»CINKARNAR« — Izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija, Celje. Naklada 2500 izvodov. Vsi člani OZD Cinkarne in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Izhaja mesečno. Ureja uredniški odbor. Namestnik glavnega in odgovornega urednika: Zlatko Šentjurc. Naslov: Uredni- štvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 23-981, interna 251. Tisk: »Papirkonfekci-ja« Krško. Po mnenju Sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo oproščeno plačevanja davka (št. 421-1/72 z dne 5 . 4. 1974). iC*t***t*'^***'***'**'*'*','’'*‘t,‘,‘T','T‘T"T‘T‘T‘T*,‘T*,*,*w*T*,A**”*,*"***"4"A"*"A",k*A**************,*'***’*’"j*^.w',',’,*T*T"T*T*'***T*'*'*"*"*'******** “ *?* v*v< M GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE m Prva naloga ekološka sanacija Razgovor z glavnim direktorjem Bernardom Krivcem dip. oec. Program ekonomske in ekološke sanacije nalaga pred celoten kolektiv zahtevne in odgovorne naloge. Kaj bomo morali storiti, da bomo vse naloge pravočasno in kvalitetno uresničevali? Program ekonomske in ekološke sanacije predstavlja za Cinkarno Celje prelomnico v njenem nadaljnjem delovanju. Iz Ocene o potrebnih ukrepih za ekonomsko in ekološko sanacijo Cinkarne, ki jo je predložila posebna delovna skupina pri izvršnem svetu skupščine občine Celje, je razvidno, da bi morala Cinkarna ukrepati na vseh točkah onesnaževanja, da se z onesnaževanjem v glavnem preneha konec leta 1979. V ta namen bi bilo potrebno vložiti skupaj 206.435 milijonov din, če pa od tega odštejemo predelavo amon-sulfata, ki v prvi fazi ne pride v poštev, znašajo te potrebe 81.435 milijonov din. Za amonsulfat je potrebno najprej izvršiti raziskave in ugotoviti možnost rentabilne proizvodnje iz odpadne žveplene kisline. Cinkarna bo morala na vsak način realizirati predvideni program predvsem ekoloških ukre pov, tako da bi se stanje že v prihodnjem 'letu bistveno izboljšalo. V Cinkarni bomo natančno ugotovili vse točke onesnaževa- nja in zadolžili odgovorne ljudi za poostren nadzor nad vsemi Ukrepi, da se do kraja spoštuje tehnološki in delovni red ter omeji onesnaževanje na najnižjo možno mejo. Cinkarna bo iskala tudi druge rešitve, ki bi privedle do izboljšanja ekološkega stanja v Celju. Kako ocenjujete dosedanja prizadevanja Cinkarne pri razreševanju ekonomske in ekološke problematike? Dosedanje prizadevanje Cinkarne pri razreševanju ekonomske in ekološke sanacije je brez dvoma pozitivno, saj je bilo v tem času precej storjenega. Pri tem pa je bilo nekoliko nesreč pri kvaliteti filtra v TOZD Titan dioksid, ki je zgorel, sedanji filter pa ne deluje tako učinko- vito. To je tudi glavni vzrpk, da je nerazpoloženje do Cinkarne doseglo tako stopnjo. Poseben problem so sedanje žveplove kisline, ki so precej dotrajane, im so za to ekološki posegi težji. Ferosulfat, 'ki je predstavljal kritično točko, predelujemo v žveplovo kislino in ni več problem. Delno nerešen problem je deponija v Žepini oziroma v Bu-kovžlaku, ki bo predvidoma v sedmih letih do kraja napolnjena. Zaradi tega pa je nujna rešitev predelave odpadne žveplove kisline v amonsulfat, ketr verjetno ni mogoče pričakovati, da bi lahko dobila Cinkarna novo deponijo v Celju. V razvojno investicijskem programu za obdobja 1975/80 smo načrtovali izgradnjo S-ki-sUne in novo valjamo, kar še nismo uresničili zaradi znanih razlogov. Kdaj predvidevate, da bo pričela izgradnja teh dveh za Cinkamo pomembnih objektov? Glede gradnje nove žveplove kisline sedaj ni ovire in so pospešene priprave v teku. Raču-namo, da bi pričeli s pripravljalnimi deli delno že v letošnjem letu, tako da ne bi bilo več ničesar zamujenega. Zaradi odlaganja z izgradnjo so nastale že precejšnje podražitve zato nadaljnje odlaganje sedaj ne bi bilo več opravičljivo. Medtem smo že pričeli graditi novo valjamo. Obratovati bo pričela v drugi polovici prihodnjega leta. Sanacijski program načrtuje izgradnjo obrata za predelavo odpadne žveplove kisline v amonsulat. Kakšen je pomen tega obrata za Cinkamo z eko nomskega vidika? Kdaj je predviden začetek izgradnje? Kot je rečeno, je predvidena izgradnja obrata za predelavo žveplove kisliine v amonsulfat. Ta izgradnja pa pride v poštev s pogojem, 3a ne bo ekoloških problemov in da bo predelava rentabilna, ,to pomeni z ostankom dohodka ali z izgubo v taki višini, da jo lahko TOZD Titan dioksid pokriva brez večjih posledic. K izboljšanju ozračja v Celju naj bi precej prispeval tudi visok dimnik. Ali bomo tak dimnik zgradili z oziroma na različno mnenje o njem? Predvidevamo, če ne bo posebnih težav, da bi okoli 100 m visok dimnik zgradili že v prihodnjem letu, ker je to samostojen objekt v okviru nove žveplove kisline. Preko tega dimnika bi speljali dimne pline od sedanjih žveplovih kislin in bi se na ta način stanje v tem ožim že precej izboljšalo. Kakšna bo definitivna višina dimnika, bo ugotovil Meteorološki zavod z meritvami inverzij-skih plasti. Te meritve niso potrebne samo Cinkarni temveč Celju. Proti visokemu dimniku je delno nasprotovanje, češ, da visok dimnik ne rešuje odvečnih plinov. Ta dimnik pa bo potreben za tisti del žveplovih kislin, ki bo še nadalje obratoval in predeloval v žveplovo kislino ferosulfat. Količine žveplovih primesi, ki bodo speljane preko tega dimnika, 'bodo dejansko glede na sedanje stanje, bistveno zmanjšane, vendar pa daje ta dimnik v primeru nizkega zračnega pritiska in slabe cirkulacije zraka v Celju, večjo garancijo, da se bo stanje tudi zaradi tega izboljšalo. Za okolico ta dimnik ni nevaren, ker bodo količine žveplovih primesi tako razpršene, da koncentracija ne bo ogrožala okolice. (nadaljevanje na 2. strani) +*+'b*-&***-t'+*+1rirtr+-tr-k-{r*-trtr{ri'-t'ictrk-trk-trk-k-k-t'-k-{r1rtrlrttirtrir-tr+-k1lrtr'trirk-trk1rirtrictitrtrlctck-trtrtrtrtt k % %&ktene ce&titke ob & | c/)nei9ti cepubLike ¥ ■{t M -fr Imenovan novi glavni direktor Cinkarne Na zadnji seji, dne 27. oktobra 1978 je centralni delavski svet med drugim obravnaval tri pomembne točke: delegati so bili seznanjeni s sklepi občinske skupščine in pred tem vseh družbenopolitičnih organizacij v celjski občini o potrditvi akcijskega programa glede ekonomske in ekološke sanacije naše delovne organizacije. Razrešili so tudi dosedanjega glavnega direktorja Cinkarne Franja Klingerja, dipl. inž. in imenovali novega, Bernarda Krivca, dipl. oec. Tovariš Klinger je prevzel odgovorno nalogo glavnega direktorja pred desetimi leti v času, ko je bila Cinkarna v izredno težkem gospodarskem položaju. Zaradi nerentabilne proizvodnje cinka smo morali opustit to, skoraj sto let staro glavno proizvodno dejavnost. Ustavitev neke proizvodnje, čeprav postopna, pri kateri je zaposlenih skoraj 500 ljudi in delna preorientacija so terjale izredne napore od vseh članov kolektiva. Tovraiš Klinger je že pred časom seznanil delegate osrednjega delavskega sveta in tudi svoje najožje sodelavce, da ne namerava več kandidirati za glavnega direktorja predvsem iz zdravstvenih razlogov. Na njegovo željo ga je centralni delavski svet tudi razrešil s 1. novembrom 1978. Predsednik konference osnovne organizacije sindikata Janko Rebov se je v imenu družbenopolitičnih organizacij zahvalil tovarišu Klingerju za njegovo vestno in prizadevno delo v Cinkarni. Poudaril je, da pred desetimi leti ni bila Cinkarna v nič lažji situaciji kot sedaj toda, s skupnim prizadevanjem skoraj vseh cin-kamarjev smo premagali verjetno najtežjo krizo naše delovne organizacije. Po poročilu predsednika razpisne komisije za vodilna in druga prosta delovna mesta tovariša Marka Tukariča, dipl. inž. so delegati soglasno imenovali za glavnega direktorja Cinkarne tovariša Bernarda Krivca, dipl. oec. Cinkarniški mladinci sodelovali pri graditvi proge Šamac - Sarajevo Dne 27. oktobra se je petinse-demedeset celjskih mladincev odpeljalo v Doboj, kjer so gradili progo Šamac — Sarajevo. Gradil so odsek od Doboj a do Zenice. Med terni celjskimi mladinci jih |je bilo devet iz Cinkarne: Taddija Matijevič (Transport), Andrija Svržnjak (Transport), Karel Grah (Titanov dioksid), Cveto Zdolšek (Vzdrževanje), Dušan Zagožen (Vzdrževanje), Franjo Mihajlik (Kemija), Jovo Ser-dar (Grafika), Jovo Tomič (Grafika), Vetiid Hrnčič (Mehanizacija). Z osemnajstimi Dobojčani so Celjani sestavljali brigado Velka Vlahoviča, Uri je dobila priznanje za društvene aktivnosti in zaradi šestkrat presežene norme — plaketo, petinpedeset udarniških značk in devetindvajset pohval. Pri graditvi proge je bilo vseh skupaj pet brigad, katere so sestavljali pretežno fantje, saj je v celjski brigadi bilo samo osem deklet. Delali so neprekinjeno do 3. novembra od šest do osem ur na dan. V popoldanskem času bo se udeleževali različnih teča- jev in iger. Imeli so tudi politično šolo, kateri je moralo prisostvovati dvajset mladincev iz vsake brigade. Naj povemo, da bi Cinkarna morala pri graditvi proge prispevati petnajst mladincev. Poslali pa smo jih devet. Irena Seme Prva naloga ekološka sanacija (Nadaljevanje s 1. strani) Izvedba sanacijskega programa zahteva izdatna finančna sredstva. Kako bomo ta sredstva zagotovili? Izvedba sanacijskega programa in sicer predvsem ekološkega dela zahteva 86,6 milijonov din. Računamo, da bodo ta sredstva zagotovljena z ugodnimi krediti, kolikor ne bo mogoče dobiti dela nepovratnih sredstev. V tem smislu so bili že dani zahtevki Ljubljanski banki — Združeni banki in Jugobanki, Temeljni banki, da predvidijo v okviru poslovne politike za leto 1979 ugodnejše pogoje za najemanje kreditov za razreševanje kritičnih vprašanj ekologije. Prepričani smo, da bodo ta sredstva v pretežni meri zagotovljena, ker sicer tudi ta program ne bo mogel biti izveden, saj so bila dana zagotovila prebivalcem Celja za izboljšanje ekološkega stanja v Celju. Ekološki problemi so čedalje širše vprašanje družbe in zaradi tega pričakujemo, da bodo v čim krajšem času sprejeti ustrezni ukrepi, ki bodo stimulirali OZD, da se resno lotijo teh vprašanj. Potrebno je znižati carino, zagotoviti uvozna dovoljenja za opremo, zagotoviti ugodne kredite in verjetno tudi delno nepovratna sredstva. To naj bi seveda veljalo predvsem za staro stanje, novih objektov pa ni mogoče več graditi z nerešenimi ekološkimi vprašanji. Zato je potrebno upoštevati v investicijskih stroških tudi ekologijo. To pa bo bistveno vplivalo na rentabilnost in zaradi tega ne bo prišlo do izgradnje objektov, katerih proizvodnja bi bila prav zaradi ekologije predraga. Cinkarno po njeni proizvodnji prištevamo k bazični industriji z vsemi pozitivnimi in negativnimi stranmi. Kakšna bo njena preusmeritev v prihodnjem obdobju? Cinkarna Celje bo verjetno ostala bazična industrija, seveda pod pogojem, da bo rešila tudi ekološka vprašanja. Razširitev na tem področju je pogojena z vsemi tistimi naložbami, ki so nujne za čistejše okolje. Novi program razvoja Cinkarne pa bo vsekakor v precejšnji meri usmerjen izven bazične industrije, v predelavo takih proizvodov, tka ne bi povzročali večjega onesnaževanja. V precejšnji meri se je Cinkarna preusmerila že doslej, hitreje pa bi bilo potrebno to storiti v lx>-doče. Do 30. junija 1979 je potrebno izdelati razvojni koncept, ki bi bil osnova za naslednji srednjeročni plan in dolgoročno usmeritev proizvodnega programa Cinkarne. Pri tem bo potrebno upoštevati že sedanje razvoj ne usmeritve, nerealizirane programe, dopolnitve in nove proizvode, tako da bi bilo mogoče zaključiti posamezna področja in kompleti rati določene skupine proizvodov zaradi popolnejše ponudbe. Novoletni sejem Obveščamo vas, da bo letos v hali »Golovec« NOVOLETNI POTROŠNIŠKI SEJEM, ki bo v času od 21. do 27. decembra 1978 od 9. do 19. ure. Prepričani smo, da je »NOVOLETNI SEJEM« velika prilož-ložnost za nakup vseh vrst izdelkov, hkrati pa daje tudi možnost večje izbire nakupa na enem mestu. Omeniti je potrebno, da bo za-stopmih več vrist blaga: — bela tehnika — pralni stroji, štedilniki, skrinje .... — akustika — radioaparati, televizorji, gramofoni, plošče, kasete . . . — športna oprema — športna korfekcija, rekviziti za šport — avtomobilska oprema, — igrače, — konfekcija — vse vrste konfekcije — otroška, ženska in moška, — galanterija in usnjeni izdelki, — ure, nakit, — kozmetika, — drobni predmeti vseh vrst, — knjige, — suha roba, posoda, steklo, porcelan in še marsikaj. Poleg omenjenega bo zanimiva tudi vinoteka, prodaja delikates, darilnih paketov itd. . Skratka verjamemo, da je naš program sejma dovolj širok da bo zado- voljil vsakega pa še tako izbirčnega potrošnika. Tako mislimo, da boste vsi obiskovalci imeli možnosti ugodnega nakupa raznovrststnih izdelkov, saj bo bo v naiših prostorih delovala tudi JUGOBANKA PE Celje z možnostjo kreditiranja nakuka p>od narmanilmimi p>ogoji. Posebej vas opozarjamo na popuste prt vseh vrstah blaga. Pri nekaterih vrstah bodo ti px>pusti občutni, o čemer vas bomo v okviru objav pred sejmom obveščali. Posebno atrakcijo pripravljamo za najmlajše. Vse dni sejmov jim pripravljamo zabavo skozi ves dan. Še posebej pa vas vabimo, da najmlajše pripeljete na obisk DEDKA MRAZA, ki bo prav tako naiš gost vsak dan. NASVIDENJE NA »NOVOLETNEM SEJMU« NA GOLOVCU! 2 CINKARNAI? Novi proizvodni obrati v Cinkarni Pri vzdrževanju strojev in naprav v obratih Cinkarne se na vsakem koraku srečujemo s problemi korozije. Za zaščito naprav v lažjih korozivnih pogojih, kjer je prisotna atmosferska iem rotorjev Lumpovih črpalk v tovarni titanovega dioksida, ki smo jih še pred dohrim letom uvažali gumirane po zelo visoki ceni. korozija, zadostujejo razna premazna sredstva, galvansko cin-kanje ipd. Te metode zaščite pa v težjih korozivnih pogojih odpovedo posebno tam, kjer so prisotne raztopine soli, kisline in korozivni plini. V takih primerih se za zaščito naprav največ uporabljajo obloge iz naravne gume in sintetične gume ter umetne mase kot so PVC, PE in PP. Repcoat — PVDF — je po kemijskih lastnostih (antikoroziv-ne, antiadhezivne iin antiabraziv-ne lastnosti) podoben PTFE — teflon z redkimi izjemami, le temperaturno je manj obstojen. Uporaben je v odvisnosti od korozivnega medija do 130° C (prevleke) in 150° C (masivni izdelki). Repcoat v obliki prevleke se je do sedaj izkazal kot odlična an- Obrat za predelavo gume Usluge gumiranja smo pogosto iskali pri »Sari« Kranj in »Zorki« Šabac, pri čemer smo imeli zaradi dolgih dobavnih rokov velike težave. Z izgradnjo tovarne titanovega dioksida je potreba po lastnem obratu za predelavo gume postala nujnost, saj ni potrebno posebej poudarjati, kakšna izguba bi nastala, če bi zaradi neažurnega vzdrževanja moral Obstati del ali vsa tovarna. Tako je nastal v adaptiranem objektu zaustavljene kotlarne 3 dokaj sodoben obrat s tehnologijo in kapaciteto, ki pokriva la stne potrebe in del eksternega tržišča. V programu smo predvideli kapaciteto 8000 m2 gumiranih površin na leto in 800 kg predelave gume v kalupih. Z nekaterimi izboljšavami in dopolnitvami pri orodju in pripravah ter ob velikem prizadevanju sodelavcev obrata gumar-ne dosegamo 20 do 30 % večjo produktivnost. Tako bomo letos presegli kapaciteto 10.000 m2 gumiranih površin. Ob delu se neprestano soočamo z dejstvom, da je povpraševanje po tovrstni zaščiti veliko in analize kažejo, da bomo v prihodnje realizirali investicijo s kapaciteto 20.000 m2. Obrat za predelavo PVDF in ostalih umetnih mas Z obratom predelave gum? smo za Cinkamo rešili le del problemov s področja antikoro-zije. Iskati smo morali rešitve za antikorozijsko zaščito v zelo korozivnih medijih in temperaturah nad 100° C. Rešitev smo našli v repcoatu — poMvinilidenfluoridu (PVDF). Ta umetni material uporabljamo v obliki prahu in granul. Prvega nanašamo po principu elek-trostatike na kovinske strojne dele, drugega pav modelu s pritiskom in temperaturo preoblikujemo v že gotove izdelke. Tako smo s slednjim rešili prob- Gumiranje kadi v obratu za predelavo gume tikorozivna zaščita, razen v primerih, kjer je izpostavljen grobim mehanskim poškodbam. Sicer pa je prevleka repcoat zelo dobro odporna proti topim udarcem in obraziiji. Predvidena kapaciteta obrata repcoat je 500 m2 letno. Tako lahko zadostimo domačim zahtevam, usluge pa lahko nudimo tudi drugim podjetjem. Za doseganje kapacitete in kvalitete obloge je osnovni pogoj serijski nanos, zato osvajamo lastno proizvodnjo membranskega in lopustastega zapornega ventila. Dejavnost predelave umetnih materialov zajema tudi predelavo polietilena, polipropilena, PVC, poliamida, poldacetala do končnih izdelkov (rotorji čppalk, ventili in drugo). zala ali kakorkoli razkrajala. Zaradi izredno mehkega tornega koeficienta se mu je področje uporabe razširilo še v strojegradnjo (ležaji brez mazanja) in gradbeništvo (drsni elementi). Realizacija tehnologij predelave PTFE obsega v prvem delu predelavo granulata po postopku granullarne Ckstruzije v polne ali votle profile večjih dolžin ter stiskanje polizdelkov v orodjih večjih premerov, debelejših sten in manjših dolžin. Drugi del tehnologije predelave PTFE pa obsega predelavo polizdelka v končne izdelke, v kar je vloženo dodatno znanje in tehnologija, finančno pa predstavlja zanimivejšo proizvodnjo od prvega dela. Ker smo predvidevali, da bomo za pridobitev gradbenega dovoljenja potrebovali veliko časa, prednosti prvega predelovalca v Jugoslaviji pa nočemo izgubiti, smo v začetku letošnjega leta že pričeli z realizacijo posameznih tehnologij poskusne predelave in s konstruiranjem oziroma gradnjo potrebnih strojev in naprav (Ckstruderji, hidravlične stiskalnice, peči), kar nam bo skrajšalo čas realizacije tehnologije predelave približno za deset mesecev. Predelava PTFE: izdelava dole-tacijskega elementa Elektrostatično nanašanje REPCOATA Obrat za predelavo PTFE Logično nadaljevanje že reali-ziranih tehnologij predelave umetnih materialov je realizacija tehnologij predelave PTFE — teflona. Za realizacijo tehnologij predelave PTFE nismo kupili licence oziroma know — how temveč smo z dvema firmama (iz Zahodne Nemčije in iz Francije) dosegli sporazum o dolgoletnem tehnično komercialnem sodelovanju, kar nam predstavlja vir informacij. PTFE jc bil do leta 1960 znan kot strateški material, kmalu pa se je uporaba razširila še na druga področja industrije predvsem kemijsko in farmacevtsko. PTFE po svojih kemijskih lastnostih daleč prekaša do sedaj znane umetne mase, saj z zelo redkimi izjemami ni nobene snovi, ki bi ga pod 300°C nagii- Realizacijo predelave PTFE smo razdelili na tri faze, in sicer v prvi fazi predvidevamo proizvodnjo 25 ton letno v eni izmeni, v drugi fazi pa 60 ton predelanega PTFE v dveh ali 'treh izmenah. Kapaciteto in asortiman bomo izbirali glede na zahtevo tržišča. Analiza jugoslovanskega tržišča je pokazala, da je poraba PTFE znašala 120 ton letno Oe pa ekstrapoliramo hitro rast porabe PTFE v svetu na jugoslovanske razmere, pridemo do ugotovitve, da bo leta 1982 poraba rarasla na cca 200 ton letno. Prednost pri realizaciji tehnologije predelave PTFE je predvsem v tem, da se bomo kot preddovalci pojavili pivi na jugoslovanskem tržišču, ki mu bomo po znatno nižjih cenah m krajših dobavnih rokih nudili polizdelke Ln izdelke iz PTFE. CINKARNAH 3 9. kongres zveze sindikatov Slovenije Maribor se je na kongres, ki je bil od 25 do 26. oktobra 1978 pripravljal zelo zavzeto, saj je pričakoval delegate zveze sindikatov Slovenije, ki so predstavljali 700.000 v sindikate včlanjenih delavcev, organiziranih v 6.000 osnovnih organizacijah. Na kongresu so najprej ocenili delovanje slovenskih sindikatov med 8. in 9. kongresom. Slovenski sindikati so dali pomemben prispevek k uveljavljanju samoupravljanja kot družbene podlage enotnosti celotnega delavskega razreda Jugoslavije ter enotnosti in enakopravnosti njenih narodov in narodnosti. Na ta način je sindikat prispeval k afirmaciji samoupravne socialistične Jugoslavije in njene politike v mednarodnem merilu in še posebej v mednarodnem delavskem gibanju. Sindikati so se v minulem obdobju aktivno Vključevali v prizadevanja za večjo produktivnost dela, boljše gospodarjenje, učinkovitejše planiranje in boljšo delitev po delu. Posebej uspešni so bili sindikati pri reševanju vprašanj s področja socialne varnosti in družbenega standarda delavcev. IX. kongres ZSS se je opiede-ilil tudi do nalog, ki jih bomo azvrševaili po kongresu. Navedimo samo nekaj nalog: — potrebno je učinkovito in samostojno delovanje osnovne organizacije zveze sindikatov v TOZD, kjer delavci združujejo svoje delo in sredstva in čedalje bolj odločajo o svojih življenskih interesih. Pomembno vlogo pri tem imajo sindikalne skupine, ki so zelo ustrezna oblika in formiranja delavcev; POZDRAVNO PISMO IX. KONGRESU ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE CINKARNE CELJE Delovni ljudje Cinkarne Celje pošiljamo delegatom in gostom IX. kongresa ZSS najboljše želje za plodno in ustvarjalno delo. Sprejete sklepe in stališča bomo dosledno spoštovali in uveljavljali ter bodo bistvena sestavina našega dela v prihodnjem obdobju. Prepričani smo, da bodo sklepi takšni, da bodo krepili vlogo in naloge sindikatov vseh delovnih ljudi pri krepitvi socialističnega samoupravnega sistema na življenski ravni delavcev. Kolektiv delovnih ljudi Cinkarne Celje. — povečata moramo prizadevanja sindikatov za razvoj družbenega in osebnega standarda delavcev; — sindikat mora izpopolnjevati sistem oblikovanja in delitve dohodka tako da bo le ta resničen odraz vloženega dela in bo spodbuden za povečanje produktivnosti dela in racionalno gospodarjenje z družbenimi sredstvi ter bo v skladu z določbami zakona o združenem delu. Sprejetih nalog je še veliko več. Potrebno jih je nemudoma proučita in se resnično zavzeti za njihovo izpolnitev. Le izpolnitev sklepov, pa tudi če se srečujemo z nerazumevanjem, neznanjem in nasprotovanjem, bo garancija za uspeh in korist delavcev organiziranih v sindikatih in celotne samoupravne slovenske in jugoslovanske skupnosti pod Titovim vodstvom. A. J. Stališča sindikata o nagrajevanju Medobčnski svet zveze sindikatov Slovenije za celjsko območje je 6. oktobra 1978 organiziral javno razpravo o SAMOUPRAVNEM SPORAZUMEVANJU O DELITVI SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE IN SKUPNO PORABO. 4 CINKARNA jj Na razpravi so bila sprejeta naslednja stališča: 1. Sindikati se zavedamo, da je ureditev in uresničitev delitve sredstev za osebne dohodke in delitev po delu in rezultatih dela naša osnovna naloga ter ji moramo zato posvetiti še posebno pozornost. 2. Ugotavljamo, da je po sprejetju samoupravnih aktov na področju dohodkov prišlo do zastoja pri nadaljnem uresničevanju zakonskih določil in akcijskih usmeritev, da smo v prvi vrsti rešitev ostali na začetku poti, zato predlagamo, da osnovne organizacije sindikata: a) takoj pristopijo k analizi uresničevanja samoupravnih splošnih aktov ter ugotovijo vse pozitivne in negativne rezultate, ki so se v tem obdobju pojavili; b) da o tem takoj obvestijo svoje občinske sindikalne svete, ki bodo pospešili aktivnost v najbolj problematična področja ter vključili v reševanje strokovnjake, ki delajo v raznih komisijah na občinskem in republiškem nivoju; c) za našo nadaljno aktivnost moramo izdelati akcijske programe na nivojih sindikalne or ganiziranosti na našem območju, ki bodo pomenili uresničitev ciljev, ki nam jih postavlja Zakon o združenem delu in ki smo jih sprejeli s samoupravnimi odločitvami v združenem dedu; d) da takoj ugotovijo, kako se uresničuje »druga faza« uveljavljanja delitve po delu, ko je potrebno pripraviti in sprejeti razvide del m nalog, ki smo jih postavili v ZZD ter katerih rok uresničitve je december 1978. 3. Dosedanje sporazumevanje na področju prilagajanja panožnih samoupravnih sporazumov ne vsebuje takšnega sistema de-itve po dedu, ki zagotavlja za enako delo in enake rezultate po delu približno enak osebni dohodek ter ne odraža vsebine ZZD. Sindikati zahtevamo, da se sporazumevanje v panogah pospeši s tem, da mora vsebina sporazuma v celoti odražati delitve po dedu in rezultatih dela. Za uresničitev aktivnosti neposredno sprejemajo obveznost sindikati . a vseh nivojih organiziranosti. 4. Zaostriti je potrebno odgovornost za izvrševanje sprejetih obveznosti po samoupravnih sporazumih in družbeuh dogovorih, ki urejajo delitev sredstev za OD in delitev po delu. Ugotoviti je treba vzroke ter sprejeti tudi ustrezne saihkcijske ukrepe proti kršiteljem. 5. Intenzivno je potrebno dograjevati sistem delitve po delu in rezultatih dela s tem da moramo: a) poiskati najustreznejša merila za ugotavljanje kvalitete, količine in gospodarnosti dela, ki bodo temeljila na uporabi standardov in normativov dela in stroškov, b) pri delih in nalogah, ki jih neposredno ni možno izraziti s fizičnimi kazalci, je potrebno kot osnovo izpostaviti planske naloge, ter ocenjevati uspešnost njihovega uresničevanja, c) pri ocenjevanju se je treba izogibati vsaki poenostavitvi ki bi dajala možnost subjektivizmu in pripeljala do notranjih nepotrebnih konfrontacij, d) za vsako delo bomo poiskali takšno merilo, ki bo pume-n lo najobjektivnejše ovrednotenje njgovega dela in prispJ. k i k rezultatom dela. č. Čeprav zakonska do! >' U OBVEZNICE ZA BOLNICO CELJE IN OKOLIŠKI INŠTI- TUT SO PRISPEVALI: Tovornik Franjo 3.500,— Vrečar Adi 1.800,— Vrečar Marija 600,— Modic Slavica 500,— Benčina Silva 1.200,— Regelnlk Živka 1.200,— nesporno predvidevajo, da v določenem zakonskem roku v TOZD, ki so pos.cvanje končale z izgubo izplačujejo zajame, ah osebzi dohodki o a do realizacije tega ukrepa, kljub precejšnjemu številu takšnih organizacij, še ni prišlo. Vsiljuje se vprašanje, ali je funkcija zajamčenega osebnega dohodka v dosedanji obliki sprejemljiva, ali pa nismo dosledni pri namenu uporabe. Predlagamo, da do tega vprašanja zavzamemo takšno stališče, ki bo imelo odraz v praktičnih rešitvah m rezultatih. 7. Našo nadaljno aktivnost moramo še v naprej usmeriti v dograjevanju za prakso sprejemljivih rešitev delitve po minulem delu. Za realizacijo teh nalog je potrebno angažirati vse možne teoretične pateinoijale s tem, da jih je potrebno čim tesneje povezati s prakso ter uporabiti v praksi preverjene rešitve. 8. Zagotoviti je potrebno takšno svobodno menjavo dela, ki bo zagotavljala odvisnost osebnih dohodkov delavcev izvajalcev storitev do rezultatov poslovanja TOZD uporabnikov storitev. Taka so stališča, ki jih je po javni razpravi izdelala komisija! Kako pa sedaj v praksi? Prav gotovo je dolžnost vseh osnovnih organizacij sindikata, da ta sprejeta stališča vključijo v svoje delovne programe in sproti spremljajo njihovo izvrševanje. Zadnji čas je že da začnemo nagrajevati vloženo delo in ne prisotnost na delu. Tajništvo družbenopolitičnih organizacij Novice iz sindikalnih organizacij KONFERENCA OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA Cinkarne je imela svojo 4. redno sejo dne 21. septembra 1978. Člani izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata so pregledali realizacijjo sklepov prejšnjih sej in ponovno opozorili zadolžene na vse neizvršene sklepe. Predsedniki OOS so padali oceno razprav o predlogih dokumentov za 9. kongres Ziveze sindikatov Slovenije. Sprejet je bil sklep, da se za javno razpravo o kongresnih dokumentih organizirata dva zfbora. Prav tako marajo na zborih obravnavati stališča in sklepe o sanaciji Cinkarne. Sindikat pa se mora opredeliti do prelaganih rešitev. Nadalje so (Ugotovili, da so v zvezi s sanacijo Cinkarne nekatere zadolžitve, ki so bile opredeljene z (roki, že izvršene. Prav gotovo pa je še vdlilko ukrepov m zadolžitev, ki jih (bo zelo težko izpolniti; posebno glede finančnih sredstev. Skupščina bo 26. oktobra 1978 na vseh zborih Oblikovala stališča do gradnje nove žveplene Ikislne, do TOZD Titanov dioksid in sploh do na-daljnega razvoja Cinkarne. Nikakor ne moremo ločeno razpravljati o ekološki in ekonomski sanaciji Cinkarne, predvsem pa moramo upoštevati socialno varnost delavcev. Sprejet je bil tudi sklep, da se poživi delo samoupravne delavske kontrole. Obravnavano je bilo pojasnilo službe za družbeni standard o gradnji razdetiliiioe (toplega obroka. Iz pojasnila službe je mogoče ugotoviti, da potekajo priprave za gradnjo, vendar pa izvedbo zavira pomanjkanje finančnih sredstev. Vsekakor pa lahko pričakujemo, da bo ta problem v bližnji prihodnosti le rešen. OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA TOZD Titanov dioksid je imela svojo 5. redno sejo 7. septembra 1978. Na seji so razrešili funkcije predsednika Franja Mesareča, ki je izstopil iz DO. Za predsednico so imenovali Karlo Del Negro v IO pa so kooptirali tudi Milana Filipoviča. Poročilo o poslovnem in finančnem pošlo vari ju TOZD je podal direktor TOZD Ti02 VoOd Raz-nožnik. Do meseca julija ima TOZD Titanov dioksid že 30 rni-lionov 'izgube zaradi podražitev surovin in vzdrževanja pa tudi prekoračitve porabe surovin. Na povečanje 'izgube pa prav gotovo tudi vpliva še remont na kalci-nirkah. V (tretjem tromesečju pa so se rezultati gospodarjenja v TOZD Titanov dioksid močno izboljšali, saj ni več izgube na substanci, obseg proizvodnje pa je stabiliziran. Potrebno je doseči le še boljšo kvaliteto iin povečati prodajo na domačem tržišču. V nadaljevanju je direktor (prisotne seznanil (tudi s sanacijskimi ukrepi TOZD Ti02. 6. redno sejo je imela OOS Titanov dioksid 5. oktobra 1978. Na seji so člani IO in vabljeni temeljito obravnavali predlagane stališča in sklepe za ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne. Cinkarna kasrti z izvajanjem srednjeročnega plana predvsem z Izgradnjo žveplene kisline, ki je nujno potrebna za vso organsko in anorgansko kemijsko industrijo. Zamuda nove tovarne žveplene kisline pa je povzročila že dokajšnjo izgubo. Med zelo pomembnimi nalogami, ki jih TOZD Titanov dioksid mora izvršiti so predvsem montiranje filtrov za čiščenje dimnih plinov za razklop, čiščenje šibko kislih voda, čiščenje vode iz Zeplne, montiranje nape, (postavitev visokega dimnika, izboljšati 'kvaliteto vzdrževalne in tehnično nabavne službe. Za sodnika porotnika so člani IO OOS TOZD Ti02 evidentirali Draga Barbuloviča. OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA TOZD Vzdrževanje in energetika je imela svojo 7. redno sejo dne 4. oktobra 1978. Predsednik Tomo Gorenšek je podal povzetek iz gradiv o osnutkih dokumentov za 9. kongres ZSS in naloge, ki Sledijo iz njih in se jih v Cinkarni moramo še posebej zavedati. Te naloge so predvsem zavzemanje za boljše gospodarjenje in večjo produktivnost, sanacija Cinkarne, dohodkovni odnosi, planiranje, zadovoljevanje skupnih potreb delavcev, družbena prehrana, oddih in rekreacija, izobraževanje, samoupravno odločanje, samoupravna delavska kontrola itd. Člani IO so podrobneje obravnavali Stališča in Sklepe o ekonomski in ekološki sanaciji Cinkarne, se z 'njimi strinjali in poudarili, da se bodo zavzemali za njihovo realizacijo. Za sodnika porotnika so evidentirali Dragana Muroviča in Milana Gabra. Denarno pomo č so odobrili delavcem, M so že več mesecev v bolniškem staležu, in sicer Alojzu Ivanošu 600,00 din, Vinku Cerovšku 300,00 din, Ivanu Tv-čaku 600.00 din, Dušanu Žlavsu 300.00 din, Vinku Zajčeviču 400,— din, Petru Uršiču 500,00 din, Matiji Košaku 600,00 din, Milanu Zdolšku 300,00 din, Franzu Krivcu 300,00 din in Milanu Kriz-mamiču 1.500,00 din. OOS pa bo vplačala tudi prilog za najem kredita za nabavo pralnega stroja tov. Branislavu Tasiču. OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA TOZD Grafika je imela svojo 8. redno sejo dne 6. oktobra 1978. Na seji so proučili predloge in stališča za ekonomsko in ekološko sanacijo Cinkarne in se dogovorili za sklic zborov delavcev. Zaradi izstopa iz delavne organizacije dosedanjega (podpredsednika OOS je bil imenovan novi podpredsednik Franjo Vidmar. Evidentirali so tudi sodnika porotnika Franca Stritarja. IOOOS je ponovno obravnaval udčležbo enega člana iz TOZD Grafika v sindikalni šo(Li na Bledu. Pb krajši razpravi je bil sprejet Sklep, da se v tem obdobju v sindikalne šrile ne bo udeležil nihče. Sprejet je bil sklep, da se izplača denarna pomoč delavcem, ki so v bolniškem staležu že več mesecv in .sicer: Ivanki Brezov-šek, 500,00 din, Jožetu Kotovou 500.00 din, Francu Sajevcu 500,00 din, Anici Plevnik 500,00 din, Francu Zupancu 500,00 din, Julijani Horvat 300,00 din, Slavku Voršniku 100,00 din, Roziki Horvat 100,00 din, Milici Miljsavič 100,00 din, Darti Simič 100,00 din. Ker nadzorni odbor še ni pregledal finančno poslovanje, je bil sprejet Sklep, da to stori do 12. oktobra 1978. Imenovan je bil tudi nadzorni organ za spremljanje izvrševanja Sklepov in akcijskega programa. V odbor so (bili potrjeni člani Ivan Uranič, Marijan Mirnik, Jože Hernavs, Dani Podpečan. Na prošnjo Hokejskega kluba je bilo odobreno 2.000,00 din. Hokejski klub pa naj bi dal 200 brezplačnih vstopnic, ki bodo razdeljene med člane sindikata TOZD Grafika. OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA TOZD Metalurgija je imela svojo 8. redno sejo 29. septembra 1978. Člani IO OOS so zelo zavzeto razpravljali o stališčih in sklepih o ekonomski in ekološki sanaciji Cinkarne sprejetih na seji predsedstva občinskega sveta ZSS Celje dne 11. septembra 1978. Z vsemi Stališči iin Sklepi sa se prisotrii v celoti strinjali in se obvezali, da bodo aktivno pomagali pri uresničevanju teh sklepov. Sklenili so, da bodo prav vsi člani IO OOS Metalurgija (ta stališča in sklepe zagovarjali v krajevnih Skupnostih. Podana je bila informacija, da potekajo priprave na gradnjo razdaliliriice toplega obroka v novem delu Cinkarne. Člani IO OOS so predlagali, da bi bili člani stabilizacijskega odbora isti krit za 'komisijo za izvedbo akcijskega programa. Sprejet je bil sklep da TOZD Metalurgija na delovno akcijo Samac — Sarajevo pošlje enega mladinca. Razpravljali so tudi o samoupravni organiziranosti v TOZD. V zadnjem obdribju je opažiti splošno mrtvilo na področju samoupravnega delovanja. Vzrokov je več. Vsekakor pa se je potrebno zavzemati za poživitev dela sindikata, samoupravnih delovnih skupin in samoupravnih organov. Ugotovili iso tudi, da individualni poslovodni organ delo samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ne otežuje in tudi prisostvuje vsaki seji na katero je vabljen. Odobrena je bila tudi denarna pomoč delavcem, ki so na bolniškem staležu več mesecev: Hildi černjevič 900,00 din, Francu Brečku 500,00 din, Stanku Po-geljeku 300,00 din, Ivanu Rojcu 200,00 din, Francu Vidoviču 200, din, Antonu Pavliču 500,00 din, Janezu Pečovniku 200,00 din, Jožetu Korošcu 300,00 din in Ivanu Kukoviču 200,00 din. OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA DSSS je imela 11. redno sejo dne 5. septembra 1978 Na seji so člani IO OOS ocenili potek javne razprave o osnutkih dokumentov za 9. kongres ZSS, ki je potekala v času od 29. avgusta do 31. 8. 78 po samoupravnih delovnih skupinah v DSSS. V zvezi z gradivom je bilo v razpravah poudarjeno, da je v TOZD Cirikama samoupravljanje dobro razvito. Sindika/t je tudi nosilec in pobudnik ustanavljanja novih TOZD kot enega izmed bistvenih družbeno ekonomskih pogojev za dejansko samoupravno odločanje delavcev. U-gataVija pa. se, da nas čaka še veliko dela predvsem na področju boljšega (gospodarjenja, boljšega izkoristka delovnega časa, večje produktivnosti dela. Poseb-ben poudark maramo posvetiti tudi družbenemu standardu in izobarževanju kadrov. Sindikat prav tako ugotavlja, da samoupravna delavska kontrola še nima svoje prave funkcije v OZD, zato moramo temu posvetiti še posebno pozornost. Sprejet je bil tudi sklep, da mara nadzorni odbor OOS DSSS pregledati finančno .poslovanje za obdobje 6 mesecev in pripraviti poročilo. Na ponovno urgenco za evidentiranje brigadirjev za mladinsko akcijo Šamac — Sarajevo je IO OOS zavzel stališče, da je ZSMS v Cinkarni k sami akciji pristopila neresno. Pri dokaj slabem delovanju organizacije ZSMS IO OSS DSSS ugotavlja, da tudi ostale družbenopolitične organizacije nimajo dovolj interesa, da OZSMS pomagajo in jri vključujejo v svoje delo. Sprejet je bil sklep, da se predlaga Konferenci OOS, da skliče predstavnike vseh DPO in posveti delu ZSMS posebno pozornost. Ker seminar Človek — delo — kultura prične z delom je potrebno do 8. septembra 1978 izbrati Slušatelja. Objavi se razpis za vpis abonmaja za gledališko sezono 1978 — 79. Vilpgi za denarno pomoč tov. Leskovarja ni bila mogoče ugoditi zaradi pomanjkanja finančnih sredstev v te namene. V zvezi z delovanjem delegatskega sistema je IO OOS zavzel stališče da v DSSS delo delegacij poteka v skladu z dogovori. Večjo pozornost marajo tako službe, kot DPO posvetiti delegacijam v TOZD. Sprejet je bil tudi sklep, da se založi Izobraževalni center, da izdela seznam udeležencev delegatske šole. Prav tako naj Izobraževalni center pripravi ustrezen predlog poslovnemu odboru za izplačevanje nadomestila OD za udeležence delegatske šole. Člani IO OOS DSSS so še kritično ocenili pojav protestnih napisov v Celju proti DO Cinkarna dne 31. avgusta 1978 in sprejeli naSledrije stališče: »Delavci DSSS Cinkarna obsojamo takšne metode reševanja kritične gospodarske situacije v Cinkarni, saj^ imamo v naši socialistični družbi priznane metode dogovarjanja.« OSNOVNA ORGANIZACIJA SINDIKATA TOZD Kemija je imela svojo 6. redno sejo dne 13. septembra 1978. Pregledali so realizacijo sklepov prejšnje seje in ugotovili, da je bilo stanovanjsko vprašanje Steva Golinac rešeno. Začasno so delo blagajnika poverili Nevenki Lipovšek. (Nadaljevanje na 6. strani) CINURNAR 5 Kako smo poslovali v devetih mesecih Vse temeljne organizacije skupaj so v tem razdobju dosegle 78,73 % letne planirane mase celotnega prihodka v znesku 1.339.983.707 din in 81,33 % letne planirane mase dohodka v znesku 291.235.013 din. Z ustvarjenim dohodkom so le-te sposobne pokriti vse zapadle obveznosti iz naslova davkov, prispevkov, osebno in skupno porabo ter ostalo, kar se pokriva iz dohodka. Ob tem jim ostaja po predlogih delitve dohodka še znesek 8.317.170,24 dinarjev, ki naj bi ga namenile za obratna sredstva. Poslovanje v istem razdobju preteklega leta smo zaključili z izgubo v znesku 2.757.866,40 dinarjev pred pokritjem dela izgube TOZD Titanov dioksid (leta je znašala 41.308.388,76 din), (ki je odpadel na partnerja iz Nemške demokratične republike. TOZD Titanov dioksid ob zaključku devetmesečnega poslovanja ne izkazuje izgube. Akumulativnost ostalih TOZD je letos v seštevku nižja, saj namenjajo v poslovni sklad, del za obratna sredstva za 3.465.458 dinarjev manj sredstev od onih v preteklem letu. TOZD METALURGIJA Ta temeljna organizacija je dosegla v tem razdobju 76,52 % 'letne mase planiranega celotnega prihodka v znesku 356.578.140 din in 79,24 % letne mase planiranega dohodka v znesku 57.832.904 din. Ustvarjeni dohodek ji omogoča pokritje vseh obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka, za poslovni Sklad del za obratna sredstva namenjena po predlogu delitve 1.564.061 diinarjev. Akumulativnost poslovanja je v primerjavi s preteklim letom, letos upadla, saj namenja ta TOZD za obratna sredstva znesek, ki je za 3.607.554 dinarjev manjši od onega v preteklem letu. Razlogi za ta negativen trend so v močnem povečanju stroškov reprodukcije iz naslova podražitev ob stagnaciji prodajnih cen in obsega poslovanja. TOZD KEMIJA CELJE Osnovne planske zadolžitve te temeljne organizacije so bile dosežene takole: 80,01 % letne mase planiranega celotnega prihodka v znesku 243.225.742 din 83,88 % letne mase planiranega dohodka v znesku 38.867.556 din. Dosežem dohodek tej temeljni organizaciji zadostpje le za pokritje osebne in splošne porabe ter ostalih obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka, zato ne namenja po predlogu delitve sredstev v poslovni sklad za ostale namene (obratna, osnovna sredstva). Akumulativnost te TOZD je ostala na ravni istega razdobja preteklega leta, kljub povečanju fizičnega obsega poslovanja za 6 %, ki pa je preskromno, da bi lahko paTiralo ostale negativne tokove, ki vplivajo na nizko akumulativnost. TOZD KEMIJA MOZIRJE Ta temeljna organizacija ni dosega planiranih ciljev, saj je do- CINKARN4P segla v devetih mesecih le 69,08 % letne planirane mase celotnega prihodka, to je 39.828.181 din in 63,21 % letne planirane mase dohodka to je 6.117,987 din. Do izpada planiranih finančnih učinkov je prišlo, ker ta TOZD ni uspela realizirati po osnovnem planu načrtovane proizvodnje in realizacije novega bolj akumulativnega izdelka. Vendar v tem razdobju doseženi dohodek še omogoča pokrivanje osebne in skupne porabe ter ostalih obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka. Za obratna sredstva ostaja simboličen znesek. Akumulativnost je v primerjavi s preteklim letom upadla, kljub povečanju fizičnega obsega poslovanj a za skoraj 10 pro-centnih poenov zaradi hitrejšega porasta stroškov reprodukcije od porasta prodajnih cen. TOZD GRAFIKA V devetih mesecih tega leta je ta TOZD dosegla 76,79 % letne mase planiranega celotnega prihodka v znesku 154.487.155 din in 79,80 % letne mase planiranega dohodka v znesku 39.150.325 din. Z ustvarjenim dohodkom pokriva ta temeljna organizacija vse obveznosti, osebno in skupno porabo ter namenja po predlogu delitve dohodka še 959.756,34 dinarja v poslovni 'sklad za obratna sredstva. Letos dosežena akumulativnost je manjša od one v preteklem letu, kljub 12 % povečanju fizičnega obsega poslovanja. To je posledica hitrejšega porasta stroškov reprodukcije od porasta prodajnih cen. To TOZD pesti nenehen porast nemške marke spričo visoke udeležbe uvoznih surovin v strukturi porabljenega materiala. TOZD TITANOV DIOKSID Za leto 1978 je ta organizaci j a planirala Izgubo v znesku 7.021.952 dinarjev. Ob polletju je bila ustvarjena izguba v višini 28.143.832 dinarjev. Ta izguba je 'bila posledica nedoseganja planiranega obsega in ekonomičnosti poslovanja 'ter nerešenih sistemskih ukrepov s .področja zunanje trgovine. Tretje tromesečje je ta temeljna organizacija zaključila brez izgube. Z doseženim dohodkom je pokrila zapadle obveznosti, osebno in splošno porabo, vendar lenta ni zadostoval, da hi lahko del dohodka izločila v poslovni sklad. Do izboljšanja poslovnega rezultata v primerjavi z onim, ki je bil dosežen v prvem polletju je prišlo zaradi: — priznavanja izvozne stimulacije pri izvozu v NDR od 1. januarja 1978 - ustreznega zneska iz naslova realizacije v NDR, ki ga je nakazal partner VVB Lacke und Farben, Berilin, — povečanja obsega poslovanja in ekonomičnosti proizvodnje v drugem polletju v primerjavi z rezultati, kri so bili doseženi v prvem polletju. TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA Ta TOZD je dosegla v tem razdobju 68,97 % letnega planiranega celotnega prihodka v znesku 128.343.689 din in 79,86% letnega planiranega 'dohodka v znesku 55.182.553 din. Rast dohodka je bia hitrejša od rasti celotnega prihodka, ker je prišlo ido zmanjšajpja planirane udeležbe materiala in storitev v strukturi celotnega prihodka. Z ustvarjenim dohodkom so pokrite vse obveznosti iz do-hodlka, osebna iin sikupna poraba, ostanek v znesku 2.237.102,80 din je pio predlogu delitve namenjen v poslovni sklad, del za obratna sredstva. Ta TOZD namenja letos za poslovni sklad skoraj enkrat več sredstev kot v istem razdobju preteklega leta. TOZD TRANSPORT Ta TOZD je že v devetih mesecih presegla planirane cilje, saj je v tem razdobju že dosegla 95,24 % letne planirane mase celotnega pxri'hadka v znesku 29.573.891 din in 113,57 % letne planirane mase dohodka v znesku 20.035.490 dan. Ta najbolj akumulativna organizacija Vlaga po predlogu delitve dohodka po pokritju vseh obveznosti, osebne in skupne porabe v poslovni sklad za Obratna sredstva 3.554.184,89. dinarjev. Akumulativnost poslovanja je ostala v glavnem na višini one iz preteklega lata. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Ta skupnost je dosegla 77,11 % letnega planiranega celotnega prihodka v znesku 33.126.56 din in 78,25 % letnega planiranega dohodka v znesku 25.041.585 drn. Plan interne realizacije je bil dosežen s 76,52 %. Kan eksterne realizacije je bil presežen za 194 %. Zaradi tega in zmanjšanja udeležbe planiranih porabljenih sredstev v strukturi celotnega prihodka je porast dohodka hitrejši od porasta celotnega prihodka. Udeležba skupnih služb v dohodku temeljnih organizacij je ostala v glavnem v planiranih okvirih. Novice iz sindikalnih organizacij (Nadaljevanje s 5. strani) Vrednost točke za tekoči mesec je podal ing. Kosi. Kritično pa so ocenila delo služb, ki ne pripravijo ustreznih materialov, da bi lahko prešli na sistem delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela. Obravnavali so tudi polletno poročilo o poslovnih rezultatih TOZD Kemija in OD. Potrdili so nakup venca za pokojnega tov. Glazerja. Dogovorili so se nadalje tudi za izlet v smeri Celje — Vipava — Nova Gorica — Goriška Brda — Celje, ki naj bi bil 14. oktobra 1978. (Prispevek za člane TOZD 50,00 din za nečlane 80,00 din). OOS TOZD Kemlija je imela svojo 7. redno sejo 12. oktobra 1978. Ugotovili so, da so bili sklepi predhodnih sčj uresničeni. V obravnavi materialov za 9. kongres ZSS so bile podane predvsem pripombe v zvezi z večjo produktivnostjo. Ugotovili so tudi, da kolikor bi bile usluge TOZD Vzdrževanja hitrejše in boljše, bi bila tudi produktivnost v TOZD bOlljša. Člani IO OOS so bili enotnega mnenja, da bodo problemi odpravljeni z novo organiziranostjo, ki se že pripravlja. Nadalje je potekala tudi razprava o sanaciji Cinkarne. Cinkarna je v zadnjih letih vložila sredstva v ekološko sanacijo. Obrate, ki so najhuje onesnaževani okolje, smo v glavnem že ustavili. Nadalljno sanacijo pa sama Cinkarna brez pomoči širše družbene skupnosti ne bo mogla izpeljati. Za sanacijo so med drugim predvidena tudi naslednja dela: montiranje elektro filtrov v Titanovem dioksidu v letu 1979, izgradnja amonusulfata, ureditev čistilnih naprav za odpadne vode in iztoka v Žepini, ter čiščenje filtra do konca leta 1979. Ko bo zgrajena nova žveplena kislina, bomo ustav* oba obtara, ki sedaj proizvajata žvepleno kislino. TOZD Kemija je zadolžena za izgradnjo čistilnih naprav v TOB in modrem bakru do konca leta 1979. Hkrati oo izvedena tudi kadrovska sanacija. Tajništvo družbenopolitičnih organizacij DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV Centralni delavski svet Namestnik predsednika Slavko Cankar je dne 6. oktobra vodil 9. redno sejo CDS. Pri pregledu sprejetih sklepov prejšnje seje je bilo ugotovljeno, da dva nista Iti la uresničena. Obrazložitev bo podana na prihodnji seji. Poslovne rezultate za obdobje osmih mesecev je podal vodja plansko analitske službe. Istočasno so bili verificirani sklepi DS TOZD in DSSS ob potrjevanju polletne bilance ter posredovane zahteve, ki so jih sprejeli TOZD na svojih sejah samoupravnih organov ob pokrivanju izgube TOZD Titanov dioksid. Akcijski program ukrepov za ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne Celje je bil obravnavan in sprejet že na vseh sejah DS TOZD in DSSS, obravnavali in potrdili so ga zbori delovnih ljudi, vse OO ZK in 00S TOZD in DSSS. Na podlagi sklepov je razvidno, da vse TOZD podpirajo navedeni program in da je delovna organizacija kot celota enotna pri uresničitvi zadanega akcijskega programa. V nobenem primeru od sprejetega programa ne smemo odstopati, le-ta je za slehernega delavca obvezujoč. Nujno je, da zavzamemo enotna stališča, da z vso odločnostjo, znanjem, sredstvi in s pomočjo širše družbene skupnosti uresničimo, za kar smo zadolženi. V nasprotnem primeru se po drugi možnosti, sprejeti na nivoju samoupravnih političnih in strokovnih dejavnikov občine Celje ustavi proizvodnja v celotni Cinkarni, z vsemi posledicami, ki so nam poznane. Zato nam je v današnjem času, še posebej, kot kdajkoli prej, potrebna enotnost in trdnost za uresničitev zadanih nalog nas vseh, ki združujemo delo v Cinkarni Celje. Istočasno je CDS zadolžil strokovni kolegij, da imenuje strokovno komisijo, z nalogo spremljati uresničevanje zastavljenega programa ter ob morebitnem odstopanju takoj ukrepati. Predlog sestava strokovne komisije bo CDS obravnaval na prihodnji seji. Na podlagi Odborov za medsebojna delovna razmerja ter strokovnega kolegija podjetja, so bili na prednostno listo za dodelitev stanovanj potrjeni Vanda Bricman TOZD Titanov dioksid, zakonca Urh DSSS, Drago Reš TOZD Vzdrževanje, Matjaž Ramšak DSSS, Tomaž Gorenšek TOZD Vzdrževanje, Ramo Seli-movič TOZD Grafika in Zlatko Gruber DSSS. Poslovni odbor Predsednik Viki Herlah je dne 1. septembra sklical 9. redno sejo PO. Delegati so potrdili službena potovanja v inozemstvo. Obravnavali so predlog za povračilo istroškov napeljave telefona Jelen Jakobu, TOZD Metalurgija. Imenovani je zaposlen v obratu pražarn in kislin kot vodja vzdrževanja parnih kotlov. Okvare Na predlog stanovanjske komisije je odobril zakoncema Mlakar, dolgoročno posojilo za stanovanjsko izgradnjo v višini 30.000 din, ki ga bosta lahko koristila s 1. decembrom 1978, ko bodo na razpolago potrebna sredstva. Za izvedbo letne inventure ■sredstev OS, OS-R3, denarnih sredstev, terjatev in obveznosti ter nedovršenih investicij v DSSS je imenoval člane centralnih komisij s tem, da vsak TOZD imenuje še po enega delegata v navedene komisije. Komisije so dolžne opraviti popise za leto 1978. Razpisal je dela in naloge individualnega poslovodnega organa glavnega direktorja Cinkarne. Istočasno sta Dila kot zunanja člana razpisne komisije za razpis individualnega poslovodnega organa glavnega direktorja potrjena Danilo Kralj, EMO Celje in Milan Lepatiič, tovarna Klima Celje. Zaradi začasnega odhoda glavnega in odgovornega urednika našega internega glasila Mire Gomeške v porodniški stalež, je imenovan za namestnika glavnega in odgovornega urednika Zlatko Šantjurc. Na podlagi sklepov samoupravnih organov TOZD je ugotovil, da so delavci sprejeli Samoupravni sporazum črne in barvaste metalurgije SRS o skupnih osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka in de Mtvi sredstev za osebno in skupno porabo. Sporazum je v uporabi od 1. januarja 1978 dalje. Za člana v skupni komisiji samoupravnega sporazuma o delitvi v črni in barvasti metalurgiji Slovenije je potrjen Miloš Rant, vodja organizacije in AOP, za namestnika pa Marija Ber-njak, vodja računovodstva. Potrdil je naslednje delegate v skupščino SIS za železniški in luški promet SRS je imenovan Skale Viktor, TOZD Transport, za člana v stalni odbor za kadre v gospodarstvu kemične in gumarske industrije je imenovan Daniel Perčič, DSSS, za člana v komisijo za varstvo okolja pri MO GZS za celjsko območje je imenovana Vida Aleksič, strokovni sodelavec v službi za varstvo okolja, za delegate v skupščino KS Šentjur pri Celju so imenovani: Jože Špoler, Jurij Ivenčnik, Franc Leskovšek, Martin Jelovšek in Ivan Bobnič, za delegata v svet OŠ Veljko Vlahovič je imenovana Anica Konec, TOZD Transport. na teh kotlih so pogoste, pri vsakem popravilu, pa mora biti, po nalogu republiškega inšpektorata za parne kotle, prisoten vodja. Na podlagi navedene obrazložitve sklepa DS TOZD Metalurgija je PO prošnjo ugodno rešil. Stroški napeljave telefona v višini J.000 din se črpajo iz materialnih stroškov TOZD Metalurgija. Na predlog Odbora za ureja- nje medsebojnih delovnih razmerij DSSS je obravnaval prijave na razpis štipendij za šolsko leto 1978/79 ter podelil: za poklicno kemijsko šolo 5 štipendij, za poklicno kovinarsko šolo 14 štipendij, za poklicno šolo ele-fetro stroke 5 štipendij, za ke mijski oddelek tehniške srednje šole 8 štipendij, za metalurški oddelek tehniške srednje šole ni bilo kandidatov, za ekonomsko srednjo šolo 4 štipendije, za ke mijsko tehnologijo na FNT 4 štipendije, za visoko ekonomsko komercialno šolo1 2 štipendiji. Center za izobraževanje mora z vsemi štipendisti skleniti ustrezno pogodbo. Nadalje je na predlog Odborov za urejanje medsebojnih de- DSSS ' Predsednik Franc Glušič je dne 4. oktobra sklica 11. redno sejo DS. Razpravljali so o akcijskem programu ter v razpravi poudarili, da se moramo vsi delavci Cinkarne zavedati resnosti položaja, ki ga bo le z združenimi močmi mogoče uresničiti. Navedeni program so delegati potrdili. Potrdili so Samoupravni sporazum o programu stalnega izobraževanja na področju kulture v občini Celje in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. Na predlog oddelka kontinuirane inventure so podali sogla-sije o imenovanju komisij za popis OS in OS R3 za leto 1978 na nivoju delovne organizac" istočasno so imenovali kom za popis OS in OS R3 v DS Na podlagi »Odloka o določitvi stvari in opreme, ki se štejejo za inventar »Ur. 1. SFRJ št. 6/77 lovnih razmerij TOZD in DSSS ter v skladu s planom izobraževanja, odobril študijske dopuste ter povračila stroškov izobraževanja tistim našim delavcem, ki se izobražujejo ob delu. Na predlog odbora za ureja, nje medsebojnih delovnih razmerij TOZD Grafika je odobril Silvu Ramšaku 10 dni plačanega dopusta. Imenovani je član jamarskega kluba »Črni galeb« Prebold ter istočasno član jugoslovanske odprave v Argentino in Ekvador in bo odobreni dopust izkoristil v te namene. Obravnaval je prošnje, ki so jih dostavila razna društva, šole, KS ipd. in ki prosijo za dodelitev finančnih sredstev. PO prošenj ni ugodno rešil. ter na predloga finančno računovodskega sektorja, da se telefonski aparati ,ki so direktno vezani na telefonsko centralo PTT in se vodijo kot OS, prenesejo na OS — R3. In sicer se prenese 96 kom telefonskih aparatov iz OS na OS — R3 z naslednjo vrednostjo — nabavna vrednost 64.053,33, skupni odpisi 64.053,33, sedanja vrednost nič. Odobril je predloge za nabavo OS za potrebe zunanje trgovine, splošnega sektorja, kadrovskega sektorja, centra za izobraževanje in službe za varstvo pri delu in varstvo okolja. Istočasno je odobril odpis OS na nahajališču 0701, 0611, 8801, 0^3, 0704, 0706, 0607 in 0605. Ko-ja za odpis OS in OS R3 ter rbniki nahajališč morajo v predloge zapisnika o odpisu OS in OS R3 navesti tudi datum nabave predlaganega OS in OS R3, da bo DS lažje ocenil upravičenost predlaganega odpisa. TOZD Transport Predsednik Mirko Polutnik je dne 22. septembra 1978 sklical 15. redno sejo DS. Pregledali so uresničitev sklepov prejšnje seje in ugotovili, da dva nista uresničena. Potrdili so podpis samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1978 v besedilu, ki ga je določila skupščina SIS SR Slovenije za ekonomske odnose s tujino na 3. seji dne 7. marca 1978. Potrdili so sprejem samoupravnega sporazuma o programu stalnega izobraževanja na področju kulture v občini Celje. Imenovali so komisije za popis OS in OS R3 za leto 1978. V smislu tč. 2 Odredbe o blagajniškem maksimumu in plačevanju z gotovino Ur. 1. SFRJ 43/78 so sprejeli sklep o določitvi blagajniškega maksimuma za leto 1978 v višini din 1.000 za gotovinska izplačila (nabave, storitve in druge izdatke) ter sklep o polaganju dnevnih iztržkov istega oziroma najpozneje naslednjega dne na svoj žiro račun. Potrdili so plačilo šolnine za tretje leto udeležencev šole za gospodarstvenike v višini din 15.000, in sicer za Viktorja Ska-leta. Odobrili so kratkoročno interno posojilo TOZD Grafiki v višini din 4.000.000 po 8% obrestni meri, ki se obrestuje ob plačilu za dobo 90 dni. Potrdili so osebno oceno režijskih delavcev za mesec avgust in september. Na podlagi dopisa, s strani družbenega standarda, s katerim le-ta obvešča o naknadno dvignjenih blokih za topli ob rok za delavce, ki delajo 7 ur dnevno se sprejeli sklep, s katerim zadolžujejo družbeni standard, da mora mesečno sestavljati točen spisek bičkov za topli obrok, v katerem mora upoštevati tipe dela (7-urni in 8-urni), službena potovanja (dnevnice), dopuste in bolniške. Seznam števila blokov mora biti točen in mora ustrezati dejanski upravičenosti vsakega posameznika do blokov. Kolikor število in vrednost tako izdanih blokov prekoračuje dovoljeno CIN K ARNAR7 DELO SAMOUPRAVNIH ORGANOV vsoto, naj družbeni standard izdela predlog za uskladitev stroškov v skladu z dogovorjeno vsoto. Preveri se naj upravičenost cene malice, saj je malica glede na kvaliteto in sam način razdeljevanja, predraga. Naknadno dvigovanje blokov se ukine. Kolikor se pojavi utemeljena potreba po dodatnih blokih, mora leto odobriti direk tor TOZD. Obravnavali so prošnjo voznikov avtocistem za odobritev stalnega dodatka za težavnost dela in bonificiran delovni čas, ter sprejeli sklep, s katerim so obvestili prosilce, da imajo stalni dodatek za težavnost dela, že upoštevan v analitski oceni delovnega mesta. Zadolžili pa so službo kadrovskega sektorja naj napravi vlogo za priznanje bem-ficirane delovne dobe za voznike motornih vozil in delovnih strojev. Pri avtoprevoznih podjetjih imajo navedeni vozniki že priznano benificirano delovno dobo. TOZD Kemija Celje Predsednik Ludvik Gregorič je dne 3. oktobra sklical 15. redno sejo. Potrdili so samoupravne akte za ekonomske odnose s tujino. Obravnavali so samoupravni sporazum o združevanju v SIS za železniški in luški promet SRS ter ga potrdili. Istočasno so zadolžili direktorja TOZD, da na prihodnji seji poda spremembe oziroma dopolnitve navedenega sporazuma. Imenovali so člane v komisije za popis OS in OS R3. Odobrili so odpise OS in OS R3 ter drobnega materiala v obratih cinkov sulfat, ultramarin, kromov galun, barij ev sulfid, modra galica, superfosfat, cin-kovo belilo. Obravnavali so problematiko bolniškega staleža v občini Celje in v naši delovni organizaci- ji. Ugotovili so, da je stalež bolnih v naši delovni organizaciji višji od povprečja v občinski zdravstveni skupnosti. Razlogov za takšno stanje je več — težki pogoji dela, velika fluktuaaija delovne sile. Delegati menijo, da bi bilo potrebno število izvajalcev v naši obrata i ambulanti povečati, v cilju zagotovitve preventivnega zdravstvenega varstva. V posebni komisiji naj poleg članov, sodeluje tudi varnostni inženir. V komisijo za občasne preglede bolniškega staleža v obratni ambulanti so imenovali Pavla Želeta. Obravnavali so akcijski program ukrepov za ekološko in ekonomsko sanacijo ter na podlagi Obrazložitve, ki jo je podali direktor TOZD, sprejeli sklep ,da je potrebno takoj pristopiti k uresničitvi programa. TOZD Metalurgija Predsednik Avgust Deržek je dne 4. oktobra sklical 14. redno sejo. Izčrpno so obravnavali akcijski program Ukrepov za ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne ter ga v celoti potrdili. Potrdili so Samoupravni sporazum o programu stalnega izobraževanja na področju kulture v občini Celje in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. Prav tako so potrdili Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah o združevanju v SIS za železniški in luški promet SR Slovenije. Sprejeli so sklep o podpisu samoupravnega sporazuma o merilih, pogojih, načinih in postopkih za dosego dogovorjenega obsega uvoza blaga in storitev ter odliva deviz za leto 1978 v besedilu, ki ga je določila skupščina SIS SRS za ekonomske odnose s tujino na 3. seji dne 7. marca 1978. Izvolili so člane v komisije za popis OS in OS R3. Štefana Polajžerja so imenovali za skrbnika OS kto 215, z datumom sklepa. Potrdili so odškodnino za inovacijski predlog Franca Guten-bergerja in sodelavcev, za predlog — zmanjšanje odgona cinka pri ptretaljevalni peči v valjarni. TOZD Vzdrževanje in energetika Predsednik Milan Gaber je dne 4. oktobra sklical 11. redno sejo DS. Obravnavali so akcijski program ukrepov za ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne. Po daljši razpravi so ga v celoti potrdili ter istočasno vse odgovornosti TOZD Vzdrževanje, ki izhajajo iz programa. Sprejeli so Sklep o sklenitvi Samoupravnega sporazuma o CINURN&R spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o združevanju v SIS za železniški in luški promet SRS. Imenovali so komisije za popis OS in OS R3 za leto 1978. Odpisali so OS gradbenega obrata po predloženem zapisniku. TOZD Titanov dioksid Predsednik Karel Ivakič je dne 19. septembra sklical 18. redno sejo DS. Obravnavali so akcijski program ukrepov za ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne. Podpirajo ga v celoti, kot edino možno pot za sanacijo DO ter istočasno sprejemajo zadolžitve, ki izhajajo iz programa. Imenovali so komisije za popis OS in OS R3. Sprejeli so sklep o določitvi blagajniškega maksimuma za leto 1978 v višini din 1.000 za gotovinska izplačila (nabave, storitve an druge izdatke) ter sklep o polaganju dnevnih iztržkov istega oziroma najpozneje naslednjega dne na svoj žiro račun. Odločili so se, da se Šole za gospodarstvenike individualni organ TOZD ne bo udeležil, predlaga pa se morebitni obisk šole v Škofji Loki. Potrdili so samoupravni sporazum o programu stalnega izobraževanja na področju kulture v občini Celje in o združevanju sredstev za njegovo uresničitev. Sprejeli so pristop k sporazumu o prispevkih iz dohodka za delovanje SIS SRS za ekonomske odnose s tujino za leto 1978. Potrdili so aneks za leto 1978 k samoupravnemu sporazumu o izvrševanju skupnih nalog LO ter plačila obveznosti za leto 1978. TOZD Transport Predsednik Mirko Polutnik je dne 4. oktobra sklical 16. redno sejo DS. Kot prvo so temeljito obravnavali stališča in sklepe 11. seje Občinske konference ZKS in 41. seje Predsedstva SZDL ter sanacijo ekološke in ekonomske problematike ter sprejeli sklep o potrditvi sanacije ekoloških in ekonomskih problemov v Cinkarni, na osnovi vseh 17. točk, ki obvezujejo delavce Cinkarne. TOZD Grafika Potrdil je inovacijski predlog Zdravka Luzarja — predelava sklopke. Sprejei so sklep o nabavi novega osnovnega sredstva TAM 60 T 5 B nosilnosti 2.300 kg, cena je 188.501,00 din. Odpisali so OS Zastava 620 B CE 512-35, inv. št. 18505, ker je vozilo poškodovano do takšne višine, da ni primerno za popravilo. Rezervni deli se razprodajajo najboljšemu ponudniku. Predsednik Branko Germadnik je dne 5. oktobra sklical 11. redno sejo DS Obravnavali so akcijski program ukrepov za ekološko in ekonomsko sanacijo Cinkarne ter ga s priloženimi stališči OO ZK TOZD podpirajo. Sprejeli so sklep s katerim izjavljajo, da za pokrivanje morebitnih podražitev pri investiciji za proizvodnjo veziv in or-ganodov — Grafika V ne bo po-potrebno angažirati dodatnih sredstev Jugobanke. Potrdili so samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o združevanju v SIS za železniški in luški promet SRS. Potrdili so komisijo za inventivno dejavnost TOZD v sestavu Anton Arčan, Friderik Leskovšek, Gorazd Kovačič, Metka Zupančič in Silva Benčina. V celoti so potrdili poročilo kontinuirane inventure o izvršenem popisu obratnih sredstev TOZD Grafika za leto 1978. Imenovali so komisije za popis OS in OS R3 za leto 1978. Sprejeli so sklep s katerim soglašajo, da se iz sklada skupne porabe oddvojijo sredstva v višini 120 din na zaposlenega potrebnih za program prireditev novoletnega praznovanja otrok. V smislu tč. 2 Odredbe o blagajniškem maksimumu in plačevanju z gotovino Uradni list SFRJ 43/78 je bil sprejet sklep o določitvi blagajniškega maksimuma za leto 1987 v višini 1.500 din za gotovinska izplačila (nabave, storitve in druge izdatke) ter sklep o polaganju dnevnih iztržkov istega oziroma najpozne- je naslednjega dne na svoj žiro račun. Sprejeli so sklep, s katerim zahtevajo, da strokovne službe DO pojasnijo akte samoupravne interesne skupnosti SRS za ekonomske odnose s tujino. Razpravljali so o smotrnosti obiskovanja šole za gospodarstvenike in ugotovili, da ob da nem načinu in programu šolanja ni možno zagotoviti rednega obiskovanja šole individualnih poslovodnih organov. Kolikor bi bilo mogoče spremeniti način šolanja, bi bila odobritev šolanja možna. Tajništvo samoupravnih organov HUMOR SAJ NI RES ... PA JE! — Micka, mene je stara mama učila takole: »Najprej štalco potem pa kravco«. — Vse lepo in prav Francelj, vendar takšne neumnosti ja ne spadajo na delavski svet. — Spadajo pa še kako spadajo. S tem mislim povedati, da Imamo vse polno investicijo, o izgradnji Skladišč pa ni ne duha ne sluha. ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem konferenci Sindikata Cinkarne za denarno pomoč ob moji bolezni Krizmanič Milan Prvenstvo Cinkarne v šahu za leto 1978 je osvojil Vlado Zelenovič Naša sekcija je tudi tokrat izvedla v našem počitniškem domu v Logarski dolini prvenstvo Cinkarne od 15. do 17. septembra 1978. Tega tekmovanje se je udeležilo 12 članov sekcije, med njimi tudi dva, katera sta se prvič udeležila tovrstnega tekmovanja in dosegla tudi zadovoljiv uspeh. Posebno velja to za tov. Ovtar-ja, (kateri je zasedel odlično šesto mesto v tako močni zasedbi, saj so bili pred njim sami izkušeni igralci in ravno proti njim je odločno zaigral. Tudi za tov. Vodičarja ije bila to težka preizkušnja, sicer pa bi z malo bolj zagriženo igro dosegel še ikaj več. Za prvič tudi to ni neuspeh, saj se je igralo na čas, to pa marsikateremu igralcu na prvih turnirjih dela precej težav. Turnir smo pričeli s predhodnim žrebanjem zaporednih številk igralcev in še isti večer 15. septembra 1978 odigrali tri kola, naslednjih osem kol pa ostala dva dni. Čas igranja za razmišljanje partije je bil 30 minut za igralca oziroma skupni čas eno uro za partijo. Samo tekmovanje je tokrat potekalo, res v zelo prijateljskem vzdušju, saj je bilo na tem turnirju prvič, da turnirski odbor kateri je bil izvoljen pred pričetkom za reševanje spornih partij, sploh ni imel nobenega dela. Zato tega tekmovanja ni bilo težko izpeljati do kraja. Za vse to pa imajo prav gotovo največ zaslug sami igral- ci turnirja, saj so bili v času igranja zelo disciplinirani. Tudi na tem turnirju, ikot v lanskem, pa sta nam nudila upravnik doma in njegova žena vse ugodnosti. Za taikšne in podobne turnirje pa je mir in udobnost predpogoj za nemoteno igranje, za kar se v imenu šahovske sekcije obema prav lepo zahvaljujem. To prvenstvo smo končali 17. septembra 1978 popoldne ob razglasitvi rezultatov in podelitvi praktičnih nagrad, katere je podelil referent za šport in rekreacijo tov. Leban. Želja vseh udeležencev prvenstva pa je bila, ga se drugo leto spot srečamo v tihi in lepi Logarski dolini. Na koncu se igralcem in refe-referentu za šport tov. Leban še enkrat zahvaljujem z željo, da se nam drugo leto pridružijo v Logarski dolini še vsi ostali in starejši člani, saj bo tokrat naša šahovska sekcija praznovala 30-obletndco obstojal Ker bo to 30. jubilejno prvenstvo, sem prepričan, da ga bomo proslavili še z večjo udeležbo in s tem pripomogli za večjo (množičnost (te ple-meiite in lepe igre v našem podjetju. Vrstni red tekmovanja je bil naslednji. Mesto Priimek Dosežene točke 1. Zelenovič 9,5 2. Mežnar 8,5 3. Dečko 8 4.-5 Ružič 7 4.-5 Lazič 7 6. Ovtar 5,5 7.-8 Praznik 4 7.-8 Jančič 4 9.-10 Pohole 3,5 9.-10 Hrovatič 3,5 11. Vodičar 3 12. Celestina 3,5 Prane Dečko Voznik v vlogi pešca naj bo vzgled Danes razmišljamo o prometni varnosti v zvezi s pešci, saj so vse prevelikokrat žrtev prometnih nesreč — res, da največkrat po svoji krivdi. Dvignite obveznice Obveščamo člane kolektiva, ki so vplačali posojilo za ceste v času od julija do decemrba 1976 naj dvignejo obveznice pri blagajni podjetja. Blagajna je odprta vsak dan od 7. do 12. ure. V novem zakonu o temeljih varnosti v cestnem prometu, ki velja že od 1. oktobra 1974 dalje, ki bi naj pešcem zagotovila več varnosti prevsem na zaznamovanih prehodih za pešce. Strožje kazni, predvsem pa stalna nevarnost odvzema vozniškega dovoljenja, je voznike nekoliko splašila in nekaj časa so bili pešci na prehodih res dokaj varni. Vozniki so pešce celo kar vabili čez cesto ter jim po predpisih in Izredno vljudno odstopali prednost. In kaj se je rodilo iz tega? Odnos pešcev do voznikov je postal skoraj omalovažujoč. Hudomušno povedano: pešcu itak ne more nihče odvzeti dovoljenja za pešačenje in še, če živijo pod vtisom, kako zelo morajo nanje paziti vozniki, ni nič čudnega, če se pešci zato vse preveč požvižgavajo na prometne predpise. In naj nas ne čudi, da so prav pešci med številnimi žrtvami prometnih nesreč. Korakanje pri rdeči luči po prehodih za pešce, ki so urejeni s semaforji ter prečkanje mestnih ulic, kjerkoli se jim zazdi, čeprav so v neposredni bližjimi zaznamovani prehodi za pešce — vse to nujno vodi v prelivanje krvi na naših cestah. Tudi vozniki so se po prvem strahu zaradi predvidenih strožjih ukrepov v zveza s kršenjem določil zakona vrnili k svojim starim navadam. Prehodi za pešce spet niso preveč čislani in pomenijo mnogim voznikom resno oviro v prizadevanjih, da bi čim-hitreje prispeli na svoj cilj. Vse premalo je voznikov, ki bi upoštevali zaznamovane prehode za pešce in pri tem pozabljamo, kolikokrat tudi sami uporabljamo noge, da če že ne drugače, nas vsaj s parkirnih prostorov pri- vedejo do cilja. Takšni vozniki — pešci so marsikdaj celo bolj nedisciplinirani kot ostali, namesto, da bi z dobrim vzgledom drugim pokazali, kako je treba ravnati. Največkrat pa je celo tako, da čim bolj se kdo jezi na pešce za volanom, tem slabše se obnaša kot pešec. Zato dragi avtomobilisti, nikar že s prvim korakom ne pozabimo na vse predpise, ki smo jih morali upoštevati kot vozniki. Vse preveč je takih, ki menijo, kako zelo dobro znajo preceniti položaj in skačejo pred avtomobile, ignorirajo bližnje prehode za pešce, ali pa se sprehajajo po njih, kot da bi se jim sanjalo. Vsem tem so morebitne opolzke besede, ki so jih kot vozniki izrekli na račun nediscipliniranih pešcev, že izpadle iz spomina. Zato poskušajmo vsi vozniki, kadar postanemo pešci, dajati ostalim dober vzgled in vselej pomislimo, kaj bi storili, če bi bili tisti trenutek sami za volanom. Nikoli ne pozabimo, kako zelo je lahko nevarno, če hočemo kol; pešci prednost izsiliti. Kdo lahko jamči, da bo voznik lahko pravočasno ustavil? Najbrž nihče! In kaj potem? Upajmo vsaj, da bomo imeli dostojen pogreb, če kirurgom ne bo uspelo zakrpati našega telesa — pa samo zato, ker v njem ni bilo zdravega razuma, zato tudi telo lahko odmre! Počasi se daleč pride! Ta lep in koristen pregovor še kako velja, preden prihitimo čez cesto. Lahko nam ohrani življenje, verjemite! Svet za preventivo ih vzgojo v cestnem prometu NEDVIGDJENE OBVEZNICE POSOJILA ZA CESTE PLAČANE OD VII. 1976 — XII. 1. Alatič Fikret 100,00 2. Amon Ivan 200,00 3. Arbajter Marija 500,00 4. Blazinšek Tatjana 200,00 5. Bogatin Anton 200,00 6. Brkič Jovanka 100,00 7. Bulatovič Darinka 200,00 8. čajič Milutin 100,00 9. Cater Franc 300,00 10. Čretnik Andrej 100,00 11. Cuča Sreten 300,00 12. Dečman Marjan 200,00 13. Dlvkovič Franjo 400,00 14. Drobne Alflnz 200,00 15. Ferčec Stjepan 100,00 16. Grobelšek Miroslav 100,00 17. Gruškovnjak Dragica 200,00 18. Horvat Martin 300,00 19. Jarža Alojz 400,00 20. Jelen Rudolf 200,00 21. Jerman Mirko 100,00 22. Jošt Jože 200,00 23. Klakočan Anton 300,00 24. Klančnik Slavko 100,00 25. Klenovšek Radoslav 300,00 26. Koren Dragutin 100,00 27. Kos Branko 300,00 28. Kodrič Anton 200,00 29. Kožel Dani 200,00 30. Knez Silva 300,00 31. Krejič Zorka 300,00 32. Kuzminski Stjepan 300,00 33. Kužner Jože 100,00 34. Kristan Peter 100,00 35. Lavriha Rudolf 200,00 36. Mak Srečko 400,00 37. Malaševič Velimir 200,00 38. Meljnik Emil 300,00 39. Milosavljevič Miroslav 100,00 40. Mužar Milan 100,00 41. Mlakar Janez 500,00 42. Mužič Zdenko 500,00 43. Nikolič Nebojša 400,00 44. Opolšak Marjan 100,00 45. Panič Ruža 300,00 46. Panič Emil 300,00 47. Pirih Bojan 200,00 48. Ploštajner Franc 100,00 49. Polančec Dragutin 300,00 50. Posavec Stjepan 100,00 51. Račun Peter 400,00 52. Recko Alojz 300,00 53. Rikanovič Mika 300,00 54. Simič Gruban 300,00 55. Subotič Nenad 200,00 56. Selič Franc 500,00 57. Smode Silvester 100,00 58. Sotošek Drago 100,00 59. Stanišič Nikola 200,00 60. Stajič Momčilo 300,00 61. Skornik Vili 300,00 62. Špes Stanka 100,00 63. Skrobič Branko 300,00 64. Škoflek Jakob 100,00 65. Šket Ivan 200,00 66. Tašker Ivan 300,00 67. Topolovec Viktor 200,00 68. Večcrič Milko 500,00 69. Voga Alojzija 500,00 70. Vrunč Zvonko ml. 400,00 71. žekar Bogdan 600,00 72. šinik Vasilija 100,00 73. Ubiparip Slobodan 100,00 74. Režek Filip 300,00 Saj ni res... pa ie! — Tovariši, imam predlog po katerem bi se naša delovna skupnost dvignila do zavid-nih višin! — Ja kakšen pa? — Predlagam, da naše delovne naloge opravljamo med časom za svobodne dejavnosti, naše svobodne dejavnosti pa med delovnim časom. — Tanja, prosim, zaupaj mi recept po katerem si v zelo kratkem času tako vidno shujša. — Zakaj pa ne, Sodja. — Leltos sem bila na praksi v Cinkarni in sem hodila na malico v njihovo jedilnico, — In to je vse? — Da vse! Sodnik: »Ne vem zakaj zahtevate večjo odškodnino kot jo določa predpis? Alli vam je pes prizadel kakšne daljnosežne posledice, ko vas je ugriznil? »Ne, to ne, ampak lastnica me je ravno tistega dne, ko se je meso podražilo zmerjala s prascam! 10 CINKARNAR Veseli smo vsakoletnega srečanja Ivan Šket: »Triindvajset let sem bil cinkamar« »O, na izlet bom pa še šel. Všeč mi je, da se Cinkarna spomni na ta način svojih nekdanjih sodelavcev«, je dejal Alojz Medved »Poldek je pa res kampeljc«, so ugotavljali dobro razpoloženi stari cinkarnarji Letos sredi septembra je bil organiziran izlet za naše upokojence. čeprav je bilo jutro sila neprijazno, lilo je namreč kot za stavo, so se naši nekdanji sodelavci pričeli zbirati že pol ure pred odhodom avtobusov, ki so jih seveda že čakali pri gledališču. še, aiinlkamiške gore list, ki je dobro razpoložene izletnike nasmejali do solza. Naši veterani, nekateri izmed udeležencev se je uresničil itudi stari pregovor, da za vsakim dežjem pride sonce, le-to je resnično pokukalo izza oblakov. , .«*-* w. . »Ja, čez 30 let sem delal pri plinskih generatorjih v Cinkarni«, je dejal 82 letni Martin Kru-šič, ki je že 25 let v pokoju Na restavracijskem vrtu je že bilo vse nared. Komaj so se vsi posedli, že so brhke natakarice in njihovi kolegi postregli z dobrim om obilnim kosilom. Zahvala Iskreno se zahvaljujem vsem, ki ste pospremili mojega dragega moža v mnogo prerani grob. Posebna hvala tovarišu za ganjljivi govor. Hvala sindikalni podružnici, kolektivu, sodelavcem ter društvu invalidov za darovane vence. Vsem prisrčna hvala! Zakošek Hedvika TRIM štafeta v Logarski dolini Komisija za športno rekreacijo in družbeni standard je konec septembra organizirala v Logarski dolini naslednja rekreacijsko — športna tekmovanja: TRIM štafeto, vlečenje vrvi in prvenstvo posameznikov v streljanju z zračno puško za leto 1978. Kljub lepemu vremenu in do-bni propagandi za to (tekmovanje odziv ni bil najboljši, tekmovale so le 'tri ekipe iz temeljnih organizacij in ekipa iz delovne skupnosti skupnih služb. Pri Trim štafeti je zmagala ekipa DSSS s časom 7.03, sledi- Hitro toda prevdamo je bilo treba peljati samokolnico do cilja. Hitrih nog naokrog pa tudi preko zaprek, naloga, ki jo je morala opraviti Andreja iz Titanovega dioksida Jožici iz Grafike je kaj hitro uspelo napisati TRIM (slika levo). Smučarsko disciplino slalom ma vsi poznamo. Suhi slalom (na sliki desno) je dosti bolj enostaven jo ji Titanov dioksid 7.10, Metalurgija 7.13 in Grafika 7.35. Izven konkurence je tekmovala tudi TRIM ekipa, ki je dosegla najboljši čas 636. Pri vlečenju vrvi so se ekipe razvrstile takole: 1. Grafika, 2. TRIM ekipa, Metalurgija pa je bila diskvalificirana. K temu tekmovanju sta se pridružili dve ekipi aktiva žena, ki je ta dan organiziral izlet v Mozirje (ogled hortikulturne razstave) in v Lo- garsko dolino, kjer je bil pripravljen pilknik za njih in za športnike. Pri vlečenju vrvi sta bili obe ženski ekipi enakovredni. Kako je potekala TRIM štafeta nam prikazuje pričujoča fotoreportaža. Vsaka ekipa je štela po osem tekmovalcev, vsak tekmovalec pa je moral uspešno opraviti po dve nalogi in sicer v najkrajšem času. Čeprav bi nekatere naloge spa- Franci Smeh je prvi met proti cilju precizno nameril kaže pa, da se mu je navihana lutka umaknila. Bil je vztrajen in je nalogo uspešno opravil Ena izmed nalog je bila met bombe. Tov. Dom opazuje let bombe, ki jo je vrgel proti cilju Tekanje oziroma poskakovanje v (na sliki levo). To lahko potrdijo n gledalci. vreči niti ni tako enostavno. ! Ie tekmovalke ampak tudi dale med klasična »moška« o-prav-ila (prevoz polen ali zlaganje drv v skladovnico), so se tovarišice odlično izkazale. Pravijo, da ni umetnost popiti dva deci tekočine, kadar je človek žejen. Kadar moraš hitro spiti oranžado, coca colo ali kaj podobnega pa zadeva ni tako enostavna, bodo potrdili tekmovalci, ki so morali opraviti to nalogo (siiika desno spodaj). Medtem ko so se športniki trudili za čim boljšo uvrstitev pa sd je za našim počitniškim domom prizadevala »gostinska« ekipa, da bo nahranila lačne tekmovalce in gledalce. Glavni »mojster žara« je bil tov. Franc Posinak, pri pripravi pleskavic pa so mu pomagale tudi tovarišice (na sliki levo spodaj). X. KONGRES ZVEZE SOCIALISTIČNE MLADINE SLOVENITE Kongresa najvišjega delovnega dogovora slovenske mladine, se je iz občinske konference ZSMS Celje udeležilo osemnajst delegatov ter štirje, ki so neposredno delali v sami pripravi dokumentov pri RK ZSMS. S tem prispevkom želim seznaniti vse člane ZSMS ter ostale delavce, z nekaterimi podatki o poteku kongresa ter o nalogah, ki jih moramo pričeti uresničevati že jutri. Nova Gorica, gostitelj kongresa mladih, je /v času od 12. do 14. oktobra 1978 živela za kongres in s kongresom. Delegati, ki smo bili te dni med Novogoričani, ne maramo z besedami opisati gostoljubnosti, ki nas je spremljala povtsod in vse dni. Že sam prihod v kongresno mesto je bil veličasten. Povsod na stotine zastav transparentov, plakatov, cvetja in nasmejanih obrazov vseh domačinov.. Kongresa se je udeležilo 477 delavcev, 66 učencev, 132 študentov, skupaj 692 delegatov. Sam program kongresa je bil sestavljen iz dveh plenarnih zasedanj ter dela po komisijah. Razprave so potekale v petih komisijah: za družbenoekonomske odnose, za polilični sistem socialistične demokracije, komisija za vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost, komisija za dejavnosti mladih ter komisija za mednarodne odnose. Že pred kongresom smo v okviru OK ZSMS Celje organizirali problemske konference oziroma okrogle mize, da smo lahko širša družbenopolitična stališča, mnenja in probleme vključili v razprave. Tako so mladi iz Celja razpravljali v komisijah: — Alenka Pregelj je spregovorila o invalidni mladini, o njeni družbenopolitični aktivnosti in zaposlovanju. — O problemih mladih v SOZD slovenskih železarnah je spregovorila Viljana Dejanovič — Brinovec. — Kakšne pomanjkljivosti nastajajo v uveljavljanju in-temacionaiistične vzgoje v šolskem sistemu ter pri organiziranju akcij solidarnosti, je bila vsehina razprave Anite Žohar. — O slabostih informiranja v družbenopolitičnih organizacijah je poročal Rihard Majcen. — Tema razprave Francija Ramšaka so bili problemi mladih v gradbeništvu. — Vprašanje oziroma problematiko v osnovnih organizacijah ZSMS je kompleksno obdela! Darko Končan. — Franci Sredovnik je v svoji razpravi obravnaval tematiko pokrajinskih predsedstev v ZSMS. Komisija za družbenoekonomske odnose je bila najštevilnejša komisija, ki je delovala na kongresu. Posredovanih je bilo 68 razprav katere so vsebovale tematike od uresničevanja neod-tuijivdh pravic delavcev, svobodne menjave dela, planiranja, stabilizacije, inovacijske dejavnosti, odprave dualizma med šolskim sistemom in izobraževanje ob delu, ključnih problemov mlade generacije stanovanjske politike, socialni položaj kmetov, zaposlovanje delavcev iz drugih republik, do vseh ostalih vprašanj. — 48 razprav je bilo posredovanih v komisiji za politični sistem kjer so bila zajeta vprašanja uveljavljanja delegatskega sistema, razmer v kra-jevnih skupnostih, aktivnosti mladih komunistov v vrstah ZSMS, kadrovske politike in informiranja. — V komisiji za vzgojo, izobraževanje kulturo in znanost je bilo najobšimeje podano vprašanje o usmerjenem izobraževanju. Razprav je bilo 39. — 37 razpravljalcev je v komisija za interesne dejavnosti spregovorilo o povezovanju družbenih organizacij in društev v mladinski organizaciji, o mladinskem turizmu, o klubski dejavnosti, o mladinski delovni akciji, o telesni rekreaciji, skratka o vsem kar mlade zanima in s čemer se ukvarjajo predvsem v prostem času. — V komis ji za mednarodne or’ noše je bilo 16 razprav katerih vsebina je zajela kompleksno vsa področja, kjer se ZSMS aktivira. Pri delu komisije so sodelovali tudi predstavniki narodnostnih manjšin Slovencev v Avstriji, Italiji in Madžarov iz Lendave. V vseh komisijah smo sprejeli poročila, kjer smo na osnovi razprav izdelali smernic« kje in kako bomo v prihodnje obravnavali in reševali »naše« probleme, probleme naše družbe. Vsa ta poročila pa so bila na zadnjem plenarnem zasedanju soglasno sprejeta. Na tem zasedanju smo izvolili tudi organe republiške konference ZSMS za naslednje dveletno obdobje in sprejeli statut ZSMS. Z zaključkom Ljuba Jasniča je bil 10. kongres ZSMS končan. Marjan Kolar Pregled faktorjev za obračun OD — oktober 1978 Vrednost točke za izračun osnovne vrednosti del je 1,26 din. Stroškovno mesto Faktor po cenik. izd. Povprečni °/o točk za normo Povprečni °/o točk za uspešnost dela Povprečni % točk za d. d. DSSS 100 Splošna uprava 0,92 101 Sužba za var. delo in var. okol. 0,92 3,8 102 Center za org. In AOP 0,92 1»5 103 Finančno-računski sektor 0,92 3,4 104 Kadrovski sektor 0,92 1,7 105 Samski dom 0,92 106 Splošni sektor 0,92 107 Družbena prehrana 0,92 108 Pralnica in šivalnica 0,90 4,6 109 Zunanja trgovina 0,92 110 Počitniške kapacitete 0,92 111 Osebni avtomobili 0,92 TOZD METALURGIJA 213 Investicijska služba 0,96 8,1 215 Skup. službe metalurgije 0,96 0,3 216 Keramika 0,64 32,5 7,8 217 Sušilnica ferosulfata 0,77 6,5 2,6 218 Žveplena kislina PIK 0,83 7,4 3,3 219 Žveplena kislina s pirit, pražar. 0,81 6,9 8,8 220 Pražarna ferosulfata 0,77 5,4 4,5 221 žvepl. kisi. iz ferosulfata 0,77 7,5 8,3 222 Cinkov prah 0,92 6,4 223 Sekund, proizvod, cinka 0,89 5,0 7,5 224 Baterijske čašice 0,86 5,9 6,9 225 žičama 0,97 5,8 3,5 226 žlebarna 0,88 3,6 2,8 227 Valjarna 0,78 16,8 3,8 TOZD KEMIJA CELJE 330 Skup. sl. kemije Celje 0,96 0,1 0,6 331 Barvila Celje 0,88 1,8 332 Soli in pigmenti 0,86 2,7 333 Litopon 0,88 5,5 334 Clnkovo belilo 0,83 9,7 4,6 335 Zaščit, sred.-modri baker 0,87 336 Rastni substrati 0,93 12,0 338 Gradbena lepila 0,93 18,0 339 Betonski elementi 0,88 18,0 340 Zaščit, sred.-modra galica 0,86 5,1 TOZD KEMIJA MOZIRJE 441 Skupne službe kemije Mozirje 0,91 0,9 442 Barve in premazi 0,86 13,4 TOZD GRAFIKA 545 Skupne službe Grafike 0,96 3,7 546 Tiskarna 0,96 0,6 547 Tiskarske plošče 1,00 1,3 548 Preparati za grafiko 0,96 7,3 549 Tiskarske barve 0,93 fjr 0,8 550 Razvoj grafike 0,96 5,7 TOZD VZDRŽEVANJE IN ENERGETIKA 656 Skupne službe vzdrževanja 0,78 1,5 7,6 1.3 657 Strojno vzdrževanje 0,75 14.9 5,5 1,4 658 Elektro vzdrževanje 0,75 11,7 7,8 1,1 659 Vzdrževanje ARM 0,75 3,0 7,9 5,4 660 Gradbeno vzdrževanje 0,73 11,6 7,5 9,5 662 Energetika skupne službe 0,74 7,0 1,7 663 Kotlarna št. 1 0,74 7,6 4,8 664 Predelava PTFE 0,72 6,9 7,0 666 Plinarna 0,74 7,8 668 Transformatorske postaje 0,74 7,2 1,9 670 Galvana 0,73 14,3 672 Embalaža 0,72 673 Predelava gume 0,72 30,2 1,2 674 Predelava umetnih materialov 0,72 3,3 3,1 TOZD TRANSPORT 775 Skupne službe transporta 1,00 2,3 776 Železniški promet 0,76 4,1 0,3 0,4 777 Interni ostali promet 0,77 28,5 1,1 9,4 778 Avtocisterne za kislino 0,72 13,7 6,9 779 Nakladanje in razkladanje 0,78 18,4 0,3 TOZD TITAN DIOKSID 990 Glavni laboratorij 0,92 2,2 991 Skupne službe titan dioksida 0,86 3,3 992 Investicijska služba 0,86 993 Priprava vode titan dioksida 0,86 3,6 994 Kotlarna titan dioksida 0,86 7,2 995 Transformatorske postaje TiCh 0,86 996 Nevtralizacija 0,86 7,9 998 Površinska obdelava Ti(h 0,86 8,7 2,2 999 Osnovna proizvodnja TlOz 0,86 4,9