se je zaklenil
sit viscera, faetus liomo. Alleluja, alleluja.	v tvoje naročje, ko je človek postal. Alleluja,
V. Post partum in violata permansisti: Dei	alleluja. V. Po porodu si neoskrunjena ostala:
Gčnitrix, intercede pro nobis. Alleluja.	božja porodnica, prosi za nas. Alleluja.
Offertorium.
Ave Maria, Gratia plena: Dominus	Češčena Marija, milosti polna: Gospod
tccum: benedlcta tu in mulieribus, et bene- je s taboj: blažena si med ženami, in blažen dietus fructus ventris tui.	je sad tvojega telesa.
Communio.
Bedta viscera Mariae Vlrginis , quae	Blagor telesu Marije Device, katero je
portavtrunt aeterni Patris Filium	nosilo Sinu večnega Očeta.
21. septembra. Dom. XVI.p. Pent. Sv. Matej, apostol in evangelist. (S. Matthaei Ap. et. Ev.) dup. 2. cl.
Introitus.
Os justi meditabitur sapientiam, et lin-	Usta pravičnega bodo govorila modrost,
gua ejus loguetur judlcium: lex Dri ejus in njegov jezik bode izrekoval sodbo: postava in corde ipslus. Ps. Noli aemulari in ma- njegovega Boga je v njega srcu. Ps. Nikar ligndntibus; neque zeldveris facientes ini- se ne srdi nad hudobnimi: in ne vnemaj se quitdtem. fr. Gloria Patri. Ton. VI.	nad hudodelniki. t. Čast Očetu. Ton VI.
Graduale.
Bedtus vir qui timet Dominum: in	Blagor mu, kateri se boji Gospoda: prav
mandatis ejus cupit nimis. fr. Potens in	veliko dopadajenje ima nad njegovimi zapo-
terra erit semen ejus: generdtio rectorum	vedmi. t. Mogočen bode na zemlji njega
benedicetur. Alleluja, alleluja. f. Te glo- '	zarod: rod pravičnih bode oblagodarjen.
riosus ApostoUrum chorus laudat, Domine.	Alleluja, alleluja. t. Tebe hvali slavni zbor
Alleluja.	apostolov, o Gospod. Alleluja.
Offertorium.
Posulsti, Domine, in cdpite ejus cord-	Položil si mu, o Gospod, na glavo krono
nam de lapide pretidso: vitam pdtiit a te, iz drazega kamena: življenja te je prosil, in et tribuisti ei, alleluja.	dal si mu ga, alleluja.
Communio.
Magna est gloria ejus in salutdri tuo:	Velika je njegova slava v tvoji blagosti :
gliriam et magnum decorem impones super slavo in veliko lepoto bodeš nanj djal, o eum Domine.	Gospod.
28. septembra. Dom. XVII. p. Pent. Sedem žalosti B. D. M. (Sept.
Dolor B. M. V.) dup. maj.
Introitus.
Stabant juxta crucem Jesu mater ejus,	Stale so poleg križa Jezusovega njega
et soror matris ejus Maria Cleopliae, et Sa-	mati, in sestra njegove matere Marija Kleo-
lome, et Maria Magdalene, t. Mulier, ecce	fova, in Šaloma, in Marija Magdalena. V.
fClius tuus, dixit Jesus: ad discipulum au-	Žena, glej, tvoj sin, je rekel Jezus: učencu
tem: Ecce mater tua. f. Gloria Patri,	pa: Glej, tvoja mati. V. Čast Očetu. Ton IV. Ton. IV.
Graduale.
Dolorosa et lacrymdbilis es, Virgo Ma-	Žalostna in objokovanja vredna si, o
ria, stans juxta Crucem Domini Jesu Filii	Devica Marija, stoječa poleg križa gospoda
tul Redemptoris. fr. Virgo Dei Genitrix,	Jezusa, Sina svojega Odrešenika. t. Devica,
quem totus non capit orbis, hic Crucis fert	božja porodnica, katerega ves svet ne obseže,
suppllcium vitae factus homo. Alleluja,	on prenaša smertno kazen križa, ko je člo-
alleluja. fr. Stabat sancta Maria, coeli	vek postal. Alleluja, alleluja. t. Stala je
Regina, et mundi Ddmina, juxta Crucem	sveta Marija, nebes kraljica in gospa sveta,
Domini nostri Jesu Cliristi dolorosa. Al-	poleg križa Gospoda našega Jezusa Krista
leluja.	— žalostna. Alleluja.
Seguentia.
Žalostna je mati stala i. t. d. (kakor
Stabat mater dolorosa etc.	se nahaja po raznih molitvenih in pevskih
knjigah).
Offertorium.
Recorddre, Virgo Mater Dei, dim ste-	Spomni se, o Devica, Mati božja, kadar
teris in conspdctu Domini, ut loqudris pro bodeš stala pred obličjem Gospodovem, da nobis bona, et ut avertas indignationem bodeš dobro govorila za nas, in da bodeš suam a nobis.	od nas odvrnila njegovo nevoljo.
Communio.
Felices sensus beatae Marine Virginis,	Srečna čutila svete Device Marije, ka-
qui sine morte meruerunt martgrii palmam tera so brez smrti zaslužila palmo mučeništva sub Cruce Domini.	pod križem Gospodovem.
^	(Dalje prih.)
Dopisi.
— Iz Ljubljane. — Dnš 23. julija daroval je č. g. Albin Illowsky v ljubljanski cerkvi presv. Srca Jezusovega prvo sv. mašo. Kaj dobro jo je bil zadel gospod novomašnik, da si je bil izbral to cerkev za svoj „najlepši dan". Saj v tej cerkvi tekmujejo vse umetnije med seboj, katera bi bolj poveličevala Onega, ki si je v njej svoj šotor postavil: veličastna zgradba, krasna okna sfe slikanim steklom, prelepi altar z enako opravo okusno in pravilno okinčan, cerkvenih oblačil umetno vezenje, čisto izdelane svete posode — vse to je že vredno božjega hrama ter vzbuja duha ubozega zemljaka k po-božnosti. A kar je navzoče pri prvi novi maši v tej cerkvi še posebno veselo iznenadilo, bilo je lepo liturgično petje. In prav to je povod, da „Cerkv. Glasbenik" svojim či-tateljem omenja svečanost od 23. julija.
Pela se je Schweitzer-jeva maša „lnfantis Jesu" čisto in v pravem tempo; introitus „Sacerdotes Dei", graduale „Inveni David", offertorium „Veritas mea" in communio „Domine quinque talenta" — vse, „sicut jacet in missali" in tako dobro, da smo se kar čudili. Nek gospod-veščak, čigar natančnost in fini okus je obče znan, odgovoril mi je na moje vprašanje o tem petji: „Yse je bilo prav dobro; a introita v Ljubljani še . nikdar nisem slišal lepše peti". Kdo pa je pel? Mar izbrani najboljši ljubljanski pevci? — Ne; pele so deklice iz sirotišča pod vodstvom g. R. Burgarell-a. Dolžnost nam je, da očitno tu pohvalimo vrle pevke in čestitamo njihovemu gosp. pevovodji, kateri je navzlic pičlemu prostemu času v tako kratki dobi iz tako nežnega ^materiala" vstvaril za cerkev presv. Srca Jezusovega dobro izvežban pevski zbor. Posebno priznanje pa grč g. Burgarellu še za to, da vadi svoj zbor tako peti: da se ves tekst popolnem razume, kar sv. cerkev odločno zahteva n. pr.: „In ecclesiastico cantu illud in-p rimi s cura ndum est, ut verba perfecte planeque intelligantur" etc. Vsa čast pa tudi vodstvu nove cerkve čč. gg. oo. Lazaristom, kateri vneti za lepoto hiše božje, skrhe tudi za lepo pravilno petje, „quo populi intelligentia erudiri valeat et religiosa pietas ac devotionis moderatio, piorum auditorum mentes ad divinae majestatis cultum et coelestia desideria excitari queant". Vidi se zopet, kar smo že tolikrat rekli, in kar še enkrat povdarjamo: da se mnogo, neverjetno veliko, da za zboljšanje cerkvenega petja storiti, kadar z razumnostjo in pridnostjo, ter brez abotnih predsodkov vzajemno v ta namen delajo pevci, pevovodja in cerkveni predstojniki. — Ite et faeite similiter!
— Z Gorenjskega. — „Raca na vodi"! Kaj vendar mislijo Ljubljančani? — zaklical sem glasno, ko sem čital, da jih je volja na „oder" spraviti Mozartovo „Kronungs-messe" v C-dur. Je li to odgovorna kratek dopis iz Gradca o novoimenovanem knezoškofu (gl. „F1. BI. fttr kath. K. M.", st. 79), da bodo tu „daleč dospelo reformo cerkv. glasbe sijajno dovršili?" Ali je mar le časnikarska „raca" — če tudi ne na vodi? — Bodi si, kakor že hoče; nevolja me je obšla, vsedel sem se in (sicer prepozno) povedati hočem čitateljem „Cerkv. Gl-a", kaj veščaki menijo o Mozartovi „prekrasni Kronungsmesse". Ne moja malenkost, ampak veščaki, pravim, izmed kojih izberem le dva, namreč Ottona Jahna, ki je o Mozartu imenitno kritično delo v 4 zvezkih spisal, in dr. Witta, o katerem smo vendar vsi pripriCani, da ve dobro razsoditi, kakošna glasba je za cerkev, ia kakošna nij zanjo.
posneti, da bodo čitatelji vedeli sami oceniti „prekrasno Kronungsmesse?" — V zbirki K. Zulebner-ja v Mogunciji (piše O. Jahn) bila je maša v C-dur, katera je nosila ime Mozartovo in je bila zaznamovana za tako zvano „Kronungsmesse". Ta maša je nenavadna prikazen; vsi stavki so razen „Credo-a" več ali manj iz Mozartove opere „Cosi fan tutte", s tem razločkom, da so bili tonovi načini in instrumentacija spremenjena, tit pa tam kak glas pridejan ali izpuščen, in sicer tako:
„Kyrie" je trospev „Soave sia il vento" v C-dur preložen, brez pihal razen dveh flavt; privzel se je še tenor, kateri brez lastnega značaja samo harmonijo za 4glasni zbor dopolnuje. „Christe eleison" je prvi stavek dvospeva: „Ah guarda sorella", v G-dur preložen, za sopran in tenor, z 2 oboama in 2 rogama, tu pa tam skrajšan; tudi je ritornel na konec postavljen. Tekst tega dvospeva se glasi: „Glej sestra, lica žare kakor rože, oči hrepene po ljubezni. O sestra, te oči, ta usta i. t. d." In tako gre dalje do: „0 Amor, kako se mi trese in trepeče srce i. t. d."
V začetku „Gloria-e" se nahajajo poleg malo, posebej izmišljenih taktov, motivi iz prvega zbora druzega finala; pri „gratias agimus" je prvih 70 taktov iz arije „Smanie implacabili" porabljenih za sopran - solo s tekstom: „Strah, muka in grenka skrb mi gloje srce i. t. d." — „Qui tollis" je sedem novo izumljenih taktov, toda pri „Miserere" se prikažejo štirje takti iz prvega finala do konec tega stavka. „Quoniam tu solus" do sklepa „Gloria-e" je trospev „Una bella serenata" brez popravka; le kadar „tutti" pojo, se pridruži še 4. glas; konečnega ritornela manjka. Tekst tega trospeva pa se glasi: „!Ia, pri glasu sladkih pesen bom Amorju daroval. Caše pa naj žvenketajo polne poštenega vina iz Cipre . . Da, se šalo, pijačo in poljubi posvetiti se hočemo ljubezni".
„Sanctus" in „Hosana" sta za 6 taktov skrajšani, v C-dur prestavljeni „Andante" prvega finala „Dove son", s tem razločkom, da so glasovi z ozirom na tekst nekoliko drugače vravnani. Prvotni tekst se glasi: „Kako čutje! z novega mi solnce lepše sije. Je-li to Pallada? Je-li Citera? Ha, draga, glej, prisežem, da le za tebe bodem živel i.t. d."
„Benedictus" je dvospev z zborom (Secondante) v F-dur preložen, spremljevan od instrumentov s6 strunami, flavtami in oboami; zbor „vdari" z Hosanno. Prvotni tekst se glasi: „Nosite z lahnim zefirom, ah mojo ljubeznjivo prošnjo; laskavo igrajte se ž njenim čelom, in omehčajte ji kamenito srce! i. t. d." „Agnus Dei" začenja se z 11 izvirnimi takti; sledi jim iz 2. finala „Idol mio", pri kojim je Despinina partija izpuščena. Prvotni tekst je le - ta: „Moreš mi li, o dragi, odpustiti ? Glej solze grenkega kesanja; ah osramotena prisežem ti še enkrat, le tvoje je srce moje i. t. d."
„Dona nobis" je konečni ensemble opere z naslednjim tekstom, ki ga tu v nemškem jeziku podajamo: „Selig, war im Liebesbunde, sanft aus des Geliebten Munde, in der frohen Schaferstunde, leicht vergiesst der Untreu Schmerz. Wir kiissen, lachen, sich das Leben froh zu machen etc."
Zadosti je; vsak si sam svojo sodbo naredi o tej „Kronungsmesse", ki je le „kro-nana neumnost". Otto Jahn (f 1. 1869.), ki ni bil niti cecilijanec, niti duhovnik, niti katoličan, imenuje to porabo opere za cerkev „eine das Gefiihl empbrende Accomodation".
In ta iz opere „Cosi fan tutte" posneta „Kronungsmesse" naj bi se v sedanjem času v Ljubljani ^predavala" v cerkvi? — Ako kdo hoče koncert imeti, naj si ga napravi, kakor po navadi, v bližnji „reduti". Cerkev je hiša božja, a ne hiša — nesramnosti! — Sem li preveč rekel? — Nikakor! V operi „Cosi fan tutte" se zagovarja popolnem gola nasladnost: „Mannerschwilre, Weibertreue sind . . . Scherz . . . Selig wer ... in der frohen Schaferstunde leicht vergiesst der Untreu Schmerz". — To, se ve da, nij bilo brez vpljiva na skladbo. Tii je vse „Scherz" — toraj tudi maša (!). Ne mora li, tudi če poslušalci (ljubljanski) opere ne poznajo, nasladnost skrivaj v njihova srca kapljati? In kolik škandal! ako jim je znana? Tu ne velja nikakoršen izgovor. —j—
Ulibišev (Nouvelle biographie de Mozart . . . et l'analyse des principales oeuvres de Mozart. Moscou 1843) jo je postavil pod št. i. Pisana je za 4 glase, 2 gosli, 2 oboi, 2 roga, 2 trombi in pavke, 3 posavne in orgle. (Pavk pri sv. Jakobu nismo slišali, — a tudi orgel ne.) Začetek nij tak, kakoršen pri „Kronungsmesse", ki ste jo popisali, ampak:
Iz teh malo not jo bodete spoznali kot staro znanko, s katero so se 1. 1869. —1871. tudi v stolnici »ponašali", pa so jo zdaj popolnem škartirali. In to je bilo prav; naj bi je tudi pri sv. Jakobu ne bili na dan spravili. Mojster Witt piše o njej (Musica sacra, 1875, Nr. 3): „Diese Messe ist eine der weltlichsten, gefallsuchtigsten, lustigsten. Trotz des so schonen Agnus Dei — dessen herrliche Melodie vreltberuhmt ist, kann ich sie unter die am wenigsten zu empfehlenden rechnen". Otto Jahnpa pravi o njej: „Mozart zeigt sich hier wie in der Hofuniform, in der er zwar auch mit Anstand sich zu bewegen versteht, die aber den eigentlichen Menschen mehr verkleidet, als bekleidet". Ulibišev to Mozart-ovo C-dur mašo imenuje: „Eine der bekanntesten, wenn auch nicht gediegensten Messen Mozarts".
Da pa vsakemu damo, kar mu po pravici gre, radi pripoznamo, da je bila tehnična izpeljava Pseudo - Kronungs - maše prav dobra, — sad mnogega truda, ki je bil vredeu skladbe bolj cerkvene, nego je bila ta. Naj bi se bili, ako je že Mozart moral biti, rajši naučili njegove 8. maše (24. junija 1774) v F-dur, ali pa 9. maše (8. avg. 1774) v D-dur, ker ste liturgični ter glede kontrapunkta in lepote prvi izmed Mozartovih maš.
— Na Dunaji, 26. julija. — (Občni zbor cerkveno-glasbenega društva sv. Ambrozija.) Kot vsako leto o poletnem času, tako se je vršil tudi letos 3. julija občni zbor društva sv. Ambrozija po vsporedu, naznanjenem v „Cerkv. Glasbeniku" zadnji številki. Naj bolj znamenita točka obravnav bila je o razmerji društvenega kora do društva, o njegovih pravicah in dolžnostih. Dali so mu ime: „Chor-Akademie des Ambrosius-Vereines". Uže ime to naznanja smoter, ki ga ima društvo s korom: po izvrstnih produkcijah blažiti, učiti, širiti pravo cerkveno glasbo, pridobivati jej vedno več prijateljev. Društvo zasebno brez postavodajalne oblasti druzega tudi ne more. Dovolj je, da kaže z lepim vzgledom, kako je treba spolnovati cerkvene zapovedi te vrste, a ob enem gladiti pot višji oblasti, da postavi zopet v veljavo, kedar se jej bo primerno zdelo, obstoječe zapovedi, ki se iz raznih vzrokov niso spolnovale in katerih prestopke je molče prezirala.*)
Društvo tedaj, po tem soditi, posebno pozornost obrača na veče kore, vzlasti v glavnem mestu, od koder naj se žarki svitlobe razlivajo po okrožji: če je dobljena trdnjava, podati se morajo tudi trdnjavice. In v tem obziru ima društvo zabilježiti lep napredek. Veliko novih moči iz prvih tukajšnjih cerkvenih korov, pridružilo se je društvu kot sodelujoči udje. Primerjaj vsporeda (Glasb. 7. štev. zadujo stran) štev. 5: Preyer Gottfried je stolni kapelnik pri sv. Štefanu; štev. 7: Bibl Rudolf je c. k. dvorni organist; št. 8: Krenn Franc, profesor na tukajšnjem konservatoriji, vodi petje pri sv. Mihaelu. Da bi se le tudi v svojej „praksi" ravnali vedno po cerkvenih določilih.
Petja v votivni cerkvi, katero je predavala društvena „akademija", mi ni kritikovati. Kratko poročilo čital si lahko v „Vaterlanda" 188. številki.
Ky - ri - e
J- ( » »


Pogrešali smo par toček korala, katerega se splošno Dunajčanje jako boje, kajti redko ga je čuti.
Vse drugače pa so zanj vneti nemški Tirolci. Prijatelj Tirolec mi je pravil, da se tam v prav mnogih, tudi majhnih župnijskih občinah, prepeva pri slovesni službi Božji. Ljudstvo s početka sicer tudi tam ni bilo posebno vneto, ali sedaj gori zanj. Vzlasti velja to o Briksenški škofiji, v katerej je s posebnim razglasom, izdanim krog letošnje Vel. noči, zaukazano, pri slovesni službi Božji peti — koral iu ob enem določene knjige koralne, katere naj ima vsaka župnijska cerkev. Več dotičnih knjig, morebiti celo vse, omenil je „Cerkv. Glasb." v 7. štev. t. 1. v dopisu iz Ljubljane. Gotovo je, da ni tako težko priučiti se tudi pevcem na deželi toliko korala, da se more zadostiti cerkvenim zakonom. Morebiti bi se vstreglo tudi čitateljem „Glasb.", ko bi priobčili dotične določbe Briksenškega škofijstva. Poročal je o njih svoj čas tudi „Vaterland" in tirolski listi.
L.
Razne reči.
—	Glavnega predsednika amerikanskega Cec. društva, g. prof. Siugen-berger-ja so dne 7. junija sv. oče Leon XIII. v posebni avdijenci zaslišali, ki je trajala pol ure. Sv. oče so se zelo zanimali za napredek cecil. društva, radi sprejeli Sin-genberger-jeva glasbenika „Cacilia" (nemški) in „Echo" (angleški) ter konečno obdarovali g. Singenberger-ja z 8 velikimi srebrnimi svetinjami — zanj, za njegovo soprogo in 6 otrok.
—	Preč. kapiteljski vikariat škofije briksenške je pred kratkem razposlal duhovnijam ukaz, s katerim vpeljavo rimskega koralnega petja svetnim cerkvam zapoveduje. Že ranjki škof Janez je hotel želji rajnega Pija IX. in sedanjega sv. očeta Leona XIII. glede cerkv. petja ustreči, zato je „po resnim premišljevanji in posvetovanji se svojo škofovsko močjo" dne 13. marcija t. I. določil in ukazal, ,,da se v vsih svetnih cerkvah škofije Briksenške vpelje rimski koral". To določbo izvršiti mil. škofu Janezu nij bilo dano, ker ga je smrt prehitela. Kap. vikariat spoznal je toraj svojo dolžnost, da stori, kar je bil ranjki Laiss namenil. Po tem ukazu se ima rimski koral v briksenški stolnici že to jesen z novim šolskim letom vpeljati. Za druge cerkve, zlasti na deželi, obrok nij natanko postavljen, a gg. dušnim pastirjem je naročeno, naj se nikar ne obotavljajo z vpeljavo korala, marveč naj delajo takoj dotične priprave; naj kupijo najpred na cerkvene stroške pri Pustetu v Ratisboui izšle koralne knjige, katerih najimenitnejši' so: Graduale do tempore et de sanctis; Kjriale sive ordi-narium Missae; Organum ad Kjriale; Vesperale Romauum; Orgauum ad Vesperale; Pro-cessionale Romanum; Officium Defunctorum. Dalje pravi ukaz, da naj duhovni pastirji po svoji moči skrbe, da se pevci korala tudi vadijo in prav nauče. Ker glavni del tega podučevanja pripada pevskim vodjem in orglavcem, naj se le-tem izroči po en iztis tega ukaza. Ob enem se priporoča gg. duhovnom, naj pevskim vodijem in orglavcem pri tem poslu radi pomagajo, prijazno razlagajo, da se tako za namene apostolskega prestola pridobe. — Bi-li mar tudi pri nas ne potrebovali enacega ukaza?
—	Začetek orglarske šole za prihodnje šolsko leto 1884/5. bode sredo, dne 1. oktobra ob 9. uri dopohidne. — Novi učenci naj bodejo podučeni vsaj v predmetih ljudske šole, tudi nekoliko glasbenega znanja se želi; vsakako se še zahteva popolnem lepo obnašanje, trdno zdravje, zlasti občutljiva ušesa.
—	Pevska skušnja za dečke pri čč. oo. frančiškanih v Ljubljani bode dne 13. septembra ob 10. uri dopoludne.
—	Celo nekatoliški Angleži vedo ceniti prvaka cerkvenih skladateljev Pa-lestrine. Tako n. pr. je društvo „Bach Choir" dne 26. marca pod vodstvom Ottona, Goldschmidta, čigar soproga nekdaj dobro znana pevka Jenny Lind v zboru sodeluje, Palestrinino 6glasno Missa „Assumpta est Marta" pelo. Tudi mašo „Papae Marcelli" je društvo že večkrat na dan spravilo.
-— V Berolinu podpisujejo prošnjo do policijskega predsedništva, da bi se igranje na glasoviru omejilo na gotove ure. Bi bilo tudi drugod dobro, n. pr. v Ljubljani in Zagrebu, kjer pokoja željne ušesa nikdar, niti po noči, počivati ne morejo.
Pridana je listu 9. štev. prilog.
Odgovorni vrednik lista Janez G-njezda, — Odgovorni vrednik glasb, priloge Anton Foerster.