Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1 Dl
Š1. 24.    Leto XIX. - Kranj, 15. junija 193:
Uredništvo in uprava je v Kranju, Strossmajerjev trg štev. Telefon it. 73. ^Gorenjec11, izhaja vsako soboto. Dopise sprejet uredn štvo do srede zvečer. Rokopisi se ne vračajo. Sefrank ranih pisem ne sprejemamo.   — Naročnina za „Gorenjcc' celoletno 40 Din, polletno 'jO Din. četrtletna 10 Din, pos. št. 1 Vit
List za gospodarstvo socialno politiko in prosvett
K vladi naroda
JNS se obsoja sama
Te dni v časopisju, ki je podpiralo politiko JNS strahovlade vsa zadnja leta. vsak čas čil urno čedne zadeve. V ..Jutru" n. pr. smo brali o zadevi, kjer se o; resa raznih očitkov samostojnežev, da vlada pod JNS ni !>ila odgovorna parlamentu ia da i«' vsak minister zato dela! kar je hotel. Ravno finančni minister g. Djordjevie je bil menda tak veljak, da ga celotna JNS ni mogla spraviti na kolena in ga nagnati po drugih gospodarskih potil:.
Ko mi prebiramo sedaj take jeremi-jade, se moramo spomniti na marsikaj. \ tistih časih so bili prav isti listi, ki sedaj vso krivdo vale le na takratno dado. polni samopohvale in celo baha-nja: To smo mi dosegli, to smo mi naredili, za kmeta, gospodarstvo, zdravje itd. Pa kako složni so bili ti listi takrat! Kar kosali so se. kdo bo bolj slavo pel onim, ki jih danes žigosajo kot gro-bokope. Kaj ne: to je jasno začrtana pot pisanja? Danes tako. jutri drugače ti. ubogi narod, ki nisi slejkoprei maral za JNS politiko v celoti, pa prenavljaj sedaj vso to žlobudro.
JNS-listi trdijo, da poslanci proti vladi niso nič pomenili. Kako imenitna ugotovitev je to! Pa ne prej ne slej nismo ne čitali ne slišali, da bi kdaj ti poslanci v parlamenta glasovali proti vladi, ki jo sedaj napadajo. Tudi kritike ni bilo ne v parlamentu in ne izven njega nobene. V Sloveniji pa hlapec in dekla in pastir gospodarju vsaj kdaj kaj svetuje, če že ne kritizira, če vidi. da ni prav, in tega je dober gospodar vesel. Tam doli v Belgradu pa so bili JNS-arji vsi srečni kimavci, ki so se doma na vasi s 7000 v žepu po bab. ali: To smo mi naredili. S takimi ljudmi, ki niti toliko niso hoteli pomeniti, kot pri nas hlapec, dekla ali pastir, je bilo pač lahko \ ladati.
Samo komu gre zamera? Vladi prav gotovo ne toliko, kot bivšim poslancem JNS. Saj ta se še danes lahko opira na dokaze, da je bila cela JNS skoraj da enodtišno za vlado. Mi smo bili in smo še nejevoljni na tak način vladanja, radi česar smo vsi zelo zelo trpeli, še bolj pa smo nejevoljni, da so nas kot državljane osramotili taki poslanci, ki so bili preje sami kimavci, danes pa so zabavljati čez svoje prej tako hvalisa-no delo. T O nam ne gre v glavo, pa se naj JNS časopisje še tako prička med seboj in vali krivdo drug na drugega.
To bi bilo za splošno državno politiko.
Doma. na vasi ali v slovenskem me-stupa so bili ti poslanski junaki že bolj korajžui. Kar čitajte ..Pohod" vsi oni. ki ste morda le bili tako srečni (dosti takih pri nas ne bo), da niste občutili pesti JNS! Kaj vse ta list danes razkriva! In kaj še bo? In kaj bi že danes lahko razkrivali mnogo bolj upravičeno opozicijski listi! Da. doma oa vasi ali v slovenskem mestu pa so bile temeljito organizirane kovačnice za ovaduštvo. preganjanje, politične kazni. Ti krožki še danes niso ukinjeni in še danes, ko so vendar razmere že precej drugačne, več ali manj uspešno delujejo. Da, tukaj se znašajo nad nedolžnimi ljudmi, ki ne marajo JNS politike, tam doli v parlamentu pa se ni upal nihče oglasiti in protestirati, ko sedaj s sebe vali vsako odgovornost.
Kam bomo prišli z državo, gospodarstvom, narodom, če bi nas „vodili" taki politiki iz vsemogočne JNS? Kaj bi bilo z ugledom države, oblasti, naroda? Zato je prav, če se išče nova pota, nove metode, kar tudi narod ob volitvah, vodenih po zakonu, ki ga je JNS postavila, vendarle deloma že mogel prav na nedvoumen način dokazati. Kolikor pa še ni, pa še bo!
Že zopet „Pohod"
Le zakaj take spremembe v pisanju?
..Pohod" v JI. številki poroča pod naslovom „Čudna sramežljivost": •
..Kmetski list", glasilo g. seuatorja Pu-clja in poslanca g. Mruvljeta, se nekam
čudno zaletava v naše zadnje članke z naslovom ..Kaj sedaj" in „Nove metode". Razumemo ogorčenje gospodov, ne razumemo pa. da se list gospoda Mrav-Ijeta upa očitati nam neka preganjanja v Kranju, ali kali. Zdi se nam. da smo napad, ki ga objavlja Kmetski iist, čitali nedavno v nekem drugem listu. Morda ..v Gorenjcu'", ki je glasilo g. župnika škerbea. ki je sedel v ječi in to ne po zaslugi Pohodovcev, temveč na pod-lagi striktnega in vernega pričevanja g --poda narodnega poslanca Vtravljeta za časa šenčurskega procesa pred sodiščem za zaščito države v Beogradu. Pa se menda ..Kmetski list" vendar ni za-\oljo tega ženiral navesti pravi vir svojega napada? To bi skoro odgovarjalo taktiki gospodov, ki so sestavili do danes še neprekošen program, kako vtep-sli klerikalcem strah v kosti, seveda sa-ino zato, da so ga pozneje lahko gladko zatajili, ako ne celo poskusili obesiti kot rdečo cunjo kakim svojim prijateljem!
Mi pristavljamo le to: Kar tako naprej, red mora biti! V kolikor je pa gornja vest glede ..Gorenjca" napačna, je pa mi s tem ne nameravamo popravljati. To bi bilo celo toliko bolj nepotrebno, če iz ..Delavske politike" št. 43 zvemo, da je vodilni član tekstilnega podjetja »Triglav" v Kočevju g. Sire tudi v načelstvu zadruge, ki izdaja ..Pohod". Zato lahko ta srospod, ki je iz Kranja doma. ..Pohodu" razloži razmere
Francija naj nas
Evharistični kongres v Ljubljani
uči!
V Franciji imajo zopet novo vlado. Stara vlada je vladala le pičle 3 dni. pa je padla. Sestavljena je bila iz poslanskih klubov, ki predstavljajo večino parlamenta. Pa je kljub temu padla, kakor enako ogromne desetine drugih prejšnjih vlad. Torej za Francoze ni to prav nič posebnega, kot ni za nas prav nič posebnega, če pozabimo, če je bil kdo kdaj minister.
Nekaj drugega je, kar nam je všeč. Francija je močna država, to nam ugaja. Močna pa je zato, ker jo vlada narod sam. Ta je tudi tisti, ki postavlja vlade po svojih zastopnikih in jih tudi ruši. Narod je nosilec vse oblasti, narod je država. Te nam ugaja, pa čeprav padajo narodne vlade druga za drugo. Ugaja nam kljub temu, čeprav države, vladane diktatorsko, vidijo v tem slabost. Pa je nasprotno res, da je taka država naj močnejša, kajti cel narod odloča svobodno o svoji lastni usodi.
Ugaja nam pa še nekaj. Tudi močna Francija, kjer se zbira zlato vsega sveta v nepreglednih kleteh, tudi ta država pride od časa do časa v škripce. Pa se pojavijo tudi tam strtije. ki bi rade zavladale s pooblastili, čeprav kratkotrajnimi in z zaupajem parlamenta. Pa je Francoz že tako nezaupljiv, da ne zaupa niti vladi, ki je predstavljala pred tak i ni i zahtevami večino v parlamentu, pa vlado zruši baš ta večina. Poslanci istega kluba glasujejo proti lastnemu članu! Kakor to izgleda nedisciplinirano, nelojalno, tako nam je všeč. da svobodni glasovi zrušijo svojega lastnega zaupnika, ki bi poskušal okrniti svoboščine tovarišev in s tem naroda. Svoboda sodelovanja, svoboda soodločevanja, svoboda kritike, vsepovsod razgibanost duha in delavnih rok — to je moč, to je napredek, to je sila! Radi tega je Francija velesila, radi te svobode in te svobodne razgibanosti pridne roke Francozov polnijo hranilnične blagajne, radi te delavnosti in soodgovornosti celega naroda je Francija nam všeč v času, ko se šopirijo diktature nacionalistov ali boljševikov vsepovsod, a je pri tem celota tako trhla, da za razpad ni potrebno niti viharja, ampak prav nedolžnega veterčka. in se sesuje. Ni zanimiva v demokratični državi nova vlada, zanimivo je to, kaj bo ta vlada storila, da se prikupi svobodnemu narodu in zanj tudi kaj stori. Novi predsednik je l.aval. čigar ime se bere na obe strani enako, in prav tako je tudi narodno francosko razpoloženje.
Kako bo nastopila kranjska dekanija
na kongresu
Dekanijski odbor v Kranju sporoča na podlagi sklepa sodalne konference v ivrauju z dne 13. junija vsem Župnijskim odborom v dekaniji sledeče:
1. Naša dekanija bo nastopila pri procesiji v Ljubljani ne pomešano, ampak grupirao po farah v tera-le redu: 1. Cerklje, Velesovo. Šenturška gora. — 2. Smlednik, Zapoge. Mavčiče, Trhoje. — 3. Šenčur. — 4. Preddvor. Gorice, Trste-nik. Kokra, Jezersko. — 3. Predoslje. — b. Kranj. Šmartno in Besnica. — 7. Naklo. Podbrezje. — 8. Križe, Kovor. Duplje. — 9. Tržič in Sv. Katarina.
2. ) Kjer je v eni skupini več far. naj se med seboj pomenijo za enoten nastop.
3. ) \ saka skupina uredi razpored udeležencev poljubno morda tako, kot je dal načrt glavni pripravljalni odbor v Ljubljani, ali pa tako. kot nastopate pri procesiji sv. R. T. Glavno je. da bo slikovito in res disciplinirano pri izpeljavi. Sprevod bo šel v osmeroredih.
4. Za vsako skupine preskrbite duhovščino.
5. ) Ljudsko petje. Pri procesiji naj podeželski zbori ne pojejo posamezno, ampak naj se zbori vseh fara v eni sku-
fini združijo in naj pojejo pesmi za padsko petje, sicer bo klaverno. (Radi dol >rega ljudskega petja poslušajte or-ganisti in zbori radio prenos v nedeljo 16. junija. Tempo mora biti enoten. Poskusite z ljudskim, petjem že pri Telovi procesiji.) Vse pesmi se pojejo po novem napevu. ne po starem.
6. ) Na čelu dekanije bo šel napis dekanije. Vsaka skupina bo dobila iz Kranja napis, ker bodo napisi ene, dveh oz, več far. ki bodo tvorile eno skupino. — Vsa dekanija bo imela v Ljubljani svo-
jo lastno pisarno. Kje bodo ti prostori, bomo še sporočili.
7. ) Skrbite za dobro organizacijo otrok. Vse fare, ki mislite pripeljati otroke na kranjsko žel. postajo, javite število otrok na dekanijski odbor v Kranju. To pa zato, da vemo poskrbeti prostore za zbirališče in reditelje na postaji.
8. Za zajutrek otrok v Ljubljani naj poskrbi vsaka fara zase. Slabotnih otrok rajši ne jemljite s seboj, ker bodo opešali.
KRANJ
Železnica postaja že kar nestrpna, ko vidi. da ji ne moremo javiti gotovega števila udeležencev. Zato prosimo vse meščane, ki odlašajo z nakupom kongresne legitimacije in znaka (ta dva sta prav za vsakega, ki hoče priti na Stadion, nujno potrebni). Ne reditelji, ne pevci, ne godbeniki, ne spremljevalci otrok ne bodo mogli na kongres, če ne bodo imeli znaka in legitimacije. Samo otroci so izvzeti.), naj čimprej pridejc in kupijo oboje. Če hočete imeti red pri prevozu v Ljubljano, poskrbite za red najprej pri sebi. Še t4 dni je in gotovo ne boste prisopihali v pisarno Tiskovnega društva in se prijavili za kongres šele na 2S. junija zvečer. Torej pokažite smisel za red in disciplino in prijavite se takoj ta teden, če morete iti v Ljubljano.
Prispevki za evharistični križ. Vljudno prosimo vse, katerim smo poslali pismene prošnje za električne križe na zvoniku, da velikodušno nakažejo primeren znesek in ga pošljejo na označen naslov.
Vsem faram kranjske dekanije. Glavni pripravljalni odbor v Ljubljani je imenoval za kranjsko dekanijo dekanijski odbor 4 članov v Kranju. Na podlagi sodalne konference z dne 13. junija bo ta dekanijski odbor v kratkem poslal na vse fare obvestilo, kako in kje in na kak način se bo formiral sprevod naše dekanije. Prosimo, da direktive dekanijskega odbora brezpogojno vsi farni odbori upoštevate.
Tedenske novice
IZ UREDNIŠTVA
Gg. dopisnike obveščamo, da bomo prihodnjo številko radi praznika sv. R. Telesa morali zaključiti že v sredo m enako radi Vidovega dne tudi nadaljnjo številko. Zaradi tega prosimo gg. dopisnike, da bi nam dopise poslali najkasneje do srede zjutraj, sicer ne bodo mogli biti pravočasno priobčeni.
Bojevniki skupin kranjskega sreza! Skupina bojevnikov Radovljica vabi vse skupine našega sreza, da se v obilnem številu udeleže maše za-dušnice za pok. kuratom Bonačem v nedeljo 16. junija ob 9 na Brezjah. Mašo daruje podpredsednik OiO prof. Ratej. Po maši se vrši v gostilni Finžgar sestanek, na katerem bo razgovor o pomenu in akciji za postavitev spomenika pok. kuratu Bonaču. Priporočamo vsem tovarišem, zlasti pa pe\cem, da se zadušnice v čim obilnejšem številu udeleže. Organizirajte izlet na kolesih ali vozovih. — Boj, Kranj.
KRANJ
Občni zbor protituberkulozne lige v Kranju se vrši v ponedeljek 17. junija 19)5 ob poll9 v državni gimnaziji v Kranju. Prosimo, da se občnega zbora udeležite polnoštevilno!
70 krasnih daril v vrednosti 4000 Din razdeli meseca junija med svoje naročnike, ki so poravnali naročnini- /a leto 1935, upravu ilustriranega lista ..Rejec domačih živali".
Regulačni načrt Kranja
Pri zadnji občinski seji se je, kakor smo čitali v Gorenjcu, dovolila g. ing. Illadniku parcelacija njive 886 nad l*'i-drom. Sicer občinski odbor ni mogel nič ugovarjati, ker je pač ing. Illadnik izvršil parcelacijo po sedaj veljavnem regulačnem načrtu. Toda s to parcelacijo ja zabit klin v cel nedotaknjen kompleks, kjer bi se bil dal stari regulačni načrt lepo preurediti hrez težuv. dokler ni tam nobene hiše. s to parcelacijo je pa vsaka dobra korektura starega in naravnost bedastega regulačnega načrta onemogočena. Pri tej priliki se je zopet
moral vsak vprašati: ..Kaj pač dela naš občinski odbor oziroma predsedništvo naše občine? O novem regulačnem načrtu, ki pa je po mnenju vsega prebivalstva nujno potreben, se že govori vsaj deset let v Kranju, pa se še nismo premaknili en pedenj naprej! Ali bo na magistratu res vse zaspalo? Vsaj eno zadevo naj bi izpeljali! Pa se ženejo sedaj v to stran, drugič v drugo, pa nobene ne izpelje io! Županova jama leži prazna, vodovod se povečava že kakih 10 let, šola se zida že tudi približno toliko let, regulačni načrt se „dela" leta in leta itd., pa niti ena zadeva ni dokončana in urejena! Saj se vsakdo lahko zmoti in kaj pogreši, nihče ne bo na magistratu tako gospodaril, da bi vsem ustregel, toda tako se pa ne gospodari, da se le govori in nič ne stori! Prične se, pa se ustavi voz na sredi klanca! Naj vsaj mlajši odborniki kaj porivajo, da pride občinski voz iz te stagnacije. Pri regulačnem načrtu se je pričelo zidati v tretjem nadstropju. Najprej so napravili oziroma izdeluvali, ali bolje rečeno so naročili izdelavo nivelacijskih del. ko še niti pojma nihče ni imel o kakem idejnem regulačnem načrtu. Drugod delajo ravno narobe. Najprej se napravi oziroma dogovori z merodajnimi faktorji o splošnih principih regulačne-ga načrta oziroma o idejnem regulačnem načrtu, a to se šele prične z merjenjem terena. Pri nas srna pa baje že zmerili svet. o idejnem načrtu pa ni niti govora več.
S kranjske gimnazije. Te dni sem se šel na gimnazijo informirat, kako napreduje moj nadebudni sinček. Ko čakam na odmor, da dobim gg. profesorje, sem si za kratek čas ogledoval tudi oglasno desko. Tam sem našel nabit zanimiv otrlas dijaškega društva »Jugoslovan", na katerem M objavlja, da bo imel neki dijak na društvenem zborovanju dijakom predavanje o predmetu: »Kako si pridobi in ohrani profesor avtoriteto pri dijakih." Res zanimivo predavanja! Na naši gimnaziji vlada v resnici
Stran 2
► GORENJEC«
Štev. 24
napreden vzgojni duh! Mi starokopitni nekdanji Študentje bi si kaj takega ne bili upali. Se manj pa bi bili smeli kaj takega pod okriljem gimnazije predavati. Gotovo se to predavanje vrfi z vednostjo -.predpostavljenih. IVsekakor pedagoško in moderno! Predavanje bo vsekakor zanimivo in bo privabilo mnogo posluša vce v. Kakor včasih beremo, imajo na ruskih boljševiških šolah dijaki zborovanja, na katerih obravnavajo tudi podobna vprašanja in dajejo navodila svojim učiteljem, kako se morajo vesti v šoli. Pač zelo moderno! jaz se v svoji starokopitnosti le bojim, da pride kmalu moj nadebudni sinček iz šole domov in mi bo napravil predavanje o tem, kako se moram obnašati, da bom ohranil pred njim avtoriteta
Družinski oče.
Delajmo kapnice! Zidajmo ob Savi!
V Kranju imamo vodovod. Vodovod je zelo dobra naprava. Naš vodovod je tudi dobra naprava. Nekdaj je še kar ustrezal vsem mestnim prebivalcem. Vsi so se ialiko napiti, omili, ohladili. Vsi. kajti vodovod je bil napravljen tako, da je služil vsem takratnim konzu-mentom.
Letos pa smo že v letu 1955. Ze nekaj let sem pa se Kranj veča in zelo naglo . eča. Če bi se vodovod tudi sorazmerno večal, bi bilo prav. Pa se ne.
Voda pa ima to lastnost, da teče navzdol. Zato so lahko zadovoljni oni meščani, ki so na spodnjem delu mesta, kajti tem voda takorekoč v usta teče. Gornji mestni del pa ni tako srečen. Gorji del. tisti, ki je središče tujskega prometa, kjer se grade nove vile. tisti del je pa sedaj brez vode.
Ponoči se sicer precej vode nabere po ceveh in rezervarjih. Vendar pa je ni pogostokrat toliko, da bi se človek mogel umiti celo med 5. in 6. uro zjutraj.
Voda teče navzdol. S tem pa ni rečeno, da bi oni meščani, ki je imajo dovolj in ki nekaj pri vodovodnih napravah trenutno pomenijo, ne bili odgovorni tudi za one meščane v sredini mesta in v novih mestnih delih. Oni so pa za to tu. da za vse meščane enako skr-be, kajti vsi meščani tudi morajo plačevati v kaso celo za vodo. ki je nimajo.
Pod gorami smo. \ sepovsod so močni studenci z najboljšo gorsko vodo. To je slučaj že kar v Preddvoru. Danes pa kljub temu kličemo: Delajmo kapnice! Ta poziv smo dolžni izdati, ker ni prav : obenega izgleda, da bi sedanji del meščanstva iz spodnjega konca mesta hotel vodovod povečati in vsaj vsem onim. ki že imajo vodovodno napeljavo, preskrbeti dovolj vode.
Delaj mo nove kapnice! S tem si bomo tudi tisti iz mesta in gornjih delov
zagotovili vodo, kaj šele oni, ki v teh delih grade na novo.
Kapnice in domači vodnjaki imajo pa še to veliko prednost, da nam nekateri ne bi mogli zapreti vode v času suše. Kapnice in vodnjaki imajo tudi to prednost, da delamo vsak zase in da rušimo skupnost. Če ne gre skupno, pa vsak sam zase! Samo da bi bilo tudi pri davkih tako!
Stavbenikom tudi še en nasvet: Kadar boste delali načrte za nove stavbe, vse predlagajte ob Savi. kajti tam je dovolj — vode.
Prosimo vljudno, da te nasvete ubogate in se zavedate, da je že nastopil tisti po nas napovedani teden suše.
Mi v zvezi s tem nimamo prav nobenega interesa, da bi zaradi vode šli poizvedovat, kam gre denar za kopališče ali celo naprave, ki se obravnavajo v tajnih sejah. Mi nimamo niti od raznih reševalcev ugank točnih poročil, kako je s tako zadevo. Navadno pa po Ljubljani in nižje od Kranja slišimo razne bahate krilatice, da nekaj imamo in pomenimo. Samo to je šment. da od tega niti vode nimamo.
Nameščenci iz Kranja in okolice, pridite v torek is. junija ob 8 zvečer na ustanovni sestanek -'.rokovne nameščen«ke skupine, ki *e bo vrši! v dvorani Ljudskega doma v Kranju. Le s skupnim bojem bomo lahko uspešno branili svoje stanovske interese, zato se sestanka udeležimo vsi nameščenci.
Elektrarna v Kranju Pavel Mavr in drug. Od
15. junija do 15. septembra posluje pisarna od s- -12.30 in od 1630—1».
CERKLJE
Blagoslovitev nove kapelice. Kar smo d>, go
čakali, smo vendar dosegli. Po mnogih žrtvah stoji pod Vasjo Cerklje mična kapelica, sezidana v spomin na evharistični kongres. Drugod postavljajo evharistične križe. Cerkljani pa imamo mesto lesenega križa zidan spomenik. Sezidal je kapelico zidarski mojster Belcijan Boštjan. — Blagoslovitev kapelice je * lila določena za binkoštni ponedeljek, fantje in dekleta bo kapelico za ta slovesni dan lepo okrasili. Sest manjših mlajev in eden večji, okrašeni z venci in rožami, so obdajali znamenje. Pra\ lepo je bila okrašena tudi notranjščina. — 2e pred drugo uro popoldne so se zgrinjale množice v Cerklje, da se udeleže blagoslovitve no-rega znamenja. Ob 2 se je razvila dolga procesija vernikov, zlasti mož in fantov, od farne cerkve proti novemu znamenju. Pred blagoslovitvijo je Stopil na govorniški oder preč. g. pater Ramšak. duhovnik jezuitskega reda iz Ljubljane   V klenih in prisrčnih besedah je vabil
pod zastavo Kralja Kristusa, kateremu bo posvečena nova kapelica. Po prisrčnem in lepem govoru, katerega so navzoči poslušali z velikim zanimanjem in užitkom, je preč. g. dekan Franc Dolinar blagoslovil novo znamenje. — Po blagoslovitvi je zbor pevcev prepeval litaniie Srca Jezusovega. Po končanih litanijah je vsa množica s spremljevanjem godbe, ki je igrala tudi že med procesijo, zapela pesmi: Kraljevo znamenje in Povsod Boga. Povsod Boga našim družinam in naši mladini, k temu nas opominja kapelica. — Za jesen za praznik Kristusa Kralja moramo oskrbeti še kip. da bo kapelica popolnoma dovršena. Tudi še teh žrtev se obširna cerkljanska fara ne bo ustrašila.
Izlet. Nekaj otrok se je odpeljalo pod vodstvom g. Lapajneta na izlet v Kranj, ravno /a taa blagoslovite nove evharistične kapelice.
PRIMSKOVO
Požar. V noči od 9. na 10. junija nas je prebudil iz spanja z\on. ki je oznanjal nesrečo. Gorel je pod pri Orbanetu. Ljudje so mnenja, da na isto mesto ne bo varno postavljati novega poda, ker je v nevarnosti, da ga zopet ne zažge zlobna roka. Na tem mestu je namreč v kratkem času že večkrat gorelo.
Veselica. Na binkoštni ponedeljek je imela prostovoljna gasilska četa veselico na vrtu g. Graiserja. Udeležba je bila velika in so gasilci z uspehom zadovoljni. Na plakatih so vabili tudi neprijatelje gasilcev: vodstvo je prepričano, da je ta reklama pripomogla k tako obilni udeležbi.
Voda. Kje tiči vzrok, da popoldne primanjkuje vode! Vsaj' vode bi moralo biti dovolj.
PREDDVOR
Kongresnih znakov in knjižic je v župni&ču še dovoij na razpolago. Oskrbite si jih. Kdor le more. naj se kongre-a udeleži.
Smrt. Imrla je na Sp. Beli Marija Sušnik, žena posestnika, /večer je bila še zdrava, zjutraj pa so jo našli mrtvo. Bodite pripravljeni, ker ne veste ne ure. ne dneva.
Popravila. Ta teden začno s popravljanjem in pleskanjem farnega zvonika. Dela je prevzel g. Smoiej iz Kranja. — Okrog Ljudskega doma M gradi cementna ograja.
Tombola. Nameravana tombola gasilcev, ki bi se imela vršiti na nedeljo po sv. Petru, je preložena na poznejši čas.
SV. JOšT
Romarski shod za može in fante na binkoštni ponedeljek je bil prav veličasten. Čeprav so bile na raznih krajih številne prireditve, je bilo vendarle ta dan na Sv. Joštu skoraj običajno število mož i;i fantov. Na binkoštno nedeljo z\ečer smo imeli svečane lita ni j C in druge pobožnosti,  nakiir se je razvila  krasna in
dolga procesija s svečami, ki je šla do evhari-
stičr.eira križa, ki ga je blagoslovil ta večer tir. Pajdiga.   \  govoru je poudarjal vero, upanje
v križ in ljubezen do križa. Prvo sveto mašo je v ponedeljek imel g. Jože Kotiček, ob 10 pa g. dr. Viljem  Kajdiga zunaj na prostem.
Prvi motot-ikel na Sv. Joštu nas je presenetil na binkoštno nedeljo popoldne. Pripeljal se je z njim urednik .Domoljuba" g. Jože Ko-šiček. Sedaj b> imel gotovo dosti posnemovalcev.
SELCA
Zlata poroka. Izreden jubilej zlate poroke sta na binkoštni ponedeljek praznovala |h>sest-nik g. Hajnrihar Anton in njegova zvesta družna Ivana roj. Kos. sestra znanega zgodovinarja dr. Franca Kosa. Prelepi obred je izvršil v cerkvi g. župnik, nato sta pa zlatoporočenca v krogu družine in sorodnikov obhajala intimno domače slavje. Oba sta še trdna in čvrsta kljub visoki starosti. Bog jima daj še mnogo let zdravja in veselja s svojimi vnuki!
TRŽIČ
Novice iz sodnije. Osobje na tr/iškem okrajnem sodišču se menja. Dosedanji g. starešina M i jo Černoš je premeščen v Novo mesto. I/ družinskih razlogov bo za njega ugodnejše, ker obiskujejo njegovi otroci gimnazijo v Kočevju. Sodni sluga g. Destovnik Ivan je premeščen na •štajer-iko. Sodni uradnik g. Josip Stal-cer pa odhaja v južne kraje. Namesto teh pa dobimo popolnoma nove ljudi. Novi sodnik g. Slavo Papež je že tukaj. Tržičani ga prav iskreno pozdravljamo.
-Slehernika" bomo videli. Na praznik sv. R. Telesa zvečer bodo uprizorili -Slehernika" na prostem pod vodstvom režiserja g. Draga Do-linarja. Prostor je izbran poleg cerkve, tako da se bo lahko uporabilo tudi cerkvene orgle in zvonik. To bo gotovo ena najlepših prireditev, kar smo jih dosedaj videli v Tržiču. Cisti dobiček je namenjen za evharistični kongres, zaradi česar že v naprej priporočamo čim večjo udeležbo.
Cerkvena godba gre z nami na evharistični kongres in sicer že \ soboto. Tržičani in okoličani bomo lahko ponosni, ker bomo imeli na kongresu lastno godbo.
.Šola in dom". Na meščanski šoli je v ponedeljek 17. junija ob 8 zvečer sestanek staršev šoloobveznih otrok. Sestanek sklicuje društvo _>ola in dom", ki vabi prav vse, pred vsem pa člane, da se sestanka udeleže. Predaval bo eden izmed gg. učiteljev osnovne šole.
ŠENČUR
Znamenita svečanost. Tako lepega slavja kot ni binkoštno nedeljo Šenčur zlepa že ni bil doživel. Blagoslovili smo obnovljeno kapelico presv. Srca Jezusovega in obenem so j«> vsa i upnija znova posvetila najsvetejšemu Srcu. Na ta svečani dan so se posebno možje in fantje dostojno pripravili. Duhovne vaje v .Šenčurju. H rastju in Olievku so bile zelo dobro obiskane. Asi brez izjeme »o opravili spoved in pristopili k sv. obhajilu.   Bil je to najlepši
1 J
Gorenjci   nosijo   TIVAR-Jeve  o » 1 e R e,   ker  so  dobre  in poceni
W   X I V A
OBLEKE "
Lavtižar Josip:
junaška doba Slovencev
Zgodovinska povest iz 15. stoletja. Godi se na Gorenjskem v dobi turških vpadov.
(Nadaljevanje.)
Sponheimer in grof Dietriehstein sta kazala vitezoma rodovitno planjavo, segajočo do takratnega glavnega mesta Šentvida na Glin-skent polju. — Veliko gradov, zdaj v razvalinah, je stalo po bregovih v kras temu lepemu kraju koroške dežele. Gašper in Krištof bi bila še rada ostala v rajski okolici, ko bi jih ne bil priganjal čas za odhod. Poslovila sta se od ljubeznivih spremljevalcev in odjahala proti Veliko vcu.
Vsak dan jima je prehitro minil. Povsod sta našla prijazne ljudi, ki so jima kazali znamenitosti ob šumeči Dravi doli do Spodnjega Dravograda. Tukaj sta zapustila reko in nadaljevala pot po mislinjski dolini v Slovenjgradee. Pri Šent Uju sta obrnila konja proti Šoštanju, prijahala v Mozirje ob Savinji ter dospela v Gornji grad. kjer je bival na oddihu brat njunega očeta, ljubljanski škof Žiga Lamberg.
Dobro se je jima prilegel počitek po dolgotrajnem jahalnem potovanju. Saj sta bila v Gornjem gradu pri svojem visokorodnem gospodu stricu kakor doma. Kljub temu sta že zelo želela po ljubih starših in dragem domu na Guten-bergu. S hvaležnim srcem in z vdanim priporoči-čiloni sta se poslovila od blagega gospoda gostitelja in odjahala v Celje, kjer so bivali še pred kratkimi leti celjski grofje. Ponosno so se vzdigo-vali mogočni stolpi njih gradu nad Savinjo, ko sta se naša viteza  bližala   mogočnemu zidovju.
Tudi v notranjščini gradu je bilo še vse tako urejeno, kakor je bilo pred osemnajstimi leti, ko je odšel zadnji celjski grof Urh s križarsko vojsko v boj zoper Turke pri Belem gradu, pa ni prišel več živ nazaj.
O žalostna usoda Celjanov! Saj ni bilo v 1>. stoletju rodbine, ki bi bila prišhi v kratkem času do take veljave in takega bogastva nego rodbina celjskih grofov. Bila je bojevita, željna slave in dobička. Starodavno Celje, opešano vsled dogodkov ob času ljudskega preseljevanja, je vstalo s celjskimi grofi k novemu življenju. Vedno večji sijaj so dobivale tiste tri zlate zvezde na modrem polju kot grb. ki so si ga izbrali ti mogočnjaki za svoje znamenje. V oblasti so imeli toliko slovenskih dežel in hrvaških gradov, da so postali tekmeci Habsburžanoin. Na višku slave so bili ob dolgoletnem vladanju Hermana II. (1385—14>">). Izvrševali so samostojno sodstvo, kovali denar s svojim grbom, imeli vse pravice knezov v cesarstvu. Zal. da njih rodbinsko življenje ni bilo tako srečno. Poleg tega so se zapletli v večletno vojsko s cesarjem Friderikom, da so zaradi tega veliko trpele slovenske pokrajine. Končno je prišel zgodovinski dogodek usodnega leta 14%. V vojski s Turki je bil umorjen v Belem gradu celjski grof Urh kot zadnji svojega imena. Njemu je bila od-menjena velika naloga ustanovitve močne jugoslovanske države, toda padel je pod mečem morilcev. Njegovo truplo so prepeljali v Celje in pokopali v ondolni minoritski cerkvi.
O vsem tem sta slišala v Celju viteza Gašper in Krištof, ogledovala zapuščino celjskih grofov in razmišljevnla o žalostni usodi, ki jih je zadela. Odpotovala sta če/. Žalec, Vransko in Motnik v tuhinjsko dolino, prijahala v Kamnik in Kraj ter
srečno dospela na Gutenberg. Veliko sta videla, marsikaj skusila in obogatila svoje znanje za bodočnost.
Z veseljem so ju sprejeli doma. Anica in Fran-cika se kar nista mogli nagledati ljubih bratcev, ki sta bila tako dolgo od doma. Mati Agneza je bila vsa srečna, da sta prišla sinova brez nezgode domov, grof Jurij pa je bil še bolj ponosen na njiju v zavesti, da bosta čast delala Lambergovi rodov ini.
XIII.
Turki leta 1475, tretjič na Gorenjskem.
Sov razni ti ljudje so hujši kot volčje.
Papež Sikst I\. je zvesto držal obljubo, ki jo je dal v Rimu odposlancem ljubljanskih deželnih stanov. \ posebnem pismu je dvignil svoj glas, ukazal nabirati vojake in denar za bojne namene ter prirejati cerkvene obhode in javne molitve. \ Uularji so se začeli živahno dogovarjati in pripravljati močno obrambo zoper Turke. Cesar Friderik III. in ogrski kralj Matjaž sta pozivala na vojno. Benečani. Poljaki in Riiiiimii so obljubili pomoč. Posebno delaven je bil škol Žiga Lamberg. da odvrne od slovenskih pokrajin turške navale in zaceli hude rane, ki jih je vsekal turški meč našemu ljudstvu.
Kakor so v tistih hudih časih posebno papeži stali na braniku za krščanske svetinje, tako so sodelovali tudi škofje in duhovniki v pripravah proti Turkom. Škof Žiga je bil izvoljen za komisarja pri nabiranju križarske vojske. Hodil je od župnije do župnije, tolažil ljudi, jim dajal pogum ter zbiral križarje za skupno obrambo.
Stev. 24
GORENJEC
Stran 3
uvod v slavje, na katerega je prihitelo ogromno ljudstva iz bližnje in daljne okolice. V nedeljo popoldne ob 5 je g. župnik Frane Vavpeti e ob asistenci dekana in kon/.istorialnegu svetnika g. Antona Podvinskega iz Hrastja. vog-Ijanskega g. prosta F. Rajčeviča, dr. Josipa Jer-setu iz Ljubljane in g. Antona Vovka iz. Tržiča, prenesel Najsvetejše iz cerkve v kapelico, ki je bila prav tako lepa, kakor preti 24 leti. Vsa toneča v razkošnem zelenju in cvetju je izgledala kapelica naravnost očarljivo. — Slavnostni govor pred kapelico je ime! slovit pridigar g. župnik Vovk iz Tržiča. S krasnimi besedami je pričaral božansko veličino Srca, tistega Srca, ki se je za nas žrtvovalo, ki na naših oltarjih vsak dan na nekrvavi način za naš greh zadostuje. Kristus je osvajal svet z. ljubeznijo in žrtvami. Mesec junij je posvečen njegovi slavi, kaže nam Stvarnikovo v se moč, kadar zbesni vihar nad naravo, ki hiti v dozorevanje... Covornikove besede so segale v globino src, tudi tistih, ki so za svete stvari po navadi mrzli. l'o petih litanijah Srca Jezusovega, pri katerih je mogočno odpevala množica, seje izvršila slovesna blagoslovitev kapelice in posvetitev cele fare Srca Jezusovemu. Nato se je razvila veličastna procesija s sv. R. Telesom po isti poti kakor na velikonočno soboto. Ponosno so plapolala bandera farnih podružnic, videli smo narodne noše, za katerimi je takoj udarjala gasilska godba doneče koračnice. Procesije se je udeležilo gotovo nad If.HH) ljudi. Za sklep so v cerkvi zapeli zahvalno pesem. S tem je bilo velika in lepa slovesnost končana. Zapustila pa bo gotovo nepozabne vtise v  srcih vseh župljanov.
Obletnico smrti /upnika Ivana Pibra smo obhajali pretekli ponedeljek. Bil jc zelo spoštovan in priljubljen zlasii radi očetovske ljubezni do bolnikov. Svojo težko življenjsko pot je končal v sanatoriju Leoninum v Ljubljani. — Bog mu daj večni mir in pokoj.
Velika tatvina. Minulo soboto je posestnik Janez Sajovic z grozo opazil, da mu je neznan tat pobasal iz skrinje težko prihranjeno vsoto 8000 Din. V hišo se je tat najbrž splazil skozi malo odprtino v podstrešju. Ker so bili domači na polju, je lahko nemoteno stikal, dokler ni prišel do denarja. Poleg tega je odnesel zlat obesek, pumpo in nekaj fotografij, last služkinje Antonije krišelj. Svoj rokovnjaški posel je lump najbrž izvršil v sredo °. junija, nakar je izginil brez sledu. Obsežen lov za neznanim uzmovičem doslej še ni prinesel D i kakih uspehov .
Aretacija. Orožniki so aretirali neko dekle, ki js bilo zasačeno pri tatvini. Govori se. da je njena vest obtežena tudi z nekim zločinom. Mlado greznico -o oddali sreskemu sodišču v klan ju.
Naše igranje
Zastavljen je plug na polju Talije, zastavljen od trdih kmetskih rok. drže ga roke. ki diše po tovarniškem dimu. drže ga roke razumnikov In pomagajo ga vleči roke vseli ostalih stanov, s katerimi je posejana slovenska zemlja. Zastavljen je plug in sedaj orje, z dobro nado na dober uspeli. Odprli so društveni domovi, ob električni in petrolejski razsvetljavi se vadijo igravci v pozne nočne ure; na zakurjenih in nezakurjenih odrih se gladijo kretnje in besede. Z ljubeznijo do dela gredo narazen in se zopet sestanejo drug večer. Zdi pa se, da vse to delo, ves ta trud in prizadevanje ne rodi toliko zaželjenih uspehov, ki jih pričakujemo od v igranje vloženih prizadevanj. Zdi se. da kljub dobrim stvarem, ki so na razpolago odrom z načeli, o katerih je Gorenjec ze pisal na tem mestu, ni dosežena tista potrebna mera. ki bi jo z ozirom na število iger. igranih v teh zadnjih par letih, in z ozirom na število gledavcev. ki so posetili te igre, morali doseči. Manjka nam namreč začrtanega, točno opredeljenega, do podrobnosti izdelanega načrta, ki bi vseboval ne samo nasvetov, temveč tudi praktično usposobitev igravcev in igralskega naraščaja. Ta načrt bi moral vsebovati poieg načel, ki so nam že znana in preko katerih itak ne smemo iti, šolo za režiserje, šolo za igravce. šolo za maskiranje, šolo za razsvetljavo, šolo za kritiko, šolo za inscenaci-jo. šolo za mladino, za mladino potrebno gradivo za igranje in določitev iger, katere smejo ali ne sinejo posečiiti.
Ta načrt bi moral točno opredeliti vrednost iger po njihovi moralni vrednosti, po njihovem svetovnemu nazoru, s potrebnimi pripombami, kje naj se ta igra v tem ali onem spremeni, vstavi vanjo in določi za osebe, nastopajoče v
igri, krajevna in časovna potreba glede obleke, v kolikor ni to že v igri sami označeno.
Vidimo namreč: Neenotno in včasih celo zmotno naziranje režiserja o raznih delih, napačno naziranje igralcev o delu, ki se bo predvajalo in ki se predvaja in nezadovoljstvo z vlogo, ki mu je d »deljena (ženska starost). Dalje je ve'ika težava z, vprašanjem maskiranja in razsve:ljave. Saj za preteklo delo ni rečeno in storjenega nič napačnega, saj je to bilo prepuščeno mili volji in /možnosti režiserjev: radi tega ne dosegamo pravih uspehov. Ravno tako je -i scenerijo. O šoli za kritiko bi se moralo posvetiti veliko pažnje, kajti samo enostranska, takozvana prijateljska ocena igre ne prinese nič dobrega, kajti nikdar ni izrečena objektivno, bodisi da je pohvalna ali odklonilna.
Poglavje, važno v vseh ozirih, je poglavje glede mladine. Ne smemo misliti, da so v.se igre take. da bi se pripustila mladež k njim, kakor tudi re. da bi se od vseh izločali otroci. Treba bi pa bilo sporazuma in načrta iger. ki bi vseboval take določbe. Posvetiti je treba več važnosti tn'adinskim igram; mlada duš:i je svet zase. treba je varovati njih sprejemljivo srce vsega, kar bi jim utegnilo škodovat« ter nadomestiti praznino z vtisi, ki ostanejo v otroških dušah lepi in svetli.
Morda je pogovor o medsebojnih zvezah med igravci še prezgoden. Toda s tem. da bi se ob-dr ala zveza med igravci med poletjem, ko se po deželi ne igra, s sestanki, izleti, predavanji, bi se izognili onih težav, ki nastanejo v začet-1 11 sezone: kdo bo igral. Pa si režiser pomaga s tem. cL: dobi igravca dvomljive notranje vsebine in s tem zapečati usodo cele dobre stvari. Ni on sam kriv in ne igravec. krivo je le to, ker ni že v naprej določenih ljudi, ki bi bili pripravljeni izvesti igro.
•vi pa še duhovne i"re. S temi je treba računati in tudi o tem bi bil potreben točno določen program in izvršitev njih uprizoritve. Ve* t¡na ¡el¡ iger je. ki predstavljajo boj dobrega s slabim: v večini teh stvari nastopajo svete osebe. Marija. Bog. svetniki, dalje smrt. slabo je upodobljen') pod sliko vraga v vseli mogočih oblikah. Ne smemo pozabilitfi^p' človek, ki je krščansko usmerjen, si je ustvaril po tem sodbo o vsem tem. o Bogu. da je neskončno svet. vsemogočen, lep. zlat. o Mariji, da je milostna mati vseh nas; o vragu, da je zloben, /■.it. grd. !n zdaj morajo biti li'.i teh zgoraj navedenih taki na odia, da ne žalijo duše. da prikažejo svete podobe take, kot vsaj približno mislijo gledavci, da so. Zgodilo se je, da s t i odšli gledavci s take igre z Zelo mešanimi čuvstvi. Postavimo dvoje: značaj igravca in slaba igra, neznačaj igravca in dobra igra. I/ tega vidimo, da je podajanje takih iger mnogo težje, kot se nam zdi na prvi pogled. Pri tem m.»ramo paziti še na to, da ne žalimo verskega čuta gledavcev ter nikakor ne smemo biti v tem oziru neprevidni, kajti pri takih predstavah je od resnosti do smešnosti -amo en korak. Obenem pa moramo vzgojiti tudi gleda vce. jih pite. niti v igro, kar pa naredi samo močna igra.
Morda bi bilo umestno, da bi predstavniki te duhovne linije igranja (Založba ljudskih iger. Kranj' pokazali sami način igranja, po zgledih Shakespeare j a iti Moliera, ki sta s svojo igro pokazala sama način igranja, ustvarjen po njima. Ob velikem igralcu Stanislavskem se je učilo nešteto igravcev in veliko z. ve."jim uspehom, kot pa S suhoparno šob) in z nasveti. Prav bi bilo. če bi o tej duhovni smeri kdo izmed idejnih voditeljev te struje pokazal igro, ob kateri bi so učili naši igravci iz dežele in mesta. Vsekakor bi bil dosežen večji uspeh s to metodo, kot s čemur drugim.
kot je potrebno, da se na vsak način uveljavi v prvi vrsti načelnost glede igranja, tako je tudi potrebno, da mislimo na vse to zgoraj navedeno, kajti le potem bo naše igranje res nam samim v ponos in le potem bo rodilo sadove, ki bodi \ redni dela. Pred vsem naj nas vodi pri tem delu odkritost do samih sebe. za izvedbo tega se zavzemimo z vso voljo, da ne bo šlo naše igranje navzdol, temveč tla bo šlo idejno in dejansko navzgor.       Stan. Umnik.
TT u r i z c m
Gorenju vas Gorenjske.
Nič je ni videti, ne slišati v Gorenjcu, kot hi ne bila več gorenjska. Ne vem. ali molči Gorenjec o njej iz prezira ali i/, spoštovanja. Najbrž drži zadnje, vendar je že vseeno čtis, da prenehamo s častiti j i vita molkom.
Rateče-Planica. kraj svetovnih smu-ških tekem in največje skakalnice, kraj
med dva gospodarja raztrgane vasi, del namreč jo pripada Italiji, pravi simbol med države razdeljenega slovenskega naroda.
Zanimiv je ta kraj, zagozden v ozki dolinici, med smrekovimi in mecesnovi-mi pobočji, ki dajejo obutev in kruh. Njive rži in ječmena se po vrsti izmenjavajo, a prinašajo malo sadu, le za seme in poskus. Med žitom ni uzreti pšeničnega klasu, ker mu ne ugaja višinski svet. Preko ograje občinskega pota so med skladi kvišku štrlečega kamenja razmetane krpice zelnikov, premajhne, da bi se izplačalo vpreči vola v jarem iti plug. Ob železniški progi se blesti v soncu barje, iz katerega po noči žabe ženo svoj neutrudljivi rega-rega.
Radeče postajajo letovišče in izgubljajo stari obraz. Kolodvor. Še pred 3 leti prazna čakalnica le s streho in brez klopi, še prej le golo posta j a išče, sedaj pa moderni kolodvor, lepa palača s sko-ro ravno streho in s sobami za prometno osobje. [zravnano snežno belo spreha-lajišče vodi k restavracijama, ki vabita goste na obisk, ki tudi po lepi zunanjosti družejeta kolodvoru. Onstran železniškega tira v gozdu, ki ga krčijo, rasteta i/, tal razkošni vi lici.
S čimer pa Rateče vabijo, je Planica, klinasta dolinica, ki se z njivicami pričenja, in se hitro zožuje, dokler se z virom in slapom i Savice ne konča. Na desnem pobočju se pa ponaša z veliko skakalnico.
V ta lepi planinsko deviški svet. kjer je še pred kratkim le zvonček pastirjev žvenkljal in kjer drevesa še niso bila z rdečim kolobarjem zaznamovana, z znakom SPD. prodira civilizacija.
V letu je zrastel visoki ponosni planinski dom ..Ilirija" z modernim kopališčem in tenis igriščem. In da bi preveč osamljen ne ostal, so ga s telefonsko žico s svetom spojili.
Za pet minut pri Rateškem gospodu, krer.il sera v vas, ki je v spodnjem delu nekam raztrgana, pa se hipoma zgrne v en sam klopeič čudovito stisnjenih in zvezanih hiš, pokritih več z deščicami kot z opeko. Tik pred tem klopčičem stoji na majhnem gričku z visokim ob-zidjem majItna in stara tudi z deščicami krita cerkvica, kjer pase Rateški gospod svoje ovčice. jih sprejema v versko občestvo, s štolo ovija roke zaročen-c   \ — poje nad umrlim ..De profundis".
Stopim v gradič — župnišče. kjer še s. d iu dela in p<še najstarejši slovenski pisatelj, potopisec in avtor številnih pove! ic iti iger in sloveči pisec Šmarnic z Marijinih božjih potov, katerih 2 dela še čakata na natisk.
.Nihče bi mu pri njegovi vedrosti, živahnosti ne prisodil, da je njegovo rojstno leto le za leto mlajše od nadškofa dr. Jeglič?,, j avčarja in Detele. S temi ga ne druži le bližina rojstne letnice, ampak tudi sorodnost velikega dela.
.,Pa še vedno pišete — delate kot vidim" ga vprašam s strahom in upanjem, da bi povedal kaj o sebi. .,Saj po zimi drugega nimam početi, ko je toliko snega", mi šegavo odvrne in spravi govorico v drug tir.
Poleg pisateljskega dela pa je vršil in še vrši kot vsak drugi slov. duhovnik vse polno drugega dela — prosvetnega in gospodarskega. V gradiču je lepa dvoranica — ljudski dom, kjer je vodil g. svetnik igre in predstave, dokler ni Bilo razpuščeno prosvetno društvo.
Da so se Rateče tudi gospodarsko tako povzpele gre zasluga predvsem in samo g. svetniku. Kolodvor in skladišče je postavljeno samo po njegovi zaslugi. Koliko prošenj in posredovani je bilo treba tudi v Beograd, g. svetnik je prijel za romarsko palico in uspel.
Ko sem hvalil Ratečane. da je njihova vas edina, ki je zadnja leta napredovala in dobila nekaj podpor, so mi vsi hvaležni zatrjevali: To je samo zasluga g. župnika in župana Pintbaha.
Rateče so postale letovišče s potrebnimi restavracijami, z vodovodom in elektriko, z urejenimi cestami in z v betonaste kanale zajezenimi hudourniki.
Tako bi se moralo delati tudi drugod. Rad bi dobil kak poseben spominček iz Rateč, pa ker planink ni bilo, sem vzel
jablano v cvet, cvet iz zakasnele pomladi.
Drugo leto Vas spet obiščem in Bog daj. da bi g. svetnika našel še tako svežega in vedrega in z besedami o svojem življenju še bolj radodarnega.
Poseben kotiček
Sodobna uganka, ki smo jo zadnjič priobčili, vzbuja veliko pozornost in prihajajo tudi razne rešitve. Ustno pa se kar naprej poizveduje, kaj bi bilo v tej uganki, in ljudje namigujejo na različne stvari. O zadevi bomo pisali, ko dozori.
Gospodarstvo
Položaj na lesnem trgu
V svojih vshodno-afriških kolonijah Somaliji in Kritreji je Italija rabila letošnjo spomlad večje količine lesa; vsled ugodnih morskih tarif ji je kon-veniralo nakupiti les v jugoslovanskih pristaniščih Sušaku, Splitu in Metkovi-ču. Opaža pa se že, da je Italija za enkrat krila svoje potrebe, vsled tega ponehava povpraševanje za blago v italijanske kolonije. Zadnje čase je prevzela največ izvoza luka Metkovič (Šipad).
Ker smo vsled raznih ugodnosti, ki jih vživa avstrijski les v Italiji, skoro v celem izgubili trg v severni Italiji, nam preostaja le še srednja in južna Italija, ker nam vsled ugodnosti morske vožnje ne more še konkurirati avstrijsko blago.
Trg v tem delu Italije pa zahteva zelo lepo izdelano blago, paralelno žagano in pričeljeno, kar je treba upoštevati pri izdelavi. Za naš lesni izvoz je velike važnosti, kako se bodo zaključila predvidena trgovska pogajanja z Italijo, ki se pričnejo glasom časopisnih vesti tekom tega meseca. Kako se bodo zaključila navedena trgovska pogodba, je na tem morda največ interesiran slovenski del naše države, ki izvaža vedno še v večini svoj les v Italijo.
Zato bi bilo zelo želeti, da bi bili pri teh pogajanjih vdeleženi tudi zastopniki s(ovenskega trgovstva.
Nujno potrebno bi bilo. da dosežemo ugodnosti, ki jih ima avstrijsko blago v Italiji, kar bi bila za naš les velika pridobitev in gotovo izboljšanje cen.
To bi se doseglo v Italiji, ako bi mi dali isti ugodnosti nižjih carin pri uvozu italjanskega blaga v Jugoslavijo, n. pr. za avtomobile, stroje, volno, bombaž i. t. d.
Italija gradi sedaj za Poljsko državo celo dve novi ladji, kateri bo poljska država plačala s premogom in drugim blagom.
Zastaja pa zelo trgovina s tesanim lesom (trami). Italija išče samo trame 4/5 in 5/6 ter nekoliko 4/4. Zahteva pa kljub skupno nizki ceni zelo lepo in popolno izdelano. Za trame 6/7 pa sploh ni več po vprašanja.
Škoda za naše drobne trame in tudi rezan les je. da se ne more popraviti grški trg. ker je še vedno v predpisu, da se za vsako uvoženo blago v Grčijo plača potom kliringa 50°/o v gotovini, 50°/o pa v bonih, katere je pa posebno v naših krajih zelo težko plasirati.
Z madžarsko državo, kamor je največ pošiljala Dravska dolina od Maribora naprej, imamo oa kontigent. glasom katerega se pošilja kvečjemu še 50°/o dobave prejšnih let.
\ splošnem bi bilo za priporočati, da se pri nas za enkrat kolikor mogoče manj seka les. ker izgleda, da bi cene še bolj popustile, možno pa je. da se prihodnje leto, ako se razmere v Grčiji izboljšajo in se naša trgovska pogodba z Italijo povoljno zaključi, cene v lesu nekaj popravijo.
ZA NARODNO GOSPODARSTVO:
Vlagatelju denar na razpolago!
Dolžnost vlad in Narodnih bank je, skrbeti za to, da imajo hranilnice na razpolago zadostna plačilna sredstva. — III. mednarodni hranilniški kongres, ki
Kranj,   telefon štev. 58
Cenjene goste nam je čast obvestiti, da bo od petka, dne 14. t. m. dalje vsak večer od 8 ure dalje in ob nedeljah in ob praznikih
pa od 11 do poldne in tudi popoldne od 5 - 7 ure igrala prvovrstna
z izbranim sporedom. Ob lepem vremenu bo koncert vedno na vrtu, sicer pa v kavarniških prostorih. Vstopnine ni. Cenjeni gostje bodo postreženi z izbranimi jedili in pijačo v veliki izbiri. Posebej omenjamo postrežbo 3 Sladoledom in ledeno kavo. Za obilen obisk se priporočata FR. in P. LIEBER.
Kapela
Žar Ptica
796515
Straa 4
-GORENJEC«
Ste v 24
se je vršil v času od 20. do 25. maju t. 1. v Parizu in kateremu so prisostvovali predsednik francoske republike Lebrun, 6 aktivnih francoskih ministrov fer za-slopniki hranilnic i/. ¡26 držav, ki upravljajo nad 1200 milijard dinarjev vlog. je. med drugim ugotovil:
..Dolžnost vlad in emisijskih bank je. da v skladu z njim potrebno previdnostjo in v interesu vlagateljev ter stalnosti denarja držijo vedno, /lasti . časa krize, n« razpolago plačilna sredstva, potrebna za to. da ohranijo zaupanje vlagateljev." Francoski Finančni minister je na tem kongresu poudaril, da je trdna valuta predpogoj za sledenje in temelj zaupanja.
Sklepi kongresa, ki je predstavlja! tako ogromno moč. zaslužijo. ih> -e upoštevajo povsod, da se zopet dvigne zaupanje vlagateljev, kar morejo le nova posojila denarnih zavodom iz novih vlog zopet poživiti gospodarstvo.
Kositi- pravočasno!
Ze je m fui košnje, za nekatere travnike in detelj iščo pa celo skrajni das. I'<> večini pri nas kosimo prekasno. Gospodarji sicer uik,> pozno košnjo utemeljujejo s tem, tla nakose ver krme, kar je navidez res. \ resnici pa imajo s pozno košnjo veliko izgubo.
C*-!!«; košnje /a detelje je tedaj, ko začno detelji cvesti, za travnike pa tedaj, ko začno cve-sti velike travo.
\ tem času »O Misilitic že po večini dorastle. Pa to ni glavno. V tem času so v rastlini nakopičene redilne snovi \ najbolj prebavljivem stanju in je zato taka krma najbolj izdatna. (' iin kasneje kosimo, tem več redilnih snovi se pokvari s tem, da nekako oleseni. Da je temu res tako, vsak lahko razvidi iz slame žitaric. Živina prav rada je seno iz žitaric, slame pa niti dosti ne mara. Prav tak je slučaj tudi z večino trav. Čim ode veto. se žlahtne trave in (L-'.¡k v.'dno bolj spreminjajo v slamo, so manj prebavne in manj okusne. Kadi tega do lamo v i/j:iii(0 s pozno košnjo, pa čeprav navidez morda nekaj več nakosimo.
S košnjo ob začetku cvetenja pa dosežemo še drugačne lepe uspehe. Pomislimo samo na t", koliko plevelov s pravočasno košnjo uničimo, ker jim ne pustima semeniti. S tem v pri v znatni mori izboljšujemo tudi kvaliteti sina, kajti iz leta v leto je na travnikih manj plevela. Pa tudi travniško rušo prav znatno izboljšujemo s pravočasno košnjo. Pomislite samo na to, da mnogo pozno košenih travnikov /!< -pa zopet no požene travo. I.e odkod naj bi! Trovišče je namreč dozorelo kot žita na polju in tudi korenine trav so postale stične koreninam žitaric, /uradi tega nimajo v sebi življenjske moči da bi zopet pognale. Otava radi tega zakasni in jo mnogo bolj redka, kot pa otava na pravočasno košenih travnikih. Ce končno s pozno košnjo tudi nekaj na množini sena pridobimo, smo prav gotovo vsaj za toliko ni Izgubi pri otavi in otuviČU, kajti otava nima niti dovolj rasa. da bi s<> mogla dobro razviti.
S košnjo tedaj nikar no odlašajte, ampak takoj nu dolo! Jo/ili so bodo morda radi tega čebelarji, katerih čebela imajo sedaj prvovrstno pašo. ali to no pomaga nič. kajti vrednost sena je vendarle večja, kot vrednost nabranega medu.
Krediti za zadružništvo pri Narodni banki. Reeskontni krediti pri Narodni banki so znašali koncem leta 1954 t .528,815.000.- dinarjev. Od toga je bilo dano kmetijskim zadrugam Din 2<),()()().()0().-. Kmetijsko zadružništvo, o katerih se je vedno na najvišjih mestih izjavljalo, da jo najresnejši činilec za pomoč kmetu v sedanji krizi, je bilo deležno le 1.9 odstotka od vseli reeskontnth kreditov, torej niti ¿ odstotka.
Žitni trg. Tendenca je čvrsta. \ olike množino koruze je kupilo inozemstvo, zaradi česar so je dvignila cona in sicer za > Din pri 100 kg. tako da notira danes koruza Din TS za 100 kg pariteta Indjija.
Krompir. Stari krompir notira Din 1.25 zo kinov i pa. ki prihaja v vodno večjih množinah nu trg. Din 4.- za kg, vendar so pričakuje pu-doe cen.
VINA
iz Centralne v i name v Ljubljani. I' ran-kopanska ulica 11, bodo zadovoljila Naše pivce najbolj !
Lstnnavlja se: Zveza društev rejcev malih živali Dravske banovine.
Prejeli sni,,: Težka gospodarska stisk;, današnjih dni Vpliva danes najtežje pred vsem na malega človeka, ki si skuša lajšati svoj položaj in brezposelnost na hvalevreden način s tem. da goji male živali, prod vsem koze. ovce, kunce, perutnino itd., kar mu nudi sicer sk omen golov dohodek.
/a pospeševanje reje nudili živali se ustanavljajo v zadnjem času po vsej Dravski banovini samostojna društva, ki so velikega pomena, tako strokovnega, kakor socijalnega. S strokovnega stališča delujejo ta društva na propagandi za siljenje umne i:t dobička-nosne roje malih živali, v soci ja I nem oziru pa se udejstvujejo na ta nuc'in, da dele med svoje rov ne člane brezplačno živali kot koze. ovce, perutnino, kunce itd., v smislu svojih pravil. Teh društev imamo danes v Dravski banovini 21 in se še vedno ustcnavljajo nova z istimi nameni in cilji.
Vso organizacijo v tem pogledu vodi list mesečnik: ..Rejec malih živali", ki ga izdaja in urejuje priznani delavec na tem polju, šol. npr. Inkret Alfonz iz Senkovega turno pri Ljubljani. List izhaja šele drugo leto in je obenem glasilo prej omenjenih društev. V tem kratkem času je dosegel naklade 2000 izvodov mesečno in je njegova vsebina zelo pestra in bogato ilustrirana. Poleg strokovnih člankov i/. vso!i panog reje tnalih živali objavlja list tudi zanimive zgodbe, uganko iti smešnice ter razpisuje lopa duriia za točne plačnike lista. "\ posebnem oddelku lista se tudi poročila o delovanju pusamcztiili društev, katera veže list med seboj v skupnem delu zi napredek umno reje malih živali.
!o delo so bo sedaj še bolj združilo in pokazalo v skupnem nastopu vseh teh društev, ki ustanavljajo danes: Zvezo društev rejcev malih žividi Dravske banovine. Tozadevna pravila so že predložena in obsegajo v glavnem sledeče: Zveza druži vsa društva rejcev malih žival Dravske banovino. Glasilo Zveze je list mesečnik ..Poječ malih živali", ki ga prejemajo vsi Člani v zvezi v (bilijonih društev, /vezo vodijo včlanjena društva sama po svojih delegatih itd. /veza vodi vse strokovno delo v tej panogi malega gospodarstva, daje smernice sistematskemu delu za povzdigo umno roje malih živali, v Drav. banovini, prireja vsako tretje leto /ve/ino razstavo tnalih živali, na kateri tekmujejo mod seboj v zvezi včlanjena društva, skrbi za strokovno literaturo, prireja vsakovrstne tečaje in vodi stike z. ostalimi podobnimi o gantzacijami državi in izven nje. Ne bomo navajali nadaljnjih podrobnosti, pač pa moramo pribiti dejstvo. d;i so taka društva v današnjih časih povsem na mestu in je prav, da jih naša oblast tudi podpira.
visas.-*: a daswjBxiKiHis»!
Turisti izletniki, kolesarji! - POZOR!
Vaše geslo naj bo: brez veternega jopiča ne v planine! Nobeno jutro vam ne pove, kakšen bo večer. Če vam je mar zdravje, držite se gorenje parole! Nudim vam veterne jopiče, dežne plašče in pelerine  iz zajamčeno
nepremočljivega blaga  domačega izdelka po konkurenčnih cenah. Prepričajte se! Priporoča
Albin Jazbec, Kranj
Blago za obleke v veliki izbiri; hlače vseh vrst na zalogi.
Narodne noše!
vse potrebno dobite v I. zlatarski delavnici na Gorenjskem
B. Rangus, Rranj
Istotam lepa izbira ur, zlatnine, srebr-nine. očal, toplomerov. „Bleikristall" jedilni pribor v srebru in Chromu itd. V Vašem interesu je. da si pred nakupom ogledate res veliko izbiro po solidni ceni. Popravila se strokovno in točno izvršujejo. - Kupujem staro zlato in srebro.
KAMNOSEŠTVO IN KIPARSTVO
KRANJ
Kamnoseštvo za marmor in granit s strojnim obratom, stavbno kamnoseštvo in kiparstvo. Spomeniki, grobnice. Plošče za oprave iz raznih vrst marmorja. Plošče za električne instalacije. Umetni kamen, cementni izdelki, stopnice, cevi. graniti, plošče iz raznih vrst granita. Načrti, proračuni.
NAGROBNI SPOMENIKI po najnižjih cenah.
l-JBB ■ir.HV.51£!l
Ako zidaš hišo, naroči zidake in strešnike pri domači
opekarni Zabret-Bobovk
Zarezniki in bobrovec z večletno garancijo in po konkurenčnih cenah.
HI H L I 0 G L H S t
Z? vsako besedo v malih oglasih se pisca 0*50 D. Naimaniši znesek i- 6 Dm
Otomane. divane, modrocc in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Toneje tapetnik. v hiši g. F. Ažrnana.
Stanovanje s sobo in kuhinjo iščem v mestu :tii v bližini. Naslov v upravi lista.
Važno! Bernard Maks. tapetnik poleg Stare pošte v Kranju. Vam napravi vsa tapetniška dela solidno in po nizki ceni. Prepričajte se!
Usnjarska in čevljarska zadruga
Runo*
r. j. jo. y. v Tržiču
priporoča sledeče lastne in zalo
najcenejše izdelke:
ovčine v raznih barval), kozine za pletene sandale usnje za površniki-, boks, ševro, jubtovino, galanterijsko usnje itd. Obiščite nas!
I  Majvečjc v^sello že na spomlad B ~~—— —
nositi čevlje, kupljene v trgovini
I
Franc Strniša - Kranj
Vsi izdelki: opanke, sandale, kapucin čevlji so DOMAČE ROČNO DELO. — Prepričajte se o dobri kvaliteti tudi Vi!
©r. ¿am» ^®xaa«535*BE! a n¿i«ra «a&»• mm ©•
iB»oiaiii
BE
(Ljudski dom) r. z. z n. z.
Sprejema hranilne vloge in tudi vloge na tekoči račun. — Hranilne vloge se lahko vplačujejo tudi potom poštne hranilnice in so vlagateljem tozadevne
položnice na razpolago. Nove hranilne v oge se obrestujejo po   dogovoru in se izp ačujejo  vsak čas brez napovedi. Hranine v oge se obrestujejo najugodneje.
:3BE3E
Za uredništvo in Izdajatelja odgovarja Kari *!ržen v Kraujru.
Tiska Tiskarn« Tiskovnega dru fit va v Kranju, predstavnik France Uhernik.
D^^B