Izhajajo 1. io 15. VBaeega meseca. Cena jim je za celo Edor žoli kako oznanilo v „Dolenjsko Noviee" nalete 1 gld., z& pol leta 50 kr. — Karočnino n dopiae tisniti dati, plaća za dvoBtopno petitrvreto 8 ki. ïa »prejema J. Krá]ee v Novem mestu.	enkrat, dvakrat 12 kr.» trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
Ustanovimo male posojilnice!
Ko 80 t Dekem kraju de Slovenskem snorali posojilnico, šlo je to dotičnim domoijnbdiu, ki so se bili lotili težavnega podjetja, kaj trdo izpod rok. Kmet je k tema početje aH molial a!i z ramami in g)avo cdkimaval. Odličen domoljub, ki se ni hctel udeležiti, je rekel: Vsaj sam po-sojujem kmetom, čemu se bodem pri Vas udeleževal. Zopet diug ee je oglasil z besedo, bi je iitegnila snovalce Še bolj plaSiti, ko je rekel: Posojilnica bode dajaîa le novo priliko, da ae bodo ljudje zadolžili. V tej izdavi je nekoliko resnice, vendar le toLko, kobkor v očitanji, da je n. pr. «avoljo klinèkov veliko požarov. Vaaka etvar ima pač dve strani, eno dobro, eno slabo Glf-đati moramo, da se z dobro stranjo okoristimo, slabe strani p« ogibljtimo. Kstero dobro stran imajo torej posojilnica? Ljudje so nn posodo jemali in bodo to tudi v prihodnje Etiirili, kolifeorkrat v stiske in zadrege pridejo. So uekaterikrat potrebe in sile, da človek mora denar v roke vzťti, n. pr, da plača davke, da si kupi živeža, obkko, ko nima blaga, da bi v deoar spravil, aU ko ni kupca, da bi pridelke vsaj po nekoliko poSteni ceni prodisl. Ali če mora človek, posebno čt; Kiora kmet od izposojenega denarja prevelike obresti plačevati, spravi ga to prehitro na beražko palico, zlasti če Eo z izpoHojevanjem Ěe drugi stroški združeni. Će vzame kmet 100 gold, ua posodo, pa se mu le kacih 60 gold, gotovejia denarja našteje, spravilo ga bode teko izposovanje. Če se ponavlja, prej ali alej na bobtn. Kmetom le taki denarni zavodi ne bodo na škodo, pri katerih bode za jako nizke obresti dobival na posodo; 10"/o, 8%, 7% obresti 80 vse prevelike obresti za kmeta. Še 6% obresti se morajo k visokim obrestim prištevati. Ako bi bilo mogoče napraviti denarne zavode, ki bi digali brez obresti, potlej bi se ljudem, na posodo jemajoČim, dobro godilo, ako ne bi potratno ravnali s posojilom.
Na tak način bi bile v stanu denar posoje-Tati samo take države, katere nimajo nič dol^.
Denarnice, hranilnice in posojilnice morale bodo pa vedno od posojila obresti pobirati — nižje, ko bodo te obresti — Tečjo veljavo bodo ti zavodi z ozirom na ljudski blagor imeli. Na DoIftDjËkem imamo že nekaj denarnih zavodov. V Kočevji je hranilnica, v Metliki, Črnomlju, KrŽkem in Ribnici eo poaojiliuce — MokronoSka še ne posluje. Ali nam ti denarni zavodi zadostujejo? Ne. Prijatelji hranilnic nismo. Zakaj kmeta preveč stane, če dobi poeojOo od hranihiic, ker si dá posojilo na zamljišče vknjižiti. S tega stališča tudi ne hvalimo postopanje onih posojilnic, katere dolgove intabulirajo. Hranilnice nam pa še razen tega niso po volji, ker uradujejo vse po nemško. Čeravno imajo opraviti s slovenskimi kmeti.
Da hi se v zadevi denarne pomoči vstreglo našemu kmetu, imeti bi morali v vsakem sodnem okraju eno posojilnico. V onih krajih pa, kjer jih že nimajo, naj bi se osnovale male posojilnice (po navodu Nemca Kuifeisen). Kfifcoini so ti de-narai zavodi? Taki, kateri se ue razSirjfljo dalei okrog; air;pak poslujejo Ir bolj v domaČih krajih. V obče se namreč sleherni posojilnici svetuje, da svojega delovanja ne razširi Čes eodnijski okraj. Ljudem, kateri so izven tega obsega, naj se namreč ne posfjuje, kr.jti težko se je prepričati brez stroškov, kakošno je stanje prosilčevo io njegovih porokov, Tudi je v oddaljenih krajih težko nadzorovati, kako ljudem kredit raste ali pada. Po navodu omenjenega Nemca naj se snujejo te male posojilnice na tak naiin, da se vsi udje br^tovsko združijo z vsem svojim premožeitjem v zadrngo, ki postane torej denarni zavod z neomejeno zavezo.
Pri takih zavodih zadoščuje namreč, da pristopi le veliko zadružnikov. Če tudi niso premožni, in Če tudi se le z malimi deleži (vlogami) udeležijo, recimo slehern plača naenkrat ali v obrokih I gld. ali 2 ali 3 — do 16 ali do 25 gld. v zadružno blagajruco. Od tega deleža naj se zadružnikom plačujejo le doloSene obresti, recimo tiste obresti, ki so odmerjene tudi hranilničaTjem, t, j. neudom, kateri le hranit prinašajo, ne da bi se na kakoSen način zavezali. Drugih dobičkov naj bi udje pri teh malih posojilnicah ne iskali, razen dobrote, da morejo na posodo dobiti. Tudi
nafielniki posojilnic saj bi brezplačno nadnigo vodili in posloTali. — PosojeTalo naj bi se le proti jeadolžnicam (ki pa naj bi ae — če smo prav podnčeni — ne vlinjižeTale) in ne na menice. Obresti od dolgov naj bi za veČ kakor t '/2% ne bile višje od obresti, katere ee d&jo vlogam bra-nilaim.
Take male posojilnice priporočajo nemški do-moljnbi nemškim kmetom. Posebno na Dolenjem Avstrijskem se je nekaj tacih zavodov že osnovalo, in ondi je celd deželni zbor jih priporočal in Jim obečal denarnih podpor. Na Slovenskem ate po tem uzom osnovani dve posojilnici na kmetih, v Pišecah in na Slatini pri Rogatca na Štajerskem ; tudi nekatere dmge na Slovenskem 80 tema slične, na Dolenjskem je ona v Krškem T nekaterih točkah enaka. Za to vrat« posoljinlc je naprosil dolecj. avstr. dež. zbor vlado pomoči.
Vlada in državni zbor bosta morebiti tudi pripravljena, take zavode podpirati, zlasti s tem, da bodo poleg vseh dosedanjih dobrot vživali to prednost, da bodo rabiti smele za dolžna pisma s tako nizkim kolekom, kakoršne imajo menice. Morebiti bodo pa tudi dmge posojilnice, ki so TeČje razšiijenoflti, dobile to dobroto in morebiti že kaj denarne podpore. Za te denarne zavode vneti poslanci so nansreč v državnem zboru predlagali 300.000'gld. podpore za nje — menda kot brezobrestna posojila.
Pri dotični razpravi v državnem zboro se je skazal krepkega zagovornika slovenskih posojilnic g. Miha Vošnjak, oče slovenskih posojilnic. Pravil je, koliko so one Že pomagale slovenskim kmetom, in kako vestno se pri njih uraduje. Zato jih je priporočal, da naj bodo vse deležne dobrot, katere se utegnejo dati denarnim zavodom Raifeigen-novega načrta; kajti dokazoval je, da so tudi posojilnice z omejeno zavezo koristne, da vgajajo namena, če so tudi na Širái krog, kakor je občina, namenjene, in če tudi imajo družabniki večje deleže (kot 25 g!d.), in Že tudi z blizo 2% delujejo. Tudi EOper menice 86 on in nekateri drugi poslanci niso izrekli, marveč pondatjali, da posojilnice z menicami kmeta nikdar navlašč ne škodujejo, marveč jih one îe zavoljo majhnega koleka rabijo.
Sploh smo razvideli iz dotične obravnave v državnem zboru, da ondi sedeči možje korist posojilnic visoko cenijo, zlasti onih, pri katerih imajo nstanovniki namen le ljudstvu pomagati, in ne sebi žepov polniti. Zatorej, domoljubi po Dolenjskem, snujte posojilnice, kjer jih še ni! J. L.
Sol T žlTlnsfei krmi.
Sol je vsakemu želodca potrebna; če soliš živini klajo, pomagaâ želodca, da laže prebavlja
tudi slabejŠo klajo, in živina ostane krepka, vesela in zdrava.
Sol je Človeka, pa tudi živini potrebna. To je resnica, zoper katero se ne dâ nič dražega ugovarjati kakor to, da vsak kmet ne more živini dajati soli, ker si je revež večkrat Še sam sebi ne more kupiti. „Kjer ni nič; izgubil je tudi cesar pravico", pravi star pregovor, katerega tudi mi ne zabimo, trdeč, da je sol človeku, pa tudi živini potrebna.
Ako priporočamo torej sol za živino, priporočamo jo takim kmetovalcem, ki si morejo vsaj nekoliko soli za svojo živino kupiti, posebno pa jo svetujemo onim, ki so premožni kmetje.
Solna kislina (.lol) je sestavni dtil žeiodČnega soka, kuha jo natura sama v želodcu živinskem kakor Človeškem Vzemimo soku solno kislino, in Želodec ne bo mogel veČ prav kuhati, — použit živež bo obležal neprebavljen v želodču in čevah, živina bc začela hirati, ker si ne bo mogla narejat dobre, tečne krvi, kater« ae dela iz dobro prekuhane piče v želodcu in čevah.
Če dajemo torej živini sol, dajemo jej to, kar jej natura sama daje kot najpotrebnejši po-moček za prekuhovanje použité piče.
Mnogokrat vidimo živino slabo in klavrno a krmežljavimi očmi, s ščetinasto dlako in brez moči. Jed se jej upira. Bodi taka živina za molžo ali za pitanje aÛ za vprego namenjena, nikjer ne bo dobro etorila. PoišČimo pa vzrokov, zakaj da je živina taka, in našli bomo — ako ni kakšne posebne bolezni v njej — da jej ali manjka klaje, ali da je klaja slaba, spridena, ali pa da je živina od slabega vremena in napačnega gleštanja začela hirati.
Pa kako pomagati ? Kmetovalec si ne more vselej dobre klaje omisliti, če je slabo pridelal, — tudi z vremenom ne more gospodariti, da bi ne bilo mokrotno itd. Ob tacih okoliščinah ni druzega bolj gotovega pomočka zoper vse to, nego je sol.
Že natura sama naganja Živino, da rada liže slano zidovje, da včasih celo srka scalnino in da požira pohotno vse, kar je le količkaj slanega okusa, in to za to, ker čuti v sebi silno poželenje po soli ter si prizadeva, temu poželenju kakor koli zadosti, zato se jej tudi scalnica ne gnusi, če je le slana.
Dajajmo taki živini potrebne solt, in videli bomo kmalu, kako bo od dne dne do boljša, — koliko bolje jo bo sedaj prekuhavala, ker jej sol nadomešča pomanjkanje slanega želodčnega soka. In ker bo raje jedla in tudi bolje prebavljala, zboljšala se bo kmalu v vsem, da jo boŠ komaj poznal od poprejšne. Vse to bo storila sol. Če ni, kakor smo že poprej rekli, nikakoršne bolezni v živini.
Sol si moremo v tacih okoliščinah ravno tako misliti, kakor priprego. Eno samo preslabo živinče
ti oe more voza čez klanec spraviti; Če ma pa priprežeš àe «no v pomoč, šlo bode. Kamo taka je s soljo, ki hodi prepičlemn in prestabemn želodćnemu sokó na poiaoč. Škoda, da je sol predrag», V državnem zboru ee je zopet terjalo, da bi se živinski soli Cf?na ztúíala. Po „Kmetu"
K^ je novega po avstrijskem cesarstvu?
NajvažniŠi dogodek za nas verne katoličane je bil gotovo katoliški silOd na Danaja zadetkom tega mesca. Nad petnajstato mož, duboTnih in svetnih, se je zbralo v glavnem mesta, učenih, plemenitih, imenitnih po službi in stanu, ki se ne sramujejo očitno pokazati avojo vero pa tudi zahtevati, da se spoštuje povsod v zborih, v postavah, zlasti pa v Šolah viših in nižili. Potegovalo se je ta za prostost sv. očeta, za delavce, zboljšanje njih žalostnega stanu na krščanskej podlagi, — Škcda, da nam mali prostor ne dopušča, da bi o tem natančneje govorili ! Brez TBpeha pa shod gotovo ne bode — priía nam to jeza liberalnih in judovskih listov, s katero napadajo njegove sklepe.
Volitve deželnih poslancev na Kranjskem bodo 4. julija za kmetske občine, 8. julija za mesta in trge in 12, julija za veliko posestvo za graščake.
Kakor je slišati, bodo se največ stari poslanci potegnili Še, da bi bili izvoljeni; do zdaj se je bralo samo o treh, da bi volitev odklonili, med temi č. g. dr. Strbenec, dek«n v Leskovcu, ki je bil izvoljen od kmetskih obfin v Trebnjem. Kranjski Slovenci moramo na to gledati, da ne ohranimo samo dosedanje število slovenskili poslancev, aropak da bi bilo tudi v velikem posestvu vsaj nekoliko slovenskih poslancev izvoljenih,
Slovenci prebivamo kakor znaco, v Štirih avstrijskili deželah, a kacih 50.000 Slovencev je tnd; na Ogersktm (Prekmurci, naeproti Ljutomera in Eadgone) in celó na Beneěkem pod laškim kraljem je morebiti do 30.000 Slovencev. Če že avstrijski Slovenci, katerih je veliko Čez en milijon, nimajo vsega, kar postava veleva, koliko slabše se godi onim zunaj nuĚega cesarstva, Prek-mnrskim Slovencem zapovedujejo Madžari, ki jim le svoj jezik vrivajo, beneškim Slovencem pa gospodari laščina. Vendar nas gledé teh poslednjih bratov to veseli, da so dobili v poslednjem času več mladih duhovnikov in vnetih dijakov, zlasti bogosloTcev, kateri z vso gorečnosljo slovenske knjige med svoje rojake razširjajo.
Avstrijskemu državnemu zboru, ki je razpravljal kmetijski in pravosodni proraSun, predložile so se nekatere premembe šolske postave, ki dajo namreč veliko manj kakor zahtevajo katoli-
čani. Duhovnikom, ki učé krščanski nauk, d^e se toliko pravic gledé poduka is strahovanja otrok in besede pri šoli, kolikor jih imajo posvetni učitelji. Kedar hoče otrok iz šole izstopiti, mora tudi iz krščanskega nauka zadostovati, ne samo iz branja, pisanja in računstva. Če so zasebne (privatne) Šole v kakošnem kraju, ne more se občina siliti, da bi si še drugo javno šolo ustanovila. Šolski nadzorniki naj bi postali c- kr. uradniki. — Vendar smemo trditi, da take postave državni zbor ne bode potrdil, dalo se bo vernim avstija-Dom, kar tirjajo, prej ali slej. Pri razpravi kmetijskega proračuna se je shSalo toliko tožeb, da smo se prepričali, da se kmetovalcem po celi Avstriji slabo godi.
Ka Koroškem snnjejo Slovenci prav pridno posojilnice in dmžbe sv. Cirila in Metoda.
Železnico iz Ljubljane v Kamnik ia od Radgone v Ljutomer na slovenskem Šta-jeru bodo začeli v kratkem zidati.
Na Ceskem se Nemci niso hoteli zjediniti gledé volitev v dežehii zbor s svojimi slovanskimi sostanovaici ; delajo se Še celó nove stranke v tej deželi, tako da bode mortbiti pri volitvah velik» razprtija.
Kaj je novega po áirokem svetu?
Na Ruskem je umrl minister notranjih zadev Tolstoj. Bil je to izvrsten mož, vnet za čast in mogočnost Rusije. Ministroval je od leta 1866. Velika severna država je zgubila z njim jako veliko moč.
Med Nemčijo in Švico je nastal nekakor razpor. Kaže se, da je bil neki ošabni Prns Wol-gemut z svojim drznim postopanjem v Švici tema sam kriv.
Na Nemššem se rudokopi po robu postavljajo, ker nimajo dela — do 70.000 jih je baje brez zaslužka.
Parižka razstava se je odpria jako slovesno ; prvi dan le bilo do pol milijona obiskovalcev. Eiifelov stolp je dogotovljen, ali se le s 15. majem se bode smelo nanj hoditi.
Kako dobro gré izseljencem v Braziliji, v južnejnej Ameriki, kaže tudi to, da je italijanska vlada odposlala na lastne stroške 700 izseljencev v domače kraje nazaj.
italijanski kralj bode obiskal ta mesec s svojim sinom nemškega cesarja.
Piše se nam:
iz St. Jerneja maja 1880. — Veselje in žalost, življenje in smrt se spreminjata kakor jutranja in večerna zarja. Ljudje mrjo za osep-nicam močno, tudi se jih mnogo rodi, v raznih stanovih je vse prenapolnjeno; le v duhovnem
fitaDQ pogrešajo delavcev t viitograđo Gospodorem. Pri nas, ko so pred veé letí bivali po 3 đoborvi pomočniki (kapelani), imamo sedaj samo enega. Gospod župnik pa so se podali t pokoj, ker težko pišejo. PobIotíIí so ee v nedeljo, ter v prav gin-Ijivem govoru dokazovali pa sv. evangelija od dobrega duSnega pastirja, kake težavne dolžnosti, odgovornosti itd. ima vsaki g. župnik. BUi so 21 let tukaj za župnika, ter Čez 25 tisoč gl. iz prostovoljnih doneskov napravili, bodi si pri fami ali podružmh cerkvab razne reči. Poveđoii so pa tudi, da želijo, in da bodo med svojimi ovčicami ostali ter da bodo do njih smrti vedno rađi deUli bodi 81 na prižnici, v epovednici ali pri bolnikih. Tako delaven gospod, vem, da ne bi mogli v miru živeti ; kajti od njih veljajo gotovo besede :
Od Eore do mraka ros&n In potů^n Si lajSal in slajSal člorežko trpljeiijel Ne plkSit se moja, ne «traSil ae boja. Dejanje Ti ljubi), a bol so pokojal
Lep dokaz novi krasni Žapni dvorec, katerega je blagi gospod tukaj sezidal. Gotovo bodo vrli g. žnpnik tudi pokoj v t<} obrnili, da bodo še srenji pomagali mnogo koristnih reći izvršiti, naj omenim samo eno, namreč: Šolo.
Bog jim daj v pokoja najslajši nre, ter srečno pripravljanje za popotovanje v sv. nebesa, da bodo tam Tživali večno plačilo.
V pondeljek t, j. 6. maja dobili smo pa norega gosp. župnika Antoc-a Fettich pl. Fraak-heim iz Vrema. NaĚi ljudje so prav obilo smrek postavili, ter tudi pet napisov, izmed katerih je bil prvi na meji fire pri Prekopi. Pridne dekleta se napravile vence, drugi pa bo obesili na postavljene smreke nmogo zastav in balončkov.
Pri slavoloku jih je čakala šolska mladina s tremi gg, učitelji io gosp. učiteljico. Nagovorila jih je Albina Tavčar-jeva sledeče: Velečastiti gospod župnik!
Sent- Jemejska župnija se danes raduje, z Vašim prihodom prečaatiii gospod župnik. Prearčno Vas pozdravlja, ter Vam Bagotovlja ljubezen, uda-nost in pokorščino, Sosebno pa šolska mladina hoče Vam z lepim vedenjem in s pridnim učenjem veselje delati. PriporoČujem Vas v imenu vseh faraaov v božje varstvo. Bog naj Vam obilno rosi svoj sveti blagoslov ! Obljubujem Vam blagi dušni pastir, da bomo Vaše pridne, zveste in pokorne ovčice! — V znamenje posebnega spoštovanja, ljubezni in udanoeti Vam podarim ta Šopek !
Na to se gospod novi župnik lepo zahvaljujejo, ter obetajo, ^ bodo tudi v tej novi župniji radi šolo obiskovali, in otročiče podučevali. Pozdravil jih je potem tudi g. naduČitelj in še več dmzih gospodov.
Peljalo se je obilo voï do meje naproti. Tako tudi naša požams bramba, ki si je najela godbo iz Kostaqjevice, da so lepše sprejmi novega
g. župnika. Obilo ljudstva raznega spola od blizo in daleč je bilo prišlo, ključarji domači in drugi. Streljalo se je, zvonilo doma in po bližojih podružnicah. Sli smo v lepo okinčano cerkev, v kateri je bilo vse polno svečič. Tu so novega g. župnika pričakovali vpokjeni. Po kratkem pi>-zdravu je bil bv, blagoslov, — Po blagoslovo so jih ljudje ia požarna bramba z godbo in šolarji spremijo v lepo okinčani župnijski dvorec, kjer jim naj Bog dá vžiti mnogo veselih let!
V nedeljo 12. maja je bil pa lalovesno v svojo novo službo vpeljan, ter svojim sedanjim faranom predstavljen. Med veselim pritrkavanjem zvonov in gromenjem topičev pride prečastits duhovščina — menda 13 čast. gospodov — v prekrasno okin-čano cerkev av. Jerneja. Ko do altarja pridejo, zapojo preč, g. novi župnik „Veni sancte spiritus". Po odpeti peeiai stopijo na leco preČ. g. dekan dr, Jurij Sterbenc, kateri so v prav temeljitem iu dobro prevdarjenem govoru razlagali težke dolžnosti duhovnega prgtirja, ter na srce pokladali faranom nasprotne dolžnosti vernikov do svojih dušnih pastiijev. Prav pazljivo so verni poslušali besedo božjo, ter bo vsi želeli, naj se spolnijo vnete besede govornika, d» Bog v preobilni meri podeli svoj sreti blagoslov v izveličanje ljudem in pastirju ! Po pridigi je bila slovesna peta aveta maša z „Te deum". Na koru so peli latinsko mašo.
Prijateljskih nagovorov pri svečanem in zmernem obedu, ki so v navadi ob tacih prilikah bilo je mnogo, — Po „Šmamicah" so se začeli gospodje sloviti, ter pred noi'^o večidel odrinili vsak na svoj dom.
Tako se je končala prelepa slavnost spre* jema in inštalacije novega goap. župnika Antona Fettich pl. Frankheim, kateremu naj sledi Čez četrtstoletja župnikov» jubilejna svečanost v prijaxnem in lepem Šeut-Jerneju, ter mu vsi za-kličemo z lepo pesmijo iz srca vdani;
pd nae Te dol^ro Bog olifatijt
Ti zdravja, sro&o podeli
V Ijubozai evDji miljenil
Iz Lahovič pri Cerkljah. — Lepe, vesele in prijetne velikonočne praznike smo zapustili, in vesela Alelujo prepevali v hišah Božjih edinemu Bogu. Sedaj meseca ma.ja pa se spominjeuno in častimo Mater božjo ter pridno zaljšamo Smarnice po hišah in cerkvah. Mesec maj je najveselejši, vse cvete po vertovih, logih in njivah ; češnje, jablane, hruške, pšenica, vsa setev lepo napreduje. Žitna cena je nlz^, tudi goveja živina, konji, prašiči in drva — klaja je dražja. Železnica, kakor se čuje, se bode delala v Kamnik, potem odleti voznikom zaslužek. PosojUnica bi se za nas tudi spodobila; pozor za, usUiovitev. Brahio društvo bi bilo tudi lepo, ko bi bilo, pa ni zače'>lnika.
Žgajye (diTja voda) se je zelo zelo opustilo, to je dobro, ali vsaj še dvakrat vež doklade in potem je prož. Poglejte žnpani v vasi, da se toČi vino po krčmah po 20 kr. liter, boljši po 24 kr., hleb kruha za 16 kr,, meso po 20 kr., če je drugod po ceni, naj bode tudi pri nas. Fantje, možje, vse ljudstvo bo boljši, ako se bode žganje odpravilo. Delavci in delavke naj ostanejo v svoji ob-èini, da ne manjka ljudi za delo, prej ali kasuej je občina pa le dobra in ni se potreba preseljevati in drugod službovati.
Domaće Testi.
(Župnijo Čatež ob Savi ) je dobil iSast. g. Miha Ll o r v a t, župnik v Spodnji Idriji.
t (Umrla) je v Novem mestu po kratki bolezni gospa Matilda Krajec, roj. Poláková. Bila je prapi vzor pridnosti in krščanskega življenja — blag ji spomia. Slovesna s?, masa za pokojno služila se bo v torek 21. t. m. ob 8 uri v kapiteljski cerkvi. Blago pokojno priporočamo vsem prijateljem ia znancem v pobožno molitev in spomin. Da bi bila pokojna za kozami umrla, ni zdrav-niâko dokazano in je bilo prebivalstvo vzneimi^ati res nepotrebno.
(Družbena podružnica v Rudolfovem.) Vabilo na obČni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe, ki bode dne IB. maja t. 1. ob 6. uri zvečer v „Narodnem domu" v Rudolfovem z na-sledujim vzporedom; 1. Poročilo o delovanji in o računih. 2. Volitev novega odbora. 3. Naaveti za družbeni občni zbor v Ljubljani. 4. Vsprejem novih udov.
(Slavnost.) Přetečeno nedeljo dopoludae je blagoslovil g. prof. dr. Marinko, načelnik „Katol. družbe rokodelskih pomočnikov", hiâo te družbe. Zgodilo se je kar natihoma, da družba, ki potrebuje v pokritje obilib dolgov še muogo, ni prizadejala stroškov s^bi in drugim. Zvečer so vrli rokodelci napravili veselico. Deklamovali so slovensko, hrvatsko ia neaško, peli izborno ter se lepo pokazali tudi v igri „Srečna udovca", ki je vzbujala med poslušalci mnogo smeha.
(Novomeški „Sokolci") so nam poslali glas, da bodo obhajali o binkoštih veliko slovesnost. Omislili so si namreč krasno in dragoceno zastavo, ki jo bodo krstili in posvetili očitno na Velikem trgn. H krstu so obljubile priti bratovake dražbe sokolske od blizo in daleč, s Kranjskega, Štajerskega, Koroškega in Hrvaškega. Toliko ljudstva menda Novo mesto že dolgo ni -ridelo, kakor ga o binkoŠtnih praznikih ; veselic pa bo, pravijo i^aoi „Sokolci", za kmeta in gospoda dovelj.
(L et no poro čilo o deželni vinarski, sadjarski io poljedelski šoli na &rmu.) *ođrtvo Šole na Grmu je spisalo obiimo poroêilo
za šolsko in gospodarsko leto 1887/88, katero je ravnokar objavljeno na ukas deželnega odbora. V poročilo se opisuje I. Kronika šole na Grma, i« katere poizvemo, da sestoji sedanje šolsko posestvo iz 94 or. 114 □ sežnjev zemljišč. Za nakup in popravila je dežela potrosila 62.000 gld., a dobila 25.000 gld. izredne državne podpore. IÎ. Poročilo o šoli z učnim redom. m. Gospodarstvo. IV. Stavbe. Priložen je statut s programom šole in hišni red za učence, dalje poučni spis vodje g. R. Dolenca: „Požlahtnitev zelenečih ameriških trt". Jako lepo izdelana je slika, katera predstavlja šolo na Grmu z okolico. Pridejan je tudi načrt šolskega zemljišča, na katerem so zaznamovani različni nasadi, ki se tam gojé. Poročilo kaže o lepem napredku tega učnega zavoda, na katerega sme ponosna biti kranjska dežela. Da tudi Dolenjci spoznavajo veliko korist te šole, kaže naraščajoče število učencev.
(V črnomaljskem okraju) so osnovali „učiteljsko društro".
(Šole v krškem okraju), kjer jih je bilo več kot polovico od vseh zaprtih zavoljo kozá, so se večinoma zopet odprle, Če tudi ni bolezen Še popolnoma prenehala. Ali če v enem kraju nekoliko prestane, prikaže se pa v drugem. Sedaj ta grda bolezen jako razsaja v stopiškej fari blizo Novega mesta.
(V Krškem) so napravili na šolskem trgu lep drevored, kjer nameravajo napraviti tudi spomenik velikemu krškemu dobrotnika, raujkemu Martina Hočevarju. Zasluge največe in prve ima pri tem č. g. vikar Knava.
(Visoka starost) V Hnišici pod Ljubljano umrla je v petek mati tamošnjega župana in posestnika g. J Korbarja v 92. letu dôbe svoje.
(Novo brezdno na Igu) Na Poiokar-jevim svetu blizu Iga se je na istem mestu, kjer je prejšnji dau gospodar Še drra nakladal, zemlja v okrožji 120 metrov adrla in pokazalo se je brezdîio v popolaem pomenu besede, kajti nekoliko radovednih je merilo globočino, a samo toliko se je dognalo, da je v globočini 200 eežnjev voda, koliko pa je voda globoka, se ni moglo določiti, ker jim je vrvi zmankalo. — Brezdno drži od vrha nekoliko v stran, potem pa je čuti brezmema votlina, kajti pok v dno spuščenih dinamitskih patron odmeval je nekoliko minut. Vredno bi bilo, ako bi se kdo našel, ki ima pogum in pripravo, da bi se spustil v globočino in pregledal brezdno.
(Otrtni uši) govoreč, rekel je grof Fal-kenhayn v državnem zboru, da noče, da bi se vinorejcem priporočale ameriške trte kot jedino sredstvo proti trtni uši. Sicer pa ni ca nikakor proti tem trtam in njih zasajenju.
Svarilo se je tudi pred tajnimi pomočki, a prepovedovati jih ne moremo. Francoska določila
je premijo 300,000 fr. tsa sredstvo, ia ljudje ae trudijo, da bi jih zaslnžili. Švica doTolilft je 25.000 frankov dr. Kellerjti, da poskusi v določenem zemljišči sredstvo, kaktero je sam iimaáel, proti tej škodljivki.
(Tatu) BO njeli orožniki mokronoški dné 30. aprila zjutraj o pol štirih, na jako slnčajen naiin. Tat namreS, kateri je ukradenega konja gnal, zagledavši orožnike, ga je popustil in pričel teči, kar se je orožnikoma sumnično zdelo, obe-reta jo za njim, ter sta ga tudi kmalu vjela. Pri tata sta dobila orožnika tudi Seatstrehii revolver. Slaba vest ga je izdala,
{Iz Dobovca) se nam poroča, da je bi tam 7. t. m. hud naliv s točo ia sicer tak, da je nastala povodenj, po kateri je polje hudo prizadeto in cesté razrite; toče je toliko palo, da jt je bilo še drugi dan videti.
(Iz SemiČa) se nam piSe, da je tam umil Janez Prešeren, občinski tajnik, kateri je kot tak 42 let zvesto in marljivo služboval, pokojni je doživel 79 leto.
(Požari.) Od veČ strani iz Kranjskega, ínjemo žalostne vesti o požarih, med temi tui iz Črnomlja, da je te dni popolnoma^ pogorelo gospodarsko poslopje posestniku Jan, Žagarju v Brezniku; nesrečni pogorelec baje ni bil zavarovan.
(Koncert) dol. pevskega druStva, v sa-boto 11. t. tt. je bil kljubu jako izbomemu sporedu in lepemu namenu, zeló slabo obiskan, kjp nzroka iekati tej mlačnosti nam ni zuano. Spored se je povsem v občo zadovoljïioBÉ izvel. Godba nam je posebno v Overiuri iz opere „Cigarika" zel(5 dopala in jako dovrSuo igrala nam sicer znane, a težke motive. Meâaui zbor „Nase gore", nam je sicer aže znan, a vendar je zopet dopal. Samospev „Želje", za bariton je g, R. ganjivo predaval; ,Što iutiš", možki zbor je občinstvo pohvalno sprejelo. Dvospev „Golob na javoru" za sopran in alt, ste gospici Dev-ova in Bučar jtva jako ljubko peli ia so morale na občo željo ga ponavljati, tudi spreiKO spremljevsnje na glasoviru po g. D. nam je omenjati !U pohvaliti, „Sirota'^, zbor z samospevom za alt je krasen, ter tudi imponira, posebno ssmospev po zboru gprtm-Ijevau je v istini lep; „Šumaki čar", možki zbc.r je prijeten in občinstvu povsem ugaja), le prekratek nam je bil. Najveèji efekt pa je napravil Volaïièev valčtk „Slovenskim mladenkam", ženski zbor z orkestrom, kateri obsega jako lepe god-bene motive, in bil tudi dobro dovršen pod spretnim vodstvom goap. predsednika Št, ; goapice pa BO bile toliko prijazne, da so nam valček na živahni rokoplesk ponavljale. — V obče smerno reči, da je bU spored krasen in popoboma dovršen, le preveč prostora je bilo v dvorani, kar na sotrud-nike ne dela dober utis, za obilo truda ps malo
t
Tužnegft srca naznanjiiaio zaloatno Test v arojem iti v ttapJiu vaeb Boroduikov, da jo naSa iskronci ljubljen« soproga, oziroma mati, gospu
Wlaťilda Kraec ro. Pollack
J
2, njftja ob Vi"! uH ssTufpr, v -(3. lotn avoje áíibe po kratki bolMni, previđena s sretimi zakramenti miroo T Gospoda zaspala.
Druga racjc» Wdi priporočena v blagi spomin ia moliter.
Zahyala.
Za inilo Boftuijo cb prerani smrti naSe nepozabljlTe soproge oaironiB matoro, izrekamo TSim prijaieljera in znancem posebno ris. Častiti kapiteljski dnboySÔini in pieĚ. |g, oo, franSiiianom in TBim darovatoljem prekrasnih Toncev n&jtoplejSo inkreno zabyalo.
lanez ia Pavel,
otroka.
Janez Krajec,
tiskar In bukvar.
SOlHOff.
m
uspeha; nadjamo se, da v bodoče slav. občinstvo več pozornosti podeli ob enakih prilikah. Marljivemu odboru smo pa hvaležni za lepi, zabarni večer.	—r.
(Opomba uredništva.) Na zadnji strani imamo insérât ogersko-fraocosk« Eavarovalne dražbe, ki vabi k zavarovanju proti tuči. — Mi smo insérât sprejeli zarad velike nadlege, ali povemo pa, da baje banki ne gré poi-seia dobro, vsaj govorjenje je, da bi se z neko drugo stopila.
Listnica urednEitva.
G, Jer. Peč.: He čudite se, da Voioga «toer rei rna-menitega dopisa niftao Se natÎRnile, Bile »o t V«5om ipim nekHtero podobe narisane, brei katerih popis nima »rednosti, {)odobe pa bi Teijal« kaj veiiko. — To tedaj ni is list, ki tetjfc 1 gold. 8 poŠto »red,
G. dopisnikn \z mokronoSke okolice: Mnogokrat «mo Tie povedali, da dopise bro» podpiss ali a itmiSljenim podpisom ne sprejmemo.
Žitna cena v Novem Mestu 13. aprila 1889.
Domai e pScDieo moraik 2 gld. — kr., Debelaôe {toruse) 1 gld. 4Û kr,, Soršioe 1 pld. BO kr., Hži i gld, 40 kr., JsciKci!» 1 gld, 40 kr., Ajde 1 gld. 10 fcr., Ovea 80 kr., Krc-m!^iri& 90 kr.
Loterijske srečke.
Trst 4. maja	49 82 20 41 21
firadec 11. „	42 35 89 87 88
Za popravo hiàe katol. družbe rokodel. pomočnikov ^ v Rudolfovem so darovali:
Og. : M. Avřemk 5 gld., J, Novhk 3 gld,, J. Plovaniii (inpft) 10 gld,. J, Krajec 8 gld. 75 kr,, J. Jan. Hovak 5 gld , Kua. PaTlič 5 gld,, Dam, Phv1Í6 5 gld., J. Pehaai 6 gld., po g. kan, L. Jorimn 11 gld., Jer. Jaro 5 gld,, Ant, Jařc f> glđ,, dehau A, Aleš (zopet) 5 fi,, J, BdoTot 2 gld., Fr. Tantller i gld. 50 kr., J. Pezdire t gld,, Jan. Kovač 1 gld., A. KaliiS 1 gld , Ferd, Seidel 3 glii,, gospa Torozijn Jamnik 1 gld,, g, Juii. Pintar 1 gld., dr. Vavpotič 2 gid. 50 kr„ I. Kuno 1 gld,, lïeinienovaii duhoven lO gld. NeimonoTHn 5 gid., Jos. Qerde-Ěiii & gîd,, Martin Mohar 2 gld , Bim, âtefanotiè 1 gld., Fr. PoîSto 1 gld., Jan. Mechora 3 gld., Janez EuSíjan L gld., Fr. Stupica 1 gld-, M. .T. ŠtorbE;nc (lopbt) 10 gld.
i

jp-vjt ^^ ^^ ■^^.jggi.iir:*
Poláková prodajalnica v Novem mestu
se zahvaljuje Sastitemu obëiustvu za dosedanjo prijaznost in kupëijsko zvezo, in naznanja, da bode tudi v prihodnje prodajalnica vedno z najboljšim blagom založena in se priporoča za daljni zvesti obisk.	^aa-ii
Gostilna v Krškivasi,
poieg C. kr. ceste, eo da iz proste roke na man) aii V66 let v najem. Hiša obstoji z dveh eob, iepu kuhinjo, ahrsmbe, kleti, vria, hiova, dyorisèa in vodnjaka. Natančneji pogoji se poizvedo uetmeno ali pismeno pri
Mariji Piltauer, Krškavas.
[76—3]	(Munkonđorf. Dolonjeto.)
na Drski 10. minut od Novega mesta, obatoječe iz hiie s tremi sobami, kuhinjo, hlevom, podom, kozolcem, gojzdom ter njivami s tremi orali se iz proste roke pod ugodnimi pogoll proda, Natančneje se iavé pri iastniku gosp. Vek. JeniÈU, mestnem tajnika v Rndoliovera.	lîl—3]
Peter Majdiô
T Ljubljani, glavni trg štev. 19
priporoma svojo bogato zaloga
po ugodnih cenah.
177-2]
TKC nujnovojie (iâ!5taT(i v razni »oiikoHti.
Vsi stro i za kmeti stvoivinoreo
Jo	t)
Stiskalnice In milni za olive. Vinske In sadna stiskainice, Grozdni mlini In mlini za sadje,
IMIatilnice, sna-žilnlce In vitlje ali vlečki, robka-llce za koruzo, se-jainice, piugi itd.
^UŠILNICE ZA SADJE IN ZELENJAVO.
Rezilnice za krmo v
veliki izbiri iu izvrst-m izpeljayi ponnja po iiajttiijtli tovarniških cenah
Ig. Heller, Dunaj, Praterstrasse 78.
ZftpltBiki iiirazJ»8iiilftnai&hteTHitl(iIirez£lii$nAIn Franko.
frotl^ftlci dobé uKodiie lïOiroJe. Cmolnl aBi«e«pnlkl «e li{ej* In lUtbro plaeu«.





Št. 6Í0
Dne 19 maja ob 4. uri popoludne bode v Št. Jerneji za novo pokopališče na očitno dražbo dano obzidje 8 pokritjem, kakor tudi železa! križ in Železna vrata to pokopališke. Cena in drazbeni pogoji so ua ogiod v občinski pisarni v Št. Jerne i.
K tej očital dražbi (licitandj) ae vabijo podjet-aiici, kateri želé to deio prevzeti.
Županstvo v Šť Jerneji dne 9. onaja 1889. [^3]
Pri oskrbnigtvu graščine Stari Ribnik na Me-titèko-KarloïâSil cesti, je na prodaj
okt t. doDrega be ega vina

ir. poznate gorice Pisčetke iGorićka, za cen» 10 gold hektoliter. Oskrbniátvo graáč stari Ribnik, Pošta Metlika.
[89-1}	Jak. Majdić.
Katoii&ka Bukvama v Ljubljani založila
je knjižiixt:
ema
za vse, ki hoèejo veéno živeti.
ťoilHĚiJtt Iinjiíiorv,
katero je iiđal dr. E. M. Muller, LînSki. Posfo-TBDil Fr. Zbašnlk, íypnik. V Ljnblj&ni 1b89. — Cena mohko vezani knjiiioi je 20 kr.
Vsebina: Predgovor, — Vvod. Kako je ntoeti nasIo* te knjiiineï Zdravnik íd boloik. Iz èobr je duhovna lekarna. — Prvi del. Uranila proti duSnim bolesnim: Ogibnj »e okuionja. Boj ne ognja. Čnvaj hiSnfc vrata. Ogibaj «e prepiha. NebeSka lestvica. Zdravje bolnikov. Studenac àivijen.ja in zdravja. — Drugi del. Zdravila za duSae boleitii: Zdravilo »oper duhovno jetiko ali RuSico. Zoper prostovoljno oraahovaajo. Zoper mraa bojeSnosti prod Ijadmi. Kako je sv. Ignacij FranéiSka Kaa». reiil posvetnega dahá. Zdravilo za mrzlica lakomnosti. Kako je sv. Fiîiplîorij ralsdoniča ozdravil omotice SastiUkomno-8tí. Zapor pojiade běsnosti. Zoper kostno gnjilobo — nevo^Sljivoati. Mazilo za oíi. Strnp in poraoiek zoper strup. Zn take, ki imajo duhovno vodenico. Za mrtvondno. ZSt, erůnobolne. Domača zdravila zopor strnh pred smrtjo. Unjverialno ali obîno zdravilo. — Bklep. KtíĚatiska vodilala življenja. Obljubo naSega božjega Odroaenika častilcem njegovega presvetega Bred. Koreniti iakaz zdravilnih nasledkov duhovne lekarne. Zglůdi lepo smrti.	[81-2)

-O-O-O i
Podpisani nazDinja slavnemii občinstm, da bode imel od sedaj nadalje v svcji zalogi v Novem meslu mnogo bol] fino mleto
^ m O k O
in sicer t Žest vrst razdeljeno, po naalfldnjih cenah :
átev, O . . . po 16 kr. kilo
.	13	.	.
«	11	.	.
„	10 „	,
n	9	*	n
"	8 Ti	IT
Slavno obćinatvo naj se blagovoli prepričati o izTrstaoeti moke, o prvi priliki.
Z ođlitnim SîjoStovaujoiD	'TO—Hi
Karol Germ v N&vem mestu.
Mlin naprodaj ali v najem!
Tik Novega mesta na Krki je naprodaj aH 86 dávrajem dobro ohranjen mlin s petimi tečaji, kateri îhjs vedno dovolj vode in tndi dosti opravila. Natančneje pové opravoistvo „Dol. Novic«.	Lâï—1]
Zavarovanje proti škodi po toiSi
»prejema glavni zastop za. Kranjsko v Ljubljani ogersho- francoske, zavarovalna banke FranCO-HOB-groise po najnižjih cenah in najngodoejih pogojih, namrcè, da sc i>ri poglavitnih pridelkih polovico in pri drugih tretjino zavarovalnine že naprej odpusti in le pri slnčajnem odlkodvanji vračani.
Vsakoršoe škodo preračunijo se jako vestno, ter 80 takoj izplačujejo.
Zavarovalnina pîaiujo se na željo lahko tndi po žetvi.
Marljivi pol'ivaini zastopniki se radovoljno sprejemajo.
Najaljndnejo so priporoča
Josip Paylin
glavni zastopnik [86—1] v LJiibljant St. ! Marijin trg nasproti FrančISkanake cerkve.
V najem se odda s I. junijem 1889 v Žužomber-âkem trgu h. §t, 33 na prijetnem prostoru ležeča
^ prodajalnica
z magecifiDm (skladiaíem), stanovanjem dveh gob; sploh z vsem kar k ti|eî spada,
Natančneje b« jmizve pri gospej Ani Baskvar v Žužemberku.	[82~i]
BTstrijsko-francosko drnâtvo za zaTflrovanje i>rot5 elemc«faiiiim «ezgodai» in nesrečnim slučajem na Duna]!.
Pîaiani íelniáki iapit-il in drngo poroštyeiio preHjozciije đmibo znoSe ícz
- ůva milijima plSisaríev a?. n\
Pisama vodstva n<.]iaja se:
na DUJSíAJI^ J., Wiplingerstrmse éS.
ZastopnlStra en:
na Dunaji, v Budapeští, Pragi, Ivcivu, Grsdci, Insbrucku.
--
,4ZIENDA" aavanijo
proti škodí po toci
p D najugodncislh pogojih in za trdne prfirl]r, ne úa bi trtbnlo pozneje do-plačevatl. Piemije se odmeijujejo boLkor niogcĚe CEno in ujftia za premije kreditira se, ako se řeli. àkode Be kulantno likvidirajo îu točno izplačujejo.
Zastopniki one kraje, kjei drnStvo Se ni xnBtopano, TspTejema in pojasnila o zavarovanji daje
glavni zastop v Ljubljani g. L PROSENC-a Šelenburgove [84-1]	ulice št 3.
Odgovorni urednik, ûdajatelj in zaJoînik L KrajeO,
Noïomafiw, — FatisnU Í. ErajeC-