Jubilej Kadetske šole za miličnike v Tacnu
Kadetska šola za miličnike v Tacnu pri Ljubljani je 19. junija proslavila 20. obletnico obstoja in dela. Ob tej priložnosti so obiskovalce seznanili z načinom šolanja. učnim programom oziroma nalogami, ki jih mora vsak učenec uspešno opraviti, če hoče dobro opravljati svoje bodoče delo. Na slovesni akademiji, kjer je zbranim spregovoril član predsed-stva SR Slovenije Andrej Marinc, so kadetski šoli podelili tudi plaketo skupščine mesta Ljubljana, plaketo rdečega križa Slovenije, plaketo skupščine občine Ljubljana-Šiška in plaketo organov za notranje zadeve SR Slovenije.
Vsa ta priznanja so seveda odraz njihovega dolgoletnega uspešnega dela na področju vzgoje kadrov za organe notranjih zadev, kjer je še posebnega pomena varstvo ustavne ureditve, varstvo človekovega druž-benega in zasebnega premoženja, zagotavljanje osebne vamosti člo-veka in občana. Da ima to delo tudi širši družbeni pomen pa priča poda-tek, da več kot sto nekdanjih kadetov opravlja odgovorne delovne, druž-bene in politične funkcije. Ni pa moč pozabiti njenega deleža pri negova-nju tradicij NOB, idejno političnem delu ter kulturnem in športnem delo-vanju. Program je zares zelo pester, saj v štirih šolskih društvih deluje kar 44 krožkov. Temu primerni so tudi rezultati, saj je na primer kar 120 ka-
detov postavilo državne rekorde ali osvojilo naslove državnih prvakov. Podobni rezultati pa so tudi na kul-turnem tehničnem in drugih področ-jih interesnih dejavnosti. Res, da je šola nekoliko odročna, skrita v zele-nju pod Šmarno goro, a se zelo dobro povezuje z okolico, predvsem z obema krajevnima skupnostima, Edvard Kardelj v Tacnu in KS Pirni-če, z delovnimi organizacijami v Šiški, ssrednjimi usmerjenimi šolami kamor tudi sama spada in drugimi.
Seveda pa na lovorikah nočejo zaspati zato pogumno snujejo na-prej saj je šola živ organizem z vsemi pomanjkljivostmi in dobrimi last-nostmi. V vsakdanjem deiu kjer zdaj vzgajajo in izobražujejo 746 kadetov
si prizadevajo izboljšati in dograje-vati vzgojno izobraževalne progra-me, iščejo nove oblike metode dela, nove oblike svobodnih dejavnosti in
ne nazadnje si prizadevajo izboljšati materialni položaj delavcev ter živ-Ijenjske in delovne pogoje kadetov.
V.V.