Cepaco, žacjano in ckiog.o kclje kakor vsakc debelosti rezan las piodaja ali zamenja za izborno vlno tvrdka Gni.šek v filaiiboru, Razlagova ulica 23. N?m\ o spreineinM Kako rešiti vprašanje spremembe kmečkih dolgov? Iz kratkoročnih posojil napraviti dolgoročna, bi se reklo, najprvo sedanje obveznosti plačati ali v gotovini ali pa z obveznicami. Ker so pa upniki v glavncm denarni zavodi, kateri so vloge svojih vlagateljev dali v posojila, bi pomenilo v slučaju, da se odplača obveznosti z obveznicami, dati vlagateljem mesto gotovine te obveznice. To je seveda nemogoče, ker bi se takemu koraku uprli vlagatelji in bi to značilo povsem prisilno dejanje. To bi se lahko zgodilo le v slučaju, da bi denarni zavodi razpolagali z zelo dolgoročnimi vlogami, kar pa seveda ne obstoja in ako že, so to zelo redki slučaji. Radi tega je potrebno dolgoročnih hipotekarnih kreditov za ozdravljenje tega vprašanja. Vsled padca cene zemljišču, ki je veliko pod normalo, je vsako hipotekarno posojilo tudi sigurno. Vsled tega je mogoče to vprašanje rešiti edino v tem, da dobimo nova sredstva, in to je posojilo ali zunanje ali pa notranje. Preostal bi še en korak za ozdravljenje tega vprašanja in ta bi bil v povečanju obtoka bankovcev. Splošno je znano, da jc danes premalo obtoka denarja in od tod izvirajo tudi vse današnje neprilike na denarnem trgu. Obtok bi se naj zvišal za toliko, kolikor znašajo kmečki dolgovi ali z drugimi besedami, zlata podlaga bi se naj znižala od 35% na 25%. Prav lahko se zgodi, ako se ne bode našel primeren način rešenja tega perečega vprašanja, da bodo kratkoročna posojila in krediti sami od sebe postali dolgoročni, kar bi seveda bil najenostavnejši način rešenja vprašanja. * Odkod je priromala poljedelska kri- za? Poljedelska kriza se je začela v hujši mcri kazati leta 1927 v Ameriki in je od tamkaj zajela vse poljedelska države. Amerika je bila primorana, da je odložila odvišek svojega poljedelskega proizvoda v Evropi in tedaj se je pojavil velik padec cen kmetijskih pri-< delkov in istočasno je nastopilo napačno razmerje med cenami kmetijskili in industrijskih predmetov. Ako pogledamo razmerje izdatkov kmeta v povojnem času in danes, vidimo, da so se zvišali od 100% na 168 %, med tem ko so pa padle cene od 100% na 49%.: V primeri s tem pa je cena strojem narasla nad 300%. Ta dejstva nam kažejo,  kako so se obrnile cene kmetijstvu v š"kodo.- Radi tega razmerja je onemogočeno dobičkanosno gGr-podarjenje. Visoki tečaj dinarja in vreti:_?*i ??mIjišč. Glavni predmet prezadolžitve pri kmetu je zemljišče. Glede zadolžitve zemljišč je igrala denarna nesigurnost v povojnem času glavno vlogo. Naš denar se je v času, ko je ponehalo preplavljenje s papirnatim denarjem, hitro dvignil. Ali pa je imel ta dvig dinarja kake posledice na porast vrednosti zemljšč? V času najnižjega tečaja dinarja je stal pri nas en ha dobro obdelane zemljc krog 20.000 Din, a danes ga dobimo za približno 5000 Din. Kaj to pomeni? Če bi bil naš kmet v času najnižjega tečaja dinarja prodal 1 ha zemlje in ta izkupiček naložil v posojilnico, bi si sedaj lahko kupil 4 krat toliko površino iste zemlje. Znano je, da je danes merilo vrednosti zlato. Ako bi pa bil kmet kupil za prodan 1 ha zemlje svojčas, to je pri najmanjši vrcdnosti dinarja zlato in tega shranil, bi iuičl danes isto množino zlata. Ker je pa naložil denar v hranilnico, lahko kupi danes za isti denar dvainpolkrat toliko zlata. Iz tcga sklepamo, daje vrednost dinarja umetno povečana.