- a ^ . . r r NaiteCii slovenski dnevnik v Združenih državah SV.sU* za vse leto • • • nol leta • • • » • Za New Yofk celo leto -Za uotemstTO celo leto $6 00 $3 00 S! $"".00 ji $7.00 J Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian, Daily t* the United States. % Issued eve^y day except Sundays * 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 15. — ŠTEV. 15. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 19, 1926__TOREK, 19. JANUARJA 1926. - VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. POLOŽAJ V PREMOGARSKI STAVKI Pet in dvajset tisoč premogarjev v antracitnih poljih podpira Lewisa v končnem boju. — Na dveh velikih zborovanjih so zavrnili arbitracijo ter sprejeli sklep unijskega načelnika, "da se sklene časten mir". WILKES-BARRE, Pa., 18. januarja. — Da so stavkujoči premogarji v antracitnem okraju pripravljeni izvojevati boj do britkega konca, je bilo razvidno, ko je 25,000 premogarjev na dveh zbo rovanjih soglasno odklonilo vsak predlog za arbitracijo. John Lewis, predsednik United Mine Workers ZAROTA V BUDIMPEŠTI Polkovnik je sptavil prejšnjega nadvojvodo Albrehta v zvezo z razkrito ponarejevalno zaroto. Ministrski predsednik se je iznebil vseh svojih nasprotnikov. Opozicija povzroča fašistom preglavice Mussolini se je skoro spri s svojimi pomočniki radi članov aventinske o- ____ pozicije. — Farinacci, DUNAJ, Avstrija, 18. januarja. — Pod naslo-tajnik fašistovske orga- vom "Nadvojvoda Albreht in ponarejevalci ban-nizacije, se jezi nad'ne- kovcev" se je pečal včeraj "Neues Wiener Jour-primerno važnostjo', s| rial" z razkritji, ki so bila posledica objave dnevni-katerc j e Mussolini ka polkovnika Jankoviča v pariškem Matinu. Pol-'pocastir svoje nasprot-; kovnik Jankovič je bil pred kratkim aretiran v n^ke. "laagu v zvezi z zaroto, katero so skovali madžar- ki fašisti v namenu, da ponarede za trideset tisoč RIM, Italija, 18. jiiaiuaria. — r i r i nihjonov francoskih rrankov. fA • • i i*i 11 •! Iv- Roberto Farinacci, eksftrcmistični America, je obsodil metode, katerih ae posluzu-j fa5:wtOTki ?(mcral:ii tajnik, bo Neki Johann iMayer, katerega omenja dnev-jejo delodajalci, nakar je pozval trgovce in profe- J najbrž kanalu zapuiNtil stranka. nik, je tajnik nadvojvode Friderika, očeta nadvoj-hijonalce antracitnega okraja, naj zahtevajo od de- kot se v tiikajšajih politi«-* ^ Albrehta. iodajalcev resnična pogajanja, ki bodo dovedla ^o ^^l^l^!^^0^; Uradna preiskava je ugotovila, da sta bila Ma-resničnega miru ter odpravila rak-rano brezuspe-1 nici. yer in Jankovič intimna prijatelja in da sta se po- Razlika v nazorih med Muaso- gosto posvetovala za zaprtimi durmi na posestvu linije,n ter ayegm-un glavnim P"- nadvojvode Albrehta v Okijala. Pred temi raz- močnikom je prišla na dan, ko je bila faJjistorvska večina v poslanski zbornici presenečena vsled tu-t članov popularne stranko v snih in brezplodnih industrijalnih bojev. Lewis je zahteval "časten mir!" Prvo zborovanje se je vršilo v gledišču, drugo pa na prostem. Nagovore sta imela tudi mednarodni tajnik in za-kladničar, Tomaž Kennedy in Chris Golden, tajnik okrajnega mezdnega komiteja. ■ dr^bi treh .oeijalističnih poslan- Prvi je prerešetal zgodovino organizacije ter po- cev. W tvorijo skupaj aventinsko udarjal, da možje nikakor ne morejo sprejeti arbi-I °lMMicij0- Ta °I>ozici.i» se jeiimak-r^ i i i v i . . i uila \z parlamenta pred osemnaj- • i racije. Golden je pozval navzoče, naj glasujejo ! ^ me?cei kjavo? da ne m0Te ulede arbitracije. Z eno samo izjemo so se vsi iz-'sodelovati -s sedanjo vlado. Porekli proti arbitraciji; edinega pristaša arbitracije sIailiika zbornica h- «ie sestala so hoteli navzoči vreči ven. WILKES-BARRE, Pa., 18. januarja. ewis je govoril več kot štiri tisoč premogarjem v]t(V;t5ral Proti teml1- da pripf-^apitol gledišču. Te prilike se je poslužil, da lop-e po članih mezdnega komiteja delodajalcev, ki so ga javno obdolžili, da je on odgovoren za izja-ovijenje pogajanj, ki naj bi končala stavko. Odgovornost,----je rekel Lewis, — je izključno na strani delodajalcev in prav posebno na strani Sama eritji pa je Jankovič trdil, da ni niti poznal Maver j a. Mrs. U., katero omenja dnevnik, je Mrs. Ull-man Ereny, v ko je salonu sta bila Mayer in Jan-konvič dostikrat gosta. ^ onih krogih niso imenovali Albrehta nadvojvodo, pač pa kralja. S tem so spravljeni v stik vodilni člani ponarejevalne zarote z okolico Albrehta, in madžarske opozicijske stranke zahtevajo, naj se vrše tozadevne preiskave v tej smeri. Soglasno z Neue Freie Presse je izjavil polkovnik Jankovič pred preiskovalnim sodnikom na Ho-Jandskem, da je rekel p»rinc Ludvik Windischgraetz svojim prijateljem, da potrebuje 40,000,000 frankov za splošne volitve na Cehoslovaškem v prilog madžarsko govorečega prebivalstva. Vspričo teh razkritij je postal politični položaj j vpnizori-ia zbornica ob priliki smr- j na. Madžarskem skrajno napet. Skupne demo-Warrinerja, načelnika pogajalnega komi- tl kraljice-raatere Mar-gherite. 'ki Kratične in socialistic ie opozicije dolže ministr-teja delodajalcev. Ije ze]r> ,j"bila Mu-ssoiLni ^^^ 0FWKUna. d« ^vl^nio I - . i-i j •* i t- i i i • i • • iJ0, r^kel, da morajo priznati faši- Lewis je trdil, da se niso hoteli de.odajaxi izza «tovMko r^ucijo ter se odpove preteklega julija, ko so prvič objavili svoje pogoje dati vsem stikom z proti-fašisti v včeraj. da razpravlja o "moral-^nom v pra^-anju'' prisotnosti a ven Mr. ;.tin-kc skupine, a Farinacci je pro- šnje nasprotnikom preveč važnosti. V fivoijem včerajšnjem jrovorti je načelnik sedanje italijanske v Wide izjavil, da .so se člani aven tin .ke opozicije vtihotapili v zbor-nico tekom ■slovesna ost i. katere je Velika nesreča y Pennsylvania Trije ljudje »o bili mrtvi in dvajset jib je bilo ranjenih, ko je padla poulična kara v Ohio reko. PITTSBURGH, Pa., 18. j an. — Najmanj trije* ljudje -so izgubili svoje življenje in več kot dvajset jih je bilo ranjenih, ko je padel ve e ra j n dk i Devet oseb mrtvih vsled eksplozije. Devet ljudi je bilo ubitih in trideset jih je bilo ranjenih tekom eksplozije v Moabit okraju Berlina. — Razne novice iz Nemčije. BERLIN, Nemčija, 18. januarja. Velika nesreča *»e je pripetila v Moabit okraju v Berlinu. Nek: vaz Pittsburgh : - - , d /t ,.. .delavec je pr»el z poreco smod- Kaihvav Company s Flemunjr Park 'i, , , , • « , ko preblizu tanka z bencinom in mostu, pri McKees Rocks v Ohio L, .,;, . , , .. . , ' . ^ . . . i sledila je močna aksp'ozija. Oe- reko. Lhe žrtvi, neka 23ena in nc-L.„+„ r • ui . , , . . . i^eta ljudi je bilo na mestu mr- ka deklica, sta umrli v 'bolnici m •« • ♦ • j „ • , i t vin in trideset jih »e bilo ranjenih. Tudi nnaterijabia škoda je truplo tretje žrtve so A-ideli plavati po Vodi na\T«lo(l. Dnfcsedaj ni še ugotovljeno, če ui utociilo še več ljudi, ki t4o se nahaljali na /kari v čaisu. ko >se je pripetila neteča. Policisti in prostovoljmi reševalci so potegnili preživele iz vode ter jih spravili v bližnje bolnice. V uradu železniške družbe se je izjavilo, da so s>e smrtno pone-čili le trije, a zaenkrat je nemo-?roče dotpnati, če je ta trditev resv nična ai'ii ne. Namerava se pr»-- i iskati reko, ker se domneva, da je bilo še več žrtev. Poulična kara leži v globini petih čevljev i t ]>ol in kot ise je ugotovilo, ni v njej romu]e nobenegra trupla. Očividci pravijo, da je zavoda kara na ovinku z vel:ko naglico m da j<* jiri tem skočila na ra , • . i , .. , Tukajšnji policisti se 'bodo od lakoj se je poklicalo po icipke i • - , - , , J ' , J da.i naprej poKluzevaJi takozvanik rezerve .n v kratkem času se je «9kateV, PrW wzred t.fckih zbralo kaikili de^-et tisoč lj.iRli n«',. • + ' . . , J lie^tov je oil otvorjeni ta teden. pozoriscu nesreče. skega predsednika BetKlena, da zavlačuje zadevo in da mu manjka potrebne eneržije. Ko bo v četrtek zopet otvorjen parlament, je pričakovati i urnih prizorov. Pravijo, da bo po zakl j učenju preiskave glede zarote ministrski predsednik Bethlen odstopil in da bo zahteval diktatorstve sile v slučaju, da bi ga naprosili naj zopet prevzame mesto. Neues Freies Journal pravi, da nameravajo vprizoriti legitimi-stični pristaši nadvojvode Otona živahno propa- da pogajanja, spustiti v debato, ki bi spravila na — Le s tem. da sprej- 1 -v ........ mejo te pojroie, — ie nadaljeval, dan resnične razmere v antracitni industrij.. _ labk(> pridpjo aveDtil^Ui po. Lewis je rekel v nadaljnem, da je večina antra-.s'anoi v parlament, doikler sem citnih kompanij tako dobrostoječa, da bi lahko pri- tUjkj»J ^ ostati hočem privolila v malenkostno povišanje plač ter imela pri ,CCJ easa; v- j j i . „ , t*i - Zlvornica je pozdravila to rzja- tem se izaaten aoDiceK. i e Kompamje pa ce niso vo z ,HLrn hn aplavzom. otele pogediti s premogarji radi tajnega dogovo- Mussolini pa je obenem tudi ra med delodajalci, da se vzdrži obratne stroške ta- razvol>av 1 katerega je sta j ^andno kampanjo, ker domnevajo, da je njegova ko nizko, da bodo mogle še nadalje obstajati maj-'vil° f*^ov.ko časOPKie. da i kandidatura ogrožena. . .. : . . , . na.i aventiir-Jii poslanci sprej, ! ~ -i • r^ i o i i • •vi- ne in neuspesno upravljane kompanije, ki naj bi ,m>j0 kot poiimga. — Ni moj na Zastopniki hrancoske t5anke, ki so prišli na !nele kliub vsemu še vedno dobiček. Te neuspe- men. — je mkel Mussolni, — daj Madžarsko ter zahtevali od princa Windischgraet- "no upravljane kompanije se nahajajo v Panther bl mr ,KMtaviIi Pr,wJ«^"o na pie-iza odškodnino, so izjavili, da bodo znižali zahteva- r> i \/ ii " .d<-sti:J. retserviran nedostopnim bo-: , i i - " -i ii . n - wreek \ alley. » , , . . , 10 svoto, ce bo objavil podrobnosti zarote. Princ f I g»vom, kaJcrmi pogosto brez misli 7 J ^ Lewis je imenoval lastnike antracitnih premo- zažigajo kadilo. RIM. Italija. 18. januarja. — Pt litična opozicija proti f&šistov-skcnui režimu je nesmiselna, —-je rekel ^lussolini v poslanski zbomici. dokler bo imel on avtoriteto v straaiki- Upotovilo Mussolinija je podano na pf»sobni «rji. ki je bila sklicana. da razpravlja o p. -:\p •jovnikov ''stavkujoče delodajalce", ki paralizira-jo antracitno industrijo s tem, da nočejo dovoliti "»remogarjem častnega delavnega dogovora, ki naj bi bil veljaven od enega leta do petih let. Lewis je izjavil, da je zahteva delodajalcev gle-«!e arbitracije nevzdržna, razven če bi bili priprav-'jeni, da se razsoja tako glede dobičkov kot glede t elavskih mezd. To pa so delodajalci stalno za- ,a^tinske opozicije v parla^^-nt ^čali ter tudi nočejo dovoliti, da bi delavski voditelji pregledali njih knjige. WASHINGTON, D. C., 18. januarja. — Možje, žene in otroci v antracitni pokrajini stradajo. Zi- •na je le še povečala njih trpljenja. Tako je reče- DETROIT. Mich., is. jan. — no v pozivu, katerega so izdale včeraj delavske orga' A(WPlaakAi ek*j>erimentacijski r • j A -»i-ii i - r i -- laboratorij Ford Motor Co.. ki sr- njzacije, zdruzene v Ameriški delavski federacije. — Lačni otroci vas prosijo pomoči, — se glasi v pozivu, katerega je podpisal William Green, predsednik federacije, obenem s člani izvrševalaega odbora federacije. — V imenu teh otrok in mater se obračamo na f lanstvo organiziranega dela, naj se odzove takoj trdi, da nima Francska Banka nikake pravice do odškodnine, da pa bo povedal vse, če bodo francoski pregledniki zapustili deželo. Kot se glasi, hočejo Francozi v glavnem razkriti, če je kaka zve-ca. med madžarskimi fašisti in nemškimi fašisti, ka-| terim načelu je general von Ludendorff. Stefan Friederich, prejšnji ministrski predsedn nik, je rekel, d aje bila kandidatura nadvojvode Albrehta za madžarski prestol na dnu ponarejevalne zarote. Požar v Fordovem laboratoriju. Italijanski kmetje pre-1 Velikanski vihar v Jugo~ gnali bandite. -1— je nahajal v Oakwootlboulevard, v bližini Dearlorna. je bil včeraj slaviji. NAPOLJ. Italija, 18. januarja.} Petde>c!t kmetov iz majhnega kraja Cimitile v bližini Napolja, oboroženih s puškami, kosami in sr- z jutra j uničen od požara. Povzro- P*- je izbojevalo včeraj ponoči ri ter priskoči na pomoč stradajo- lelavcem, ■-I Vi |1 ■*■ * r . . čeno žkodo cenijo na četrt milijona dolarjev. Uničeni so bili štirje popolnoma kovina-sti aeroiplaan, ki «o bili določeni za službo med tukajšnjim mestom in Chicago, a rešilo se je lopo, ki se nahaja ne-kako tristo 'korakov od laboratorij in v kateri se nahajajo na-daljni aeroplafd. j fii bilo «« mogooe- HfrO- ostro bitko s tolpo banditov. Petnajst mož je ostalo raaijenih na bojnem po-lju in kmetje so poddi bandite na milje daleč. toviti. kako je izbruhnil požar. Skrivnost je, kako se je mogel pojaviti požar v poslopju, ki je ograjeno iz jeikl&i in v katerem ni bilo, nit i plina, niti: eetroleja___ liEOGRAD. Jugoslavija. 17. januarja. — Po višej Jugrocilaviji je divjal danes grozen vihar, ki je povzročil ogromno materijahio škodo ter zahteval tudi precej člo velkih življenj. BL AZNIKOVIH P R. A TIK nimamo več, zato jih ne naročaj te. Mesto PSATIKE naročite Slo-vcnsko-Amerikansld Koledar leto 1926. . "GLAS NASODA", 82 CorUandt St^ Hew York Oity. Za omiljen je priseljeniške postave. V Chelsea metodi&tovski cerkvi na 178. cesti v New Yorku je imel zveuini senator Wadsworth govor, v katerem je pojasnil svoj« stavke k priseljeniški postavi ter izjavil, cloloče«nia mejah. BERLIN. Nemčija, 18. jan. — —' -1 v • • ^^ štirje delegati bodo zastopali Nemčijo na bližaiočd se mednarodni gospodarici konferenci. vanja. Predloga, katero je vioi?1!; dele-ata ba^ta izbrana k m-m on v senatu ter kongrc*nik Perl- ske mdusfcrije- astala dva Pn manu v poslaniki zbomici, bi do- ne3nsk'h tokovnih organizacij. volj ovala vstop v deželo, brez ozira na kvoto, za može, žene. očete, matere in mladoletne neporočeai?; N«mška delepacija namerava prerlkvžitii jknnfei?nnei celo vr-to pred'-osrov. mod njuni tako. s k;t otrobe ameriških državljanov"ali j I™}™'1 'h[ ***•») Ž jouit ScMdik, of Um corporation and 82 Ooetlandt Bi, Boroolk of tnhittirt, of ftborv olfiom; ttew Teak City, N. Y. K QL A 8 KlftODi" «U Fe&pHf" i$—d Every Day Svcept flmi^yi guJ Roiidoye. i« Mlo feto MZjis Kef M Am0*ko Bm pol If .,........%S.OG Wm 6mtri lotm —..........• %lAO Za Now Jorftftf eels let* — $7XK> Za pol lota *** a- a. .t,, WWWMtll M Mi« Mv — $7.00 Z« po* k fa ____ B%beoript%on Yearly $6.00. 5SSS= GLAS NARODA. 19. JAN. 1926. AdwtaMment on Agreement. "gfat Ifaroda" Maja vtaki dam kv&mH nedoij i* pi imiiiit, Vopiai bns podpiM ift tiebnovti •* n« prioWcjoja Dene rife* m Wotforoli poiOjaH po Monet Odet. Pri tprenwoabi kraja aaroini-fcar, pronxno, da wt nasi twfi pfejiaje binUHf nitmft da hitreje najdemo naslovnika "0 L A 8 NABOB A", 83 Cortlandt Streel New York, N .T ___Telephone: Cortland* 2876. PAVEL LOEBE IN AMERIŠKA PROH1BICIJA Socijalno-drmokratiencnnt pred-ednlku nemškega " državnega državnega abora. Pavhi Locbc, >e je pripetilo nekaj hudega. On. ki je bil popoim abstinent v cava, ko je bilo troba še nekaj poguma z* to, da m? proglasi človpk v Neiučiji nasprotnikom alkohodičudli pijač, je biil v nemškem časopi-ju oanačon kot nasprotnik ameriških prohibicijsklh postav. To bi bil ve'dkan>opiej položili v usta. Pred sednik državnega zbora je rekel naslednje: — OpU v easrriških člankih je enostranski in nepopolen. De jan%ki s^jii dobil naravnost im pozam t en litis od jasnega učinkovanja alkoholne prepovedi. Vedno sem občudoval sile države, katere se uporaba pri izvedbi prepovedi. V hotelih, pri obedih in slovesno Btih, se nam ni nikdar predstavilo nofoene druge pijače kot čwto vodo. V velikih restavracijah New Vorka in Chicaga, kjer obeduje vsulki dart na tisoče delavcev in trgovskih uslužbencev, nisem mogel nikdar ugotoviti nobene alkoholi ene pijače. Nikdar nisem videt no benega pijanega na cestah kakakega ameriškega mcMa. Celo v New Yorku. ki mia dosti žejnih prebivalcev in ki je še naboljše zatožen z vtihotaipljnnim alkoholom. ni-reni mogel opaziti nabenega kršenja prohibicijsklh postav. Na nekem banketu sem videl enkrat. kako je nekdo potegnil iz svojega žepa majhno -teikleničieo z alkoholom ter nalil vsebino v svojo čado. To pa je storil tako pritajeno ter pokopal z blagomi taKo varčno, da je bik> komaj pokrito dno čaše: znamenje za to, da splošno javno mnenje ne odobrava kršenja postave in da je prepovedana roba redka prikazen . . . — Združene države niso še popolnoma o-arsene. Izdelovanje alkoholnih pijač v lastili h-isi in za domačo uporabo ni prepovedano in še vedno igra svojo ulogo uvažaaijc alkohola potom tihotapstva. \«si vestni Amerikanci pa >o soglasnega mnenja, da je poraba alkohola Zielo 'iiaaadovaia m da zna.;a stslaj k večjem le še pot in dvajset cnUtotikov prejšnjega kon>unia. Nabenega upainja m, da bi se razveljavite alkoholno prejHived. Nai-.prcJt.no pa se bo mogoče celo izboljšalo izvedenje postave, it udi v družinah, v kaierih se niso sta-rlši ortimi očmi Aozi Združene di'žave. ali pa ni namenoma hotel videti neprijetnih dejstev. Y-»akdo tukaj ve, da ne pomenja prohil>icija v Amerik nikake ga uspeha, pač pa največji neuspeh ki je mogoč. Poraba ailkohola je mogoče zmanjšala. — česar pa trenutno nc moremo ugotoviti, čeprav smo nasprotnega mnenja, —a -splofeiio tudi od številnih pro hibicijanistov priznano dejwtvo je. da je za strupi jen je druž:« «z al kohoiom \!nikii1o. da so pri šli tudi v vladnih Irrogih do prepričanja, da je prohibicijkska zako nadaja neizvedljiva in da se hoče vprtzorit v "teikoeem letu še en poskus, L!> Trt-.uont Avo::uo Jako veseli liomo. nam bo.-^te prišli v naše izložbe povedat svoje mnenje o EJi jon uri. TheN CW York Ed json L-ompanv Vašo sl;dln>. HBVSTONK v:tW CO. NEW »C«« li bou na igra lika tennisa je 17 letna Doroteja Schwartz iz San Francisca. Cal. Dosedaj je pre magaia še vse tekmece. Smrt 113 letne starke. PREBIVALSTVO V ZAPORIH ZDRUŽENIH DRŽAV. Ti vinski department je ob jail izvleček iz najvažnejših stati--! i k glede prebivalstva v naporih r letu 1923. Prebivalstvo v zaporih Združenih držav je dne 1. ja-•»nrja 1923 znašttlo 109.619. 'lc je ne kol ko manj (za 1.7 odst.i ket ol) novem letu leta 1910, ko ;e bilo 111.498 ljudi v zaporih. Ker je prebivalstvo Alruženih di-iav med tem veliko porastlo. je rorej leta 1923 bilo razmerama veliko manj ljudi v zai»oru kot 13 et i popre j. Ra-ziner napram belini prebivalstvu je bilo leta 1923 :a 17.7 otlst. manjši kot leta 1910. Da število jetnikov ]>ojema. '.je razvidno tudi z podatkov o številu iljudi, je bilo 4S8..1 Ta 100.000. Tukaj rojeni belokož-ei so imeli najmanjše razmerje izmed teli velikih skupin, namreč 239.4 za 100.000. Po mnenju ravično. A ko >e primerjan je omeji le na odra-lo prnbivab tvo moškega spo-'a (čez staro't 16 l^t). tedaj najdemo. da razmerje Žzmcd tujerodcev je 87S in izmed lirkaj rojenih belokožeev 703.2 za vsakih 100,000 odraslih ljudi moškega spola. ftkrajno zanimiva .)♦• narodnostna ?tat:<-tika o tujercdcili obsojenih va zapor tokom prvih šestih mesecev leta 1923. kaznjenci so porazdelj-mi po deželah, kjer sn se rodili. Najdemo, da Finci imajo razmeroma največ ljudi v -zaporu. namreč 697.5 za vsakih 100 tisoč Fincev; z drugimi besedami, iimied v«iakHi 100.000 tujerodcev rojenih na Finskem jih je bilo v zaporu 695.5. MeTiiikanci so takoj 7a njimi; njihovo ra/merje je 12.9^. Tretji po vr«ti so Irci. katerih razmerje je 405.8 za vsakih 100.000 ljudi, rojenih na Irv.kem Potem prihajajo Avstrijci s 317.7 za vsakih 100.000. A1IUON. Neb.. IS. januarja. -Na bližnji farmi je umrla pri svo-jje je tu koč zaobljubil, da : * in- brt poročil, dokler mu bo bati živela. Sedaj je star nad SO let. Skrivnostna bolezen povzroča plešo. Druga taka razmerja so 296.1 za Grke. 293.2 za Norvežane. 27.6 za Švede. 274.8 za Poljake. 233.3 za Škote. 232.1 za t nje rod ee Ru-ijse in isto -razmerje za one iz L:-hve. 22^ -za Madžare. 201.8 za Italijane. 173.8 za Jugoslovane'-(t. j. za tujerodce, rojene v Jugoslaviji), 106.7 za tujerodtee jz Jux* (v oŽjem zmdslnf in VelSkega in 101.5 za Dance. Najnižje ra«- ter. K ITT AN ING. Pa.. 17. jm. -Tukaj se .ie lotila ikakih 30C ljudi neka čudna bolezen, ki povzroča j)lcšo. La-je jim vidno izpadajo. Zdravniki s(> mnenja, da je bolezen nalezljiva. Depcrtacija. Jon Zima, rojen v Ivta'pinu. leta 1SS4. Živel v Zfd. drža vali od 1907 do 1914. — 31. marca se j" h.krcal v ^MontreMu. V maju je v Wir.'borju plačal 21 dolarjev /n prevez v Detrert. Me,-.junija je bi! ateriraa. hi 9. novembra po-t rjena de^rtacija. STAVKA NEWYORSKIH SLAMNIKARJEV Ker -o tajale ratemere v -lamnikarstki alirti vtxln'o bolj nevzdržne, ker so gosj>odarji znižali plače in po*laibša
  • ogoje, so zastaiVkali vsi ztivedin slanini k ar j i po delavnicah v dolenjem delu mesta. Organizirano delo se je moralo poshržiti svojega postavno dovoljenega orožja — iSftavke. — da dosc<žejo. do ee^air •*» v polni meri upravičeni. V Mas-peth. 1.. T., je stavka h dva tedna pri Mayer & Son. Blo kar ji so morali tam delati ]>o 52 ur na tedCn. Ko so zabteva'Ti 48-urni delovni čas. jdh je gospodar onostavno odslovi. Zdaj |>o šiljajo bosi svt)je ljudi po hišah ter obljuibjajo delavcem deveta ■nebesa. Ne x^'-tite se pregovoriti Ne sedajte jkm na limaiu-e! Ra^ najte se sitrogo po naročilih svoje unije. V Fptownu se ijotegujejo delavci 7.h boljše plače pii sledečih: S. Feldman. R. BetKing Co. in Berkowitz & Bloomfiekl. Vsi delavci, ki (so zaposleni pri slamnikaiski obrti, naj se pridružijo uniji, in sigurni so lahko, da bodo izvojevali ivspešiio zmago. Sedaj ima unija tudi v Pptownn svoj urad. Močimjša je ter ima večji .bočjHt£. .iaboljsafci. svoj polo-; fikepTpo obMa. a j. je edinolev uni vasa *re«i* ~~iŽenskyV- C'utlne so metode, še bolj čudne pa obljube ita«lijanskega ministrskega predsednika Mus-solinrja. Vsak dan kako novo pogrunta. Včeraj je napriiuer ix-kel. da bo odpravil v Italiji proletariat. Svočauo se je zat%ril. tla po prt-teku par let ne bo v Italiji nobenega proletarca več. ltaldjaai^ki fašisti, z Muvsolhn-jejn vml, so duše\ni prrtet»rc; najnižje in najbolj zanrkerne sorte. Kdo ve. v kaj hoče i5q>rmneiiit: Miissol^ii ta proletai-ijat ? V jaro gospodo To bi še šlo. ee bi bilo dovolj denarja ua razpolago. Xi-kaikrir gn pa ne more izpremeniti v dostojne ljudi. Iz Madžaa^ske so izgnali nadvojvodo Aibrelrta. ker je bil udele-";en pri ponarejanju francoskih bankovcev. Še pnsl dobrim mesecem je časopisje pisalo, tla je nadvojvoda AMireht kandidat za madžar-ki prestol. Albreht se je sedaj prepričal, !a ve v današnjih časih ne izpla-"a niti za kralja kandidiraiti, nit: »an k ovc e v pon a reja t i. * Jugoslovanski kialj je rikel za-•topniku ameriškega č:i^'opisja. d:-je tlolg." ki ga ima Jugos'avija v Ameriki, časten dolg ter ga je treba častno uravnati. Vsledtepa je poslal v Združene države ]><--ebno komisijo, ki se bo pogodil n 7. državnim zakladnicarjem srlw. de plačila. To je edino prav in pošteno. Kdo v<«. kdaj bo začela Jugoslavija uravnavati svoje račune z Italijo ? Ti računi in dolgovi so precej zapleteni ter niso popo'.noma nic častni za Italijo, niti za Jugoslavijo. * Rojak je takole mod rova1: Ja imam strašansko rad pečeno k'«-! koš. Ju pri pečeni kokovi ^^ in] bedra najbolj doj»adejo, samo ! da. da beder jesti ne morem. — Zakaj pa ne? — so ira vprašali. — Zato ne, ker jih poje mojv ► žena. j * Neki profesor je napisal dolgo razpravo, o samcih in poročenih moških. V razpravi je tudi omenil: Ali ii i zaiačilno. da hoče vsak človek, 'rakorhitro se poroči, priti ookvoko. * ^ * l Možakj je ves olmpan divjal po ulici. Na vo(galu sreča prijatelja, j ga zgrabi za roko ter prične razburjeno 'go^•orit^: — Hvala Iiogu. da sem te srečal. Sam Bog te j«* poslai. V RtTašnih denarnih zadregah sent. Znorel bom. če mi ne posodiš cbvajset do4arjeu\ Naprošeni .stopi par korakov vstran ter sočutno odvrne: — Že' naris, prijatelj, že noriš. Kajti če bi bil pri zdravi pameti, bi ne prosil metie za denar. * Moda prinese vsak daai nekaj novega'. Mlada nadebudna dekleta nosijo male steklenicice žganja na no-gavičjah podvezah. Tega bi T T p!j ® • GLAS NAHODA. 19. JAN. 1926. Jugoslovanska pevska društva v ieriki. Njihove vrline in njihove pomanjkljivosti. Napisal (Kouee.) IVAN MLADINEO običajni praksi v Ameriki. Izbere se petorica v upravni odbor, in trojica v nadzorni. Ali duša in voditelji društva ostanejo vedno oni nekoliki poedinci. ki vršijo ves posel in dajejo društvu direktivo. Finance izvirajo navadno od članarine članov in od prihodov prireditev. Mesečna Glanarina rednih članov je navadno f»0 center v nekaterih slučajih 75 centov, pa celo $1. V mešanih zborih plačujejo navadno 25e in t upa tam sa mo 10c na mesec. Društvo inia ta di i>odporne člane, ki plačujejo ocl $2 do $6 na leto. Število članov v Z našim xeiuskLm naraščajem je v!ivar neko&kko drugačua. Dekleta rada pohajajo naša društva, čemur je morda vzrok soeijatnu-družabna stran društva. V naših pevskih društvih ko ženski člani nHcolilco enako podeljeni izmed prise!jenih in tukaj rojenih. Žen-vke sc mnopo lažje "amerikanizi-rajo" nego moški. Dekle, ki pride v Ameriko pred svojim petnajstim letom, *»e jako hitro oprijema a-mertfttega načina življenja, pa prinaša v naša društva mnogo dobrih kakovosti, ki si jih odvaja v svoji dotiki /. ameriško družbo.tpoedmem društvi varira jk> inte-Ogromna večina naših v Ameriki re>u. ki pa ima naselbina napram rojenih doklet ne govori mate-j društvu. Mnogo društev ima tudi rinščine, razen morda dijalekta. t osnovne člane, ki plačajo enkrat ki pa starši govore doma. Vend a-j za Vselej svoto od $10. $25 ali —-s«- otrudi. ko stopi v naš;»; $50. Ti se smatrajo za d«smrtn< pevsko društvo, da izgovarja je- člane. Nekatera društva imajo funk peMui. iu s.' ne sramuj«', da ne di častne člane, ki jtfi imenuj« /ua. T<> je baš dobra stran, ker j društvo- radi njihove važnosti, ali kaze. da ne prezira t eg* jezika. k»*r so izredno podpirali društvo Kadarkoli prihajajo dekleta v na- ; Samo izvršujoči člani sodelujeta dništva se takoj opaža drugafc-• jo pri mesečnih društvenih sejah no pojmovanj«* o Ameriki, ki j<* . i" upravljaj«« društvo. Vsi elam bolj ugodno nego tam. kjer so v se lahko vdeležujejo letnega ob-dnuštvu sami moški. Moški s- čuega zbom s tem. da govorijo vsaj odkrito ne protivijo učenju predlagajo m glasujejo, ali samo ameriških pesmi, dasi je to za izvnžnjoči člani morejo biti izvu-mnoge jako neugoibia stvar radi Ijeui v upravni odbor, slabega poznavanja jezika in sla-j Pevska društva ustanavljajo tu -be izgovarjave, ali, kolikorko4i ne dj svoje knjižnice, ali le četrtina mar,i jo. s»* vetular ne usojajo pro- j društev ima knjižnice. Skupaj po t i viti Moramo pa biti pravični tudi nasproti tej naši mladini. Ni vsa krivda na njihovi strani, da ne pohajajo naših društev. — Naša mladima ne more razumeli, zakaj posvečajo naša društva toliko paž nje starokrajski politiki in stran-karsivu. To je njim nepojmljivo. Na tem trpijo mnoga hrvatska društva; meti Srbi so osebnostni vzroki; politične in verske razlike4 delijo Slovence. Naša v Ameriki rojena generacija ne more tega l>ojmiti, in diskusije in prepiranja v društvu radi teh vzrokov jih le •rzlovolja in otipanja iz društva Taki političtio - strankarski, osebni in soeijalno verski vzrok utegnejo hiti za stare priseljene* ono. kar jih je vzpodbujalo za ustvarjanje društev, ali s tem se preprečuje »odekrvanje naše mladine zlasti ome, ki je tukaj rojena. — Kjerkoli so se take razlike odstranile. se društvo bolj posveča učenju petja, in najboljša so ona društva, ki prepovedujejo politične in strankarske diskusije in nagibe, ker boljše izvršujejo svojo soeijatno-ia umetni&o nalogo-in ker uživajo bolj vsestransko in trajno podporo v svoji naselbini. Politični in osebnostni problem: se menjavajo s čarom, in društva ki se na gibljejo na kako tako M ran. najdejo nekega dne. da m. zastarela iu da nimajo več upravičenega temelja -za svoj obstanek Društva, ki se posvečajo le družabnosti in |>ejj4i. lxslo pa vedno našla sšu]M»trje ne samo svojih so rojakov, marveč bo s časom tu »li ameri/ko javno luiHtije prišlo d<> > {»oznanja njihove kulturne misije iu jim nudilo ne le priznanje, marveč tudi pomoč. Organizacija in finance. Družabnost, n*cijo»nalizem in s*t. profesionalke, 20 od*?t. učenke, 20 od-1. nameščenke v prodajalnah in 15 odst. domačice. Učitelji 4eh dništev imajo raz lično usposobljenost. Samo pet najet društev ima sposobne učitelje z višjo glasbeno izobrazbo m sposobnostjo za poučevanje zbornih dništev. štiriindvajset društev ima učtelje, ki niso muzikaltto visoko naobraženi. ali posedujejo toliko prakse, da morejo s prilič-nim uspehom upravljati svo> zbone. Sostinoirošen za vaje. niti izdaleka ne odgovarja doseženim rezultatom. Večina pevcev nima zato niti temeljitega poznavanja glasbe. Čitanje not. proizvrxlnja plasov. dihanje in vsaka d ni ga za-zalwva povzročile osnovaaje "hteva je povsem zanemarjena o*l naših društev. Društva so dane-in -»-o bila v prošli>*,ti središče iiv Ijenja v koloniji. Njim dolgujemo v*e, kar je bilo storjenepa na kul tumem polju meti našim narodom v Ameriki. Razmere .so vzpodhu dile njihovo osnovanje, ali ved no je bila u*oda nekoličine po^din-cev v vsaki koloniji, da vzpodbu dijo željo po osnovanju društva in je tako na pjihova Tamena padlx> ' težko breme, da vodijo drowtvo tfokJer »e ne najde kdo* drugi, ki bi bil voljan prevzeli to-breme od njih Ti vzpodbudile i ni nosile i»ega parka in isti pl*6»je sroje-niii učitelju le jHi $2 za vajo, ali taisti učitelj .je tudi plačan od mestas kesr poučuje otroke dotie-n«» okolk-<-. Največjo |>lat-o prejema neki učitelj, ki dobiva kijOO na leto za 52 vaj. ali temu j;1 vzrok daljava od njegovega -bivališča do kraja vaje. ker mu vzame tnio uro železnice. Splošno se opaža, da so učitelji boljše pla čani kot pivd iRtkoliko leti. in je tendenca, da se te naprade povišajo. Večina učiteljev uporablja klavir pri poučehanju. le 10 odstotkov učiteljev uporablja gosli. v Javni nastopi. Povprečno število javnih nastopov v lastnih koncertih je po dvakrat na leto. Društva, ki imajo dramatične odseke, prirejajo pred stave okoli dvakrat na leto. Za vsakim javnbn nastopom v koncertu ali predstavi *>ledi ples. — M noga društva prirejajo tudi domače zabave za svoje člane. Društva nastopajo tudi v pro-gresnih drugih društvih, zlasti drugih pevskih društvih in prireditvah. katerih čisti dobiček je namenjen ka.ki humanitarni ustanovi. V ogromni večini se dajejo pri redi t. ve v privatnUi d vorannli, za kar se j>Uiča najemnina. Najemnina za vsiko prireditev zuaša med 7~* do dolarjev, iu tloliod-ki zmešajo meti 200 in 60rireditev znaša ,okoli ^200 \'stopnina je navadno 50c za o-sebo. v nekaterih /.lučajih 75c, }>a tudi .f.l. Drugi viri prihoda na pri-reditnah so pi-oclaja jela in pija če. inrodaja korijandoli. tombola, dražbe in tako dalje. Na veliko začudenje opažamo, da veliko število društev plačuje davek na vstopnino (War Tax t. kajti n:so dolžni plačati ga, ker zakon izrecno oprošča (hI tega davka vsa pro svetna društva. u» naša pevska društva spadajo v to kategorijo. Potrebno je, da se društva obračajo za oproščen je od davka U likalnemu davkarju (Colector oT Tntemal Revenue). ObUk pri prireditvah znaša 150 do 600 oseb. Cimmanjša je naselbina. temmaujše je seveda število udeležencev, dasi imamo tudi izjeme k temu pravilu. V večjih naselbinah je več društev, od katerih vsako ima stanovi t o štev Ho svojih sini pat i čar je v in podpira-teljev. V nekaterih važnih prireditvah dosega število občinstva celo osemsto. To pa se dogaja le v velikih naselbinah, kot sta Chiea go in Cleveland. Jako malo društev nastopa i*red ameriškim občinstvom. Z gotovo stjo se lahko reče, da je dozdaj le ena tretjina društev izstopila pred publiko, ki ni sestojala iz njiho vih .sorojakov, ali v teh slučajih navadno skujvaj z drugimi narod no.stnimi skupinam L Sanvo tri dru štva so dosedaj nastopila sama v programih za ameriško javnost V zadnjem času je osem društev nastopilo v rgdio-koneeitih. Med Am er i kanci se opaža precejšen in teres za našo glasbo, zlasti za naše narotlne popeuke. radi njihove potrebne in bujne niiuzikalne izra zitosti. lla\nio v svrlio, da se izne se našo pesem pred ameriško jav nostjo, se je aiedavno osnovalo pevsko društvo v New Vorku. se stavljeno ia izkušenih pevcev, ker >e spi g h smatra, da je naša dol žnost čimbolj zainteresirani smi«« riško javnost za to stran naše kul ture. učitelja. Krivda za take razmere ne pa de samo na učitelje in a- mnogih slučajih ne gre sploh za njihovo krivdo. J*evci sami so dostikrai vzrok temu. Ona nimajo potrpež Ijivoeti uiti razumevanja za teoretsko šolanje. Oni hočejo peti. pa zato pojejo po posluhu in pred seboj držijo note le zato. da ^e n~ zmotijo z besedami, ki jih morajo izgovarjati Manj cd četrtine pevcev poznava note. Po narodnosti imajo naša pevska društva za zborovodje 29 Slo- na vadno ljudje, ki so | vencev. 21 Hrvatov. 3 Srbe, 5 Če- v pevskih društvih i v pesm? in družab- hov. 4 Ruse in 3 Nemce Povprečni honorar za učitelja je za vsako' vajo $-k Bden od zbo- Pravilna hrana bo ščitila vaše zdravje. Brez zadostne in pravilne hrane ne morete postati močni in zdravi. Zgraditi si morate tako zdravje, da boste lahko kljubovali bolezni. Začnite uživati V3ak dan Star aU Magno"ia Mleko. Te vrste mleka ne vsebujejo ^česar drugega kot sladkor in mleko. Vi veste, kako zdravo je mleko in kako okusen je sladkor. Ako zmešate o-boje, dobite popolno hrano, ki ima vse sestavine za zgradbo vaše moči. Zdravniki so pronašli, da je kondenzirano mleko izboma hrana za ustvarjenje dobrogu zdravja. NAVODILO .Siv. ».i. < • • t i ■ 1:/ • Navodilo za kuho. ( .Nasveti za dom. Eyaporiram> uil<.'k<» nifesar i Naučite se uporabljati Star ali Magnolia Mleko v ktdiinji. Naprimer, kadar delate pudinge, polivk«, keiuc, custarde, kendi itd., ali kako jed po navodilu, katero zahteva mleko in sladkor. Poslužujte se ga pri čokoladi ali kakavu. Dalo bo vaši kavi iz-boren okus in ne boste potrebovali sladkorja. Dajte ga otrokom na kruhu ali krekerjih namesto cc-nega sladkorja. i BREZPLAČNO Polegtega, da vam da okusno hrano, so tudi labelni s kan dragoceni. Vsaka gospodinja se lahko poslu-ži dragocenih daril s tem, da jih hrani Gotovo bi potrebovali nekaj čaš in krožnikov kot jih vidite tukaj naslikane. Eno čašo in krožnik lahko dobite za 40 labelnov. Začnite hraniti labelne in jih odnesite v bližnjo premijsko prodajalno, ki so označene spodaj ter izberite, kar hočete. Vse* te darove dobite brezplačno. Hranite labelne za' dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY. N. Y. g 4i Hudson Street, near Duanesfreet 4£6 West 42nd Street, Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, near SOth Street 61 East 122th S'.reet. near Madison Ave BRONX, N. Y. 573 Courtlandt Avenue, near *5Cth Street BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue, near 4th Avenue 2 Sumner Avenue, near Broadway CONG ISLAND CITY 44 Jackson Avenue, near 4th Street JERSEY CITY, N. J. 3£0 Grove Street, near Newark Avenue 584 Summit Avenue, near Newark Avenue i i ( M (t! dmp'.'fra kot sv oži- kravje mleka, iz katerega 1'ila v^eth v dosti «h»«la k izgledu ln okusu hrane, v kateri je bilo rabljeno. Napravite n'.>eoj »lcv.ert po naslednjem navodilu. Napravite . t. eraporiranem nilvkom iu vsakdo | bo zadovoljen ž nJim. <-INDKIiELLA^rrFFS l1: faše evaporlranega mleka čaš*» j;ork»» vtnle V* funta neosoljeuejra ma^la funta ci ik;' za -I jajea h: žličiee cimeta '*-■ ž.licio» oreška jmr ki*šf*kuv sbidkorjn 1 ar zrn nite. če nstiuoFite prt v vrelo vi do. kateri ste j ridejali fiii-iei» s«xle. I>a»se bodo va~i prti in prt! i svctSM. jih izlikajte najprej nar >-lie. i>utcm pa na lice. Nasveti za lepoto. Če« potite, morate posvečati svojemu telesu v-o pozornost. I'n-tenje i>ovzrofajo jh>s«*hno pt>tne £'e-ze. ki jib ima človek vsej 7i. Tih Zli'7. je jtosebno dosti na dlani ter na p<«p latih. VsJedtega mn-| rate skrln'ti za te dele telesa. No-, 5n r»»k»» morate vsak dan več-! krat umiti s kakim milim antisep-| tienim milom, karbolnim m:b.m te--d'bro obrbati s turško brisačo Me.-ftjte iuol;o xn vvtlo. l>odenl- . , , , , ,. , , .... ., . - i Vodi pridetifte laliki« tudi malo 1 •»•• shulkor ter postavite ua ptv. * L'šajte. da se m:isli» Stopi.1 potem rak ovega praška. ^ fce Me jia pridenite drup> za drugim jaj- ; en. katere r^tt' prx'j ro tt't»J i. ! Frideuite moko. kateri ste prime- i Osebno zdravje. šali začimbe iu sol. Nato temeljito; Kaj pa otrobi? I»oeim jih ra-ni mešajte t. r dajte v il..Uro namašče- ; rcilravniki pri|K»r< čj» j>». izjavljajo ni- ne posode :.o vreč-.* sadno polivko. % Nasveti za kuhinjo. Stroj za sekanje lin-^ii in-Utite. če zmelj.'le v njem suho skorjo potem ko ste zmleli v<;> mes:i. I*os«xlo. V kateri ste iine!i mleko/ jajea In žitnara je«lila. liaimv r-ite najprej v mrzli vinli. potem pa Š >le umite. Ko kuhate kavo. se posljž"tjte vrele vode. Ko delate J; k. napravite najprej zabelo tor potem prideiute mo- ko in tekoQue. kateri, da niso po>« bnn pripravne za človeško :.ilrav"e. Mi vsi vemo. da otr< l>: zunaitj.' i okrivnl«« zrnatih jedi. Ali lju.lje vedno to o-1st ran i j«, ko zmeljejo žito v moko. Naravna hrami vsebuje vlakna iu v-1 -i"i-la^odlla m«nlemim razmeram. I Janes imajo ^ »podinj" na ra-: • la^o vir riste moke. izeL^čenih ir in 'izčišene zelenjave kot prejšnje rase. r«»sUili< a te^a j>- trajno zaprtje. 1»:» ne bo^te zaprti, uživajte dosti zrnatih jedi. otrobi, za • čen kruli in sadje. Vsak dan j-'t: kako ofrobjo j.-d. bo»lisi s-atsio v zvezi s kako drugo hrano. Mi priporočamo naslednje izdelke: kulyjijske Vsaka ^osinxlinja pf»trebuje v sv oji kuhinji razne kulvinjske treb>črne in vsaka j:l> lahko brezp lačno d»>td. če kupuje Star & Magnolia Kondenzirano Mleko. Kane ne vsebujejo samo najtanjšega mleka in sladkorja. ainj>:ik dajo tudi dnigo«vna darila ;.a svoje labelne. Vsi jrro;"erji prodajajo t«' vr ste kondenziranega mleka. Ra zne vesti. ~ • —r - dobivala od ameriških u-»tant»v. Dosedaj ni bilo takega interesa za katerosibodi p"od jet je. ki so odvzeli. Redkokje je slučaj, da je kaka naeijonylna a-meriška ustanova prišla v dotiko z Jtasimi društvi, in zaian nam j" tudi slučaj, ko s<.» na direktno prošnjo naše orjrantzaeije neka ameriška niuzikabiR ustanova niti odzvala ni. Xe ti variti in. ozdra-vila vsak poskus sodelovanja «« strani slicnih ameriških orjrajiiza-eij in da bi tak stik doprinesel lc Skrivnostna smrt Turka v Parizu. Pred kratkim je v Pariru umri turški državljan Jakob Ost.wald. Bival je običajno na Dunaju. Dn? 7. avgusta preteklega leta se je pripeljal v t'ariz ter se nastanil j v'nekem hotelu. V imenik tujcev j se je vpi-al za potnika. Pred nekaj dna se je Ostwald zvee«*r vmii domov. V hotelu je naroeil skodelico čaja. Ko pa je čaj zavžil. sr. zaeuli uslužbenci klice iz njegove ^obe. Vdrli so k njenin in ?o irri Nadejam se in iskremTželim. da v krfih Jla tlch- I)o§H ®lrav- se te moje opazke razumejo ta>ko.;ilik ni0?A "poviti le to. da je kakor sm jih žekl predložiti. Vsled Oswald umrl radi zastrupljenja O tem. če mu je kdo za vdal ali ee je izvršil dejanje sam. se ne nič >ijrutne«ra. Njegova - m rt je ib-bila še-lkrivnostnejši zna ca.> ko je policija preiskala stanovanje. Na-la je v njem ]H»kojnikov potni ILst brez avstri.^kejra viz^i-ma za odhcd iz Avstrije i:i brez naročit<» našim po\^kuu društvom franc*ik«»tra dovolje^tja za preki.-jnwki a.:r franeoLske meje. tejja j<' niel Oswald sA*ojega mnogoletnega di4ovanju v naših pevskih driLŠt vili sem imel mnogo prilik, tla vidim iu >odim. kar nam je v dobro m v slabo. 7t željo, da se popravijo posrreški iti izpopolnijo neda-:tatki n da se i/.-popolni ano dobro, kar je v našib društvih, prednjem to javnosti. da trvažujejo moje razlaganje, da to pretresejo in napravijo svoje o- ' oleg pazke. pa tudi iyene ol.votijo. '»OVČogu več črnih ma- kakr- .. • _i, i-mi.a i.; ^ nrknovild 1- boli »nimi "e lujvadno okfinkavaj i ho večjemu prizadevanju uasih c!a- kako naj ni >e prKj»»\ciio k doij- Zaključek. Vzlie vsem tem mnogim nedo->1a1kov našrh društev se mora vendarle priznati, da so ona igra !a jako važno vlogo v življenu naših naselbin v Amer:ki in da st> izpolnila veliko nalogo v zbliževanju oseb. ki so se zanimale in ki se še vedno zanimajo za prosvetna podjetja, in zapovzdigo kuitumA stopinje širših slojev na šega nartxla. Ves ta jx>jav j? bil za počet od priseljencev za priseljence; sedaj pa se opaža tudi prizadevanje. da se dobijo tudi^im-patije našega tukaj rojenega na^ ra&čaja za naš kulturni trud. — Uspeh tega poslednjega prizadevanja je odvisen v veliki meri od mest- podpor, ki jib bodo. naša društvu "'C- | " '.-i nov pri izvajanju svojih sklada, j švonu u^pefeu vseli naših pev-kih k temeljite-jšemu razumevanju na-.'dništev v Ameriki, log'* pevskega društva in bi vzbu-! jalo boljše pojmovanje o ob«"an-1 Nesreča z avtcmobilom. . ki vrednoti tak h ^MMljetij. V kolikor so n;iša društva že na stopila v a mori "k i javnosti. je vsak tak poskus obrodil ravno pro t i ven rezu1 la t. V večini slučajev ameriške ustanove, ki pozivajo naša društva, pozivajo tud? društva drugih narodnosti, pa se ta naš na?top izgubi v morju drugih. Razen tega ameriška podjetja pripravljajo nastope tUjerodeev. imajbča v vidu drugo, in ne le n-metniško stran. Zato iz teh nn^to-pov naša društva pridejo do zaključka. da je boljše, da se držijo od stfani in ne v*stopijo v taka podjetja. • ' Te dni je pripeljal šofer kneza Wind t - ehgT a etaa iz Konjic kne-«rinjo-ma.ter na celjski kolo.lvo:-. da bi z brbovlakom odpotovala v Trst. To vožnjo šofer srečno tcl-iki tatovi. Imel je tudi več vred nostnih papirjev in dra.trfx*en lišp. . S.xlaj prei-jfcnjejo detektivi, če • je Turek zastmpil sain ali Če jf* -bil Ž!*tef\r kakega napada. I Samomor iz žalosti nad moževo 1 smrtjo. ! Gospa ileierewicz. žena nedaA- m.e Učenjaki bodo sedaj začeli proučevati, če izvira manudiript res od največjega dramatika. C" • -e izkaže najdba za pristno, bodo angleški muzeji okoristili z dragoceno pridobitvijo. Rogers trdi. da je po ž»nski liniji v lalj-neni sorodstvu s šhakespearjc:u. Ponarejeni angleški bankovci. V Lizboni je policija odkrila, banko, ki je dajala v promel [»o-narejen«' angleške bankovce. Zavod je spravil v obtok za 60 ni!i-jonov funtov papirnatega denarja. Sprva ko s:o se j>ojaviLi ponarejeni bankovci v prometu. • je mislilo, da izvirajo. fazifikar i i r. Ru-ije, }>ozneje j»a -e je poka::a-lo. da je to naziranje napačno. Ranko za falzifLkate je n-tan»«-vil neki 'inorzeyiee. ki si je na lel v ta namen |H»rtugaKko ime. K h-šeje L;i druiro oroiije je i/.i rial 1 eš k i gre \ a iyk i za vod. Policija je prave j »ona rej ev alee bankovcev iz-drdila. Ra^-natelj in njegovi pomaga či »o že pod ključem. Zvest do smrti. Ko ^o v Pensnettu na Angleškem pokopali staro gospo. je prišel na pokopališče njen beli psi ček in se vlegel kraj groba, kjer je o^tal več dni in se ni dotaknil hrane in votle. Nikogar ni pir tila žvepla žival h grobu. Končno jn oprabil. a ko se je že skoro v temi*r'n ponesrečenega litvansk^ga zn , bil ubogi p.-s tako izstradan, da tra j" morala policija ustre!';ti. Vlcm v banko. Te dni ponoči po vdrli nežna ni zlikovei v prostore Kronske banke v Koroarmt na Slovaškem. Razbili so železno blagajno in o-zaj. Podrobnosti o nesreči 5e nI- kija ?Cortbmaptona 140 listov rose jsnaoe. 1 kopisa'ixeke SiiaSteispearjeve dra- 5 s..' }7i -'*\uv*':i>y ... p- v K' > K ui: •. '.* / -. ' * GLAS NAHODA. 19. JAN. 192«. JUGOSLAVIA irredenta 'Knjigarna "Glas Naroda" Izredna nesreča. 18-let na Irma Vovk tel Pare je uponlena v predilnici v Ajdov->čini. Ko Ne delala 'Mkzu stroja, so e ji lasje zapletli v stroj, ki jt je odtrgal z glasve vso vrbrio kr>-'.o z lasmi vred. Revi ca je kriča-a in se zvijala v bolečinah. Prejo v bolnico. nil jam uoit< Z osnovno šolo Jugoslovani se bavijo Italina. raznih zborovanj ih. Na , Skrbi za dušo: MOLITVENIKI: Duša popolna ................... l.— Marija Varhinja: v platno vezano...............80 v fino platno ................ 1.00 v usnje vezano ..............1.50 v fino usnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platno vezano-.............. 1.00 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. 1,50 v fino usnje včzano ..........1.70 fjskem kongresu je podal dedni tajnik učit. fašist o vskegn indikata v Julijski Krajini raz->e predloge glede osnovne šole ned ' * druirorodeiT\ Želi. da v platno vezano...............80 v usnje vezano..............1.65 v fino usnje vezano .......... 1.80 VošOna knjižica....................................JJO Veliki slovenski spisovnik raznih pisem. Trdo vezano..........1.801 Vinarstvo ............................................2.—! —;— — .p ■.•■■. f I _ . i, ' 1 1!> .' . ■ 4. zv. Kritike in znanstvene razprave........................70 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju ................... .70 Veliki Vsevedež .\................w i^111 *** vex...............90 Varčna kuharica (Remec) trda vez. 1.50,Poezije trd" vez...................00 Zdravilna zelišča •.................40 . Zbirka lepih zgledov, duhovnikom v (Ljudska knjižnica: j>ora'oo v cerkvi in šoK, 11 zvez- moži osobje šolskega Sveta Ura z debelimi črkami: se po-j v pia{no vezano........ ■ ki bništva. • y fiBQ platno ve2....... da bi se moglo vršni intenzivnejše j v fino vez........ delovanje na šolskem polju ob meji, katero je tudi politično. Morala bi se tla t i zadostna sredstva nad«qmikoni in vladnim vodite-f Kiem za ol) i-kova nje šol in učiteljev. Ti nadzorniki in šolski A-odi- j elji potrebujejo posebnega ta- naš> slolLok^t rjava .......... ^ nika za fomoc a- upravi, da h! j oni TOfHgli bolj poučevati in delati j tudi politično z nasvetom in nacT-; (ZA MLADINO.) ...........90 ...........1.50 ........... 1.60 Nebesa Naš Dom: v usnje vezano................1.50 v fino usnje Vtizano .......... 1.80 Kvišku srca, mala: ( v fino usnje vez...............1.20 Oče naš, slon oko s.t bela .......... 1.20 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: /or-tvom v tej obmejni zemlji. V j ■Vi mora biti vse italijansko in'Child'b Prayerbook: nidi kT- I'sntski nauk se mora po- v barvaste platnice vezano (ičevati kdd.jučno v italijanščinr. Child's Prayerbook: .30 Z* v belo kost vezano............1.10 ............ .70 kakem .mestu, v usnje vezano ............. I Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v fino usnje vezano..........1.50 j Catholic Pocket Manual: .......i.3o .......1.40 v imo usnje vezano Ave Maria: v fino usnje vezano POUČNE KNJIGE: m rt ni i« a drtigoJjezične učitelje treba po-} bnih rt čajev in pol etri. počit-.Key of Keaven: ti ice naj p rež i ve v I>rovine. Ljudska šola v .Julijski Krajin! je palitiena. institucija, velika raz-.nnrodovnlniea. Otroei se imajo potujeiti. ueitelii. potoni sole tudi srtarši. ikajti voditelji in nadzorniki lri radi hodili okoli in iskali ftikov. .Sola jt* izgubila svoj učni značaj, daneU je le potujčevalno sredstvo, ki stane domačine vedno strašne.« še s vote. Italijani dobro vedo. da je narod brez šole 1 brez bodočnosti. r»i . io načrte, kako bi služila šo- Abecednik, slovenski ............ sljni io italijanskemu name- Angrljska služba ali nauk kako se » meji. Tr^ba Ijo organizirati naj streže k sv. maši.......... • u domač pouk. ' Angleško slovenski in slovensko an- | gleški slovar .................... Dva sestavljena plesa: Čet vorka in beseda spisano in narisano ..., Domači vrt, trdo vez............. i._ .. 1.25 .. 1.25 .75 *'a v spomin kralja, ki je bil Gospodinjstvo .................. j.__ ir.ii' . , ' na "in odvzet ljubezni, Jugoslavija. Melik 1 zvezek ...... 1.50 j«'ga ljirdstea in v spomin svo- 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 a Mina invalida poročnika V Kubična računica, — po meterski ••vt.fa. ki je prvi razvesil v Po-. meri.........................75 ■ii italijansko trikoloro ; Katekizem, vezan .................DC . ! Kratka srbska gramatika .........30 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju....... kov skupaj .................. 2.50 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek .....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič......i. .70 RAZNE POVESTI IN flOMAtfl: Aškerčevi zbrani spisi: Akropolis in piramide ............ .80 Balade in romance trd. vez........1.25 broš..........................80 Četrti zbornik trd. v.............1.-— Peti zbornik, broš..................90 Primož Trubar trd. v. ............1.— Amerika in Amerikanci (Trunk) 5.00 Andersonove pripovedke trda vez. .75 Agitator (Kersnik) trdo vez.......1.— Azazel trda vez .................. 1.— Andrej Hofer ....................50 Boy, roman trd. vez...............80 Beneška vedeževalka.............35 Belgrajski biser ..................35 Beli rojaki, trdo vezano .......... 1.00 Bisernice 2 knjigi ...............80 Brez zarje trda vez...............90 Brez zarje, broširana .............80 Bele noči (Dostojevski) t. v........75 Balkanska Turška voiska .......... .80 Balkanska vojska s olikami.........25 Božja pot na Šmarno goro.........20 Bcžja pot na Bledu...............20 Burska vojska ....................40 Bilke (Marija Kmetova) .......... J2i5 I. in 2. zvez. Znamenje Štirih trdo vezana .................. 1.00 a. z-«. Darovana. Zgodovinka povest,....................... .50 3. zv. Jernač Zmago vac. — Med plazovi ...................... .50 I 4. zv. Malo življenje...........65 5. z v. Zadnja kmeSka vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, , (Brencelj) ..................60 II. zv. Kako sem se jaz likal, (Brencelj) ................... .60 12. zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60 14. z v. Ljubljanske slike. — { Brencelj) ...................60 15. zv. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih ................ .60 Milčinskijevi spisi: Sanjska knjiga Arabska ----ISO Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, mala .............6U Spake, humoreske, trda ves ........90 Strahote vojn«............................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .SO Strep is Judeje...................75 Spomini jugoslov. dobrovoljca — 1914:—1918 ................ 1.— Stritarjeva Anthologija trda vez ., .90 Sisto Šesto, povest iz Abmcev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.2G Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman ............. ...........80 £v. Genovefa.....................50 Sveta Notburga...................36 Sredozimci, trd. vez................60 bros. .......................40 Shakespeareve dela: Machbet, trdo vez. .................90 SPISI KRIŠTOFA Ž MID A: 1. zv. Posnava Boga...........30 7. zv. Jagnje .................30 B. zv. Pirhi.................. .30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata ................ 30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Cankarjeva dela: Kip Umberta I. za Postojno. laročen bil v občinskem do- U na slovesen n*<*in brona* i kip Domači živinozdravnik .3(5 .10 .90 .85 Grešnik Lenard t. v....... Hlapec Jernej .......... Podobe iz sanj t. v........... broširano .............. Romantične duše trda vez .90 .50 1.— .75 .90 Zbornik trd. v............... 1.20 Mimo življenja t. v...........1._ broširano ...................80 .30 .25 inb daTovnl -ki občini, ki . Domači zdravnik po Knajpu O. Vassetta iz Govedoreja Hudo je trpljenje koionov v Brdih. Tako ko kolom barona Bauma nastanjeni v na- pol podrtih barakab in v podzid- in snuhUna pis^lk ...... h. \v..n, o lško-hiin.- ni u- Mlekarstvo s črticami za živinorejo '■ z .i- !i..i-ja s,. „,. more zidat!/Nemško - angleški tolmač ...... Wka vri misli jo na izselitev v Največji spisovnik ljnibavnih pisem dri'tre d / le. Nekateri ljudje so j Nauk pomagati živini ............ tako srečni, da s; /. odškodnino Najboljša slov. kuharica, 668 str. .. gradijo vile. za druge j.- ni od ni- Naše gobe, s slikami. Navodila za n ubogi koloni umirajo spoznavanje užitnih in strupe- .50 .50 .75 1.20 .80 .60 5.00 Cesar Jožef n.................. Cvetke .................... Cerkniško jezero in okolica, s slikami. trdo vezana .............. 1.40 Ciganova csveta ..................35 čas je zlato ....................77" 80 Cvetina Borograjska...............50 Četrtek t. v......................qq Dolenec, izbrani spisi.............00 Doli z orožjem....................50 Dve sliki — Njiva, Starka — (Meš- ko) ...................:.....60 Dolga roka .......................60 Devica Orleanska..................50 Duhovni boj .....................50 Dedek je pravil. Marinka in škra- teljčki ....................... .40 Elizabeta r........................35 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 • Pran Baron Trenk................35 Filozofska zgodba .................60 Fra Diavolo ......................50 Gozdarjev sin ...................30 Igračke, trda vez.................1.— broš..........................80 Tolvaj Mataj, trd. v..............90 Mali lord, trdo vezan.............80 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti. Trdo vezano ................ 1,00 Mimo življenja, broširana.........80 Mimo ciljev, tr. vez...............60 Mladih zanikernežov lastni životopia .75 Mrtvo mesto .. ....................70 Mrtvi Gostac .....................35 Materina žrtev .60 Mnsolino .....................40 Mali Klatež ......................70 Mesija ......................... .30 Mirko Poštenjakovič...............30 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ................... L— Malenkosti (Ivan Albrecht) ....... .25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slcv vensko mladino...............25 Notarjev nos, humoreska ......... .36 Narod ki izmira...................40 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov...........90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda vez ...............80 Naša leta, broširano...............60 Na Indijskih otokih ..............50 Naseljenci ...................... .30 Na Preriji .......................30 Nihilist ...........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka......... 1450 Št. 1. Ivan Albrecht: Ranjena gruda, izvirna povest, 104 sftj\, broš. 0.35 Št. 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................3b Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 3tr , bro*. .50 Št. 5. Fran Milčisai: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veseloinodre črtice I.. 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broe......................... .25 Št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, ■- ---v......v-i.i'..--— 3. zv. Marijina otroka, povest iz kiv-kaških gora.................. 4. zv. Praški judek............... 8. zv. Tri Indijanske povesti....... «K rv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega.......... 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............ 11. zb. Rdeča in bela vrtnica, povesi 12. zv. Korejska brata. Črtica iz m 3-jonov v Koreji.............. 13. zv Boj in zmaga, povest....... 14. zv. Prisega Hnronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske . 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljskn povest ......................... 16. zv. Zlatokopi. Povest.......... 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo............ 18. zv. Preganjanje Indijskih mi o. narjev..................... 19. zv. Mlada mornarja. Povest Tisoč in ena noč, trdo vezana...... Tatic, Bevk, trd. vez............. Tri povesti (Flaubert), trd. vez. .. Tri povesti grofa Tolstoja........ Tri novele, tr. v................ bros......................... Tunel, trda ves............«... . l.< Turki pred Dunaj em........... Trenutki oddiha............... Vesele povesti............ Vera (Waldova) broš....... Višnjeva repatica [Levslik) z. 1,-Vrtnar, Rabindranath Tsgo; broš.......................... .6 Št. Narodna biblioteka: Kranjska čebelica.................90 V gorskem zakotju.............. .36 . .35 . .35 . .35 . Za kruhom črtice iz življenja na kmetih...... Berač .♦......................... Amerika, povsod dobro, doma najbolje ...................... Boj s prirodo, Treskova Urška ... General Lavdon ................ :o pod mil in *avi vzrc' ne 00111 a to? Kje tiči Ustanovitev ribiške šole v Pri morju. V ministrstvu za vode se razpravlja sedaj v p rasa- »je o 'tiMnovitvi gole za ribiče v našem Primorjn, najbrže v-Milni. Nov« šola se otvori prihodnjo pomlad. Smrt dveh artutov v cirkusu \ Bm*ijr# M a pn>s!e dni *a grozovit način končala dva cirkuška artinta. Motža sita se produ-oirala na \ rvi. ki je nena*.lonta ■utrgala. Art:>laako sled. vprašam na takarja: — Roga ti, kje je od tu najbližja pot do vojaške bohiiee: — On mi pove, plačam kavo. krenem na ulioo. pa *ajd preti Mlade-novo hišo! Pogledam levo in de«no. nikogar ni. Najprej se prekrižam, ds po k* i ja tašča. Vzamem ključ, in pred no sem odprl usta, da ji odgovorim, zapre okno. Začuden sem obm v>fopP v -<>bo, m i že za šepeta iz po*te-1 je: — Ne prižigaj sveče, da tašča ne ■opazi. Malo smi pomislil, kaj naj storim. pa -4cl«Miem. da jo poslušam. Slečem se v temi in ležem. Oh« me čvrsto objame in poljubi ter zašepeče: — Pomisli, kar ni nikdar storil, nocoj mi je privede! srvojo mater, da spi pri meni. Menda misli <1» me vfcraži. pa če ine niti on n»-morr, kako me bo ta babura! — Jaz moh'im, niti ziniti ne smem. — Zato sem ti tudi pisala, de prideš tako kavno, da baba trdno zaupi. In me začue zopet poljubljati in objemati. — Ali kaj je to, frie so tvoj; brki? — Saj jaz &e nikdar nisem ijpcl brk. — odgovorim. — Kako da jih nisi imel. kaj je tebi. Jovan? — Pa meni tudi ime ni Jovan. — Jovan! — Boga mi, g*ospa. resnico govorim ; meni je ime Riata. — Jovan,--za vrešči ona. pa «*- odtrga proč od -mene. — Jok. Bi>rtn Jovan. nego R'.- da tu jo polil, se skloni na potfče vžigalice jo prinese pred pala. da je ne sliši tašča, temveč za rine glavo v blazine in začne jokati. — Slučaj, gospa, nikar jokati, temveč sedi, da se kaj pogovoriva, — ji rečem mirno. Ali ona uiti ne obrne glave, tem več le joka. Sirota je spoznala sama. da ne more biti drugače, neha jokati m se obrne k meni ter se začne opravičevati : — Odpustite, prosim vas, to j< pomota. — Nič. nič, — pravim jaz. — oprostite vi meni? — Ne, ali mene je sram. to jr trašno! Tuj človek! — Saj vi ste čakali tujca, n« svojega moža! — Kes je, — doda ona tišje, — di. . . to je moj prijatelj iz detin-tva. Ah. strašno, strašno. . . Pa ootcni. prosim vas, s kom sem 1-mela čast, kdo ste vi? — Veste, gospa, za vas ni važne cdo sem, nego kaj sem-- — Vi? — Da, jaz. a povedal vam bom >o pravici. Vidite, jaz sem lopo*. •Sirota žena je osupla vzd-rhtela, potem se ji vlije potok sok In ačne trepetati ko«t ranjena košuta, a glavo stisne v blazine in si. te ne upa vzdigniti. Pustil sem jo malo, da se izjo-:a in da jo mine strah, potem sem ji rekel čisto mirno in tiho: — Nikar se ne bojte, ker sem listo miren in dober človek, samo len ar imam rad. — Nimam, nimam, nimam m-•esar. — reče, ne da bi vzdignila »lavo z blazine. —r To ni res. da ga nimate, v: :a imate, veste, notri v škatli. Ona skoči, kot da jo je ugriznr-a kača. pa za vriše i: — Jaz bom poklicala na pomoč! — Izvolite, prosim vas. — ji re-;em zelo ljubeznivo. — zakaj pa »e. prišla bo vaša tašča, in jaz ji >om po veti al, da sva se prav slad >o lubila in objemala; zakaj bi >i ne priznal; »priznanje je zmerom velika olajševalna okolno"^. — Pa dobro, povejte, kaj hoče-•e — reče odločno. — 1 kaj, nič. za Boga. t'sto malo b-ruirjn iz predalčka. —• Tega ne. tega vam ne morem lati. ito bi pomenilo, da sem n-k radia svojega moža. Ona udari jjpet v jok in bi naj-brže še dolgo jokala, da se ni zaslišalo « druge sobe. kako se taš •"•a premetu je j>o postelji. Ilitro mi dene roko na usta : — Pst! — Saj l>om molčal, .zelo rad. ali »k raju i čas je. da skleneva najine pogodbo. — 1M! — napravi ona rznova in utih ne ko* grob. Molčala sva dol-jro. in ko sva po priliki izračunala da je baba zopet zaspala, nada-ljujeva najin pogovor. fZaklinjala me je. prosila me je, naj ji pustim trsti denar pri miru in nazadnje mi je obljubila, da mi bo vedno dala, kadar bom zahteval od nje, dvajset, tridese-kron. Meni se je. da vam poa-em po pravici, zaamilila, in sem popustil. — Ali mi hočete tudi nocoj dati kak& dvaj.set ali trideset kron? — Dam v«oi jih tudi petdeset. — Do4>ro. stvar je v redu ic hvala lepa, ker »te me tako lepo prejeii m pogostili. — «&e nekaj, ali imate kaj časti v sebi ? — me vpraša. — Mdj Bog, kakšno vprašanje. To se rajTuiwe, da jo imam. — Za klin jam ras, da nikdar ir. nikomur ne povesta tega. kar se je Zgodilo, drugače se bom umorila — Ne boste se umorili, ne. ker vm potrebujem, da mi daste tro-šek, kadar ga mi bo treba. Niko-mur ne bom govoril o tem. bodite prepričani. In tako >e oblečena, dobim petdeset kron in se napravim. 0|>olnoma. Polieaj Rista utihne, a na uri je odbilo uprav polnoči. Župan pokliče in 'plača račun zaspanem: natakarju, polieaj Rista se pre-tegne iu odide ter obljubi še enkrat, da bo prijel jutri zjutraj, da jih odvede k advokatu, a župan iu štacunar se napotita v sobo št. 3 kramljajoč medpotonia o čudnem dogodku, ki jima ga je ravnokar povedal Rista. VDOVA ZNANEGA MILIJONARJA IN NJEN SIN TRINAJSTO POGLAVJE. Pisarna advokata Fiče. Na koncu dot i čilega me-ta ka ko: tudi na koncu vsakega drugega mesta pri na>. pa najs.'bo dc Lično ali ne stoje krčme; tiste n-mazane krčme s prostornimi dve rišči. na katerih stoje zmeraj če. dan izprašani kmečki vozovi, a volički. zvezani za jarem, drobt-eno, ki je razprostrto pred njimi Fe krčme so navadno polne kmetov. ki se vračajo s sejmov, p, medpotonia zavijejo v krčmo. df» popijejo par kozarcev in se snidejo s svojci, da vsi skupaj krono jo v vas. V takšni krčmi, ki ima ponosno ime "Narodna go-iilna pri Nae*. jonaleit"'. v postranski sbi se nahaja pisarna advokata Fiee. V to pisarno se pride naravnost iz krme -kozi steklena vrata, skozi katera, četudi niso zagrnjena, s,-nič ne vidi v Fičino pisarno, ker o muhe na steklih leto za letom kol pridne čebele med. postavljale piko pri piki tako marljivo, da -e n;.fi --kozi najbolj gosto,zaveso ne bi n>č manj videlo. Ta krčma izgleda kakor vsaka lruga krema in v ničemer ne ra^ičijo ol riih. Orledalo je vdelano v okvir, ki je bil nekoč plav m potem se vrste slike : Knez Mi-liajlo. lovčev yjogreb. Maksrntil-iau a morišču in druge, kot se nahajajo po stenah vseli krčem iu opisane v v-eh pripowstih naših pisateljev, katerih u-oda je da opisujejo krčiue drugega razreda. Fičina pisarna je mala ■ ob*, al za^o polna kot panj. Tu je najprej njegova 'advokatska mi^a. navadna kavarniška miza. pokrila 7. ilvciui. tremi novinaj*ii. Po mizi je razmetanih nekaj aktov, zraven >toji stara, leiseiig .'{►'»sotli^a za tinto. v-»a polita in nesnažna, nr-kaj zarjavelih peres, raztrgan ko ledar, ki ga mnogo manjka, kar pa Fiči ne škodi, ker so njegovi klijenti prepričani, da ima vse pojave v mezincu. >»e(MIOOO « UNOCIOTCOO. M v Na shki vidite Mrs. William K. Dick, iu njenega >ina John Jacob A-rtorja. <)a>ri je vdova po znanem milijonarju Astorju. ki »>e j.-]>otopil s (>amikom k*Titanic". sledovala sta mladeniča, katerega Ma. osumila ter ga prijela v sosednji vasi Fayette, bas nato, ko jt« zanetil j>ožar v\" nek prodajalni. Tr. požigalec. Albert Smith po imenu ter star 1}) let. je priznal, da je zanetil v celem trideset požarov. Njegova priznanja bil:-, tako podrobna. sie. da j? na ta način prejH-ičil hitri prihod pORarnr brambe. Delal je v okrožju desetih milj. m lil požare ponoči ter se vračal domov z.;:ittv.i. Smith je bil spoznan krivim večkratni-ira požisra ter obsojen na ječo kii-abnormalnemu poželenju. N.jego-1 ear.i )>c/iicij.-ke rezerve, da zadr-va aretacija je bila posledica na žujejo radovedne ljudske množi tančnega zaznamovanja nje go- ee. Imamo tudi čudake, ki se .-ku vih poti po velikem mestu in za- šaju udeležiti Vsakega požara in sledovanja. ki je trajalo nepr» kojih zanimanje je na pravi stra-stano noč in dan. ni. čeprav je le del primitivnega Požarni maršal Thomas Kropily' nagona. Požiga-lec ali piroman je — star preiskovalec, je objavil, človeško bitje, ki je dovolil, da se da je Foley priznal vse te požign. ! > *a prirojena ljubezen do o-Oudna navada takih potujočih n-i» l^>poinoma polastila ali ki je požiga 1 cev. kot jih imenujejo, je.' duševno prestal upirati se tej da priznajo iz svojega lastnega Utežni ali strasTi. Skrivno^ po-nagiba in včasih celo željno svo ja žamt «ra depai-tnicnta je. koliko dejanja. Pozneje pa večkrat pre .IJiuIi je v New Yorku. ki so dejan- kličejo svoje priznanje, tudi če xa podali s takimi podrobnostmi, da se sprejme vsako njihovo besedo za dokazano resnico. Tudi Fo •dv je že pričel umikati s. \je j>r 1-znanje. Ne oziraje se na to. če je kriv ali nedolžen, njt irova povesi razkriva cb-tcj ]>»"esenctljiveg:t razreda požiga,Icev. katere je mu-žgoče zasačiti le s pomočjo najbolj za pleten šli detektivskih metod. Delo zasledit ve pi/.ujočih pozi ga le "V je tako t« žko radi tega, ker se veselijo številni med njimi le požara. Nekateri med njimi veljajo za ugledna ili neškodljiva človeška bitja, i;i seiu|vatam primejo tudi človeka, ki izjavlja, da > i v i pobožno življenje. Večina p:: obstoja iz duševno p'on anjkljivih. Privlačna sila ognja. (Dalje prihodnjič.; V Rencah so imeli "fašjo". Nekaj ea-a je bilo precej hrupa, pa' je j>otetn polegel. Sedaj so u-ftanovili v glaxTiem tuji železničarji na VolS-jidragi "fašjo' in z žalostjo ugotovili pogin renškepa ''fašja". Slovenci naj sc organizirajo v svojih društvih z gospodarsko in kul-Hirno svrho! >ki požig ale i a1! piromatii. ali ki -o vsaj osumljeni jioži-galstva. — Seznam, ki je zaklenjen v uradu požarnega maršala. v*ebuje imena stotin ljudi, ki so bi-i ali spo z:iani krivim, da ^o zanetili požare brez pohlepnega motiva, ali f»a so bili iz tega razloga v azilih ter imena talcih, ki - u o-umljeni Delovanje požigalca. Kadar so pojavi serija skrivnostnih požarov v kakem .loloč nem delu !ile-ta. tlldi če je povzročena škoda malenkostna, študirajo požarni maršali sleherno |>n-droiinost. Pog< -to je -ličnost m tod«*, ki nudi ključ k zagonetki. Malo je ljudi, razen «"e -o blazin, ki bi zanetili požar v prazni hiš; ali v zaseiicnem tvoruiškem poslopju sredi dneva. To je dejanje blazneža, a kakšnt ga? Kakega potujočega p oži ga-lca ali piromana — a koga ? Ce se razkrije pe-žar na kakem 'prostoru, je dan - tem 1 me!j. kje pričeti, kajti požigaler Ali vas nadleguje KAŠELJ? ZadovoHenl odjemalci priporočajo Several M Cough Balsam. Idealno zdravilo zoper kašelj: prijetno, uspešno in zanesljivo. Cena 25 m 50 centov. Hitra od. clratni prehlad *o Severa's Cold and Grip Tablets. C«na SO centov. Ta dve zdravila so n?jbolja odpomoc v slučajih kašl.a, prehlada ja hrapavosti. - . f^v i , . . J -Ji I "GLAS NARODA", i 82 Cortlandt St.. Now York City. „ ______________r„ po- Ena najbolj č>?dnih točk njego- . . . , s ;». i svojemu prijatelju, na i nam cga slučaja je bila aretacija na-' ♦ -• • -. . .. . ' . j sporo-i ter priloži petindvajset Jaljnega mladeniča. >ma lull ovil i ka. ki je skušal zaznat: neko garažo v Fayette ("iry. Or -idilo je postal duševno zmeden "sled razburjenja vspričo dejan.t Najboljši Predpis za Slabotne. Iz-»ožigalca. ke- . iskale i mučene Može :'n Žene. asti. Priznal je. da je vprizor T T.tcrcp-. j« ra čudovit način ;voj po-kus v namenu, da od poli pt -eluii odelek državne ]> dier-. je. ki je bil zaooslen. da straž* 1 romnsano v par »inch. van je v;i5 rdrarnil1; še »» naroČi!, IHJjtlite Še liar.es no stebli nit-o. Imenuj • Xi:i;..-T<.fM* Nupra-Tone povm.' tu č XT ^ . . | irivljenjt- iafrpgnlm llw«ia in mišicam mesto. Nasn so tudi tre t je ga po- j •-! ■ r: • r; r.-."- ••. mi m- 7-v<- j.. '<••« «"••'"'»i-1« jo h«« t ■vojo lastno majhno pot. na kate-; ,r" 1: v" r- . »-.>:>«=•.. vm-.-ri- . - 1 «n:i in amMt ije. - «V se dobro »-. nu- je zanetil pet požarov. Čeprav > vaš.t n- t. «?a j.» i»-.s; ;t-. Vir ni< !>•• stan«-, al: > > ..ri no st ri <-7.>l.r>«. Je nrlj. tua sa_vilvati •■< rK»0atitl »e l«'>pt« prav uie {lodobno onemu prvega ' k «> vam jo ^ ni pr. :»i . . 1 , - r I**3 zdravnik, potem I ojdite takoj v !c- *>'>z:galea. si je nadel ime Smith i;a:- . i. ki:- - n.-. .-t.-:v . ,\> n:it« nndojnostil. Vlivajte j-> prr 'iri in J''' i r. «,. ne p« -vlite i n O no 7«-Ii-'a - te 1'nJSt. netite ostalo nanj leknr~nr!u. , . . . ,ki vam lx» i»o\riiil \:-š 1nv-1e)jl salom vred za slaboumne mlade- .\ r - , Kliit«v:i • ■ ; v.- h . r- jam^'jo isto ?h>»m :<» (ie- "je bilo njegovo ime poljsko U ^se te tri ničvredne mladiči smatrala policija s požarnim mar- liee, ki si žele skrivnosti in raz-bui jenja. Kekord v Združenih državah za ' število požarov v eni seriji i" i -egel požigalee v Xe\v Vorku. ji -•menu Gustow. Pred desetimi le-li. kot csemnajstletni šolar je bi! obto/en. da je zanetil požar m -kem jiraznem poslopju, n;> W"a-h-ingtau He:irts. Priznal je. in ke:-e g;» je smatralo neo.»rsim. e bil |.:>-!an \ azil .za bl.i/.s-•» \ liiooniingdale. Pozneje je I> 11 o orošeen i;i nič sar ver ni čn' "> lijem, čeprav je bil še v.-dn » ni •:• -n e I e a -a li -;taba r> • nar. » •• ivmi 1 jamčer.;i in i:: zadovoljni. Pri;« • predaj v vseh Ji kar- ♦•na. •ieznainu iiožigaleev io »l.iskali r (Nadaljevanje n« utrani i Prav vsa kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo prizna-' va, da imajo čudoviti uspeh —- MALI OGLASI v "Glas Naroda Ta manija pa izvira iz neče-a na kar reagira vsako normalno človeško bitje v večji ali manjši meri. — iz privlačne sile ognja ^ vedno drži svoje rutine. Vča«-\iV ali plamena. Kaj je mikavnost j :ina požigalee tako metodo v sv o ognja, katero bčuti vsakdo.' — ;jj blaznosti, da jirične v bližin Današnji dnevi, v katerih analizi-; svojega doma. nakar napravi d rajo pristaši Freuda naše f?tan.i< . j loč-no pot ter neti na poti požare. a bo-človeka. Vsled. tega r,e mu čudi j žični večer šest požarov. Čim s<« tudi moderni človek, posebno ka- j preis-kova'lei ngoto\-ili, s katere dar je mlad. Prastari, prvotni in-j točke prične potujoči apostol po-•tinkt. je, ki naipoti otroke, da sc . žiga svojo |>ot. priČno iskati v igrajo z ttžigalicami. da prižigajo j 'onem kr^ju slaboumne mladiče kresove, da uganjajo vsakovrst- ali ekseentrične moške. Kakorhit- ro vedo, koga morajo zasledovati, jnimejo pogosto potujočega po-žigak-a in flagranti (pri dejanju) ne neumnosti s plameni, če imajo priliko za to. Zadnje poročilo po-žarne-jra de- partmenta mesta New Yorka ka- to tekom zanetenja požara, že, da so leta 1924 otroci, ki so se To metodo -zaznamovanja potn- igrali z. u£i grlicam i. jiovzročiii jočega požigalca f>e je uporabilo 619 j>ožarov. Kresovi, ognji na t udi v deželnih okrajih, posebno cestah in slično .•*> bili vzrok TiTPl v Pennsvlvaniji. O enem najbolj- Ako pošiljate denar v domovino, bodisi v Dinarjih, Lirah ali Dolarjih; — želite dobiti denar iz starega kraja; — hočete naložiti svoje prihranke varno po 4% obresti; — imate rešiti kako zadevo tu ali v domovini; — nameravate spomladi ali kasneje v domovino; — rabite sploh kako pojasnilo v bančnih zadevah, se lahko obrnete s polnim zaupanjem na priznano domačo Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. S r V L K A co alarmov. Pri tem pa ne pride vpostev na ducate ^Kvžarov. zane-tenih razposajenosti mladičev, ki bi radi videli kaj goreti. Kdo se tem ne sporna i dni dupliiwkega moža. ki je tako ljubil žareče oglje ter prasketajočr bruno? Številni ljudje sede mirne polojr ognjišea po cele ure ter <*-p a zu je j o. jezike plamenov, ki kc dvigajo ]>roti dimniku. Ljndcm prvotnega sveta je prišel ogenj z neba, v oblici strele, dar bogov, katere, se. je U-.mu primerno obože-so svečenike in ve- ših Vzgledov je j>oročal Xational Board of Fire Underwriters. V Oliarleroy Favetto okraju je bilo fpotžganih trideset poslopij, vključno hi^. skednje, šole in cerkve. Načelnik državne policije in državni |>ožami maršal sta pregledala ojM»raeije požigalca ter jih zaznamovala na zemljevidu. C'e-prav je jx>tnjoči požigalee skakal oe sjxxlobile za trdnjavo, — a ta hiša ni bi!a nbkatka irtlnjava. ki se upira -sovražni»ku. temveč 1-; j< ttniwiu-a, s številnimi celicami za samotno ječo. V eni teh celic je tal.i m. .t a /t ti>ka ob majhnem, zamreženem <*knu ter-zrla zamišljeno na s nje in-bo. ki je prikazovalo od tam. kjer je bil konec jetrn tk«'L'a ziihi, ki »c je /del č:ov) / du in Ker je prihajala v deželo jesen, i»ositali preje te um ozeleni listi rdeči. K"t obiiti > krvjo, — -i je rekla ženska ter obrnila pogled rattan. Njene oei pa niso našle nč prijazaiejšega 'kot je bila ta div-i ; a. Prazni, pobeljeni zidovi, ozka iti trda |>o>telja s snažnim, a -m |> rlloin. vrč, mizica s črnilom, peresom ter ci-neiiim papirjem, — to je bilo vse. J n v le okolici postava te ženske! Uila je velika, v i tika, zapo-\ ♦ i j a k<»t kraljica, ne pa kot jet niča. ko je stala v otJkcm prodoru ter ga ta ko rekoč osvetlila z bleskom svojih oči ter kovinskim sijajem svojih svetlih las. Njen lepi obraz je pač postal ožji in bledi j.-i \ sleu dolgega zapora, a mogoče ravno raditega, tem lepši in ... ii r- ii sta bili smcžno-beli, dobro negovani, — roki odlične da-.< . »j ni n.kdar opravljala ročnih del. Katko pa je prišla ta ženska \ : j mol no celico ietn«šjiit:e f SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PABNIKI NA OLJE FRANCE 30. JANUARJA PARIS 13. februarja. FRANCE, 6. marca. MAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, 4 sli • osen. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET ■mmbmmmmmmmn AUI LOKALNI AGENTJE NEW YORK diii mojim besedam isti od]x>r, ki vam je tako. Škodoval pred posvetil m sodnikom. Grem si daj ter vam puščam knjigo, koje vsebina bo mogoče bolj oinehca'a vaše srce kot so ga mogle moje besede. Ali mi hočete obljubiti, da boste čitala knjigo na strani, katero scan odprl. , — Mogoče ne bom storila tega aU pa bom, — je odvrnila ženska malomarno. (Dalje prihodnjič.) Zagonetno, toda resnično. (Nadaljevanje s 5. strani.) — Nc/ JlOillO j,, to. — je zastokala. Nato j • *t*Ui na >tol ur -e pričela ncuvozno \ /rati s peresom. Pri Lt -m j r padel nj< u pojrled na papir. — iti, — - je zammuuLa. zuničljiv^o. — Z m znosno o-^amlje- nosi JO lil t* hočrjn pr iliti k pUanju, Kot e kedaj kompivmiti- rula s kako V IV i ll •<»! Spati je bo!j>" ! Vstala it? te # r >«• takoj nato vrgla na postelj Ni ]>a mogla za- »pat ob ix h-111 ti iievu, kajti *panje jo je celo po ioči kaj redko ob- zame ga maršala. O njem pa ni bilo slišati nič drugega, kot le najbfdj-ša poročila. Ostal je zelo miren mlad mož. aktiven v cerkvenem delu "ter učitelj v nedeljski Šoli. Požare so zasledili do Guctowa. Stiulij slučajev je prepričal maršala, da se je vrnil Gustow k svojim starim navadam. Moža so prijeli, ko je prišel i/, nekega po-lop-ja na Amsterdam Ave. Ko je bil aa-etiran, je priznal, da je zazgaft poslopje. Mož je bil spoznan za brezupnega požigalca ter poslat: niti, na katerem kraju jih je zanetil. liH je spoznan krivim požiga in poslali so ga v House or Refuge, odkoder je bil pozne ji premeščen v državni zavod za slaboumne v Napauoeh. Vzroki piromainije. iskalo. ..o .!■• ležala v temi 1er ni mogla niti nabira viti luči, da prežene nt i - It ali j tu «la drugo smer. Te misli i — ( »• i»i e ne bi o treba mislili. — je zastokala, se dvignila ter aiv xpa ,i svoji bili reiki v bujne lase. — Misliti, vedno misliti in Mti.no -*to mislita! Vedno isto . .. Ali moram res vedno misliti le na • to Tv.tr Iji k« daj bom j:;išla iz teh temnih jetn ških zidov, zopet i - -ta. -la . ij-ua la razva;cna kot lukov* Ne, t\> bom pozauila ! Ah. če bi mogla že danes pozabiti! '/.<'[*■ i je ouialinila nazaj na jrtMeiljo ter ^i pokrila obraz z rokama. tki če vi to ihteč. Z.i «.j a hodrnUu -o -e oglasili koraki. zaropotali so ključi in \rata *»iie ><• < dj»i la. delnica pa ni dvignila pogleda. Kdo drugi «>i aiojjel bili to kot^ječar, ki ji je prinašal pripnost obed ali spustil ik:er /in ko. ki je prinesla we že perilo? In vendar ni bil noben t h dveh. pa' pa duhovnik s aiežsiobelbni lasmi, častivreden mož. z i.ojepa obraa j« >ija!a milina kot jo imajo rekdkedaj otroci tega -vela. V ~w»ji reki je nosil majhno, črno vezano knjigo iai majhen* - p k i'ciili '-»z kot nam jiti j darja jesen. Knjiga je bila nabožna n bele rože je položil na odprto tslraji. ne kot pozdrav iz sveta, tem- v č kot miglja , na v. Vkost. . Raditega je le pokUnal z glavo vspričo njenih o-sabnih b -se d. N« hčerka moja, nUte me pustila poklicali, — jc odvrnil '>'• l akal s»ni tvojega klica, s hrepenenjem v srcu ter prosil Bo- ga za t i j, — a zaman. Tako !•■•' mi zdi, — je (dvrniLa ženska ošabno. i-ti a j pa je "-topil duhovnik korak bl:žje k njej. — Če kljub te-iru |>uhajam k vam. hčerka moja. — je rekel. — storim to. ker .-cm ko« diovirk obvezan storiti to in ker me srce iu vest vlečeta k vam. Kot duhovnik pa imam sveto dolžnost, da stopim pred vas ter v« . opozorim na zadnje stvari, katere morate vedno imeti v mi l'h Ilva'a vam. — ga je prekinila hladuo, s kretnjo kraljice, k": ol mm i podanika. — Kakorhitro bom čutila ]H>trebo duhovniške to- \: b.nii i-iistila ]K>klicati. go>po dostavila, — ca bom takrat že daleč proč od te liise i-i tudi od va< Tega s:> Imjim tudi jaz, — je odvrnil duhovnik itv-uo in ža 1 Kljub temu pa moruiu. hčerka moja, poskusiti; da obr- ti m vaše - . «• | roti Veči.emnu, kf»t zahteva Bog, če se hope doseči : <»-«• Ufa:ije ue?aurtnc duše. In veleti tega. hčerka moja. vas prosim, da odprete svoje -rce ter ga obmete proti liogu. ega tako daleč, da bi >q>0znali juxi krinko nasilneža povsen. ncdolžiut bi neškodljivo bitje. Mene pa ne more ne krasiti, ne motiti ta losTualncst juridičnega bumbuga. Moj zagovornak. je bi! tepce in državni piavrinik ga je s svojimi probstaStvi kot javni obtožit« !j enoc je jetnica res zasmejala. a ta smeh ji ni prihajal iz srca. — Ah. vi mislite, ker je pripomnil državni pravduik v svojem govoru, da sem zakrknjena in da je to padalkii dokaz moje krivde .' In kaj takega naj bi me prestrašilo? Stari duhovnik je zrl * neizmerno žaloestnim pogledom na lepo Zapuščam vas zopet, hčerfta^ujo^ — jc re^^v^d^ sedanjem stanju srca tri me itak »e poslušali ter bi mi v državno bolnico za zločins-1 blazneže v Matteawanu. Zasledite v potujočih p')žigal-cev ali pironianov. ki pridejo v po-lopja. na|H)tc v kako prazno nadstropje, vržejo užigalieo na ku[> odpadkov ter nato mirno ml idejo ven, je ena najbolj težkih nalog državne era departmeula. — Običajni nač.in jc dobiti seznani vsoh nezaposlenih poslopij v l»Ti-žiui. kjer je izbryliml kak j>oža: ter za sit ražitt vsa. Oe ima p -ži^a lec kako metodo v svojem postp- ali onem mest.u v enem dnevi^ al dveh. Zelo pogosto je domneva oblasti v tem oziru pravilna. — Ntkadtsre požigalce so zasačili r uižigalieaani v ro-kali. potem ko so zanetili kup gorljivega materija la. Težje je postopati s požari v.tenement hišah, kajti poži.galcem sr pogosto po-reči uiti v sjilošni zmedi. Edmi najhujših - lučajev manije v tem oziru bil oni majhnega dečka, ki je bil odgovoren za dvajset požarov v soseščini svojega doma na Drugi Ave. Končne ie dobil delo v neki groceriji na 7. Ave., v dolenjem delu mesta in v teku treh dni, je v oni oko 'ii-i izbruhnilo osem požarov. Ki ožarc, a se ni mogel -poni Pri večini požigov je opaziti sistematično manijo, ki se obrača proti onemu pra taremu nagoni* veselja nad ognjeni. Ker igra t? element tako važno vlogo v mo-demem življenju, ker je vir gor-kot-e in luči. ker dela hrano bo".;, okusno in ker zadosti številnim drugim potrebam življenja, jc povsem naravno, da 'vzbuja p;>-2-Mfi jT tudi norma.1 ni h človeških bitij. K'ada.r pa pridi-duh. ki je slab in pomanjkljiv, v stik s tem eelemeuitom. je gotovo prizadet, prav kot dela prilika tatu iz normalnega človeka. Piromanšja. je rekel Brophy. s-;voja\-i j>o navadi med duševno za-"v- talimi in onimi, ki .«:n podvrženi f>adu.viei. Spremlja tudi histterijo različnih vrst. Pogosto se ta nagon zatre ter pride le na površino. kadar je temu nagonu podvržena oseba pijana. Taiko je naj*-ti «»lkohoIično piromanijo med ljudmi, ki ne kažejo, kadar so trezni, nobenega sledu tega nagona. Ta nagon se j>ojavi pogoslo pri dečkih in deklicah v času, ko dozorevajo. V- takih slučajih je po-žigalni nagon mimoidoč in 'zdravniške oblasti nam zagotavljajo, da «=e ga lahko zatre in da ne pu->ti nobenega sledu v poznejšem življenju. V svojih dvajsetih letih izkušenj v tem delu sem videl različne take slučaje, ki potrjujejo nazor zdravnikov. Požigalec je ponavadi mlad. star od dvajset dn petintrideset let. Seveda je najti požigalec tudi v zrelejši dobi. a v vsakem slučaju se vidi. da se jih je Mila strast, ko ?o bili stari nekako trinajst let in da jih ta strast ni potmi več zapustila, i Težko je reči, kakšni posebni motivi navajajo požigalca k požigu, — je nadaljeval požarni maršal. — Številni, s katerimi sem govoril, opravijo, da imajo neodolji-vo željo videti požar. Drugi hoče-jjo uživati prizor, ko prihiti na lice mesta požarna bramba in z radostjo opazujejo ognjegasee. kako se totijo dela. Številni -ljubijo misel, da so ot^i sami vzrok vsega tega razburjenja ter uživajo svoj tajni delež pri tem razburjenju. Pogosto pomaga požigalec reševali lastnino in ljudi, ki se nahajajo v h "si, v kateri je bil zanetil žar. Na vsem tem je nekaj, kar laska njih nečimurnosti. — Imamo tudi tretji razred požigalec v, ki zanetijo požar, ker žive monotono življenje brez vsakih dogodkov, ker se je slabo postopalo ž njimi ter jih sililo mučiti se noč in dan brez razvedrila in zabave. Tako je živela neka mlada deklica nedaleč od Bellevue bolnice. ki se je nahajala v te jpate-tični stiski. Pričela je razmišljati o svoji zapuščenosti in osamel osti. postala je duševno zmedena ter je zanetila »požar a- več tenement hišah. Hrepenela je po razburjenju te ali one vrste, in preskrbela si ga je na ta način. Večina požl sralcev trdi. da so si želeli le razburjenja. te vr ite in da niso hoteli povzročiti smrti nikogar. — V resnici pa so ti duševni bolnik-kot i-azred prav tako nevarni kot TVNŽigalci. ki zanetijo požare iz do-bičkaieljnosti. Včasih ima požigalec! ki skuša kolektirati zavaro- V Hretanje parniko* = Shipping Mew* 21. januarja: Deutschland, Hamburg. Bremen. Bremen. S3, januarja: Andanla. Cherbourg. 17. januarja: Suffren, Havre. 29. januarja: Murtha. Washington, Trst. 80. Januarja: Aqutt&nia, Cherbourg; France, Havre. 6. februarja: Olympic, Cherbourg; Pre«. Rooae-velt, Bremen; orduna. Cherbourg. 10. februarja: \ " La Savoie, Havre. 11. februarja: Westphalia, Hamburg. 13. februarja: Paris, Havre; America, Bremen; Pittsburgh, Cherbourg, Bremen. 1«. februarja: Berlin, Cehrbourc. Bremen. Albert Ball In, Hamburg. 20. februarja: Aqultania, Cherbourg; Pres. Harding, Bremen. 24. februarja: De Grasse, Havre. Havre; Orduna. Cherbourg; Yorck, Bremen. tO. marca: Grorge Washington. Cherbourg in Bremen. 11. marca: Mount Clay, Hamburg. 13. marca: Majestic. Cherbourg; Bremen. I?re-vtrKui: Andania, Hamburg; New Amsterdam. Rotterdam. 17. marcž: 1-a Savoie, Havre. IS. marca: Cleveland, Hamburg. / 25. februarja: Thuringia, Hamburg; Bremen. 27. februarja: Olympic, Cherbourg. 3. marca: Suffren, Havre. 4. marca: Deutsch'and, Hamburg. 6. marca:' Bercngaria, Mucnehcn, Cherbourg: Fniiice, 20. marca: Cleveland. Hamburg. 20. marca: L.cviathan, Cherbourg; Aquitania. Cbeibourg; IMttsburgh, Cherbourg; Veendam, Rotterdam; Berlin, Bremen 22. marca: De G ras-se, Havre. 24. marca: Martha Washington. Trst. 24. marca: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 25. marca: Columbus, Bremen; Westphalia, Hamburg. 27. marca: Olympic, Cherbourg; Qhio, Cherbourg 31. marca: Berengaria, Cherbourg; Suffren, Havre; Arabic, Hamburg; Republic, ♦ Bremen. 22. maja: Parts, Havre. SKUPNI IZLET. 22. junija Pres. Wilson. Trst. S K CP Ni IZLET. If IZ STARIH ČASOV mi iSt^ , , I mMm valnino. željo. žigalci niso duševno in telesno zaostali, podvrženi halucinacijam ter v splošnem -nespo sobni, da bi bili na svobodi. — Razlikujejo se od nekontroliranega imladiča. ki ima željo, da se čuti središčem zanimanja, ali željo, da opazuje ognjegasee pri delu. Tudi ni ničesar skupnega m«xl brezupnim piromanom ter osebo, ki zaneti požar v histerični reakciji proti neprimerni in pinti okolici. Take ljudi je mogoče ozdraviti potonn zpremembe bivališča ali potom primerne discipline. Povzročila smrti. Nadaljni potres v Italiji. FLORENCA, Italija. 18. jan. — Prebivalstvo v To>.kani, je občutilo včeraj močan potres, ki jo povzročil precejšnjo materijalno r;kodo, čioveskih žrtev pa ni za-'ltcval. Zaplenjeni listi. Tržaški prefekt je odredil zaplembo (slovenskega '"Učiteljskega l/sta". ker. vsebuje baje tendenc ij Ozn c fraze. Potem je bil zaplenjen »e nemšffi *'Simpilicissi mus'\ ker pr*T sliko, ki žali Mussolini j a. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Amerike Kdor J« BAjenenJen potervab ftmrl ki-aj, Je potrebno, di ji u tinčno poučen o potnih liatlb or> in dragltt •traiuh. Pojaaidla, ki rum Jib nanorM* dati vsled nafie dolgoletne lik ujmo-Vam bodo gotovo v korist; tnal l>rv poročamo vedno le prvovrstne psr< nlke, ki teajo kabine tudi ▼ UL reared u. mm™ . * vrnstmu^m mmmmsmmiem^mmsmmm petinšestdeset Eden najin) 1 j usodepolnih i»oža-rov uov^jiega časa je bil oni. ki je uničil Grey Xinnery v Mont re a'.iwpred več leti ter povzročil smrt petinšestdesetih otrok in strežnic. Požar je zanetila neka uslužbenka. V svojem priznanjn je trdila, da jo je neodo-ljiv nn gon gnal k izvršitvi -zločina. Izkazalo se je. da je bila več let po prej rfpoKnana krivim požiga v svojem domačem mestu Quebecu iz katerega je odšla, ker so jo vedno opazovali radi njene manije. Kako voliko število namenoma zanetenih požarov je posledica delovanja požigalcev, je razvidno be nove analize 561 požarov, v kateri je prišlo do o>sodb. ILjudje, ki. so Tataettli te požare, -so bdi po- P0Z0& BO JAKI | Naš potovalni zastopnik Mr. JOHN Ž UST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Penna. — Komur ie potekla.naročnina na Glas Naroda. naj jo obnevi pri njem. Tudi sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda". si je stopila ▼ veljavo s 1. JuiUese 1924, samorejo tudi nedrževljan dobiti dovoljenje ostati v domovi* eno leto ln ako potrebno tudi deij toaadevna dovoljenja ladaja generalni naselnlškl komisar v Wa*n Jigton, D. C. Prošnjo sa tako d< ijenje se laako napravi tod New Torkn pred od potovanjem ■s pošlje prosilca » stari kraj *<-►m oanovejis odredbe. KAKO DOBITI SVOJCU IZ STAREGA KRAJ^ Kdor leU dobiti jorodsika s> svojca is starega kraja, naj >u| iirej plie sa pojasnila. Is Jugosis rije bo pripoMenib v pribodnjli reb letih, od L julija 1024 naprs vsako leto po 671 priseljencev ▲meriikl driavljanl pa samoi-a. dobiti »em Cene in otroke do 18 t ta bres. da bi hill Itefrj kvote I rojene oeebe se tndi*?« Ktejej* kvoto. Starin ln otroci od IS n 21. leta amerllklb drtsvUsoof :jaa]o prednost v kvofcl. Ptfcw oojsndla. Prodajaaae voane liste ss ves g?' t*,; rodi preko Trsts ssmoreje ro«Iovan! sedsj potov »ti Frank Sakser State Bsi* 83 Portland! St., Hew Yo* DOBRO SLUŽBO dobi Slovenka srednje starosti pri družini treh odraslih oseb. Bltt mora zanesljiva, čista in znati mora nekoliko kuhati. Pišite na: 52 Cortlandt St., New York, N. Y. BOLGARSKI ZELIŠČNI ČAJ (PRE* IMENOVAN KRVNI ČAJ) Vzemite ga vrelega pred po£itkom. Za ODPRAVO MtElfLADOV. 7Ui oživi jen je Jelcr,-24a. dobro prebavo. IlolRarskl 5ie!iš«'ni T"aj jf» sestarljen iz C- »tih IxlioljAuje Itri ter vas ohranja zdravim. Prodajajo ga lekarnarji vsepovsod. ali pij posti xrtvarovo.no, 1 velik druiin- «ki zavoj $1.25. ali 3 zavoji $3.16 ol. « zavojev $5.25. Xas'ov H. H. von Sohlick, IVe^ident Marvel Products Company, S24 !.«cust SL. Pittsburgh. Pa. —Adv t. Prva 4parada avlomobilov se je vršila v Phikndeljjjhiji dne 6. okto- kteWeZS* ^ki. lahko prehodite, kako se je Wil '^o. ^ y ^, ^^ jT K JjBttrJJl 111 i' ■■■■■■ muumv luobil od onega dne pa do današnjih ča*ov, ( IviJo se je, da je bifo 36 požarov" ... Pozor rojaki!.. V zalogi imamo SVETO PISMO / (stare in nove zaveze) SjESj Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00« Slovenic Publishing Company S3 OortUadt Stmt Hew York, H. T. mrnm dl