zborniška revija XXXXt/f 1Ô06 "îâûSiT ZVEZNI D6G6DKI pripravil Pugy VEC SVEŽINE IN ENERGIJE NA PODROČJU MEDNARODNE DEJAVNOSTI Gozdna {ola v Bohinju je sredi novembra gostila komisijo za mednarodno dejavnost ZTS. Na posvetu, ki se gaje ude-le"ilo 9 -lanov, ve~inoma "glavnih igralcev", je bilo te"i{~e na analizi preteklega obdobja in prevetritvi komisije, ki je po mnenju vodje komisije Andreja Tav~arja potrebna novih in sve"ih mo~i. V preteklem obdobju smo se udeležili pomembnih seminarjev in delavnic na evropski ravni, kar nekaj rodov pa je obiskalo ali gostilo skavte iz tujine. Seveda rodovi pozabljajo, da je te akcije treba prijaviti na ZTS, gre pa predvsem za evidentiranje in pomo- -lanov KMD. Vedno ve~ je tudi skavtskih skupin, ki si "elijo raziskovati Slovenijo po svoje, pri tem pa se ne obra-~ajo na rodove, ki bi jim v -asu obiska lahko zagotovili pogoje za legalno bivanje. Tako je v preteklosti "e pri{lo do primerov spora tujcev z lastniki ali posredovanja policije, slaba lu~ pa pade tudi na doma~o organizacijo. Trajna skrb -lanov KMD bo tako seznanjanje tujcev s pogoji bivanja in veljavno zakonodajo na tem podroju. V prihodnosti je trenutno zelo aktualna udele"ba najamboreeju v Ailu, od nje pa si v komisiji obetajo nove nav-du{ence, kijim bo mednarodno skavtstvo zlezlo pod ko"o. Sicer pa so vidni tudi uspehi pri sodelovanju z drugimi skavtski-mi organizacijami, saj se uveljavljamo tako na podro-ju vzgoje in izobra"evanja (sodelovanje v vodstvih mednarodnih te--ajev), kakor tudi pri prena{anju na{ih mednarodnih izku{enj drugim. EVROKORAKI '99 V prihajajo~em letu se bomo zopet pridru"ili paleti Evrokorakov po vsej Evropi. Slovenskemu smo na{li dom v bli"ini Bovca, na tabornem prostoru »Pri starem mlinu«, v -asu od 17.julija do 17. avgusta 1999. Tokrat bo glavno podro-je solidarnost, pripravili pa bomo taborjenje za otroke, kijihje prizadel potres, in pomagali pri odpravi posledic potresa. Projekt je bil "e predstavljen v Bovcu, Kobaridu in Tolminu, kjer so v ob~inah izrazili vso podporo in pomo- pri pripravi projekta. Program za Evrokorak bomo podrobneje predstavili v eni od prihodnjih {tevilk revije Tabor. ZTS SODELUJE V PRIPRAVAH V Gozdni {oli v Bohinju seje 15. novembra 1998 sestal pripravljalni odbor mednarodnega tabora "Techuana 2001", ki ga bodo v bli"njem Sv. Martinu pri Ba{kem jezeru skupaj organizirale skavtske organizacije {tirih sosednjih dr"av: Avstrije, Italije, Nem~ije in Slovenije. Gostitelji tabora so na sre~a-nju razdelili "e pripravljen promocijski material, oblikovane pa so bile tudi smernice nadaljnjega sodelovanja in priprave programa. Od predstavnikov ZTS so se sre~anja udele"ili Andrej Tav-~ar, Emil Mumel, Tina Bogataj in Tadej Pugelj, naslednji sestanek, ki bo 18. aprila 1999 v Trstu, pa bo posve~en podrobni pripravi programskih aktivnosti. Fotografija je s podobnega srečanja "mednarodnega tirna" italijanske skavtske organizacije CNGEI, kjer so svoje izkušnje predstavili tudi člani ZTS VSEBINA Str. 4, 5: Ko postane priprava večernega ognja prava pustolovščina Angleški skavti so preživeli štiri dni taborjenja s taborniki RDR Medvode. Taborniki jim niso pustili počivati, višek svojega taborjenja pa so doživeli, ko so jim zaupali nalogo, da postavijo večerni ogenj. Celo popoldne so z navdušenjem sekali, sekali, sekali, ... Kljub krvavim žuljem so se nasmejani slikali in skušali ovekovečiti vsak trenutek te, zanje nepozabne pustolovščine. Vsi so se spraševali, od kod takšno navdušenje in kmalu izvedeli, da je pri njih sekanje prepovedano. Str. 8, 9: 24-urni posvet načelnikov, vodnikov in ostalih tabornikov Posveti načelnikov in vodnikov so dostikrat slabo obiskani, največkrat pa na njih ne izvemo tistega, kar bi si resnično želeli. Na Internetu nam je na voljo servis, ki nam omogoča posvet po naših merah in to kadarkoli imamo čas. @e eno leto imamo taborniki svoji konferenci na Internetu (USENET - si.org.zveza.tabornikov in si.org.zveza.tabornikov.tabor), vendar sta do sedaj obe bolj ali manj samevali. Str. 32, 32: Zahodne Karavanke s Stolom Karavanke so podolgovata gorska veriga, ki leži v smeri V - Z na dobršnem delu naše severne meje. Pričnejo se na zahodu (že izven Slovenije) s sedlom Vrata (dobrih 650 m nadmorske višine), ki je hkrati pomemben cestno-železniški mejni prehod med Avstrijo in Italijo. Prvi pomembnejši vrh skupine je Peč (1510 m). Tod se stikajo meje treh držav (Slovenija - Italija - Avstrija) in ravno zaradi tromeje je vrh postal znana izletniška točka. Zadnji pomembnejši vrh Karavank je 2125 m visoka Peca s Kordeževo glavo. Str. 38: Skavtski center Zellhof Geografska sredina Evrope v zadnjem času dobiva na veljavi tudi v skavtstvu. Izrek, da se tukaj vzhod srečuje z zahodom, ni iz trte zvit, saj skavte razvitega zahoda zanima, kakšno je življenje na vzhodu, po drugi strani pa zaradi finančne moči skavti vzhodnoevropskih držav ne morejo potovati daleč proti zahodu. Na sredini je nastalo področje, ki je dosegljivo za oboje. Tam stoji tudi avstrijski skavtski center Zellhof. UTRINKI Z JAMBOREEJA V NASLEDNJI ŠTEVILKI UVODNIK Nova metla S pojmom novih metel smo se v preteklih dneh velikokrat sre~evali, saj so bile v Sloveniji lokalne volitve. Neke vrste volitve pa so bile tudi v uredni{-tvu Tabora, sajje izvr{ni odbor ZTS na podlagi dogovora z Matijo Tonejcem in kasnej{ega razpisa za novega odgovornega urednika Tabora, na katerega seje prijavil le Matija, izbral "novo metlo" v ured-ni{tvu taborni{ke revije. Verjemite mi, daje kar te"ko pisati tak uvodnik. Ae ~lovek ve~ kot deset let dela pri Taboru in ga soustvarja, pusti to v njem dolo~ene korenine in spomine. Korenine bodo zdaj po~asi odmrle, spomini pa bodo ostali. Ne{teto tabornikov seje v tem ~asu pojavilo na straneh Tabora, ogromno tem smo odprli, predstavljali smo na{e enote, bili prisotni na tekmovanjih, pisali smo reporta"e, oblikovali vpra{anja za intervjuje, si zmi{ljevali nove stvari, vabili nove sodelavce in stalno pomlajevali uredni{tvo. Toje pa~ nujen proces, saj na mladih svet ostaja - in predvsem na takih, ki so {e vedno aktivni v taborni{ki organizaciji. Dober Taborov urednik je lahko le nekdo, kije priklopljen na taborni{ko o"ije, ki ~uti neposreden taborni{ki utrip, saj bi v nasprotnem primeru ta na{a revija postala preve~ akademska in tuja na{im tabornikom. Ekipa, ki ostaja in se vidno krepi, bo zlahka krojila nadajjnjo Taborovo usodo, saj bodo zanj skrbele usposobljene in preizku{ene roke. Tisti, ki odhajamo v zasluzeni "pokoj", pa bomo z veseljem spremljali njihov trud, saj vemo, koliko gaje treba vlomiti v izdajo ene {tevilke Tabora. Drage bralke, spo{tovani bralci, Taborovke, Ta-borovci, iskrena hvala za vse va{e dobre "eje v vseh teh letih, in seveda, oprostite, ~e kaj ni bilo v redu. Va{ vdani, zdaj "e nekdanji urednik Tabora Igor Drakulič : TABORNIŠKA REVIJA 1evijA Glavna urednica: t Odgovorni urednik: Igor Drakulič Namestnik odgovornega urednika: Miha Logar-Malus Predsednik izdajateljskega sveta: Jože Petrovčič Uredništvo: Jaka Bevk-Seki (ilustracije), Igor Bizjak-Bizi, Rafael Kalan, Primož Kolman, line Koloini, Branka Lešnjak, Marta Lešnjak, Frane Merela, Barbara Papež, Franci Pavšer ml., Tadej Pugelj - Pugy, Marko Svetličič-Medo (oblikovanje). Ustanovitelj, izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo NASLOV UREDNIŠTVA: E-Mail: ZTS@Guest.arnes.si; Web: www2.arnes.si/ —ljztsl/index.html. Cena posameznega izvoda je 390 SIT, letna naročnina je 3300 SIT, za tujino pa 100 DEM. Tekoči račun: 50101-078-47184. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Upoštevamo samo pisne odpovedi do 31. TABOR po mnenju Ministrstva za kulturo RS štev. 415-306/92 sodi med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Grafična priprava: Tridesign, Ljubljana Tisk: Tiskarna SKUSEK, Ljubljana a pri p Naslovnica: Tine 4 nenje OBISK SKAVTOV IZ ST. IVESA KO POSTANE PRIPRAVA VEČERNEGA OGNJA PRAVA PUSTOLOVŠČINA GG, PP Kolpa 98 je minila v znamenju skavtov iz St. Ivesa, ki so z nami preživeli štiri dni letošnjega taborjenja. Sevedajim nismo pustili po~ivati: streljali so z loki, vozili so se s kanuji, z nami so se odpravili na bivak (in bili blazno navdu{eni, ker smo zaradi deja no~ preživeli na seniku), ogledali so si dvejami v bližini tabora, ... Vi{ek svojega taborjenja pa so doživeli, ko smojim zaupali nalogo, da postavijo ve~erni ogenj. Celo popoldne so z navdu{enjem sekali, sekali, sekali, ... Kljub krvavim "uljem so se nasmejani slikali in sku{ali ovekove~iti vsak trenutek te, zanje nepozabne pustolov{~ine. Vsi smo se spra{evali, od kod tak{no navdu{enje in kmalu izvedeli, daje pri njih sekanje prepovedano (drvajim pripravijo gozdarji). Pripravili smojim tudi orientacijsko tekmovanje, zabavno popoldne (h katere-muje sodilo tudi obvezno metanje v vodo; suh ni ostal nih~e). Skupaj smo preživeli tudi dva prijetna ve~era ob tabornem ognju, spletla so se mnoga prijateljstva, ostali so lepi in nepozabni spomini. V upanju, da bomo ohranili in navezali {e tesnej{e stike, bomo (najverjetneje) maja naslednje leto skavtom iz mesteca St. Ives vrnili obisk. Katarina Grčar, RDR Medvode TABOR Kmalu po taboru je naš Miki prejel pismo zahvale: ... Aepravje minilo 'e kar nekaj ~asa, odkar smo od{li iz tabora, pi{em, da se vam vsem skupaj {e enkrat zahvalim, ker ste bili tako ~udoviti gostitelji. Kot skavt 'ivim 'e ve~ kot 40 let in va{ tabor meje spomnil na vse najlep{e, kar sem kot skavt do'ivel. Moj stari prijatelj, kije poznal Lady Olave Baden-Powell ('ena lorda Ba-den-Powella), bi bil navdu{en, ~e bi lahko videl tak tabor. Nek drug prijatelj, ki meje najve~ nau~il, in je poznal lorda Baden-Powella v letih 1920, bi bil prav tako presre~en in vesel tak{nega tabora. Mojih prijateljev 'e dolgo ni ve~, a duh skavtizma in taborni{-tvaje 'iv in izredno mo~an v Sloveniji. Da sem pri{el k vam, je zagotovo vi{ek mojega skavtskega 'ivjenja ... ... Skupino v St. Ivesu sem vodil ve~ kot 13 let, toda obisk pri vas je bil nekaj izrednega. Videti, kak{ne vezi so se spletle med nami, skavti, in vami, taborniki je zares nekaj posebnega. @e danes na-~rtujemo, da se vrnemo prihodnje leto... ... Vsi, ki so bili letos v Sloveniji, so prijateljem navdu{eno pripovedovali o taborjenju pri Slovencih in nekateri so 'e prosili, ~e se nam prihodnji~ lahko pridru'jo ... Va{ skavtski prijatelj Martin Sprejem v angleško organizacijo ob spremljavi tradicionalnih angleških pišiali in z besedami: ZABAVNO POPOLDNE - sub ne sme ostali nibie tud i Martin ne "Welcome aboard!" MINIJI MINEVAJO Dodatno natisnjene In brezpla~ne MINI Tabore, ki so jih septembra po po{ti dobili slovenski rodovi, so mnogi z veseljem in koristno uporabili - za promocijo organizacije, za obdarovanje sponzorjev in prijateljev, za dobrodo{lico novim -lanom, ... No, ~e se vam kaj teh rumenih knjfic {e valja po policahjih razdelite zdaj ali nikoli. MINI Taborje zastavljen tako, daje do neke mere aktualen in zanimiv vse do konca leta 1998, potem pa nekako ne ve~. Veliko je namre- vsebin, ki so precej ~a-sovno vezane (ena takihje dopisnica - kar iztrgajtejol). Torej: res zadnji trenutekje, da kup~ek Minjev odnesete v knjfnice in na {ole, po{ljete podpornikom in lokalnim medijem (vsem ve-jimjihje poslala ZTS), podarite novemu "upanu, ... Sve"enj Minijev za tovrstno potro{njo lahko {e vedno dobite tudi na Parmovi 33. taborniška revija 1evijA Velika reportaža: DOGODEK MESECA SE BOLJ ZANIMIVO IN UPORABNO DRUGI SKLOP IZOBRAŽEVANJA PROPAGANDISTOV 6 Po prvem sklopu pridobivanja znanj in spretnosti za opravljanje nalog rodovega propagandista, je bil sredi novembra na vrsti drugi. V Gozdni šoli v Bohinju je 12 udeležencev spoznavalo drugo pomembno področje, in sicer načine, oblike, pravila in pomen sporočanja. STILI NOVINARSKEGA IZRAŽANJA "Pri sporo~anju je seveda najpomembneje da odgovorimo na pet vpra-{anj: kje, kdaj, kaj, kdo in zakaj. To je osnova sporo~ila ne glede na zvrst,"je v uvodu poudarila Nina, tabornica in {tu-dentka novinarstva. Kon~ne uporabnike lahko samo informiramo,jim posredujemo komentar, napi{emo reportažo ali pa predstavimo pogovor z zanimivim gostom. Vsaka izmed zvrsti ima svoje zakonitosti, pod ko"o pa pridejo z veliko vaje in prakse. Naslov ima naj-ve~jo mo~, zato naj bo velik in udaren, da pritegne bralca. Potem naj sledi uvod, ki pove bistvo, v nadajevanju pa naj bosta razlaga in za konec nekaj informacij, ki niti niso tako pomembne. Veliko se lahko nau~imo tudi iz vsakodnevnega branja ~asopisov; tam je primerov res veliko. KNJIŽNI JEZIK V MEDIJIH IN NOVINARSKA ETIKA "Jezik, ki ga uporabjamo pri pisanju, naj bo prilagojen starosti in cijni publiki," je Mateja na najboj preprost na~in ponazorila splo{no pravilo rabe knjfnegajezika. Tako veja v takih primerih toleranca pri uporabi pravil (sleng mladih), seveda pa se je smiselno ~im boj omejevati od nepravilnega pisanja besed (jest namesto jaz ali kva TABOR namesto kaj ...). Po drugi strani so tudi rodova glasila kot mediji v rokah {ir{e ciljne publike pou-ni in si v tem primeru ne smemo dovoliti tega, da bi si bralci predstavljali kot pravilno vse, kar je zapisano. "Izogibajmo se tujkam, pravilno sklanjajmo tuja imena, upo{te-vajmo slovni~na pravila pri deljenju besed, {e posebno pozornost pa namenimo vejici; ta nam {e vedno dela najve-preglavic", je za konec dodala Nata{a, ki je Matejo dopolnjevala. Vsak, ki "eli pravilno pisati, pa naj si svojo knji"nico v prihodnosti dopolni s Slovenskim pravopisom, Slovarjem tujk in Slovarjem slovenskega knjfnegajezika. O etiki pa le to, da je napisana na ko"o novinarjev (v njih so zapisane njihove pravice in dol"nosti). Kadar se nam zgodi krivica,jo velja preleteti, saj nam novinarji nikoli ne izdajo, kaj vse so dol"ni napraviti. TABORNISTVO V MEDIJIH Posladek je sledil na koncu. Kako bomo taborni{tvo predstavilijavnosti? Kot brijantno -etico urejenih po{tir- kancev ali hordo neustra{nih avanturi-stov? Verjetnoje prava slika nekje vmes, in kot take nasjavnost tudi sprejema,je bilo mnenje Andreja Tav-arja. Sicer pa moramo za zunanjo podobo najve- napraviti sami. Mediji ali novinarji, ki nas obi{~ejo, bodo vedno napravili samo posnetek dejanskega stanja. Pa vendar se lahko pripravimo "e prej. Lahko pripravimo kratko izjavo o organizaciji ali rodu, sodelujemo pri nudenju pomo-i v naravnih nesre-ah, obve{~amo medije o akcijah, ki smo jih dobro izpeljali. Pripravimo si lahko kratek izvle-ek iz zgodovine taborni{tva, si raz-istimo pojme skavt in svetovna skavtska organizacija ter relacije med taborniki in katoli{kimi skavti (te teme so na spisku najpogosteje zastavljenih vpra{anj novinarjev). Ob upo{tevanju dejstva, da posamezni medjji z verodostojnostjo in objektivnostjo oblikujejo javno mnenje in da skavtstvo v tujini u"iva velik ugled dru"be, bomo morali v tem pogledu {e veliko narediti. PUGY OPIS DEL IN NALOG RODOVEGA PROPAGANDISTA Rodov propagandist predstavlja v rodu pomemben komunikacijski člen med izvorom informacij (rodova uprava, vodniki) in končnimi uporabniki (člani, starši, javnost, ...) - bodisi v rodu ali navzven. Je zelo pomemben član rodove uprave, saj končnim uporabnikom korektno in pravočasno posreduje resnične informacije. Zaradi tega ga moramo postaviti v središče pretoka rodovih informacij. Rodov propagandist se mora stalno zavedati svoje vloge in odgovornosti, ostali člani rodove uprave pa mu morajo pri tem pomagati. OSNOVNI OPIS DELA Rodov propagandist v funkciji ~lana rodove uprave: • zagotavlja kakovostno obve{~enost ~lanov v rodu • sodeluje v taborni{ki sferi na podro~ju propagande • skrbi za promocijo in zunanjo podobo taborni{ke organizacije v družbi - lokalni skupnosti IDEALEN PROFIL OSEBNE LASTNOSTI (POTREBNE ZA DELO NA TEM PODROČJU) • ustvarjalnost • komunikativnost • ~ut za delo z ljudmi • smisel za humor in estetiko • urejenost - lik zglednega tabornika SKAVTSKO IN DRUGO FUNKCIONALNO ZNANJE • razumevanje in sposobnost podajanja namena, na~el, metode in dejavnosti ZTS • sposobnost dela na ra~unalniku • sposobnost pravilnega slovni~nega izražanja in oblikovanja besedil • poznavanje kanalov za posredovanje informacij • komunikologija in sociologija mno"ic ODGOVORNOST Rodov propagandistje za svoje delo odgovoren rodovi upravi in stare{ini rodu. V primeru, da na~elnik rodu opravlja delo stare{ine, odgovarja na~elniku rodu. KOMUNIKACIJE NOTRANJE Rodov propagandist: • sodeluje s ~lani rodu (mu dajejo povratne informacije) ¡W! • sodeluje z vodniki (gradi pristne stike in zaupanje) • sodeluje s ~lani rodove uprave, na~elniki dru"in (preko njih motivira vodnike) • sodeluje s propagandisti v drugih rodovih, obmo~nimi na~elniki -pomo~niki za podro~je propagande • sodeluje s ~lani komisije za odnose ZTS z javnostjo. ZUNANJE V odnosu izven taborni{kih okvirov rodov propagandist sodeluje: • s star{i (pri vzpostavitvi neposrednega stika) • s {olami (vrtci) in drugimi vzgojno-izobra"evalnimi organizacijami (lokalno) z lokalnimi strukturami (ob~ina, krajevna skupnost, ...) • z lokalnimi mediji (tiskani mediji, radio in TV) • z lokalno dru"bo (druge mladinske organizacije, klubi mladih, CZ, ...) • s sponzorji in donatorji (pomo~ stare{ini rodu) KONKRETNE ZADOLŽITVE • skrbi za obve{~enost ~lanov rodu s pomo~jo razli~nih orodij (glasilo, plakat, vabilo, razstava fotografij, ... ) • skrbi za pripravo, oblikovanje in izdajanje rodovega glasila (kot na~in informiranja v rodu) • skrbi za a"urno urejanje rodove kronike (zbiranje poro~il, fotografij) • vzdfuje stike z lokalnimi strukturami, mediji in drugimi dru{tvi ter ustanovami injih informira o dejavnosti rodu • izmenjuje informacije s propagandisti v drugih rodovih in o dejavnosti obve{~a ~lane Komisije za odnose ZTS zjavnostjo • o dejavnosti informira uredni{tvo taborni{ke revije Tabor • skrbi za promocijo in zunanjo podobo taborni{tva v družbi IZOBRAŽEVANJE Seminar za propagandiste ZTS PR seminarji in delavnice, kijih organizirajo druge organizacije POJASNILO Dela in naloge rdeče barve predstavljajo želje in priporočila, za uspešno delo rodovega propagandista pa niso nujno potrebna. taborniška revija 1evijA 24-URNI POSVET NAČELNIKOV, VODNIKOV IN OSTALIH TABORNIKOV Posveti načelnikov in vodnikov naj bi bile poleg tečajev (vodniški, inštruktorski) aktivnosti, na katerih bi si vodniki in načelniki lahko izmenjevali izkušnje, napotke, konkretne ideje za delo, skupaj premlevali najrazličnejša vprašanja, ipd. Na žalost so podobni posveti dostikrat slabo obiskani (zadnji, jesenski posvet načelnikov rodov je bil sploh odpovedan), največkrat pa na njih ne izvemo tistega, kar bi si resnično želeli. Na Internetu nam je na voljo servis, ki nam omogoča posvet po naših merah in to kadarkoli imamo 3' @e precej dolgo (eno leto) Imamo taborniki svoji konferenci na Internetu (USENET), vendar sta do sedaj obe bolj ali manj samevali. Zato je ta ~lanek predvsem pro{nja, namenjena vsem na~elnikom, vodnikom in ostalim, da se pridružite pe{~ici, ki vztraja na konferencah si.org.zveza.tabornikov (namenjeni splo{nim taborni{kim temam) in si.org.zveza.tabornikov.tabor (namenjeni rev[ji Tabor). Delovanje povpre~nega uporabnika na Internetu je praviloma omejeno na delo z elektronsko po{to in surfanje po WWW, zato slabemu sodelovanju naj-br" botruje tudi neznanje. Sledi torej nekaj napotkov ... USENET je ogromen skupek oglasnih desk na Internetu, na katerih si razli~ni uporabniki lahko pu{~amo sporo~ila. Oglasne deske so razdeljene na razli~na tematska podro~ja, svoj ko{~ek pa smo si, kot re~eno, poiskali tudi taborniki. Kaj potrebujemo? 1. Dostop do Interneta (Arnes, Si-OL, Kiss, itd.) 2. Program za brskanje po konferencah (Netscape, FreeAgent, ...) Za brskanje in pisanje po konferencah potrebujete zelo malo napotkov. Vedeti morate samo, kateri stre"nik (ra~u-nalnik na Internetu) prena{a tabornike konference (news. kiss. uni-lj. si, news.siol.net i n news.arnes.si) in svoj e-mail (priporo~jivo). Pri stre"nikih morate biti {e posebej pazljivi, ker so nekateri manj prijazni od drugih. Arne-sov stre"nik denimo ne pusti spremljati konferenc tistim, ki ne dostopajo prek Arnesovih vstopnih to~k. SiOL-ov stre"-nik je prjaznej{i in dovoli pregledova- TABOR nje vsebine konferenc vsakomur, ne do-pu{~a pa pisanja v konference (dopu{~a ga samo uporabnikom SiOL-a). Po mojih izku{njah je {e najpryaznej{i KISS-ov strešnik, ki dovoli branje in pisanje vsakomur (tudi tistim, ki imate dostop do Interneta urejen prek manj{ih ponudnikov, ki na svojih strešnikih ne ponujajo USENET-a). Pa si kar konkretno poglejmo, kako si uredite dostop do taborni{kih konferenc v Netscape Communicatorju 4.0 (dobite ga zastonj na: http:// www.netscape.com) mmmmmm\ iOČAM REVJ NEPREKLICNO NAROČAM REVIJO TABOR IME IN PRIIMEK:..................................................... ROD:, ULICA:..... POSTNA ŠTEVILKA IN KRAJ: NAROČNIKOM PRIZNAMO 20% POPUSTA 1. Poženete Netscape Navigator 2. V menujih izberete Edit -> Preferences 3. Tam kliknete na kvadratek »Mail & Newsgroups« in nato nastavite: »Identity« : Your name: Janez Novak E-mail address:janez.novak@ nekje.si »Newsgroup servers«: - kliknite gumb »Add« - vpi{ite svoj server (npr. news.kiss.uni-lj.si) in kliknite »OK« 1. V Netscape Navigatorju sedaj v menujih izberite Communicator -> Newsgroups in odprlo se vam bo novo okno (Netscape Collabra) - program za delo na konferencah. 2. V levem okvirju kliknite desni gumb mi{ke na imenu serverja (npr. news.kiss.uni-j.si) in nato v pop-up menuju izberite "Subscribe to Newsgroups". Odprlo se vam bo novo okno, kjer se vam bodo po nekajminutnem ~akanju izpisale vse konference. 3. Izberite konferenco si.org.zve-za.tabornikov in kliknite na gumb "Subscribe". Isto storite {e za si.org.zve-za.tabornikov.tabor. Postopekje s tem kon~an. Ko kliknete na naslov konference se vam bo odprlo novo okno z vsemi ~lanki v konferenci. Veliko sre~e pri branju konferenc! Vsa vpra{anja lahko naslovite na moj e-mail naslov: klemen.kenda@ guest.arnes.si. In {e enkrat: med taborniki vas je skoraj 750 (morda celo ve~) takih, ki imate dostop do Interneta! Izkoristite to priložnost. ISTO VELJA TUDI ZA VODSTVO ZTS, KI GA NA KONFERENCAH SPLOH [E NI BILO OPAZITI!!! Klemen, RAJ Cerkno f l||>MMkt «kj^i^O» !t# »5- i 1- ■■- jiZV+t-S W^h-MK- t'lHiJi-'-.'- L LIP L* Ur LH'[»J* .[KU ub rlifc ^ v. $ -i ; r H*v,M:si Fvtfr Fifcis:■ M UM poaro&ni/ rti ¿on polsg oiugib rcouov ponwlild t-icu LUTtf'll] arl TI OOM] -Hi-t^Zi-p pLOJiflr «JA. - rtt.'jijj] ocgaaizjamja - zmti - Mt-jjTjjlJitj IXirtrOn - «ijf in IHTr^K - OT J ]-* - t-ifp:*: - pre3uoM .i» T-afxM]«ya - 34-lAG-lJrihi Cfc'rtCV Irt OflCM - PXIWlllOi ID ILi-p^rtt gl'"l------ D DOM taborniška revija Vi 1evija DOSJEJI RD: DA NE BO SRAMOTE! pi{e: Malus, ri{e: [eki PISARNA ^.aMM.^OH, VI STE, NOVAK! 11:30 / Ar CUA T.nnci rim KAJ PA JE ZDAJ TO? [E PO 20 LETIH POBIRAJO PARKIRNINO?! NIA NE BI BILA PRESENEAENA! O, HVALA BOGU IN SVETEMU DUHU, DA STA TU, MOJA DRAGA AGENTA! AE V TREH URAH NE RE[ITA NA[E TE@AVE, BO GROZA! SSZ BO POPOLNOMA OSRAMOAENA ... NE MOREMO SI TEGA PRIVO[AITI PRED 20.000 SKAVTI, KI TABORIJO NA POSESTVU IZGINJAJO NAM UDELE@ENCI JAMBOREEJA - PONOAI STA PONIKNILA DVA PODTABORA! Malus MI IZBIRAMO - VI UPORABITE vi izbirate - mi uporabimo vse starosti KROG ZAUPANJA (Simona - Tabor 5/1989) Okrog osem ali devet igralcev stoji v tesnem krogu, z obrazom so obrnjeni navznoter. Dotikajo naj se z rameni. En igralec stoji v sredini, o~i ima zaprte, roke ob bokih in pete skupaj. Ne da bi premaknil noge, mora igralec pasti naprej, tako da ga ostali ujamejo in ga prenesejo po krogu. Igra zahteva veliko zaupanja vase in ostale ~lane voda. v mc, gg MULTIKULTURNI FESTIVAL (Junior Girl Scout Handbook, New York 1986) Mnogokulturni festivalje ~udovit na~in, kako spoznati razli~ne kulture. To je lahko majhen, preprost dogodek, pos-ve~en le eni ali dvema dfavama, ali pa velika prireditev, ki zahteva ve~mese~no na~rtovanje (za~nimo zdaj, ~ejo mislimo pripraviti za 22. februar, dan ustanovitelja). Priredimojo lahko kot zabavo z igrami in dejavnostmi, ki izvirajo iz tujih dr"av. Prav tako je mogo~e s festivalom v na{e vrste privabiti nove ~lane. Na~rtovanje in odlo~anjeje k|ju~ni element do uspe{nega festivala. Izkoristiti je treba nadarjenost vsakogar izmed nas. Verjetno bomo potrebovali glasbenike, plesalce, pesnike, de-koraterje, umetnike li~enja, pisce, režiserje, igralce, rokodelce, kuharje, raziskovalce, ... Sodelujo~e lahko razdelimo v skupine po dva ali ve~, da skupaj pripravljajo prispevke iz posameznih dr"av. Taborniki s specifi~no nadarjenostjo, na primer glasbeniki in pisci, pomagajo ve~ skupinam. Za podatke o dfavah uporabimo knjfnico (ter multimedijske enciklopedije in internet). Vsako dfavo moramo spoznati ~im bolje, vkju-no zjedmi, obrtmi, posebnimi tradicijami in na~ini obla~enja. Pri na~rtovanju festivala se moramo dogovoriti: - Kako dolgo bo trajal festival in kako bomo porabili ta ~as. Ure festivala lahko namenimo za skupinske plese, parade, modne prireditve, igre, pripovedovanje. - Koga povabiti. Privabimo lahko prijatelje iz {ole, krajane, sorodnike, druge tabornike in katoli{ke skavte. - Kam postaviti dogajanje. Potrebovati bi znali mize za jedi, stojnice za obrtnike, prostore za zabavo in ples, za igre in za predstavitve, prostor na zidovih (za okra{evanje), ... Razmisliti velja tudi o odboru za stike zjavnostmi. Alani odbora bi poskrbeli za to, da bi vsi ostali izvedeli za na{ dogodek. Najave, plakati, bilteni in osebna pisma - vse to in {e ve~ pride v po{tev. Nekaj idej za festival: - JAPONSKA: Postrezimo ~aj najaponski na~in, napi{imo haiku (to je kratka, trivrsti~na pesem, ki se ne rima, vsebuje 17 zlogov, navadno pa opisuje ob~utek, nekaj iz narave ali letni ~as). - NIGERIJA: Pobarvajmo si majico. Barvanje s povezovanjem (tie-dyeing)je stara umetnost, ki sojo prvi izpopolnili Nigerjci (uporabljali so naravne barve iz korenin in rastlin). Z elastikami zve"emo dele majice, da ustvarimo konice, kijih barva ne bo dosegla. Pomo~imo blago v barvo - dlje kot bo namo~eno, temnej{e bo. Odstranimo elastike in splaknemo v mrzli vodi. Uporabiti smemo tudi ve~ barv - za~nemo z naj-svetlej{o in gremo skozi vse postopke z vsako izmed njih. - INDIJA: Napravimo mozaik. - ZDA: Se{jmo pre{ito odejo. pp BRALNI KROŽEK Zakaj pa ne? Zakaj se ne bi v klubu PP domenili in si skraj{ali zimske dni s tem, da bi vsi prebrali kak{no dobro zgodbo ali knjigo? Nato pa o njej skupaj podebatirali? Gozdovni{ka in skavtska klasika, Indijanci, dogodiv{~ine iz divjine, med~love{ki odnosi, duhovnost, zgodbe z roba dru"be - to je le nekaj tem, ki pridejo v po{tev. Branju lahko posvetimo del sestanka ali pa vsak zase bere med tednom in pride na sestanek "e pripravljen (hm ...). TABOR Polharija '98 Jejčk, Rod srnjak, Logatec Loga{ki taborniki smo 3. oktobra 1998 "e drugo leto zapored organizirali polhanje v okolici Logatca. Na-rtovali smo spanje v bivakih ali {otorih na gozdni jasi ob ognju, a ker nam je popoldansko slabo vreme to prepre~ilo, smo se zatekli vjamarsko ko-o. Izkori{-~amo to prilo"nost in se zahvaljujemo Jamarskemu dru{tvu Logatec za gostoljubje v ko~i, kjer smo pre"iveli prav pri- jeten ve-er (beri: no-) ob ognju, s kitaro in ob kar lepem {tevilu neutrudnih pevcev. Pono-i deja k sre-i ni bilo, popoldansko de"evje pa je polhe pregnalo v zgodnji spanec, zato je bil ulov bolj pi-~el. V na{e polharice z "ganjem (marsikomu seje to zdelo -udno, celo sme{no, a tudi polhi ga radi malo srknejo) in lesnikami smo jih zvabili samo sedem, zve~er pa samo dva polha! Je bil pa gola" zato toliko bo|j{l (pohvala kuharju!). Kljub slabemu ulovu smo se odll— no zabavali. Obujali smo stara prijateljstva in spoznavali nove prijatelje. Naslednje jutro so za~eli udeleženci "e odhajati, ve~ina pa se je priporo~ila za Polharijo '99. Upamo, da bo prihodnje leto lep{e vreme in boj{i ulov. Prisr~no vabljeni! J Potovalni tabor Kon-no smo ga do-akali. Koga, bi se vpra{ali vsi? Potovalni tabor po Koro{ki za GG. Kako smo pri{li na to idejo konec septembra, koje vreme muhasto inje zelo malo son-nih dni? Preprosto - saj smo vod Smrkci s -isto pravo Smrketo in atom Smrkom. Zbrali smo se pred taborni{ko ko-o, natovorjeni s {otori in hrano za tri dni ter odsmrkali proti Obretanovem. Utrujeni smo prismrkali na travnik pred ko-o Rodu ko-ro{kih jeklarjev. Hitro smo postavili {otore, saj je za-elo "e malo de"evati, de"urni pa je poiskal drva za taborni ogenj. Lenko smrk in Torti sta namestila zastavo, ostali pa smo {li po vodo za ve-erjo. Naslednji dan pa pohod na Ur{ljo goro in pri najvi{ji to~ki smo krstili Glavco. Nazaj pa smo Smrkci vozili formulo, saj smo drveli skoraj 300 km/h in le na najbolj nevarnih predelih je na stezo zapeljal varnostni ata Smrk. V boksih nasje -akalo kosilo, ki nam gaje pripravil Torti smrk. Okusnajuha (le ko-li-inaje bila "izredno velika"). Popoldne so bili na sporedu lokostrelstvo, uganjanje krav in {e in {e zanimivih iger. Zve-er sta na{a poro-evalca gledala POP TV in nam napovedala grdo vreme, zato smo se raje umaknili na varno v ko-o. In res je vso no- de"evalo. V ko-i pa smo Smrkci kar lepo zaspali in te"koje verjeti, daje bilo to "e ob 21. uri. Naslednji dan pa -ez vrh proti lovski ko-i, kjer so nam postregli lovci LD Pogorevc. [e eno uro smo bili na poti brez hrane in otovorjeni s {otori, preden smo z vrha zagledali doma-i kraj @erjav. Lahko si mislite, daje bil naslednji dan v {oli poln vtisov s potovalnega tabora. P.s.: Posebno radi bi se zahvalili Rodu koro{kihjeklarjev z Raven na Koro{kem za vso pomo-, ki so nam jo nudili na potovalnem taboru. Smrkci, RP Žerjav TABORNIŠKA REVIJA 1evijA KOSTANJEV PIKNIK V soboto, 10. oktobra 1998, smo se-lani rodu - ^iiSPSS XI. SNOUB spet podali raziskovatjesensko nara- * .M vo, iskat tak{ne ali druga~ne avanture, pozdravit jlj pohorske ~ivali ali kraj{e: spet izvesti enega od f : na{ih ("e tradicionalnih) kostanjevih piknikov. Letos smo se (enkrat za spremembo) odpravili fl na Pohorje. ®e zgodaj smo vstal i, da ne bi zamu- I dili niti trenutka tistega lepega dneva, kije bil pred nami. Seveda smo med hojo budno opazo- "K vali (beri: nabirali) kostanje, kateri pa so, kot Vif nam pove ~e naslov pri~ujo~ega prispevka, odi- ^^^^^^^^^^ grali zelo pomembno vlogo v celotni akciji. Kmalu smo pris- to ni zs peli na na{ cilj in kot vestni taborniki nemudoma (po malici, vemo, i seveda) za~eli »obdelovat« na{e skrbno nabrane, "e prej ome- predvse njene kostanje. Tako smojih previdno narezali injih pripra- mi naj| vili za peko. Da nam ne bi bilo dolg~as, smo zakurili kar tri ognje in od vsakega so prihajale prav prjetne vonjave, tistejesenske, tiste, zaradi katerih smo I se pravzaprav odpravili to soboto na na{ pohod. I Na{e nadobudne vodnice so pripravile nekaj I zabavnih iger in tako smo se ({e z polnimi 'e- j. lodci) malo poigrali na tisti na{i jasi sredi Po- I horja. Ko smo pojedli vse kostanje, vse kekse, ki I smojih imeli s seboj, in vse~okolade, ki namjih I je prinesla Andreja, smo se odlo~il i, da bo ~as za BlfflVll <1 na{ odhod. Tako smo vse pridno pospravili in po~asi "odpujsali" domov. Pot nazajje bila ne- JJ kako bolj vesela in zabavna (saj veste, najbojj{e ' vedno pride na koncu), zatoje bi lo {e toliko te je t ^L 1] slovo od prjateljev. Sicer pa smo si obljubili, daR^ui,-' ?iLi i j ' A v \ t i M 1 to ni zadnja akcija, ki smojo izvedli tojesen. Noja, pa saj vsi vemo, da se na piknike ne hodi samo jesti kostanje, ampak predvsem obujati spomine in ustvarjati nove, {e lep{e, s svojimi najb°ij{imi pnj^iji. Hojka, X|_ SNOUB 4 ^ i1T1 , ■ + i i > «v ^ DOGODIVŠČINE SEDMIH PLAVIH RU Po vseh prestopanjih po vseh modnih prevoznih sredstvih in vseh prestopanjih po neznanih majhnih koti~kih [tajerske smo vendarle prispeli do ciljnega mesta - Gornjega Grada. Sedem plavih rutk rodu XI. SNOUBje 28. oktobra opozarjalo mimoido~e na ponovno vrnitev v »tabore~e mesto«. Za neznane dogodiv{~ine smo se odlo~ile same punce, za potrditev mo{ke vrste pa se namje pridružil tudi en fant. Na{i nameni so bili zgo[j obisk Gornjega Grada, obujanje spominov na taborjenje ter seveda zabava, ~e dodamo dejstvo, daje ena izmed plavih rutk dopolnila osemnajst-ko. Ni~ slute~o slavljenko smo poslali po nakupih osnovnih sredstev, medtem ko smo mi pripravljali presene~enje. Z zelo, zelo veliko domi{lj|je smo se lotili okra{evanja sebe in ko~ice. Hvala Palo-mi, da izdelujejo barvni toaletni papir, saj nam je slu"il namesto lampijon~-kov. Kri'em-kra'em obe{enemu toaletnemu papirju smo dodali {e balone, za name~ek pa smo si naredili {e prave »party ~epice« iz skodelic za puding! Potlej pa "SURPRISE" za Renato. Zadeva namje uspela, vse skupaj paje popestrilo {e odvijanje 45 priro~nih daril za "ivljenje. V vre~ki (najve~ja ~rna vre~a za smeti, kar smo jo na{li) seje zna{lo od vetrnice, krompirja, Mikijevega zabavnika, ... do {~etke za pomivanje stranica. Aas za prigrizek so naznanili na{i "elodci, ki so se morali sprijazniti kar s pico, pija~o in dolgimi pogovori v gor-njegrajski piceriji. Ob vztrajnem klikanju Ajdinega fotoaparata smo bili prisiljeni vstati in pospraviti za sabo. Te"ko pri~ako-vano KAVO, ki naj bi nas do-kon~no zbudila in pozdravila kakr{neko-li "elod~ne ^^^m m iii si pri- vo{~ i l i v ■'^Bj^HIp?' ^ najbližji kr~- ^^HB mi. U"itek sta nam zmotila {e dva ^^^P »snoubovca«, ki sta nam nalo"ila majhna popravila tabornega prostora. ^Mk Vse smo na hitro uredili s po-mo~jo »"ivega teko~ega traku«. 1 Tovornjak smo nalo"ili ... kaj pa prevoz nazaj? Preglavice nam je pov-zro~al "e tja, zakaj namjih ne bi {e nazaj? ... In tako smo naslednji dve uri presedele na zabojih, {otorih in drugih taborni{kih rekvizitih ... na tovornjaku! Vodstvo je bilo navdu{eno nad izletom, saj so nekaj takega odlagali "e dalj ~asa. Pa tudi nam ni bilo ni~ hudega, ^^^ saj smo ~i- sti zabavi dodali {e malo dela in izvedli zelo produktivno akcijo! Urška, XI.SNOUB ¡rr V „k L .l-.':, . . * fefi, - « JP^y Iztekel se je se en JOTI Jamboree on the internet Pa smo »priircali« in »priemajlirali« do konca. JOTI še vedno ostaja »mega-skavt-fešta«. Med akcijo smo namreč našteli kar 13 JOTI kanalov, na vsakem pa je ircalo vsaj 50 skavtov z vsega sveta. Slovenski taborniki {e vedno niso prav spretni pri uporabi ra-unalni{ke tehnologije, saj sem kjub »te"enju« preko vseh vrst medijev dobila le nekaj prijav. Vem, da vas je sodelovalo veliko ve-, kot se vas je prijavilo. Zahteve in pravila scoutlink organizacije so zelo stroga. Tako bi lahko kak{en »ilegalec« zaradi neustrezne obve{-enosti povzro--il za-asno izklju-itev slovenskih ircar-jev iz scoutlink omreja (K-line). Vse skupaj seje vseeno sre-no kon-alo. Prosim, -e to vzamete na znanje in se drugo leto prijavite. Med bolj pridnimi moram pohvaliti Rod aragonitnih je"kov iz Cerkna, kije presenetil z obse"no prijavo in dobro organizacijo same akcije. Snobovci (XI. SNOUB Maribor) smo na JOTI-ju sodelovali z dveh lokacij. Ra-unalnike smo si sposodili v multimedjskem centru KIBLA in na II. Gimnaziji Maribor. Tako smo dva dni ircali na 20 ra-unalnikih. Pridru"ili so se nam {e -lani Rodu Franca Le{nika iz Miklav"a. Njihovo vodnico Ur{o smo na koncu komaj »od{pohtlali« od ra-u-nalnika. Ljubjan-ani imajo za tako stanje dober izraz - »-ist not padla«. Dobili smo -ez 30 e-mailov z vsega sveta. Z digitalno kamero smo naredili nekaj posnetkov injih uporabili kot dodatek na{im e-mailom. Tako smo se kot 34. -lanska taborni{ka dru{-ina predajali skrivnostim internetovske komunikacije. Tukaj sem bila med JOTI-jem online. Prvi dan mojega ircanja je temeljil na t.i. »kvantitativnih pogovorih« (ne-{teto sogovornikov). Po treznem premisleku in ugotovitvi, da to ne vodi nikamor, sem drugi dan namenila iskanju IRC-prjatejev. Tako sem nedeljo »pretipkala« v dru" bi prav prjetnega nem{kega skavta Christiana. Rada bi vam sporo~ila {e tole. Stre"-niki, preko katerih ste ircali na JOTI-ju, delujejo 365 dni v letu. Druga~no je le ime kanala. Tako se skavti z vsega sveta ~ez leto sre~ujejo na kanalu #scouting. Vabljeni! Vabljeni pa ste tudi na kanal #zts, na katerem se ob ve~ernih urah sre~uje "e prav ustaljena dru{~ina tabornikov. Bobi, mmmmm, Sidesweep, Zibi, [M | ke ], Parrko in Hoyka bodo prav radi pokramjali z vami. Ostali rodovi, ki ste sodelovali na JOTI-ju, mi prosim po{jite poro~ilo na naslov: Gabrjela Sever @upan~i~eva 7 2310 Slov. Bistrica gaby@kibla.org Poro~ilo naj vsebuje podatke o rodu, udele"encih, njihovi starosti in »nick-name«, pod katerim so se predstavljali na IRC-u. Vsemu temu primaknite {e va{e vtise, pa tudi kak{na slika iz akcije bi bila dobrodo{la. Namen poro~ila je, da ugotovimo, v kak-{nem obsegu smo slovenski taborniki sodelovali na akciji. Zahvalila bi se rada Arto-mirju in Pugyju za propagandne nasvete, Mike-u, Fty-ju, Parrkotu, Printerju, Dan~iju za ra~unalni{-ka znanja in pomo~ pri vzdr"evanju #zts kanala, Vindiju za moralno podporo in Pibiju za zaupanje. Hvala tudi KIBLI in II. Gimnaziji za posojo ra~unalnikov. Se tipkamo drugo leto! Gaby ZIMOVANJE Zimovanje zahteva kar precejšnje priprave. Poglejmo, kaj vse lahko počnemo. Izdelovanje "ledenih okraskov" Potrebujemo model-ke razli-nih vzorcev (kot za pi{kote), v katere zve-er nalijemo vodo. Seveda ne pozabimo na luknjico. Za to uporabimo recimo stiropor, da led kasneje la"je preluknjamo. Model-ke -ez no- pustimo zunaj, da bo voda zmrznila. Zbrane okraske nave"emo na vrvico in okrasimo vhod v prostor zimovanja. Tudi -e ne praznujemo novega leta, se lahko preizkusimo v izdelovanju ledenih okraskov. Slalom ali dri-anje z balon~ki Tekmovalci namesto palic uporabljajo balon~ke. Zaradi -isto druge tehnike smu~anja bo te"je, a zabavno. Ne izberimo prestrmega klanca. Tisti, ki pride prej v cilj, je zmagovalec. Vsak predrt balon pomeni nekaj pribitka na -asu. Pravila dopolnjujemo z dodatnimi zahtevami. Maketa iz snega Podobno kot iz naravnih materialov lahko uporabimo sneg kot gradbeni material. Izdelovanje figur Za to igro, kije primerna predvsem za najmlaj{e, potrebujemo sve"e zapadli sneg. Ko -lani postanejo mokri ali prezebli, pa se le napotimo v toplej{e prostore. Kaj pa lahko po-nemo med dolgimi ve-eri, ko smo "e mokri ali pa je zunaj temno in premrzlo? Spomin - koliko stvarije v {katli Pripravimo {katlo z razli-nimi majhnimi predmeti. Aas opazovanja naj bo omejen. Potem {katlo skrijemo, opazovalci pa na papir zapi{ejo predmete. Seveda mednje {tejemo tudi {katlo, v kateri so predmeti. Nasveti in ideje -m- Prive"emo ga na stol Otroke razdelimo v dve skupini. Vsaka skupina privee enega -lana nasprotne skupine na stol. Seveda ne premo-no. Zmaga tista skupina, ki prej odvee svojega -lana. Pantomimaje "e zelo stara, a {e vedno zanimiva igrica. Prav tako razdeljeni v dve skupini poskusimo nasprotniku zastaviti -im tejo uganko. Kitaj{-ina - igra zlogov Otroke razdelimo v toliko skupin, kolikor ima beseda zlogov. Na primer: pa-ra-di -nik. Nekoga med tem -asom po{-ljemo ven iz prostora, da ne sli{i besede. Skupine nato skupaj vse naenkrat izgovarjajo vsaka svoj zlog, tisti, ki ne pozna gesla, pa ga posku{a uganiti. KUP....-KLOP.... Kdo bo pojedel -okolado Igralci sedijo za mizo, na kateri pripravimo -okolado na kroniku, vilice in no". Vsak igralec enkrat vr"e kocko injo da naslednjemu. Tisti, ki vr"e {estico, si ovije {al okoli vratu (nadene rutko, kapo, ... kar pa- dolo-ite) vzame vilice in no". Odre"e -okolado,jo nabode na vilice in poje. Vedno najmanj-{i ko{-ek. Seveda, -e ga ne prehiti tekmovalec, ki naslednji vr-"e {estico. Potem si ovije {al (nadene rutko, kapo, ...) ta sre--ne". Upava, da sva malo pripomogla k nastajanju programa za zimovanje. Sevedaje iger ogromno. Tak{nih in druga-nih. Izberitejih in kak{no tudi preizkusite. Simona Kos, Aleš Ferenc, Žerjavov rod, Dolsko „ LCIjdVUV IUU, UUIdIVU taborniška revija |/ NEZNANA Primož Prve medplanetarne sonde, ki so bile poslane z Zemlje, da bi posredovale nekaj od bliže posnetih slik planetov Jupitra in Saturna, so že daleč izven Osončja. Kljub temu, da v medzvezd-nem prostoru nimajo več kaj poslikati, pa NASA še vedno vzdržuje radijsko zvezo s temi sondami. Glede na to, da v medzvezdnem prostoru ne deluje nobena nam poznana sila, razen šibke gravitacije bližnjih zvezd, se dogaja s sondami nekaj čudnega. Znanstveniki NASE so namreč ugotovili, da se sondam manjša hitrost, kar je v nasprotju s pričakovanji. Kakšna sila deluje nanje, nihče ne ve! 3' SATELITI SISTEMA IRIDIUM Projekt IRIDIUM je na novo zasnovan sistem za potrebe mobilne telefonije GSM in tudi ostale telekomunikacijske storitve. Ideja izhaja predvsem zaradi ve~nega problema nepokritosti s signalom zaradi neravnega, hribovitega terena na Zemlji. Sprvaje bilo zami{lje-no, da bi v orbito okoli Zemlje poslali 77 satelitov, ki bi bili enakomerno razporejeni okoli njene oble, tako da bi tvorili mre"o oddajnikov za potrebe telekomunikacij. S tem bi bilo dose"eno tudi tisto, kar si vsak uporabnik mobilnega telefona "eli - biti dosegliv kjerkoli na Zemlji (tudi v pu{~avi ali na oceanu). Iz {tevila satelitov v orbiti izhaja tudi ime projekta. Iridj je namre~ tisti kemijski element, ki ima 77 elektronov, ki kroj okoli njegovega jedra. Tre-nutnoje v orbiti le 72 satelitov, od tega 66 delujo~ih in 6 rezervnih. Sistem so v orbito postavile ruske, kitajske in ame-ri{ke rakete. Sateliti so razmeroma zelo nizko v orbiti, to pa je razlog, da smo tudi astronomi dobili novo vejo pojavov a opazovanje. Orbita satelitov je na- mre~ tako blizu zemjine povr{ine (500 do 780 km), da sateliti zaradi odboja son~ne svetlobe lahko zasvetijo celo tako mo~no kot Luna v ~asu prvega ali zadnjega krajca. To pomeni, da so lahko vidni tudi podnevi, ne samo pono~i. Blisk odseva Sonca od satelita traja ponavadi od 5 do 20 sekund, odvisno pa~ od kraja, od koder opazujemo. Na Internetu se "e dobijo programi, ki omo-go~ajo izra~un preleta satelitov za posamezne kraje po svetu, tako da je taka opazovanja tudi mo"no na~rtovati. Slika predstavlja enega prvih posnetkov takega pojava, {e v ~asu, ko {e niso obstajali programi za izra~un. Belgijski amaterski astronomje posnel blisk, ki je trajal 20 sekund z Zenitovim fotoaparatom na stojalu povsem po nakljuju. SAJ NI RES PA JE! Razmi{[janja o vesolju lahko pripeljejo tudi do razli~nih drznih teorij. Ruski znanstvenik P. D. Ouspenskijje takole razmikal o razse"nostih ~asa in prostora. Aas naj bi bil - prav tako kot prostor - sestavljen iz treh dimenzij. To naj bi pomenilo raz{iritev Einsteinovih idej. Trdil je, da mora obstajati ~as, ki ve~no ostaja "zdaj" - zdaj, ki ve~no ostaja zdaj. Zdaj, ki je negiben in obsega ves ~as, ki bi mu lahko rekli neskon~- TABOR LUNINE MENE: vv" scip 03.12.1998 ob 16:21 zadnji krajec 10.12.1998 ob 18:55 mlaj 18.12.1998 ob 23:44 prvi krajec: 26.12.1998 ob 11:47 Začetek zime : 22.12.1998 ob 02:55 ZNANE IZJAVE Govorijo nam, naj se u~imo iz tujih izkujenj. To je tako, kot bi hoteli biti siti od kosila, ki ga je pojedel nekdo drug. nost. Toda potem je {e ena dimenzija, ~as, ki je del najega lastnega, specifi~nega "zdaj", ki nam nudi na stotine motnosti ali smeri, v katerih lahko napredujemo proti prihodnosti. In tisti hip, ko smo se odlo~ili in se premaknili, nam novi "zdaj" ponudi na stotine drugih, novih mo'nosti. Sklepalje celo, da se ~as ponavlja v neskon~nost, da se ponavljajo vsi 'ivjenjski vzorci, tako, da vsak mojki in 'enska, ki sta bila kdaj rojena, vedno znova pre'ivljata svoje 'ivljenje ... ZA LJUBITELJE METEORSKIH ROJEV Prejjnji mesec smo bili lahko pri~a spektakularnemu pojavu - meteorskemu roju Leonidov. Ta roj so napovedovali 'e dolgo, sajje izvor znan. Pojav povzro~i komet, ki se vsakih 33 let vrne v bli'ino Sonca in vedno pre~ka zemljino tirnico na mestu, kjer se Zemlja nahaja 16. ali 17. novembra (odvisno od prestopnega leta). Letos je komet pre~kal zemljino tirnico januarja in seveda za seboj pustil veliko "smeti" - drobnih delcev prahu in leda, ki so sredi novembra s hitrostjo 100.000 km/h leteli skozi njeno atmosfero in ki smo jih lahko opazovali kot ble{~e~e krogle, ki so padale z neba nekako iz smeri ozvezdja Leva. Od tod tudi ime Leonidi. To je bil vsekakor najbolj spektakula-ren roj zadnjih let, saj se je v povprečju utrnilo preko 1000 utrinkov na uro, pa ~eprav je bilo to mnogo manj od pri~akovanj. Eden od letojnjih Leonidovje tudi na sliki. Ta mesec pa bo {e en zanimiv roj - meteorski roj Ge-minidov (meteorji bodo leteli iz ozvezdja Dvoj~ka). Decembra sta zve~er Kastor in Poluks na vzhodni strani neba. Okoli 12. in 13. decembra pri~akujemo do 100 svetlih utrinkov na uro. Opazovanj tudi ne bo preve~ motila Luna, sajje 10. zadnji krajec. ifil TABORNIŠKA REVIJA 1evijA Knjiga " ■i "Skupinica jamarjev je vstopila v ogromno podzemno dvorano. Tavali so po neznanem prostoru, v temi napenjali o~i in iskali nadaljevanjejame, prehod v nove rove. Vse, kar so na(li,je bil ozek ovalen rov. Eden izmed njih seje sklonil vanj in topla svetloba karbidne svetilke je osvetlila stene slabega pol metra {irokega rova, ki seje nadaljeval v temo. @eje hotel zavpiti ostalim, da je brezupno ozek, ko je na prepotenem obrazu za~util rahel prepih. Vedelje, daje zrak zanesljiv vodnik v labirintu podzemlja. Prepustil se je ~arobnemu {epetu sapice, se ulegel na premo~ena ilovnata tla in se splazil v o"i-no. Bilaje ravno toliko {iroka, daje lahko napredoval z rokami pred sabo in le"e na boku. Kot gosenica seje kr~ii in stegoval ter se sproti prilagajal vjugajo~i kamniti cevi. Jama gaje s svojimi kamnitimi rokami trdno objemala, opogumljalo pa gaje, daje pred seboj ~util prazen prostor. Dale~ za svojimi nogami je sli{al mrmranje prijateljev. Verjetno so ga spra{evali, kako mu gre in ali je 'e na{el novo dvorano. Toda tam, kjer je bil, ni bilo dovolj prostora, da bi zajel sapo in jim odgovoril. Odrival seje od sten rova, napredoval centimeter za centimetrom, rov pa je postajal vse oji. Ko kon~no niti ~elada, njegova predhodnica, ni mogla ve~ naprej, se je zadihan ustavil. Autll je le divje razbijanje svojega srca. Obrniti se ni mogel, veliko vpra{anje pa je bilo, ali mu bo uspel ritenski umik. Kot 'e tolikokrat poprej v podobnih primerih se je vpra{al: kaj pravzaprav dela tam? Zakaj je moral zlesti v to luknjo, ali ne bi bilo pametneje pole'a vat i na soncu pred jamo?" Podobna vpra{anja o smislu jamarstva nam jamarjem zastavljajo star{i, znanci, prijatelji. Toda ~im bo|j jim opisujemo ulitke plazenja po blatu, vzne-mir|jivost naporne- t" - V- 09930661 ga plezanja po vrvi pod curki ledeno mrzle vode In zadovoljstvo ob odkrivanju popolnoma brezkoristnih delov podzemlja, tem manj nas razumejo. Italijanskijamar Giovanni Badino seje naveli-al dobrih vpra{anj in slabih odgovorov, se nekega dne usedel za ra-unalnik in napisal knjigo Jame in jamarji. Tudi slovenskijamarji se sre-uje-mo s problemom pomanjkljivega poznavanja na{e dejavnosti in razlogov, ki nas "enejo v temno in vladno podzemlje. Zato je Dorotea Ver{a, dolgoletna jamarka, prevedla knjigo v sloven{-ino in jo dopolnila s podatki, pomembnimi za spoznavanje zna-ilnosti in posebnosti na{ega krasa ter jam, za razumevanje zgodovinske vloge slovenskega kra{kega prostora in za predstavitev slovenskih jamarjev. Napisana je v obliki pogovora, v katerem jamarji odgovarjajo na ve- kot petdeset zanimivih in preprostih vpra-{anj o jamah in jamarstvu. Tako lahko v njej najdete odgovore na vpra{anja: zakaj nastajajo jame, alije vjamah vedno tema, ali vjamah vedno lahko dihamo, ali so vsejame raziskane in ali sejame lahko podrejo. Mogo-e se ob sre~anju s pisanimi posta-vamijamarjev, ki so prilezli iz podzemne luknje, spra{uje-te, kaj so po-eli vjami. Tudi na to vpra{anje boste na{li preprosto in zanimivo napisan odgovor. In -e vas bo med branjem prevzela "elja po spoznavanju brezmejnega sveta kra{-kega podzemlja, ki tako reko- na hi{nem pragu ponuja odkrivanje resni-no zadnjih {e neraziskanih delov na{ega planeta, vas v knjigi -akajo naslovi vseh slovenskihjamarskih dru{tev. Knjigaje ilustrirana s pou-nimi risbami. Knjigo "Jame in jamarji - vse, kar ste "eleli vedeti o jamarstvu, pa niste imeli koga vpra{ati"je zalo"ila Jamarska zveza Slovenije in je iz{la decembra 1998. Dosegljivaje v vseh ve—jih knjigarnah in v trgovini "Kod in kam" na Trgu francoske revolucije 8 v Ljubljani. Lahko jo naro-ite po povzetju (cenaje 1.900 SIT in po{tni stro{ki) po telefonu (061) 12-33345 ali na elektronskem naslovu dorotea.versa@guest.arnes.si. Predstavitev knjige si lahko ogledate na internetu na doma-i strani http://www2.arnes.si/1~ljjamarz1/. prof. Marko Simič v Zgodil se je CUJ! Rezultati Nota - dobro za strah A kaj je CUJ? To je srečanje vodnikov in načelnikov z mariborskega območja. In zakaj? Ugotovili smo, da se sploh ne poznamo in da je treba ukrepati. Hoteli smo se namesto "čuj ti" klicati po imenih ... in tako smo se 30. oktobra 1998 zbrali v Miklavžu, kjer kraljuje občudovanja vreden taborniški dom RFL-jevcev. Kljub temu, da se nas je zbralo manj kot smo pričakovali, smo začeli - najprej z igro "Clovek ne jezi se" v človeški velikosti. Na{e sre-anje seveda ni bilo zasnovano samo na zabavi, ampak tudi na posredovanju novega znanja ... in ledje prebijal kdo drug kot Habo, kije svoj "nepreklicen" odhod podalj-{al za tri ure. Po kosiluje Gos zbrano -etico pripravila k ne-verbalni komunikaciji, za njo pa Aepil k izdelavi plakatov. Vzdu{jeje postajalo vedno bolj spro{-eno in zabavno. Na vrstije bila igra "Gori!", kjer smo iz gore-e hi{e re{evali najpomembneje stvari. Po igri smo razpravljali, zakajje Aupo vzel zdravila, Blondi pa spominsko knjigo in zobno {-etko ... Tehnična dodelanost + kuharska sposobnost Po ve~erji pa na NOT. Ja, na no~no orientacijo po potnih znakih. Za zabavnost nalog so poskrbele Gos, Fana in Bedenka. Na zadnji to~ki so ekipe kiparile z bu~a-mi. (Razne "face" so {e dolgo v no~ krasile prostore in vzbujale strah, predvsem pa pove-evale smrad v na{i sobi.) Premra"ene, a zadovoljne ekipe so zapele {e pesem in si tako prislužile dodatnih 10 to~k. In sedaj! Pazite, sajje Pero potegnil na plano svojo novo modro kitaro. Gledali smo jo lahko le od dale~, kerje morala ostati neoma-de"evana. Za uvod sta Gargy in Aupo zapela pesem na{i Jasni kot edini punci med udeleženci. Nadaljevalje Vol z improligo, kjer smo vodniki na dvoboj pozvali in{truktorje. Za najvejega strokovnjaka v infra rde~em rezanju slonovih oklov seje izkazal Jon, medtem koje samski Art spretno prevajal. Za pravo revolucijo paje zagotovo poskrbela Fana s "pomfrijem", ki gaje ob Mateju skoraj zmanjkalo. No, nasmejali smo se do solz, za umiritev paje poskrbela Mojca z Uvodom. Nekateri so zaspali, eni pa se sploh nismo dotaknili svojih spalk in smo do~akali son~ni vzhod. Z ne"no budnico sem sku{ala narisati nasmeh sanjavim zaspancem, a marsikomu vseeno ni bil v{e~ pogled na uro. Golaž by Vico Spet seje za~elo. Vi~o in Klara z Eurokoraki - vsi navdu{e-ni. Sledila je priprava ognji{~ in kosila, kjer so se vodniki izkazali za prave kuharske mojstre (baje se jih da tudi najeti). Po~asno prebavjanje golaža sta nato sku{ala oživeti Mojca in Peter, na koncu paje sre~anjepopestril {e Rado z diasi iz [vice. In tukaj se kon~a! Bilo je nepozabno. Vsi smo odhajali domov zadovoljnih obrazov, vsi smo se (in se {e) strinjali, da moramo to ponoviti. @alje lahko vsem, ki ste zamudili na{e sre~anje, saj kot pravi Gargy, vse to in {e ve~ za samo "enga juUa". "Šefica" Haza Brez pesmi seveda ne gre s t -s? TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV DEC '98 ZIMSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE (ZOT) 1999 1. Tekmovanje bo v Lovrencu na Pohorju, v petek, 29. 1., in v soboto, 30. 1. 1999. Prihod ekip v petek od 18. do 20. ure. Zbor ekip v petek ob 20. uri na O[ Lovrenc na Pohorju, [olska ul. 6. 2. [tartnina zna{a 8.000 tolarjev na ekipo. V {tartnini so zajeti karta, na{itki, ~aj, enolon~nica in prenočevanje za ekipo. [tartnino nakažite na "iro ra~un 51800-678-80784, Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 Maribor. 3. Prijave po{ljite do 22. 1. 1999 na naslov: Rod XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek, Verstov{kova 4, 2000 Maribor. Prijava mora vsebovati {tevilo ekip v posamezni kategoriji, potrdilu o pla~ilu {tartnine in naslov, kamor bomo po prijavi poslali propozicije. 4. Tekmuje se v kategorijah: - 100: gozdovniki 1988-1984 - 200: gozdovnice 1988-1984 - 300: popotniki 1983-1979 - 400: popotnice 1983-1979 - 500: gr~e in gr~ice 1978 + 5. Ekipa {teje 5 tekmovalcev. En tekmovalec v ekipije lahko za eno leto mlaj{i ali starej{i. Aeje ekipa me{ana, tekmuje v mo{ki konkurenci. Ae so v ekipi {tirje tekmovalci, lahko ekipa tekmuje brez olaj{av. Ae so v ekipi trije tekmovalci ali manj, tekmuje ekipa izven konkurence. 6. Tekmovalci naj imajo s seboj taborni{ke izkaznice, ~e novih {e nimajo pa vsaj lanske. 7. Naloge na tekmovanju: - orientacijski pohod (enodnevni) - vrisovanje KT - taborni{ko-topografski (TOTI) test - skica terena - signalizacjja - opis KT 8. Dodatne informacije dobite na telefonu 062/222-482 ali 062/656-583 (Windy) ali na sede"u rodu XI. SNOUB Milo{ Zidan{ek na Verstov{kovi 4 v Mariboru. Kakr{na koli vpra{anja lahko po{ljete na naslov gaby@kibla.org. Z NARAVO KALOVEKU! Gregor Vinder, načelnik rodu GLAS JELOVICE 1999 [e malo, pa se bo leto obrnilo, in tako zagotovo kot pride novo leto, pride tudi tradicionalno tekmovanje Glas Jelovice. Kakovostno tekmovanje, ki ga organizira Rod svobodnega Kamnitnika, bo v soboto, 9. 1. 1999 v [kofji Loki. Zbor ekip bo ob 8.00 pred taborni{kim domom (na soto~ju obeh Sor). Tekmovanje ostaja pri tradicionalno zanimivi progi, za~injeni z nalogami, kijih "e poznate (topotesti, PP, @VN, hitrostna etapa, ... ). Vendar se vam {e kako spla~a potruditi, saj bodo zmagovalci bogato nagrajeni s prelepimi unikatnimi pokali in prakti-nimi nagradami. Poleg tega smo letos vzporedno s tekmovanjem pripravili {e tekmovanje za najbolj "KUL" ekipo. (Za zmago bo {tela {armantnost, solidarnost, duhovitost in kan~ek znanja). Najbolj KUL ekipo -akajo gromozanski pokal in bogate prakti~ne nagrade, zato se spla~a potruditi. Tekmovalci bodo razdeljeni v {tiri kategorije: gozdovnice in gozdovniki ter popotniki in popotnice. V ekipije na~eloma pet -lanov, dopu{~a pa se odstopanje za enega gor ali pa dol. [tartnina na ekipo zna{a borih 4.500 tolarjev, na dan tekmovanja pa bo 7.000 tolarjev, zato se nujno prijavite najkasneje do 31. 12. 1998. Prijavite se lahko tako, da pi{ete vodji informativnega odseka Martinu Medi~u, Rete~e 154, 4220 [kofja Loka, ali ga pokli~ete na tel. 064/632-363, e-mail: martin.medic-@guest.arnes.si. Sporo~ite mu svoje podatke, {tartnino pa pla~ajte na "iro ra~un: 51510 - 678 - 55536. Ae vas zanima kaj posebnega, vam je na voljo vodja tekmovanja Tine Radinja, tel.: 064/655-661. Vse dodatne informacije lahko dobite na doma-i strani na{ega rodu na naslovu homepages.infoseek.com./ ¡¡sodsvodo/index.htm, tam pa lahko oddate tudi svojo prijavo. Za udele"ence iz zelo oddaljenih krajev bo urejeno preno~i{~e, vendar gaje treba rezervirati vnaprej. Vabimo vas, da se preizkusite in se veselimo va{ega prihoda. ROD SVOBODNEGA KAMNITNIKA TABORNIŠKA REVIJA DEC '98 TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV PREGLED AKTIVNIH INŠTRUKTORJEV iz obdobja 1997/98 za obdobje 1998/99 JUŽNO PRIMORSKO - NOTRANJSKO OBMOČJE Polona Aeligoj ROD SNE@NI[KIH RU[EVCEV Marjan Makuc ROD JADRANSKIH STRA@ARJEV Kristian Umek ROD BELIH JADER Bo{tjan Bugari- ROD SREBRNEGA GALEBA Du{anka Lepej ROD SREBRNEGA GALEBA Martin @nidarji- ROD KRA[KIH VIHARNIKOV Miha Uhelj ROD KRA[KIH VIHARNIKOV Ga{per Rupnik ROD KRA[KIH VIHARNIKOV CELJSKO-ZASAVSKO OBMOČJE Mateja Medved ROD II. GRUPE ODREDOV KOROŠKO OBMOČJE Emil Mumel ROD ZELENE ROGLE Ma{a Aarf ROD SEVERNEGA KURIRJA Gregor Kova-i- ROD ZELENE ROGLE Matej Kotnik ROD ZELENE ROGLE OBLJUBLJANSKO OBMOČJE Peter Vr-kovnik ROD JEZERSKEGA ZMAJA Darko Jenko ROD SKALNIH TABOROV Mojca Zago'en ROD JEZERSKEGA ZMAJA Damjan Habe ROD SKALNIH TABOROV Bo{tjan Ketij ROD JEZERSKEGA ZMAJA Marjeta Hren ROD SKALNIH TABOROV Ervin Grojelj ROD POLDETA EBERLA-JAMSKEGA Greta Gro{elj ROD SKALNIH TABOROV Miha [kofic ROD SKALNIH TABOROV DOLENJSKO OBMOČJE Marko @agar ROD SKALNIH TABOROV Gregor Mohori- ROD GORJANSKIH TABORNIKOV Katja Jeraj ROD SKALNIH TABOROV Primo" Badovinac ROD GORJANSKIH TABORNIKOV Jurij Bo"jak ROD MORAV[KE DOLINE Gregor Gutman ROD GORJANSKIH TABORNIKOV Mojca [pacapan ROD LOUISA ADAMIČA Jurij Kocuvan ROD GORJANSKIH TABORNIKOV Vesna Cvek ROD BISTRI[KIH GAMSOV Borut Pelko ROD GORJANSKIH TABORNIKOV Mojca Hysz ROD BISTRI[KIH GAMSOV Emil Toman ROD MIRNE REKE Radivoj Malnar ROD DVEH REK Andrej Tratar ROD MIRNE REKE Radovan Kraj{ek ROD DVEH REK GORENJSKO OBMOČJE MESTNA ZVEZA TABORNIKOV LJUBLJANA Ivan Stojsavljevb KOKR[KI ROD Tadej Pugelj ROD BIAKOVE SKALE Toma" Strajnar ROD STRA@NIH OGNJEV Mateja Justin ROD BIAKOVE SKALE Aljo{a Ravnikar ROD STANETA @AGARJA ML. Darka Petan~i~ ROD BIAKOVE SKALE Andrej Studen ROD STANETA @AGARJA ML. Grega Kova~i~ ROD HEROJA VITEZA Janez Gori~anec ROD STANETA @AGARJA ML. Andrej Tav~ar ROD SIVEGA VOLKA Matja" Jesen{ek POKLJU[KI ROD Matej Florjan~i~ ROD SIVEGA VOLKA Grega Robi~ POKLJU[KI ROD Andreja Osvald ROD TR[ATEGA TURA Milko Okorn ROD SVOBOD. KAMNITNIKA Mihaela Hojker ZMAJEV ROD Tina Bogataj ROD SVOBOD. KAMNITNIKA Matija Lipar ROD BELEGA BOBRA Barbara Er"en ROD SVOBOD. KAMNITNIKA Miroslav Vi~i~ ROD BELEGA BOBRA Domen @epi~ ROD SVOBOD. KAMNITNIKA Ivo [tajdohar ROD DOBRE VOLJE Ga{per Cankar ROD ZELENEGA @IRKA Ale{ Posega ROD DOBRE VOLJE Tadej Mohori~ ROD ZELENE SREAE Ale{ Arko ROD RO@NIK Marko Ju"ni~ ROD KRI[KE GORE Bla" [terk ROD RO@NIK Jure Kramar ROD KRI[KE GORE Maja Rozman ROD RO@NIK TABOR TABORNIŠKI VESTNIK Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV DEC '98 Rok Tine @iga Mateja Su{nik Koloini Bab{ek Oblak Mateja [u{ter{i~ Dimic MARIBORSKO OBMOČJE ROD RO@NIK RA[I[KI ROD ROD MOČVIRSKIH TULIPANOV ROD MOČVIRSKIH TULIPANOV ROD PODKOVANEGA KRAPA REZULTATI IVKOVEGA MEMORIALA 1918 Iztok Bani~ ROD ZELENIH GR^EV Legenda: Andrej Klinc MAISTROV ROD MDV Med dvema ognjema Peter Opaka MAISTROV ROD LNZ Lov na zaklad Franc Klu"er MAISTROV ROD [I[ [otor iz (otork Valerijan Salaj ROD VISOKEGA MACESNA (RPB) ST Spretnostni test Branko Leskovar ROD SEVERNICA [T [aljivi test Sa{o Bel{ak ROD UKROČENE REKE Artomir Borec ROD XI. SNOUB MA MLAJ[I Jasna Trape~ar ROD XI. SNOUB Eki. Rod MDV LNZ [I[ ST [T Skupaj Mesto Gregor Vinder ROD XI. SNOUB 101 ZR 0 0 9,5 20 0 29,5 11 Miha Brodnjak KVEDROV ROD 102 RLA 30 18 0 19 3 70 4 Simona Zupanc KVEDROV ROD 106 RBS 0 14 0 0 3,5 17,5 13 Dubravko Martinjak KOBANSKI ROD 107 RDV 50 12 7,5 23 3,5 96 1 Iztok Utenkar ROD čRNEGA JEZERA 108 RPT 30 10 7,5 22 5,5 75 3 Gorazd Utenkar ROD ČRNEGA JEZERA 109 RMT 20 18 0 0 2 40 8 Nata{a Poto~nik ROD čRNEGA JEZERA 110 ZR 0 6 10,5 0 0 16,5 14 112 RMT 0 19 3 17 0 39 9 POMURSKO OBMOČJE 113 RPT 39 19 7,5 21 1 87,5 2 Csaba Szabo ROD VIDRA (RLP) 114 RTT 20 9 9,5 10 2 50,5 6 Gordana Sovege{ ROD VIDRA (RLP) 116 RBS 0 20 16 0 5 41 7 Miha Pirher ROD VEDRIH PRLEKOV 118 RPT 20 13 11 16 3 63 5 Simona Topolinjak ROD VEDRIH PRLEKOV 119 RDV 0 18 0 0 2,5 20,5 12 Ale{ Skali~ ROD VESELEGA VETRA 120 RDV 0 10 8,5 15 4 37,5 10 Branka Kouter ROD VESELEGA VETRA MA STAREJ[I Petra Skali~ ROD VESELEGA VETRA 201 RTT 0 18 0 15 3 36 13 Metka Behek ROD BELIH [TRKOV 202 ZR 0 20 8 8 3,5 39,5 12 203 RBS 20 22 16 19 2 79 2 SEVERNO PRIMORSKO OBMOČJE 204 RaR 0 13 9 12 1 35 14 Bla" Pra~ek ROD MLADIH BOROV 205 ZR 20 7 11 0 2 40 11 Andrej Rutar ROD MLADIH BOROV 206 RPT 28 17 9,5 7 5 66,5 4 Vojko Vi~i~ ROD SO[KIH MEJA[EV 207 RDV 19 14 0 20 1 54 8 Dani Oblak ROD PUNTARJEV 208 RPT 0 6 15 24 10 55 7 Miro Kristan ROD PUNTARJEV 210 ZR 28 9 10,5 16 6 69,5 3 o^v*0»- 9 a a a «c, 212 RPT 20 12 16 14 3 65 5 214 RBS 0 18 9 17 3 47 8 .J 216 RaR 0 10 9,5 22 4 45 9 t» »> 218 RTT 39 19 14,5 18 2 92,5 1 220 RPK 0 24 12,5 0 4 40,5 10 TABORNIŠKA REVIJA DEP >V TABORNIŠKI VESTNIK ULU Ureja: IVO ŠTAJDOHAR, leto XLV 213 ZR 0 22 10 23 2 57 6 520 ZR 50 25 10 40 30 155 1 215 ZR 0 9 0 0 4 13 15 PP DEKLICE 614 RLA 30 15 11 5 50 111 3 Legenda: 617 Rsam 30 17 10 30 30 117 2 N Nogomet 618 RPT 40 8 13 10 40 111 3 ST Spretnostni test 611 ZR 50 25 11 40 30 156 1 HA Hoja z A -ji V Vozlanje GENERALNA UVRSTITEV PO RODOVIH [T [ajivi test Rod [t. To~k Mesto ZR 605 1 GG DEAKI RPT 373 2 Eki. Rod N ST HA V [T Skupaj Mesto Rsam 296 3 311 Rsam 10 0 0 0 2,5 12,5 12 RLA 240,5 4 315 RMD 20 19 0 15 4,5 58,5 7 RPEJ 232,5 5 316 RPEJ 20 13 0 0 5,5 38,5 11 RDV 216 6 318 RLA 20 22 0 16 1,5 59,5 6 RTT 143 7 320 Rsam 10 23 0 14 3 50 9 MZT 140 8 314 RDR 30 24 40 20 2,5 116,5 1 RTR 126,5 9 301 RPT 50 13 30 15 0 108 2 RBS 120 10 302 ZR 30 0 0 15 5 50 9 RDR 116,5 11 303 ZR 40 21 10 22 3 95 3 RPK 93,5 12 304 ZR 30 0 20 18 5 73 4 RaR 85 13 307 RDV 40 0 5 18 3 66 5 RMD 58,5 14 308 RPT 20 18 0 17 1,5 56,5 8 RMT 40 15 GG DEKLICE 407 RPK 0 408 RPK 410 RPEJ 416 RTR 205A ZR 0 50 40 40 05 0 30 22 10 20 40 19 2,5 21 24 26,5 53 111 20 6,5 126,5 25 50 13 2 100 Ne veste kam za konec tedna ali na zimske počitnice! Legenda: K Kofarka ST Spretnostni test LZ Lov za zakladom HA Hoja z A -ji N Nogomet 5 26 PP DEAKI Eki. Rod K 501 RaR 40 506 MZT 40 508 Rsam 30 511 RPEJ 30 15 RPEJ 0 ST LZ 00 19 11 22 25 3 HA N Skupaj Mesto 0 0 40 6 30 40 140 2 7 20 50 129 3 8 0 20 83 4 8 10 20 41 5 Gozdna šola ZTS in v«vv i| i ■ smučisča na Voglu in Kobli vas pričakujejo. TABOR NA BAVARSKEM Z MLADINSKIM SVETOM SLOVENIJE V drugi polovici septembra sem se pridružil delegaciji Mladinskega sveta Slovenije, ki se je odpravila na študijsko ekskurzijo na Bavarsko. Glavni namen tega obiska je bil, spoznati delo in organiziranost mladinskih struktur v največji nemški deželi, hkrati pa s tem potrditi dobre odnose med Mladinskim svetom Slovenije in podobno bavarsko organizacijo - Bayerische Jugendring (BJ). Program, ki sta ga sestavila in vodila izredno gostoljubna gostitelja, Andreas in Thomas, je potekal v treh raz-li~nih mestih. Najprej smo si v Muench-nu ogledali sede" BJ in se s predsednico organizacije pogovorili o razlikah v organiziranosti med na{o in tamkajjnjo krovno mladinsko organizacijo, kasneje pa smo obiskali {e slovensko konzularno predstavni{tvo in bolje spoznali njegove naloge in dol"nosti. @e isti dan smo nadaljevali pot v 100 km oddaljeni Ingolstadt in se naslednjega dne udele"ili sre~anja z "upa-nom mesta, ki nasje prijazno sprejel in poudaril pomen povezav med Bavarsko in Slovenijo tako na ravni mest (Ingol-stadtje pobraten z Mursko Soboto) kot na ravni mladinskih organizacij. Da je Ingolstadt mesto, kije za mlade naredilo zelo veliko, smo se prepri~ali v naslednjih dveh dneh, ko smo si najprej ogledali tovarno Audi in potem spoznali {e Audijevo srednjo poklicno {olo, kjer so mladi aktivno vklju~eni v dejavnosti, preko katerih izra"ajo svoja mnenja na raznih podro~jih, od politike do zaposlovanja. Popeljali smo se tudi na ogled mladinskega centra, ki se ukvarja z mladimi, ve~inoma dijaki, ki so se zna{li v konfliktih z doma~imi, dru"bo in zase ne najdejo prostora v mestu. Tu imajo le-ti prostore, ki sijih lahko uredijo po svoje, se posvetijo urejanju in tako vsaj nekoliko ubla"ijo svoje te"ave. Poskrbljeno imajo tudi za osnovno{olsko mladino, ki lahko v nekaj prostorih, razseljenih po mestu ob {olah, pre"ivlja svoj prosti ~as ob ~aju, igri, pogovorih in se izogne dolg~asu. Ob koncu obiska v Ingolstadtu smo imeli sre~anje s {tevilnimi mladinskimi organizacijami in skupaj smo izrazili "elje po medsebojnem sodelovanju. Sam sem se zadr"al v dolgem pogovoru s predstavnikoma lokalne skavtske enote, kijuje povezovanje s taborniki zelo zamikalo. Sledilo je spoznavanje mladinskih organizacjj v Erlangnu, po katerem nas je vodil Harald, sicer vodja pisarne Bund der Pfadfinderinnen und Pfadfinder, ene izmed {tirih skavtskih organizacij na Bavarskem, katero smo podrobneje spoznali. Priznatije treba, da je razlik med njihovo in na{o organiziranostjo izredno malo, vseeno pa je bil obisk zelo zanimiv. Erlangenje nekoliko manj{i od Ingolstadta, vendarje tudi tu za mlade dobro poskrbljeno. Pomu-dili smo se v pisarni Mestnega mladinskega sveta Erlangen, kjer so nas seznanili z delovanjem, ob koncu pa smo si navdu{eno ogledovali {e tamkaj{nji Mladinski kulturni center, biv{o elektrarno, ki sojo uspe{no predelali v prostor za najrazli~nej{e delavnice, koncerte in kino predstave. Po tednu dni intenzivnega programa smo bili slovenski udeleženci nekoliko utrujeni, vendar dobro pou~eni o razmerah mladinskih organizacij na Bavarskem, {e posebej koristni pa so stiki, ki smojih vzpostavili. Bavarski skavti si sodelovanja s slovenskimi taborniki vsekakor "elijo in zakaj ne bi naslednje leto popotniki va{ega rodu od{li na taborjenje ravno na Bavarsko? Za naslov kontaktne osebe se oglasite v pisarni ZTS. Marko Mrsni TABORNIŠKA REVIJA 17 Kostanjev piknik novomeških tabornikov Prvo soboto v novembruje Rod gor-janskih tabornikov iz Novega mesta organiziral "e tradicionalni kostanjev piknik, ki smo ga letos izvedli na Oto~cu. Taborniki iz ~ete Pore~ani smo se zbrali na {ol-skem dvori{~u v [mihelu. Pri{lo nasje kar 42, med nami paje bilo veliko u~encev prvega in drugega razreda. Skupaj smo od{li do Mercatorjeve trgovine v Lo~ni, kjer smo se pridru"ili ostalim novome{kim tabornikom. Gostje izleta so bili tudi posamezniki iz Mirne Pe~i, kjer bodo ustanovili novo tabornico enoto. Tako se nasje proti Staremu gradu napotilo pribli"no 150 tabornikov. Med potjo smo se enkrat ustavili, odpo~ili in pomali-cali, da smo la"je nadaljevali pot. Mimogrede smo si ogledali tudi posestvo na Baj-nofu. Ko smo prispeli do nogometnega igri{~a na Pluski (Oto~ec), smo odlo"ili nahrbtnike in kostanj, ki smo ga prinesli s seboj od doma. Nekateri na{i vodniki in starej{i so zakurili ogenj in pripravili vse potrebno za peko kostanja. Mi smo ta ~as izkoristili {e za ogled Starega gradu, odko-derje lep razgled proti Gorjancem in Oto~-cu. Pri gradu smo se tudi fotografirali. Po ogledu Starega gradu smo pri{li spet do prostora, odkoder nas je "e vabil prav prijeten vonj po pe~enem kostanju. Vsi smo se ga prav po{teno najedli. Bilje sladek in nam je zelo teknil. Med piknikom smo se igrali tudi razne igre, po dveh urah dru"enja pa smo se odpravili proti domu, saj nas je ~akala {e dolga pot. V prijetnem dru"enju smo tako naj-mlaj{i kot starej{i taborniki pre"iveli soboto, 7. novembra 1998. Prijetno utrujeni in zadovoljni ter polni novih do"ivetij smo se v poznih popoldanskih urah vrnili domov. Tak{nih izletov si vsi prav gotovo {e "elimo. Helena Murgelj, četa Porečani, Šmihel Rod gorjanskih tabornikov, Novo mesto Izpred Mercatorjeve trgovine v Ločni smo se napotili proti Staremu gradu Pri Starem gradu smo se slikali za spomin 28 Eni so pekli kostanj, drugi pa so uživali v igrah. TABOR KER SI TI Nisva bila veliko skupaj, niti pogovarjala se nisva, biloje nekaj pozdravov, nekaj nasmehov, nekajkrat sem mu pomagal naloviti tovor, v~asih sem hodil za njim in sva skupaj po~ivala na istih kamnih, travah ali pesku, pomagal sem mu, ko smo bredli dero~o reko, nekajkrat mije ponudil ~aj, jaz njemu cigareto, ni~ ni negodoval kot ve~ina nosa-~ev, zalotil sem ga, kako je znal opazovati sonce. Tako rad sem bil v njegovi bližini. In tisti dan, nekaj dni pred bazo, koje -akal na izpla~ilo, potje postala zanj pretežka, se mu nekako nisem znal približati. Nekaj sem mu hotel dati za spomin, iskal sem po nahrbtniku, pa sem vsako stvar ovrgel, tako hudo mije bilo, in vedel sem, da bo zdaj zdaj od{el. Nasmehnil seje. Bilje kratek, poln nasmeh, odsev njegovega obraza, na katerem ni bilo ni~esar kot samo lepota, mladost in življenje, veliko življenja. Tako sva se poslovila, zagotovo vem, da sva se poslovila, tako kotjaz, je tudi on vedel za to, droben, suhljat starec, kije bil resni~no samo to ... (Milan Romih) Prijatelj moj. Nikdar ne pri~akuje{ preve- od mene. Vesel si, kadar uspem, toda tudi neuspeh nine de. Pomaga{ mi, kolikor more{. Toda najbolj po-membnoje, da si ob meni. (Wendy Jean Smith) Bela, samotna gaz se z vrha spu{~a v dolino in izginja v megli. Vseje ena sama izginjajo~a belina, le odtenki senc lo~yo stopinje, kjer sem hodil. Veter po~asi bri{e drobne sledi drobnega -loveka in ko bom sestopil,jih bom zasul s snegom in nove poti bodo prekrile spomine. Zato bi rad trenutek {e posedel na vrhu in sam, sredi slepe~ih obzorij prelistal knjigo, kijo nosim s seboj. Pred menoj se ri{ejojasne slike preteklosti, a {e ve~je nepopisanih listov, vmes paje trenutek, ki ga živim. Trenutek, ki seje po globoki gazi sku{al povzpeti v nebo, aje obstal priklenjen na vrh in me postavil nazaj na ta svet prazne resni~nosti. In takrat sem opazil, da sonce po~asi rde~i kulise mojega odra, ob~util sem, kako me mraz grize v roke in noge, in spoznal, da se bo treba vrniti in poiskati nove gazi. Kdor i{~e cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi. (Nejc Zaplotnik) Tudi tisti trenutekje pri{el. Koje velik Zakaj stopil predme. Zakaj?... Zakaj si storila tisto? In iskajo~ vpra{aj v o~eh ... Ni bilo zato, kerje nasme{ek takrat oblival prostor. Ni zato, ker tvoja pesem objame mojo du{o. Ni bilo, ker sem ujela pogled. Ni ... Ne, ni~esar ni, kar bi lahko potipal. Ve{, zato seje zgodilo, ker SI!... ^gg Sre~no potovanje! taborni[ka revija 29 GLASILA Tri glasila so se tokrat znašla na urednikovi mizi. Eno presenečenje - glasilo Rodu Staneta Žagarja - ml. z imenom VOZEL. Prav tako velik je kot Tabor, natisnjen je v tržiški tiskarni Uzar! Naslovnica je dvobarvna, znotraj pa je črno-bel. V Rodu Sivega volka v Ljubljani so oktobra izdali 4. številko PREPIHA, Rod Samorastniki v Polju pri Ljubljani pa novembra 48. številko glasila SOKOL. V Rodu skalnih taborov v Domžalah so že šestič izdali knjižico IZLETNIK, v kateri so napisali, kam bodo odšli na izlete v letu 1999, od najmlajših do najstarejših. Marta O»*». ^ 30 v, ^ V / %fr VA, II TABOR ZAHODNE KARAVANKE S STOLOM Karavanke so podolgovata gorska veriga, ki leži v smeri V - Z na dobršnem delu naše severne meje. Pričnejo se na zahodu (že izven Slovenije) s sedlom Vrata (dobrih 650 m nadmorske višine), ki je hkrati pomemben cestno-železniški mejni prehod med Avstrijo in Italijo. Prvi pomembnejši vrh skupine je Peč (1510 m). Tod se stikajo meje treh držav (Slovenija - Italija - Avstrija) in ravno zaradi tromeje je vrh postal znana izletniška točka. Kot smo gorsko skupino na zahodu omejili z mejnim prehodom, jo lahko tudi na vzhodu zaključimo z mejnim prehodom Mežica. Zadnji pomembnejši vrh Karavank je 2125 m visoka Peca s Kordeževo glavo. Celotno gorsko verigo, ki v doTino {teje kar lepo {tevilo kilometrov, lahko razdelimo na vzhodni in zahodni del. Delitveno to-ko predstavlja Ljubelj (sedlo 1369 m ali mejni prehod 1058 m). Vzhodni del ne tvori v celoti povezane in izrazite gorske verige, temve-predstavlja ve- manj{ih med seboj relativno nepovezanih skupin vrhov (Ko{u-ta /glej Tabor 12/97/, Ol{eva in Peca). Kot zanimivost lahko omenim {e, da državna meja na vzhodnem robu Ko{ute (M. Ko{uta 1740 m) zapusti Karavanke in se za kratek -as nave"e na Savinjsko -Kamni{ke Alpe (M. Baba 2018 m - Mat-kova Kopa 1957 m). Tod se avstrijsko ozemlje z dolino Belska Ko-na kot oster jezik zajeda globoko na son-no stran Karavank. Meja se na Karavanke vrne {ele, ko se priblfa Ol{evi. Zahodni del za razliko od vzhodnega predstavlja dokaj enotno gorsko verigo. Edino neenotnost predstavlja zaokrožena skupina vrhov okoli Zelenice (Begunj{-ica z V. vrhom 2060 m, Vrta-a 2181 m, Palec 2026 m ter drugi) takoj zahodno nad Ljubeljem. Ti vrhovi sodijo v skupino najte"je dostopnih karavanah vrhov in so tudi zato nekaj posebnega (glej Tabor 2/95). Vzhodni za-etek v eni liniji enakomerno nizajo-ih se vrhov pa predstavlja Stol (2236 m), kije hkrati najvi{ji vrh Karavank. Stol 2236 m Stol se nahaja SV nad @irovnico. S svojo zna-ilno kopo je o-em prakti-no A-/ ALBATROS nezgre{ljiv. Pre{ernova ko-a 2174 m visoko na ju"ni strani se v lepih dnevih vidi npr. s [marne gore in prav gotovo {e od marsikje drugod. Vrh je skratka enkraten razglednik. Dosegljivje z vseh strani. Najbolj znani sta ju"na in vzhodna varianta pristopa. Severna je primernej{a za Avstrijce in {e to v glavnem le poleti, zahodna paje zelooo dolga. Stol je poleti in pozimi najlaže dosegljiv poju"ni varianti, se pravi, -e krenemo iz @irovnice mimo Valvasorjevega doma (1171 m) ter se povzpnemo skozi gozd in nato prekoju"nih pobo-j dosežemo vrh. Nekaj manj{o relativno vi-{insko razliko moramo premagati v primeru, da krenemo z Ljubelja (pozimi si do Zelenice lahko pomagamo celo s se-de"nico - vzhodna varianta), vendarje ta tura orientacijsko in tehni-no zah-tevnej{a. Z vozilom lahko prvo (ju"no) varianto precej skraj{amo. Cesta do Valvasorjevega doma je celo pozimi marsikdaj presenetljivo visoko prevozna (zimske gume, verige, 4 x 4, sopotniki-porivalci, ...). Toda pozor - pozimije, ne glede na smer pristopa, nujno upo-{tevanje vseh pravil varnega zimskega gorolazni{tva. Ju"na in vzhodna varianta nam tudi - vsaka po svoje - ponujata lep in zanimiv turni smuk. Zahodno od Stola se vle-e dolg greben, kjer se nahajajo sprva trije dvatiso--aki (Poto{ki Stol 2014 m, Vajne" 2104 m in M. vrh 2017 m) zdru"eni v skupino Bel{~ice, sledi nekoliko ni"ja Stru{ka (V. vrh 1944 m) ter nato Golica (1835 m). Izhodi{~e: za tabornike najbolje @irovnica (vlak, avtobus) kot za-etekju"ne variante pristopa; Aasovnica: @irovnica - Valvasor: 1.30 - 2h, Valvasor - Stol: 2.30 - 3h; Težavnost: poleti tehni-no nezahteven izlet po ozna-enih poteh; pozimi pazljivo glede orientacije v spodnjem delu (v gozdu), zgoraj nevarnost plazov in zdrsa; Zaveti{~a: pozimi predvsem Valvasorjev dom (1171 m, 0609/ 628-648, 064/802-158), poleti {e Pre{ernova ko-a (2174 m, 0609/ 611-366, 064/806-396); Primernost: poleti "e za GG-je, pozimi (v ugodnih razmerah in ob spremstvu ustrezno izku{ene osebe) za PP-je; Vodni{ka literatura: vodnik Karavanke (S. Klinar) ter razne karte. Golica 1835 m Golicaje {iroka ple-ata gora, ki zapira vse severno obzorje nad Planino pod Golico (933 m, tod tudi Dom pod Golico), od Jekljevega sedla (1488 m) na zahodu do sedla Suha (1438 m) na vzhodu. Od vi{ine cca 1500 m navzgor je gola in porasla s travo. Od tod verjetno njeno zna-ilno ime. Svetovno slavo je prav gotovo do"ivela z znano skladbo Avsenikov "Na Golico". Vzhodno od glavnega vrha Velika Golica (1835 m) sta {e dva manj{a vr{i-a (Krvavka 1784 m in Adam-eva Golica 1647 m). Zahodno pod vrhomje tudi spomenik. Nekdaj je bila Golica najbolj obiskan vrh v Karavankah. Pred vojno sta tu stali dve ko--i. Ena tam, kjer je ko-a tudi sedaj, in druga prav na vrhu. Poleti slovi Golica po {irokih planjavah narcis. Obi-ajen poletni dostop vodi mimo Ko-e pod Golico (1582 m) preko ju"nega pobo-ja. Pozimi je zaradi precej strmih pobo-ij najugodnej{i dostop preko Jekljevega sedla, kar je tudi najugodnej{a turno-smu-arska smer. Seveda obstajajo tudi drugi, manj obiskani dostopi. Od Golice dalje proti zahodu sledi vrsta vrhov vse do Babe (1891 m) in najzahodnej{ega karavan{kega dvatiso--aka Kepe (2139 m). [e naprej proti zahodu se vrsti kopica ni"jih in zelo redko obiskanih vrhov. Zaradi svoje nizke lege so tudi pozimi tehni-no sorazmerno nezahtevni. Njihova neobiskanost in s Vrtača z Zelenice, desni Zelenjak, v ozadju Sini Izhodi{-e: Jesenice (vlak, avtobus), Planina pod Golico (avto); Aasovnica: Jesenice - Planina pod Golico: 1h, Planina pod Golico - Golica: 3h; Težavnost: poleti lahko, pozimi nevarnost plazov in zdrsa; Zaveti{-a: poleti in pozimi Dom pod Golico na Planini pod Golico (933 m, 064/81-291), poleti Ko-a pod Golico (1582 m, 064/81-291); Primernost: poleti "e za GG-je, pozimi (v ugodnih razmerah in ob spremstvu ustrezno izku{ene osebe) za PP-je; Vodni{ka literatura: vodnik Karavanke (S. Klinar) ter razne karte; Drage bralke in dragi bralci! Upam, da je tudi v dana{njem sestavku bilo marsikaj zanimivega. Ae izleti ne mikajo, potem ta rubrika pa~ ni za vas. Kljub temu pa sem prepri~an, da sem nekaterim, vsaj ob~asno dal kak-{no dobro izletni{ko idejo. S tem prispevkom se poslavljam od rednega vsa-komese~nega sodelovanja pri nastajanju Tabora. Seveda pa {e vedno upam, da mi bo uredni{tvo odstopilo prostor v reviji, ~e bom neko~ v prihodnosti dobil sve"e in zanimive prebliske. Bye-bye. tem povezana odsotnost markiranih poti pa jim dajeta svojevrsten -ar. Ni potrebno posebno poudarjati, da je z njihovih pobo-ij lep razgled na Julijske Alpe na drugi strani zgornjesavske doli- taborniška revija 1evijA VESELA SREČANJA Nekega blatnega, pa vendar vremensko obetavnega dne se je pred OŠ Domžale zbrala gruča 210 otrok. Miting?! Koncert?! Seveda ne! Bil je čas za vesela srečanja medvedkov in čebelic, za taborniško akcijo namenjeno najmlajšim. Bistvo teh srečanj ni tekmovalnost, temveč igra, spoznavanje sovrstnikov ter druženje z so vsakoletni akciji prisostvovali otroci, ki so se s svojimi vodniki pripeljali iz Moravč, Logatca, Grosuplja, Kamnika, Mengša, Medvod ter seveda iz Domžal. Slednji so nemara prišli kar peš. Vsa stvar se je za-ela dogajati približno ob 10. uri, ko je vodja veselih sre-anj Jure dal znak za uradni za-etek. Rde-a nit sre-anja je bila 12 taborni{kih zakonov. Sedaj bom pa vso zadevo razlo"il, da boste vedeli, kaj to sploh pomeni. Taborniki poznamo 12 zakonov in takoje bila tudi vsa zbrana mularija razdeljena v 12 skupin. V posamezni skupini so bili otroci iz razli-nih krajev, saj smojih tako bolj spodbudili k navezovanju novih stikov, prijateljstev. Tudi celotna programska zasnova akcijeje bila razdeljena na 12 dejavnosti, ki so se navezovale na taborni{ke zakone. Vse dejavnosti so potekale po kro"nem sistemu, tako da je bila ena skupina pribli"no pol ure pri eni dejavnosti. Pri tem je vsaka skupina s seboj nosila za nekatere kar prevelik karton, na katerega so otroci pisali, kaj si predstavljajo v zvezi s posameznim zakonom. Nekatere izjave najmlaj{ih so bile kar ob-udovane, do-im so si nekatere zaslu"ile salve smeha. Med potekom samih dejavnosti se je izkazalo, da je najbolj zanimiva dejavnost otro{ko igri{-e, prepleteno z mnogimi zanimivimi ovirami, ter igra med dvema ognjema, katero sem {e jaz kot osnovno{olski nadobudne" prakticiral skoraj vsako drugo uro telesne vzgoje in za katero sem mislil, da {e zdale- ni ve- tako popularna kot takrat, pa sem se u{tel. Zanimive so bile dejavnosti v gozdu, kjer so MA-ji pokazali spretnosti za oblikovanje, s pomo-jo igre pa so krepili prijateljstvo. Otroci so se prerivali tudi pri igri pantomime, sajje vsak hotel ali kako je 210 otrok okupiralo osnovno šolo TABOR 04356631 KO ČAKAMO NA POMLAD V Kokr{ki rod iz Kranja prihaja pomlad, prihaja upanje, saj ledena sne"na preproga neaktivnosti kopni. Kokr{ki rodje zadnje ~a-se predvsem trpel pomanjkanje PP-jev oz. splo{ne delovne sile, ki bi rodu povrnila mo~ in nekdanjo {tevil~nost. V zadnjem letu pa seje {tevilo PP-jev kar podvojilo in z malo truda se bo nova delovna sila upeljala v taborni{ko "ivljenje. Po zadnjem {tetju seje na{e {tevilo zaenkrat ustavilo pri 17 PP-jih. Pljunili smo v roke in medjesenskimi po~itnicami organizirali jesenovanje v Trnjah pri Pivki, karje zaenkrat na{a zadnja akcija in navdih za mnoge nadaljnje. Privo{~ili smo si {tiridnevni oddih v prekrasni kra{ki pokrajini, v majhni vasici, v Trnjah. Hi{a tamkaj{-njih skavtovje bila kot nala{~ za na{e skromno {tevilo (13). Seveda nismo po~ivali, dnevi so bili namenjeni izklju~no u~enju, raznim sprehodom po prekrasni bli"nji in malo manj bli"nji okolici, krstu in drugim taborni{kim {egam in navadam kajti, kot sve"epe~eni taborniki moramo {e mnogo nadoknaditi. Kar {est novih tabornikov je prosilo za ime. Z veseljem smojimjih dali in seveda ni {lo brez preizku{enj. Ugotovili smo, da sijih upravi~eno zasluijo. Vrnili smo se polni novih idej, polni zagnanosti. Da zagnanost v~asih ni dovolj, smo ob~utili na lastni ko i. Klub PP "eli pomladiti vodstvo z novima stare{ino in na~elnikom. Najesenovanju smo dobili kandidata za novega na~elnika, in sicer Jetko, biv{ega ~lana Rodu stra nih ognjev, ki je pred kratkim prestopil v na{ rod. Po predlogu novega vodstva seje dvignilo precej prahu in sledile so ure prerekanja. Biloje prav sme{no gledati razburjene obraze, poslu{a-ti prerekanje gr~, predstavnikov sedanjega vodstva, kije ugovarjalo celotnemu klubu PP, ki je le prosil za drobec posluha, da bi pokazati svojo ve{~ost, pa vendarle ni {lo vedno brez ti{ine. Bo potrebno {e mal' natrenirat kako mravlja leze, pa kako pol" dirka. Zelo se je potrudila tudi Ghretka, na{a specialistka za osnovno{olsko mladino do ~etrtega razreda, ki je na{im ta-borni~kom s svojim kvizom vsekakor vbila v glave veliko novega znanja. Dve dejavnosti sta bili bolj telesu prijazni in sicer premagovanje ovir ter vodenje slepca (tabornika z zavezano rutko ~ez o~i) skozi labirint iz vrvi. Izpostavil bi {e dejavnost, kjer so otroci risali na temo - tabornik "ivi zdravo. Ves "iv "av se je odvijal nekako do 16. ure, ko so se otroci utrujeni, pa vendar polni novih izku{enj, poznanstev in prijateljstev po~asi vra~ali domov. Akcjaje uspela, graj pa tudi nismo sli{ali. Na koncu naj omenim {e pomo~ vseh dom"alskih vodnikov, saj brez njih akcija zanesljivo ne bi uspela. Dom"alski taborniki pa se zahvaljujemo tudi gospe ravnateljici, ker namje dovolila, da se je vsa stvar dogajala v okolici {ole. JANI ANŽIN, RST pojasnil na{e misli, ki so usmerjene v predek, v prihodnost. Pred kratkim sem , star izvod Stor"i~a (na{e rodovo glasi-sem -lanek z naslovom Pu- mo, nekje vmesje * ^^ menijo, da smo za-\ ' naprej sploh ne bi pi- J-Jitk bo vodstvo zaen- ismerjene v dobro rodu, v na- ratkim sem , prebirala nek dovo glasi- 1 . lo) in zapazila aslovom Pu- stite da zadiha-lekje vmesje ^ pisalo "Mnogi o, da smo za- starel rod ..." - sploh ne bi pi- sala. Seveda o vodstvo zaen- ^ krat ostalo isto. Na{o sedanj0 "f1 sta re{ i n o ( gotovo vsi poznate - to je Ton~ka oz. Babi. Morda bodo popki pognali in vzcveteli, ka"e pa, da si se- daj lahko le pojemo: "Ne -akaj pomladi, ne -akaj na maj, ..." , kajti zaenkrat pomlad {e Čveka, Kokrški rod IZ| SLOVENIJE ... IN OD DRUGOD E Kostanjev piknik v Mislinji ■ Tudi na severu Slovenje, na obronkih pohorskega gozda, natan-neje m v Mislinji, se dogajajo zanimive taborni{ke akcije. V soboto, 17. oktobra ■ 1998, smo se zbrali, da bi si napekli kostanj in se odrejali ob kozar-ku ■ sladkega mo{ta in soka. Zgodaj zjutraj smo mislili, da piknika sploh ne " bo, sajje bilo vreme primerno boj za deskanje alijadranje kot za piknik. ■ Veter je tako pihal, da bi Mislinjo lahko odpihnil do Ptuja in nazaj. A a okrog pol treh (takoj, ko so pri{li na{i gostje - taborniki iz Slovenj Gradca) ■ seje umiril. Kasneje smo ugotavljali, da so se najbr" "pripihali" z vetrom, ■ namesto da bi se pripeljali z avtobusom. " Piknik seje tako le za~el. Najprej smo postavili velik ogenj in ponosno ■ zapeli taborni{ko himno. Dokler nismo bili "e prav po{teno utrujeni in m "eljni kostanja, je potekal zanimiv kulturni program z igrami in ske~i. ■ Obiskali sta nas celo dve -arovnici, ki sta vedno uganili, karkoli smo si za- ■ mislili. " Medtem ko so vodniki vztrajno obra-ali kostanjeje bila glavna tar-a ■ zabave gugalnica. Nekateri so se {e boje-e plazili proti vrhu, ko so drugi "e u z vso vnemo presku{ali kakovost vrvi in drevesa, s katerimje bila poveza- ■ na. Ve- kot padcevje bilo mojstrovin, lupingov in telemark doskokov na ■ travo a'la Primo" Peterka. Pa naj {e kdo re-e, da taborniki nismo spretni " in iznajdljivi. ■ Obe lastnostije bilo treba uporabiti, ko so vodniki-peki kon-ali z deB lom. Te"ko je bilo nad gugalnico navdu{enih 80 tabornikov in tabornic ■ spraviti k posodam, polnim "are-ih dobrot. A uspeloje! Ko smo se najdeli, ■ smo ob ognju tako glasno zapeli nekaj pesmi, da smo vsem morebitnim " medvedom v okolici onemogo-ili priprave na zimsko spanje. ■ Uraje vztrajno be"ala in ker ni bilo ve- vetra, da bi se lahko na{i gost-B je "odpihnili" nazaj v Slovenj Gradec, so morali pohiteti na avtobus. Z ■ rutkami okoli vratu in z mislimi, da se {e kdaj sre-amo ob tak{ni ali dru- ■ ga-ni prilo"nosti (v mislih smo imeli tudi akcjjo vod-vodu), so v ravni vr-" sti poiskali mislinjsko avtobusno postajo. Ae sojo na{li in kaj seje dogaja- ■ lo potem, lahko navadni smrtniki le tuhtate in ugibate. Mislinjski ali sloB venjgra{ki taborniki tako ali tako veste, vsi ostali taborniki pa na pomo- ■ pokli-ite "e prej omenjene -arovnice ... 3' TABOR VEČ NAS JE, BOLS NAM GRE In tako je tudi bilo. Kljub snegu do kolen, poledici, eni poškodovani rami in mega mrazu, smo se imeli super. Najbr" se sprajujete, o ~em govorim. Govorim o sre~anju bodo~ih in-{truktorjev temejnega te~aja 2. izmene in posebnih gostov. Sre~anje so organizirali temejjni te~ajniki iz Rodu jezerskih zmajev iz Velenja. Seveda so jim pomagali tudi izkujenejji ~lani rodu. In tako smo se v petek, 6. 11. 1998, ob 19.30 dobili pred Rde~o dvorano. Ker smo imeli bolj malo avtov, smo se morali malo stisniti in tako smo se odpeljali v »vijave«, na prelaz Sleme, na 1.100 m, 25 km vstran od Velenja. Ko smo prijli gor, smo se najprej pometali v sneg, nato pa smo se nastanili v majhni hijki poleg Andrejevega doma na Slemenu. Najprej smo morali zakuriti, za kar so poskrbeli Sergej (ki smo ga zaradi njegovega nadvse koristnega dela poimenovali Lucifer) & CO. Nato se je za~ela zabava. Za toje bil predvsem zasluzen Mile, kije z neko trobento skakljal okoli in nas vse spravljal ob pamet. Zaspali smo zjutraj - kdaj to~no, ne ve nih~e ... Naslednje jutro nas je zbudil Marko, vendar nad njegovimi idejami o bujenju nismo bili najbolj navdujeni. Zato smo {e malo zaspali ... do 13.00 ... nato pa kosilo. Topel obrok namje pri-jal, bil pa je prav potreben, saj smo takoj zatem odjli na krajjo orientacijo. Na poti smo rejevali krajje teste, s katerimi smo si skoraj zlomili mo"gane. Ko smo prijli nazaj na cilj, smo morali pokazati znanje tudi na podro~ju postavljanja sne"akov. In tako so nastali mo"-je z visoko potenco, pa ~arovnice in je marsikaj. Hoteli smo izvesti {e nogomet, vendar je bil mraz prehud ... Malo smo se ogreli v na{i topli ko~ici, potem pa {li pihat sve~ke. Gor in dol po bregu, pihanje, strategije in "ne-vemkaj{evse" seje zvrstilo tam. Potem pa si je ubogi Ale{ spah-nil ramo (ali nekaj takega). Stari, upam, da dobro okreva{! Kakorkoli, malo smo {e pihali, nato pa se odpihnili na ve~erjo. Po ve~erji pa spet ~aga, da ji ni para. Tokrat smo {li spat malo prej, vendar so se gostujoč Velenj~ani spremenili v »pokrov-raverje« in nas sredi no~i vrgli iz spalk. Posku{ali smo jih ohladiti, vendar so {e enkrat odigrali svojo to~ko -naslednji- hvala bogu ob 9.00 zjutraj. @alostni, da moramo "e domov, smo za~eli pospravljati, vmes smo {e malo pozaj-trkovali in se ob 12.00 kon~no odpravili. Manj{o nesre~o, ki se je dogodila zaradi poledice, smo hitro popravili, nato pa se po suhem asfaltu odpeljali proti Velenju. Pri Rde~i dvoranije sledilo dolgo in "alostno po-slavljanje, nato pa smo se razkropili vsak na svojo stran. Bilo je "fajn". Hvala Ve-lenj~anom, da so se tega spomnili, vendar se tukaj {e vedno pojavlja eno vpra{anje: KAJ ZA HUDTA JE FRBAJS!?!?!? Jasna V., XI. SNOUB taborniška revija 37 PRREDDSTA VLJAMO SKA VTSKE CENTRE PUGY SPOZNAVANJE NARAVE IN KULTURNEGA IZROČILA AVSTRIJE SKAVTSKI CENTER ZELLHOF Geografska sredina Evrope v zadnjem času dobiva na veljavi tudi v skavtstvu. Izrek, da se tukaj vzhod srečuje z zahodom, ni iz trte zvit, saj skavte razvitega zahoda zanima, kakšno je življenje na vzhodu, po drugi strani pa zaradi finančne moči skavti vzhodnoevropskih držav ne morejo potovati daleč proti zahodu. Na sredini je nastalo področje, ki je dosegljivo za oboje. Tam stoji tudi avstrijski skavtski center Zellhof. Kaj center ponuja? Dva velika objekta, v katerih lahko prespi 130 obiskovalcev z mo"nostjo samopostre"nega na~ina prehranjevanja, in taborni prostor, kjer na 30.000 kvadratnih metrih lahko biva do 1.000 tabore~ih. Taborni prostor je odprt julija in avgusta, v domu pa seje za bivanje ve~je skupine mo"no dogovoriti skozi celo leto. Kajje mo"no v Zellhofu do"iveti? Zanimivaje "e sama lega, saj center le"i objezeru, kije poleti primeren za kopanje in vodne aktivnosti. Zraven spadajo {e kolesarjenje, hajki, Rudnik soli, ... Ledenejame in ledeniki so prava naravna zanimivost, {e posebej pa bi se ob tem zasvetile o~i kak{nemu geologu. Poseben poudarek je tudi na odnosu do narave, saj je v bli"ini mogo~e videti namakalne sisteme, sortiranje in reci-kla"o odpadkov, obi{~ete lahko tudi vodno elektrarno. Pravo zakladnico kulturnega izro~ila pa ponuja bli"nje mesto Salzburg, ki je tudi prestolnica te regije. Seveda pa ne manjka dru"enja s skavti iz drugih dr"av, ki jih je v tem ntru vsako leto ve~. TABOR Kako do tja? Ii Ljubljane se preko Karavank napotimo v Avstrijo in nadaljujemo pot proti Saliburgu. Na odcepu Saliburg Nord nadaljujemo pot proti severu - glej kraj Mattsee. Nadaljujemo se kakšen kilometer v smeri proti Passau, potem pa opazimo kalipot za skavtski center, ki je v neposredni blilini. Če pridete i vlakom, vas bo ta pripeljal samo do Saliburga, medkrajevni avtobus pa vas od tam pripelje prav do skavtskega centra. ljajo vsa dela, potrebna za nemoteno delovanje centra. Monika Kronberger, sicer upravnica centra, pa {e posebej pohvali sodelovanje osebja centra z bosanskimi begunci. Plod tega sodelovanja so tudi delavnice, katerih se mladi udele"enci seznanjajo s polo"ajem v biv{i Jugoslaviji, z razlogi, zakaj so zapustili svojo de"elo, problemi v"ivljanja v novo okolje, in tem, kako na begunce gledajo drugi. Ta in {e nekaj drugih projektov pa zaklju-ujejo tudi ponudbo centra v okviru projekta Evropa zate, v katerih z lastnim programom sodelujejo "e od vsega za~etka. Zabranjeno pusenje Ob pronicijivosti in življenjskosti komadov Zabranjenog pušenja enostavno ne moreš ostati ravnodušen. Zato Balado o Pišonji i Žugi namenjam vsem, ki jih v prednovoletnem času začne grabiti depresija in se jim zdi, da slabše skoraj ne more biti. Rade BALADA O PIŠONJI I ŽUGI (Zabranjeno puSenje) (Instrumental: G D e C G D, G C e C D G) G D e Pi{onja i @uga su pamtili dobro C G D {ta imje te ve~eri govorio Lepi. G C e Moreje provod, more su koke, C D G moreje izvor "ivota,je li tako Moke. G D e Mokejejo{ dodao i to, da se strankinje praskaju pravo, C G D i daje u Zaostrovu kampu svaku no~ drugujebav'o. G C e Pi{onja i @uga mogli su ih slu{ati i no~ cjelu, C D G Pi{onja i @uga imali su krv sedamnaest godina vrelu. C D G (G e G e G e D) Pi{onja i @uga. Jo{ istu no~ su Pi{onja i @uga maznuli kaseta{ iz doma invalida, a malo zatim i avtobus Avtoprevoza sa hrida. Pi{onja ubaci u brzinu to vrelo jetno ve~e oko dva's i dva ~asa, a sada pravac more viknu @uga iz sveg glasa. Pi{onjaje vozio i pu{io duvan, @uga voli crne, a Pi{onja plave, a poslije mora dalje u svijet, samo se hrabri dokopaju slave. A onda zbogom barake na Vreci, viknu @uga i kaseta{ odvrnuja~e, dobi~ete razglednicu iz afri~ke zemlje Safari, zbogom "ohari. C D G C D e C Pijonja i @uga dva vjerna druga, e C e C krote, opasne krivine, G D molim te -uvaj ih, krajjice brzine. (Instrumental: G C e C D G, G C e C D G) Murijaje blokirala cestu negde kod Bradine oko dva's tri pet, u avtobusuje svirao boogie-woogie. Vidjevji drotove pri brzini od osamdeset na sat, vedite se pole~emo, Pijonja re~e @ugi. Strahovit trijesak zapara zrak, ~ak i iskre poleteje u mrak. Pri~ali su ujutru, vikali su majku, da su auspuh i retrovizor najli ~ak pedeset metara dalje ujarku. Pijonja i @uga... Dok su Pijonju nosili u hitnu, on ugleda mjesec iznad sebe i re~e, bo"e kako neki mogu gore, aja i @uga ni na more. Poslije togaje pao u nesvijest i vije nije mogao ~uti, kako sejoj dugo na nebu smijao mjesec "uti. Pijonja i @uga. TABORNIŠKA REVIJA 37 INTERVJU VODNIKI SE ZAVEDAJO SVOJE EMIL MUMEL TIK PRED ODHODOM V CILE Emil Mumel je tabornik, ki ga ni treba posebej predstavljati, saj je med taborniki dobro znan kot načelnik za program ZTS. Pa vseeno taborniki ne vedo vsega; recimo tega, da zreške osnovnošolce poučuje matematiko, rad obleče predpasnik ter v kuhinji na Skomarju "zvari" kakšno okusno jed in z drobnimi pozornostmi razveseljuje svoje prijatelje. Udeleženci odprave na 19. svetovni skavtski jamboree pa vedo tudi, da v zadnjih dveh letih vodi priprave slovenskih tabornikov in katoliških skavtov na odhod v Cile. Vodil si odpravo na prej{njijam- ske organizacije. Na tega tako odhaja-boree na Nizozemskem. Kak{ne so mo bogatej{i za izku{nje, ki smojih pri-razlike med prej{njim in tem v Ailu? dobili na Nizozemskem in to nam pri Prej{njijamboreeje bil prvi, ki smo pripravah pride {e kako prav. Seveda pa se ga udeležili kot ~lani svetovne skavt- po drugi strani odhajamo na drugo ce- lino, celo drugo poloblo, kjerje druga—-na mentaliteta ljudi, obstajajo druga—-ne zakonitosti "ivljenja in tega se ne da prebrati iz turisti~nih vodnikov, to mo-ra{ spoznati na lastni ko"i. Vendar pri spoznavanju ne bomo osamljeni, saj bomo v dobri družbi doma—ih skavtov in udeležencev iz drugih dr"av in kontinentov, s katerimi bomo —utili skavtski duh povezanosti, prijateljstva in odgovornosti za dobro po—utje vseh. Priprave so kon—ane. Kaj ti je kot vodji odprave povzro—alo najve— preglavic? Najve—ji problemje bil zagotovo usklajevanje cen prevoza. Zaradi tega in drugih stro{kov, ki so se ve—krat spreminjali, smo morali vedno znova usklajevati finan—no konstrukcijo. To pa je / nosti pri~akujem pripravljenost za nesebi~no pomo~ drugim, s svojim dobrim zgledom in spo{tovanjem dogovora pa naj bi vplivali tudi na udeležence. Kaj pa vodniki? Posebno skrb sem posvetil "e izbiri vodnikov, program, njihovo izponjevanje obveznosti in skrb za ~lane pa preveril tudi v praksi na sre~anjih. Zavedajo se svoje odgovorne naloge, {e toliko bolj, ker niso odgovorni samo vodstvu, ampak tudi star{em in organizaciji. Kak{na so tvoja osebna pri~akovanja? Spoznavanje neznanega, drugih narodov in kultur, sre-~evanje in dru"enje z ljudmi, navezovanje stikov in sklepanje pr[jate[jstev je tisto, za kar si "elim biti bogatej{i sam. Seveda pa bom najsre~nej{i ~lovek, ko se bomo vsi skupaj zdravi, zadovoljni in bogatej{i za novo "ivjenjsko izku{njo vrnili domov. Kaj pajamboree na Tajskem leta 2003? V "ivljenjuje toliko nepredvidljivih okoli{~in, daje te"ko razmi{jati vnaprej. Jamboreeja se "elim udele"iti, kak{na pa bo moja vloga tam, bom lahko razmi{[jal po vrnitvi iz Aila. PUGY povzro~alo negodovanje star{ev in nekatere odjave. Imeli smo te"ave tudi pri zagotavljanju osebne opreme, ti pa so izvirali predvsem iz neresnosti udele"encev pri pomerjanju in naročanju. Ali si se v tem ~asu nau~il kaj {pan{~ine? Nekaj besed sem odnesel z zadnjega sre~anja vodstev odprav v Ailu, to paje tudi vse. Prepri~an pa sem, da zaradi tega ne bom imel te"av, saj skavti vedno navezujemo stike, najdemo skupnijezik in drug drugemu sku{amo prisluhniti v naj-ve~ji meri. Na kak{en na~in bo{ kot vodja odprave predstavljal Slovenijo? V neposrednem stiku z drugimi vodstvi odprav bo predstava o Slovencih in na{i gostoljubnosti najbolj pristna. Imam ob~utek, da Slovenijo "e kar dobro poznajo, prilo"nosti, da jim predstavim najvejo odpravo glede na {tevilo prebivalcev dr"ave, pa ne bo manjkalo; projekt Lectova srca, predstavitveni prostor, sre~anja in uradni sprejemi, ... Kaj pri~akuje{ od sodelavcev na samemjamboreeju? Pomembnoje, da se lahko zanesem nanje (in to so v pripravah "e dokazali). Poleg izvajanja sprejetih nalog in obvez- Spraševal: Tine Slikal: Pugy Kratka anketa pred odhodom na Jamboree Brez panike, tam si, moraš se imeti "fajn"! Kaj bi naredil(a), če bi ugotovil(a), da na letališču v Santiagu ni tvoje opreme? Katera je najnujnejša stvar, ki je nikakor nočeš pozabiti dati v svoj nahrbtnik in ostati brez v Čilu? Aleksandra Aber{ek, Koro{ki steg Misli-nja 1 Najprej bi se smejala kot "utrgana", ker ne bi verjela, daje to sploh res. Potem bi me zagrabila panika, postala bi besna, nato bi znorela, potem bi bila vsa "boga", nazadnje pa bi pri »folku« nabrala nekaj modr~kov, spodnjih hla~ in druge obleke. Aleks Tekavc, Steg Slovenska bistrica Najprej bi bil ves pani~en, potem pa mi bi bilo ~isto vseeno. V redu bi bilo, ker bi se znebil prtljage - kdo pa si "eli hoditi s 25 kilogrami prtljage po Ailu? Anja Oberstar, Rod svobodnega Kam-nitnika Poklicala bi domov, naj mi po{jejo vso novo prtjjago. A, ~e imam toliko oblek? Nimam, ampak bi mi vse gotovo posodila moja mama, vklju~no s spodnjim perilom. Bo{tjan Keti{ - Ke~o, Rod jezerskega zmaja Kondomi, absolutno kondomi. Posebej zato, ker sem vodnik in skrbim za »tamale«, no ja, pa tudi za mene. Od mlaj{ih zahtevam, da morajo imeti po-no~i in podnevi zmeraj s sabo vsaj en kondom. Miha Bijondi~, Rod svobodnega Kamnitnika Jah, rutke no~em pozabiti, ker ~e nima{ rutke, nima{ na jamboreeju kaj iskati. Alenka Fritz, Steg Ankaran 1 Denar, da se lahko vrnem. Aja, saj letalo je pla~ano. Mah, saj pravzaprav ni nobene stvari, zaradi katere bi se »ful« sekirala. Tina [e{ek, Steg Ljubljana 1 [la bi na slovensko ambasado. Aja, kje je? Nimam pojma. Pa na letali{~u bi vpra-{ala, saj bi zagotovo enkrat pri{la moja oprema, ker je opremljena s tistimi listki, na katerih pi{e letali{~e, pa moje ime. Predvsem pa se ne bi sekirala. Tam si, mo-ra{ se imeit »fajn«, paje! Lena Poto~nik, Rod severnega kurirja Joj, ne morem govoriti. Joj, punce, a mi pomagate? Spalke no~em pozabiti. Ker nimam namena spati v kak{ni drugi spalni vre~i. Toje "ful" kriza. Pa tudi brez zobne {~etke ne bi pre"ivela. Obla-~ila pa bi mi prijateljice posodile. TABOR Pred mikrofonom: Sutham Phanthusak, član organizacijskega odbora 20. svetovnega skavtskega jamboreeja na Tajskem leta 2003 Na 34. svetovni skavtski konferencije bila Tajska potrjena kot organizator 20. svetovnegajamboreeja. Ali potekajo v ok-virujamboreeja "e kak{ne priprave? Odkar je Tajska dobila kandidaturo za organizacjojam-boreeja leta 2003, se "e pospe{eno pripravljamo na ta dogodek. Kakor predstavlja Aile in latinsko-ameri{ka kultura nekaj novega za mlade skavte, tako bomo tudi v okvirujambo-reeja na Tajskem predstavili ljudi, njihov na~in "ivljenja in kulturo s tega konca sveta. Tudi tradicija skavtstvaje globoko zakoreninjena, saj je Tajska kot tretja dr"ava na svetu leta 1911 ustanovila dr"avno skavtsko organizacijo. Danes je skavtstvo kot predmet del {olskega programa mladih (iz predmeta skavtstvo opravljajo tudi izpit). Na prostoru "Wat Yanasangwararam" na vzhodni obali Tajske, oddaljenem 150 kilometrov od glavnega mesta Bangkok, se bo za novo leto 2003 zbralo med 20 in 30 tiso~ udele-"encev. Ve~ji del infrastrukture je "e postavljen, sajje prostor "e sedaj namenjen skavtskim aktivnostim, dodatno pa bodo za potrebejamboreeja postavili {e poligon za vodne aktivnosti in uredili poti za hajke in plezanje. m Vrstni red držav po številu skavtov: ■ 1 INDONEZIJA 10.059.131 ~lanov " ■ ZDA 4.602.844 ■ 1 FILIPINI 2.685.757 ¡ ■ INDIJA 1.657.780 ■ 1 TAJSKA 1.000.348 ■ Moto tajske skavtske organizacije: Bolje umreti kot lagati! (Better to die than to lie) Naslov doma~e strani: http://www.sriwittayapak-nam.ac.th/indexscouts.html ODMEV IZ LATINSKE AMERIKE CELINA PRIJAZNIH LJUDI Study in Aljoša nista več zdržala pričakovanja na jamboree in sta jo na jug mahnila že dobra dva meseca prej. Oglasila sta se tudi za revijo Tabor. "Prekrižarila sva sicer {ele Kolumbijo in Bolivijo, je pa postalo "e precej o~itno, da je "ivjenje na tej celini bistveno druga~no. Ljudje so mnogo bolj odprti in prijazni, in kljub temu, da razen osnov ne znava {pansko, oni pa ne angle{ko, naju vsakih 10 minut kdo vpra{a, od kod sva, kaj po~neva, kako nama je v{e~ pri njih in kaj nameravava {e obiskati ... Njihova prijaznost gre tako dale~, da ti, ko vpra{a{ za smer, tudi ~e ne vejo, kam bi te poslali, kar re~ejo, da pojdi naravnost, pa potem desno ... Ho~ejo ti na nek na~in pomagati in jim niti na misel ne pride, da bi ti odrekli pomo~. Promet je bolj "balkanski", se pa resni~no zabavava ob dejstvu, da tu hupo uporabljajo približno tako pogosto kot v Sloveniji lu~i. Ves ~as! Ko v~asih pomisli{ na kolege, ki v mrzli Ljubljani guljo klopi na faksu, doma~i de" in vlago in to pri-merja{ s tukaj{njim ekvatorialnim soncem, Pacifikom, vi{i-no nad 4000 m, latino glasbo in zabavo, ugotovi{, daje to v bistvu prijetno do"iveti. Nos vemos, Aljo{a." Aljoša taborniška revija 37 PUGY TRETJE SREČANJE TOKRAT NA POLJSKEM DUNAJSKI MEDNARODNI TABOR - VIENNA 2000 30. 7. - 8. 8. 2000, Dunaj. Avstrija Dunajski skavti v letu 2000 v prestolnico Avstr[je vabijo skavte, stare od 13 od 21 let. Medtem ko bo ve~ina aktivnosti potekala sredi mesta, v gradu Schonbrun, v Hofburgu, Step- hansdomu, Augustinu, Pratru, v UNO-Cityju in v Donauturmu, bo taborni prostor umaknjen vzhodno iz sredi{~a Dunaja. Aktivnosti za 13-16-letnike bodo potekale v znamenju stolpa Andromeda sredi futuristi~nega parka Donau City. Ve~inoma bodo izvajali dvodnevne aktivnosti na vodi, v hribih, gozdu, ali na temo kulture, delovali v mestu ali sodelovali v {portnih, kreativnih in zabavnih delavnicah. Tabor roverjev (17-21 let) bo odseval "ivjenja znanih osebnosti, program pa bo obsegal {tiridnevno delavnico in {tiri enodnevne aktivnosti po lastni izbiri. Na voljo bodo pohajkovanje po avstrijskih Alpah, kanuji, treking, gledali{ke in glasbene delavnice, spoznavanje zgodovine in {e 46 drugih tem. Konec sre~anja bodo proslavili s tradicionalnim plesom v dunajski Mestni hi{i. Zainteresiranim ponujajo tudi motnosti sodelovanja kot del mednarodnega osebja, pri~akujejo pa {est do osemtiso~ udeležencev iz skavtskih organizacij {irom po svetu. Cena udele"beje 3000 ATS. Ve~ informacij na: http://www.ppoe.at/lv/w/ in e-po{ti: vienna2000@ppoe.at SVEDSKI POLETNI MEDNARODNI TABOR TRERIXOSET 99, 31. 7.- 8. 8. 1999, Olstorp, Švedska V Olstorpu najugu [vedske bo od 31.julja do 8, avgusta 1999 potekal mednarodni tabor z naslovom TRERIXOSET 99. Organizatorji pri-akujejo okoli 8.000 udele"encev starih od 12 do 18 let (v vodu naj bo 5 do 8 udele"encev in vodnik). Program se bo navezoval na naravo in ohranjanje okolja, mednarodno razumevanje, "ivjjenje 3' TABOR SAN 99, 1. - 9. 7. 1999, Sanok. Poljska Po dveh zaporednih in uspe{no izvedenih mednarodnih taborih v letih 1997 na Ae{kem (Felix) in 1998 na Slo-va{kem (Eurocor), bo naslednje sre~a-nje skavtov srednje in vzhodne Evrope naslednje leto na Poljskem. Tabor, na katerem sodelujejo pretesno slovanski narodi, bodo v pokrajini Sanok (tudi mesto) ob robu pogorja Bieszczady na tromeji med Poljsko, Slova{ko in Ukrajino organizirali poljski skavti (ZHP). Za podrobne informacije se lahko obrnete na organizatorja preko e-po{te na naslov: gkzhp@polbox.pl. TUDI RUSIJA ZELI V WOSM Tudi Rusija se pripravlja za kandidaturo v ~lanstvo Svetovne skavtske organizacije. Tako je v sporo~ilu, ki je preko interneta doseglo tudi nas, sporo-~il na~elnik za mednarodne odnose Zveze ruskih skavtov Piotr Levitskij. Za za~etek si "el jo sodelovanja z ostalimi skavtskimi organizacjami, vabjo pa tudi na mednarodni tabor Volga 2000. WOSM zaenkrat {e ni dobil uradne vloge za ~lanstvo, ni pa tudi znano, ~e Rusija "e izpolnjuje pogoje za ~lanstvo v tej svetovni organizaciji. na prostem in odgovornost v dru"bi, seveda pa bo najve- spro{-enega dru"enja in zabave. Okvirna cena bo 1.100 {vedskih kron, zadnji rok prijav pa je 1. februar 1999. Dodatne informacije dobite na doma-i strani: www.scout.se/smu/trerixoset. 11. AZIJSKO - PACIFIŠKI / 1. MONGOLSKI MOOT 5. - 12. 8.1999, Ulan Bator, Mongolija Pod geslom »Gradimo sebe, gradimo svoje "ivljenje« bo 70 km od Ulan Batorja, glavnega mesta Mongolije, v avgustu leta 1999 potekal 1. mongolski MOOT. Udeleženci, stari od 18 do 25 let, bodo lahko spoznavali mongolsko kulturo, zgodovino in jezik, lahko se bodo udeležili dvodnevnega »potepa«, obiskali nomadsko dru"ino in spoznali njihov na-in življenja, jahali konje ali kamele, plezali, se nau-ili mongolskih plesov, si ogledali nekatere znamenitosti v okolici ter preživeli eno no- v tradicionalni mongolski hi{i, imenovani »Ger« ... Mednarodni dan bo namenjen predstavitvam držav udeleženk MOOT-a, njihove kulture in zgodovine, v ve-ernem programu pa bodo udeleženci predstavili za posamezno državo zna-ilne pesmi, plese in ske-e. Tabornina zna{a 180 US$. SKAVTI IZ HONDURASA PROSIJO ZA POMOČ Po uni-ujo-em besnenju hurikana Mitch" v srednji Ameriki, kije najve- {kode prizadejal prebivalcem Gvatemale, Hondurasa, Ni-karagve in Salvadorja, je na tiso~e ljudi ostalo prakti~no brez vsega. Samo v Hondurasuje brez strehe nad glavo ostalo ve~ kot 7.000 ljudi, ve~inoma mladih družin s {tevilnimi otroki. Iz sosednjih dfavje takoj za~ela prihajati humanitarna pomo~, v zbiranje nujnih stvari za golo pre'ivetje (hrana, obleke, zdravila) pa so se aktivno vklju~ili tudi skavti iz Hondurasa. Na tiso~e naslovov skavtskih prijateljev po svetu so poslali pro{njo za pomo~ in pri~akujejo, dajim bomo v teh te~kih trenutkih po svojih mo~eh pomagali vsi. "ALWAYS READY TO SERVE", je moto njihove organizacije, te besede pa bodo najbf veljale tudi za ostale skavte po svetu. Nadaljnje informacije lahko dobite pri Gerardu Cervantesu na e-po{ti: aherrera-@netsys.hn. 1: * ^ j lEUiigj—im I Tsf MONGOLIAN RO^B MOOT BUILD YOURSELF, B JILD YOUR LIFE! WOSM V NOVI PREOBLEKI Svetovna organizacija skavtskega gibanja - WOSM je v sredini oktobra poskrbela za prenovitev svoje predstavitve na internetu. Strani so v celoti iz-bolj{ane in ažurirane, pove-alo pa seje tudi {tevilo strani in informacij, kijihje možno dobiti o tej organizaciji in njenih -lanicah. Ustvarjalci pri-akujejo velik odziv. Naslov je http:// www.scout.org. taborniška revija 37 Z ZNANJEM DO PRAVEGA ODGOVORA Pri vsakem vpra{anju navajamo tri odgovore. Arko s pravilnim odgovorom vpi{i v po|je s {tevilko, ki je pred vpra{a-njem. Ob pravilni re{itvi bo{ dobil ime taborni{ke akcije s podro~ja vzgoje in izobraževanja. 1. Katerega tradicionalnega tekmovanja se "e veselijo taborniki, starej{i od 12 let (saj se bo zgodilo "e januarja); H - Republi{ko orientacijsko tekmovanje,A - No~no orientacijsko tekmovanje,S - Zimsko orientacijsko tekmovanje. 2. Udele"enci 19. svetovnega jamboreeja bodo do~akali Novo leto; D - doma,E - v Ailu,P - v ZDA. 3. Gr~e lahko poletje 1999 pre"ivijo: N - na 11. Svetovnem skavtskemMOOT-u,M - kot mednarodno osebje na taborih Boy Scouts of America, G - na Michigan International Cam-poree. 4. Kateri naravni biser se skriva v bli"ini Stare Fu"ine v Bohinju? I - korita Mostnice, O - slap Kozjek, U - Dol"anova soteska. 5. Ai~ev memorialje po novem; [ - enodnevno tekmovanje, N - dvodnevno tekmovanje, Z - tridnevno tekmovanje. 6. Kateri taborni{ki ~asopis je vkjju~en v ~lanarino? M -Tabor, F - Taborni{ki vestnik, A - Medo. 7. Novembraje bilo v Dolskem tekmovanje; T - Vesela sre-~anja, S - Ai~ev memorial, R - No~ne ukane. 8. Ko gremo na izlet, moramo pravilno napolniti nahrbtnik. Najbo|j pri roki imamo: I - radio, R - spalno vre~o, K -prvo pomo~. 9. Kdaj potrebujemo napenjalni vozel: V - ~e ho~emo zve-zati skupaj dve razli~ni vrvi, B - za privezovanje konja k ogradi, D - pri postavljanju {otora ali bivaka. 10. "Jamboree" se pravilno izgovori: C - jembori, O -d"embori, K -jambori. 11. Trenutno najsvetlej{i na nebuje komet: V - Williams, @ - Halle Bopp, C - Halley. 12. Koliko lun spremlja Mars? A - nobena, L - ena, J - dve. 13. Kako ljudje porabijo najve- srebra? J - za izdelavo nakita, E - v medicini, H - v fotografske namene. É 2 i 4 i 4 I B i r 7 10 11 b s 12 i 11 7 "c 9 10 11 RE[ITEV IZ [TEVILKE 11/98: RISANJE SKICE TERENA IN POTI ML 40 Pred nami so veseli decembrski dnevi in ~as, ko se ponavadi ozremo na zdaj "e zelo bete"no in ostarelo leto. Se{tevamo pluse, od{tevamo minuse, in ~eje slednjih preve-, si tega ne vzamemo preve- k srcu in si zapojemo tisto: "Saj po novem letu bojj{e bo ..." Kar se ti~e taborni{tva, letos ni bilo kak{nih odmevnej{ih minusov. ZTS se kot organizacija vse bolj tesno povezuje s svetovnim skavtskim gibanjem, ki nam priznava na{o kakovost predvsem pri vsebini in programu. To je med drugim povedal tudi Jacques Moreillon, generalni sekretar WOSM-a, kije bil letos na obisku v Sloveniji. Seveda nas ~aka {e precej nalog, predvsem v dialogu z dr"avo, pa tudi odnosi s katoli{kimi skavti {e niso tako zgledni kot bi lahko bili, ~eprav so med- TABOR sebojna razmerja in razmerja do svetovnega skavtskega gibanja povsemjasno postavljena. Dejstvo je, da se taborni{tvo v slovenski dru bi vse bo|j razra{~a in da deluje po jasnih organizacijskih pravilih. Ta pravila so morda za koga malce omejevalna in toga, vendar brez njih ne gre. V upanju, da bo v prihodnjem letu res {e bolj{e, vam "elim sre~no 1999! Va{ stric Volk e^ Re{itve so: A Reševalec: cd A NAGRADN NAGRAJENCI IN NAGRADNI RAZPIS ŠTEVILKA 12 Pravilno izpolnjen kupon {t. 10 je poslalo 27 bralcev TABORA, pravilne re{itve so STAROSTA, TABOR, ROT, [TAFETA in ATOM, "reb pa je izbral naslednje: knji"no nagrado (podarja zalo"ba DZS)je prejela Ines Kocijan-i- iz Ljubljane. Baseball -epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.) so dobili Miran Ivanu{a iz Lendave, Marjeta Auk iz Grahovega in Zlatka Jerebic iz Aren{ovcev. Tri DROGINE majice so prejeli Katja Kustec iz Aren{ovcev, Maja Perji- iz Ren- in Tja{a Kobal iz [o{tanja. Podjetje JAZON, d. o. o. je obdarilo Majo Krage[j iz Tolmina, na ajdove omlete v gostilno LIEBER pa bo {la Petra Bon-a iz Kranja. Re{evalcem s pravilnimi odgovori bomo z "rebanjem razdelili naslednje nagrade: knji"no nagrado DZS, tri baseball -epice (podarja FLO&BOY, d. o. o.), tri majice DROGE PORTORO@, nagrado podjetja JAZON, d. o. o in povabilo gostilne LIEBER na ajdove omlete za dve osebi. Nagradne kupone po{ljite najkasneje do 15. januarja 1999 na naslov: Revija TABOR, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Obvezno na dopisnici. TABORNIŠKA REVIJA 37 I u\