Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja za celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot., za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob koncu meseca. — Posamezna številka 20 stot. — Uredništvo In uprava: Trst, via detle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. — Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila po 80 stot; trgovski In obrtniški oglasi po 60 stot — Plača se —-.................... naprej.	— Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*.	■■-----=
Prej pride kamela skozi sr-'kino uho kakor bogataš v nebesa. _____________ Kapitalistično časopisje je ustanova sužnjev za sužnje.
V Trstu, v ponedeljek 16. avgusta 1920 glasilo socialistične zveze V julijski Benečiji
Leto I. - Štev. 39.
Varšava pred padcem
Ruske tete vkorakale«predmestja Varšave — Poljsko delavstvo Jih navdušeno pozdravlja — Ogrska se ]e premislila - Anglija
ne odofiruje francoskega koraka
pata mir
RIM, 14. — Ie Švice prihajajo Testi, da so rdeče čete dospele v Prago, ki je vzhodno predmestje Varšave, par ls3ometro>T oddaljeno od mesta, onstran Visle. V predmestju se vrše boji. S tem je podan padec Varšave v ruske roke, kar je le vprašanje par ur.
Poveljnik četrte rdeče armade, je izjavil, da je Varšava krog in krog obkoljena, in da pade v 24ih urah. Četrta armada je s svojim jedrom oddaljena 60 km od Varšave. Druge armade ji stoje mnogo bližje. Četrta armada ima nalog zasesti poljski »koridor«, ako tega ne store poprej Nema. Čete so prekoračile Soldati.
BERLIN, 14. — Poljska vojska ni motfa več upira/ti se proti pritisku rdeče armade, Id je razrušila s svojo artiljerijo varšavske utrdbe, zato se je umaknila
na vsej fronti. Danes se lahfco reče, da je roška vojska po bojih v predmestju Pragi že v Varšavi. Včeraj je prekoračila Narev pri Pultasketu ter dospela v Vengrov, 25 km od Varšave.
Radijobrzojavka iz Poznanja poroča, da so se poljske čete, ki so se umaknile, da branijo Varšavo, razpršile ter vbežaie v mesto z namenom, da se odtegnejo brezuspešnemu upiranju.
BERLIN, 14. — Mirovma pogodba med Rusijo in LeVrir-akio odjpmavJjts plebiscit -za okoliš Dnise in Dvin-skega. Okoliš se raejdetli po skupnem sporazumu Rusrja odstopa Letonski gotzdove. Premičnine iz Letoniske l. 1915. .prenešane v Rusijo, se v.nnejo Le-toaski, alko jih Rusija ne odkupi v aktftu. Dva meseca po ratiiliksicjji nuLnovne pogodbe plača Rusija Leto-nrji •cdškodarno 4 miliijomov rubljev v zlarfctu.
Z0RICH, 13. — O poga,jamjh v Minsku mi točnih poročil. Sodi s>e pa splošno, da bo sklenjen mir klj.u-bu zadnjemu pc^skusu Francoske in Amerik«. 10 izbama poleg premoči ruske vedske "in disorg.inuzacije poljske trfd« iz mottranjega položaj)a. Delavci so se namreč organizirali in se pripravljajo, da zadajo zadnji udarec vladi žJaJvte.
Sodr.nja koncentracijska vlada .je brrez moči proti delavskemu gibanj«, Im 'upa v koknuimnzein-. Za sedaj se re v olu c: 'iom arrti odboar še omejiuje na pripr a vlijalmo k?elo.
Poljski vladi se zadalj tmudi s sponaz>umo<m, ona obtožuje zctvezmike tedarstva. Resnica prihaja slednjišč na dan. Poljsko ljudstvo je sprevidelo, da je balo žrtvovano od vi ajde, ki se je prodala interesom za-pajciine burzoaziie, zatto noče izkrvaveti v zlobni igri proti Rusiji.
Zadnji poskus Francije im Amerike s pnipozmanjem generala Wrangia; je pustil Poljake povsem hiladmie.
Zelo se komentira odprti ispor mod Francijo im Angleško. Francija se prav noro boji boljševizma, im ga hoče z nadtcJovežkim napornem 'udiušiti. Zato je ingubi-la vsako razsodnosti' in se vede pmafv noro. Anglija je sila razdražena radi teiga. PredvAdja se, da se bo spor le še šdsrjL
Romunska la Estonska skle-: Rusijo
Zadnje vesti poročajo med temi, da se krog Varšave koncentrirajo zadnje ruske čete ter, da se Poljska pripravlja k podpisu mdtovne pogodbe.
DUNAJ, 15. — Dogodki se odigravajo bliskovito v Varšavi. Vsled vhoda rdečih čet v predmestje Praga se je prebivalstva polastila panika. Zveze so vsled velike zmešnjave shraj popolnoma pretrgane, zato so vesti, ki jih je možno dobiti nepopolne.
Doznava se, da so bile prve rdeče čete, ki so vkorakale v prve ulice Varšave sprejete v triumiu. Poljska vojska je prebežala na levi breg Visle, ki Prago loči od pravega mesta. V mestu ni ostala nobena oblastnija. Poleg inozemskih legacij so odšli z vso naglico tudi posebni poročevalci vseh listov.
Rdeča vojska se priprarvja na prehod čez reko ter obstreljuje zadnje okope, Id branijo obrežje glavnega mesta.
Po mnenju izvedencev, se bodo okopi težko ubranili napadov rdeče vojske, dasi ji primanjkuje težka ar tiljerija.
Če se ti okop« tudi ubranijo, mora Varšava kijubu temu pasti radi pohoda rdeče armade s severne smeri, kjer je ta odrezala že pred tremi dnevi znamenit koridor V aršava-G damsko. Zato bo v najbližnjem času rdeča vojska udrla tudi v osrčje Varšave,
Delavsko gibanje v notranjosti mesta se je podvojilo; zagotavlja se, da se revolucionarni odbor pripravlja na sprejem rdeče voske ter na sporazum z moskovsko vlado.
ZtfRICH, 14. — Angleška deluje na' to, da pride do mirnega) spor-aiEutna e Rnasfijot Zadnji' mino vrni predlogi se s/miaitratjo taa sprejemljtM, govori se, da jih je ruska vlada že ■sprejela.
LONDON, 13. — Zastotpaulki akcijskega odbora delavske strclnlke so izročali liio^nd Georgeju spomenico, v kateri se iizjtavtLjaljo nasprotmi vtsaikermi vmešavanj« v .poljske zalievte.
LONDON, 16. — iNiiiso še zmami točno pogoji, ki (jib stavljajo Riusi za sklep premirja. Dopiisnilk »Mamche-gter Gu-arduama« brzojiavijia iz Varštarvte, da sovjetska vlada z.alhteva odstop velike množine železniškega materiala-. Glede dlcfciaitve vzhodnih mej,, bo Rusija privolila Poljski mnogo več megoJt vsebuje preldflog Lioyd Geongeja. Glede ohranitve koridora ,proti Gdanski pa Riuoitja me prevzema molbenega jamstva.
BUKAREST, 14. —• Runrumska vlada je odgovorila sovetšiki vtlaldi, Ida Ruirtunijia ni v vojnem stanju Rusijo im zaito mod mijiiuna mirovna pogajanja niso potrebna. Zadostuje, ako pooblaščenci obeh držav pri-poznisflo, da med njima vlada mir,
BUDAPEST, 14, — Ogrska vlada je v skrbeh radi diipioimiatičnega igiibamja meldi Dunajem, Prago, Bel gradom in Bukalresbctm, ki hoče osmovalii zvezo narodnih držav .proti Ogrski. Zalo ogrska vlada ne pojide Poljski na ponaač, ter se bo držala nevtralna.
srtrvo Sivdbotvme z:godovi!ne; to je najpoglavitnejše v bojni sili komuni stične initernacijonale. Mi smo trdino preipričani, sklene Zinovjev, da je IL kongres IIL ntemacijonale {predhodnik L svetovnega kongresa sorvjetskih republik.
Nato iiz,jtavdja Zinovjev, da j« kongres zaMjiičen. Med prazničnim popevamijem Lnternaeijonale in re-vokicAjonarmh pesmi, se delegaltje in gostje raizikliejo.
Ogrska in Balkan
»Arbeiterzeiitung« posnema .po nekem 'berlinskem disku te-le inforanaicije: Ognski ministrski predsednik je pred kratkim rekel v narodni skupščini, da se pioidpira Ogrsko od več s trami, posebno od framooiske, ponujajoč ji možnost, da razvije vačje sile za svojo obrambo. Ta izjava nas dovede do mnenja, da je b.ia žie s;Lvoii ari a kcciivenciia med Ogrsko lin Francijo. Naičc t kcinveinciije je bil ipcslein dne 27. jidaija z Godol-lo v Par’iz, kjer je ogski posiliamik Prasmow'Sjlty speljal pogajanja, dio kiceica. Firanaija sie je v teiku .pogodbe zavezala, ti* bo preskrbela oborožen je za 140.000 mož, katere .ioo še 0'g)i®ka opremila, ikaikior Uidi da bo .pu2ipi'fa>ia marsikaiko nujmo zaktievo Ognsike.
Tt z-aihte^e Ogrske so: 1. Zaipadma Ogrska ostani z*ii.'u2eaa z Ogrsko. 2. Meje naproim Češko-Slovenski naj bodo urejeiie na naoin, da bodo Ognski prisojeni v m ieditciiiji do dtcinaveke črbe. 3. Tudi? meja mapram R, rkun/jit naj bo .popravij eaa na način, da pride Ogrska ^.\.ipet v posest železniškijh križišč na črti Anad-N‘a'g/v«rtd. 4. Fraumciija se zaveže vanoviaiti Ogrsko 2.*	boljše	viške revolucije v Avstriji.; v tem zad-
nje*«; siučaju bi imele ogrske čete pravico zasesti D uma j.
Aingileži so se ziadrža'!n nevitraino glede teh pogajanj med Horthy-jem in francosko voja&ko miisijo četudi se angleška; vojaš'ka misija ni' kazala izredno z.a>do voljna s temi spcraz-umii. It ali ani so »od po*četka mnogo protestirali proti paktiiranjem take vrste. Gicitovo je zelo sporno glefciišiče Fir:ajnicije, da ni z*a te sporazume ahv?t>lirhne potrebe za sogiašanje k-oinfe-rcnce pcslarJ/ov. 'Niič manj ne«speširi so fciii dos^e-Idamji italijanski protesti. Mik* Appcny-Tjeva ojpozicij-a ni ilmela sreče.
Vojaška konvencija/ z Ogrsko tvori podlago drugm podjetjem, na katere se pripravlja Francija, v srednji in juž:no-vzhodni Evropi. Francoska diplomacija se is,boičasno pogaja v Bukarešti, Belgradiu in Sofiji.
V	BeLgradni se je obdržčil pri Vesniiou važen se-s tam ek princa regenta, francoskega poslanika in pooblaščenca ruskih kombrarevoluoijooarjev Strarid*-manmai Jugoslavija naj bi daftat Ogrski' .topove, kateri manjkajo« slednji za kampanjo proti Riusiji. Bolgarija naj bi se clbvezala, da ne bo v prihodmjili tednih motila miru na Balkanu.
Morda bi se z>de4o, da se Francija ni pustila' preveč moliti, ko ,je obljubila Ogrski, da bo braniliai njene zahtev«. iPozaibiti pa se ne sme, da je Horthy-jeva viafcia naijzaldiovoljnejfea, ker je dobila dovoljenje, da postavi na nogo armado 140.000 (nož. Res je, da bi morala Ogrska s to armado markirati proti Sovjetski Rusiji, toda v Budimpešti se veruje, da) ni preveč marši rati tudi proti Češko‘-Sioven'ski, da si Ogrska osvoji slovaške teritorije, koteri so ji 'bili vzeti.
' Doseldaj je na Oigrskem* pod orožjem 120.000 mož, aa*pak oborožemje oeit je zelo poiman^feljivo. Muni-■aje je zadostno, mamka pa popolnoma atttfteria. In vojaški tehniki mislijo, da bo ogrska vojska takšna kakor je sedaj prrpravijena, dia tnataffira; pa ne, da se ^bojuje.
Ogrsiki vfaidii je zioprno, da se v inozemstvu toliko govori o njenih \iojnnh pripravah. Radi tegai objavlja ona Lz.ja.vo, v kateri skuša pneprtiičati iraoiziemsitvo, da Ogrska ne mobidiziiria 'im da se niti ne more mobilizirati, ker miamjkajo popolnoma pnddimeti za oborožitev.
Nalravno, nihče ne bol zahteval od Ogrske vlade, da naj ona potrdi dejstvo o »tiihi moibnliilzaciji«.
V Biudiimpešti se je že povzr.o.čil, z navadno umetnostjo »vojni diuh«, kakor v nesrečnih dneh .alvgust; mesieoai 1914. Dijaške skupine im »pnolbujeni Madžairi< holdijo po ces!tah, pojoč vojne pesjmi. Oživela, je pe sem o primcu Evgenhii. In pesmi končajo z navadnimi klici »Živela vojna«.
Saimo ne zrna se pro ti kcmiu se 'bo v resnici markiralo. Največ ,jih .pravi., da se bo vpadlo v Karpatsko Rusijo v boj .proitfi boljše vikom. V Nyiiryh'aza im v Szolndky so že koncentrirane vojiaške imiočf, kamor so btli poslani neka tieini 'ciklopni vlaki ilz Sopiromja.
Vest iiz Budimpešte nazmamja prihod' feldimaršala •Kovessa, za katerega naj bi bila reaerviramiai najvaž-nejiš-a funkcija.
Odveč je ponalvljafi, da vse to vojjno delovanje veliild meri vzmemirjia clbmejne diržave, katerim, se gotovo ne smeje perspektiva, Ida pridiejo v kratkem vieč ali manj v neposreden stik z ono lepo stvarjo, ki je vojna, katere so — zdi se — že vsi »iti — razen Oigrov.
BgjUot proti Madžarski Konten
Vodstvo »Medteroldlne zveze strokovnih .organi-zacaj« je sfoleniloi, da se prekine z bojikotom proti Madlžiatnski. Nadjcijo 8. t. m. je ibii piromelt z Madžarsko z cipe t padivzet. Bojkot ni imel onega uspeha, katerega se j« pričakovalo. Vzroki za to so: 1. neza1-dOstna in pomanjkljiva organitzadja delaivstvai, 2. višja. sila evropskih reakaijonarraiih vlad. — Tajn;ik »Metdnaroidtne stnoJ<ovne zveze« Edo Filmmen pnarvi v mamifeStu na1 delavce ikt nastavljence Nemške Avstrije:
iPo sedemitedeniskem trajaniju se bojkot iprekine. Ne zajto, ker so bile zahteve »Medinarodne strokovne zveze« .popolnoma izpolnjene. Upoštevati se mora dejstvo, dal strokovna dintem atcijonalia ni še dovolj močnai, da bi ostala v svojem 'ooju za pravitao in člo-ve&amstvo nesporno zmaigotvaika.
Z vzgledno disciplino in brez primerno, nad vsako hvalo vzvišeno |»ožrtvovia(LnotstjiO pred1-vsem vi delavci in nastavlijenci Nemške Avstrije sledili .paroli »Medinarodtne strokovne zveze«. Tiudi delavca! ČSeško-Skuvenske in zlasti železnioarjil so odgovarjali svojim dolžnostim...
V različnih deželah pa itifso .pokalzali delaci tiste moči, ki hi talkclj vpili vala na javno mtnenje, .da bi bil vladajoč razred prisiljen nastopiti v Madžarski v korist aaitiramih.
Zadinja .vzrok za prelom bojkota leži v dejstvu, da je Madžarska belega! t terorja direktno ali indirektno podpirana od vlad, ki iTnraljo moč, da zajustaivijo vsa grozodejstva, tki pa 'tega ne želijo niitii nočejo, ker je njihovim 'interesom rea|k.diijonai:ma ALadžarska; tlolj diobrodcišia, kalkor Madžarska, v loaiteri zavzemlje delavstva njemtu pristojno meisito. Ime Krisita .v iblato gazeča bela Madižanskal, je ipodlpA-ainai od velesil, ki so dobile svetovno vojno in ki imajo na' vesti itako-rmenovami mir; ona je mioralnio rim materijalno pod-pilnaina od vlad oetnterutnih držanr. Vsak apel na njih je bil zeimam.
Kiljub ttemu stoji- tndinoi, dia je mrinaistrsiki predsednik Telekil napravil maldžainskim delavoemi Ikoncelsije, ki se morejo zapisati kot vspeh strokovne zveze. —■ Končno se Fiimimen zahvaljuje del'aivcem! Nemške Avstrije.
V delavskem svetu na Dunaju je spdr. Forsitner ki je reSeriral o 'bojlkoitu, obžaloval, da niso angleški rn nemški delavci celotno storili svoje dolžnosti. Jugoslovenski delavci, katerih mnogi voditelji so zaprti, so prosili mednarodni urad, d-i razširi bojkot tndi na Jugoslavijo. Forstner je poh'va;lil vtrle italijanske sodruge, ipcsebrno ■trš?ške, iki so cd pr.vega dne zadržali blaga, dicloičeno ziai Madžarsko. Zgodilo se je pa, da so šle iz Jugoslavije v Budimpešto pošiljatve moke, ki so bile iz Trsta na( poti na Dunatj. — Sodir. Koritschoner je rekel, da morajo sindikalne iorgani-zacije hoditi po dmsgih potih-, da postanejo tuspešno bojno sredistvo.
Gospodarski boj'kcit proti- Madžarski se je končal. Nadaljuje se pa sletjkoprej političmi iin moralen bojkot belogardistične Madžarske. FVoletanijat, zlasti! oni obmejnih dežel, se mora zavedati, da izvršuje s pobijanjem madžarske kontrarevolucije dolžnost solidarnosti nap ram madžarskim tovarišem in dolžnost proti samemtu sebi. Ker triumf Horthyjeve Madžarske je triumf evropske reakcije sploh. Z madžarsko reakcijo .pade eden najtrdnejših stebrov reakcije v južno vzhodni Evropi.
Proglas začasnega revolucionarnega odbora Poljske na poljsko delavno ljudstvo. Proglas se glasi: Rjdleaa armada im ž njo ura našeg® in vašega osvclbo-j.emfa se nam nai$o pnSbl^ižoje . . . Trajen miV je .nrogoč ■saimo med soetjafebično Rtusiijo in socialistično sovjetsko Poljsko. Ttoivaime in nudlnik se miorajo iztrgati iz rok kap:'tafl'\s<tctv, žpelkulantov čn pijavk in predati se morajo dielavskim odborom. Zeimljia se mora predati Ijiudistvu. Posesilnški se morajo zapoditi. Dežela bo upnatvljama po delavtslkiih odborih. Zemlja kme-•tiiškega sicj.a ostane nedbtaknjema. V mestih preide cbllast v rolke delavskih sivetov. V vntseh se ■stvorirjo začasni S0>vje)ti. Ako bo iz cele P.cljske prepodena krvava vlddai, ki .je pahnila diežeAo v zločinsko vojno, potem .bo tvoril svet delarv«kib poslancev mest m vasi ipcljsko sociijaHlstiično sovjetsko republiko.
Sela delavskih in vojaških svetov na Dunaju
DUiNAJ, 12. — Člamr dielaivskih in vojaških svetov na Dunaj« so imeli -sejot, na kateri sta 'gorvorila so-druga Koritscboruer in Friedlander, iki sta rekla, da je notranja im mednarodna politična situacija Itaka, da naraivnost izziva delavske svete, d razvijejo odločno akcijo. Bilo hdl potrebno spraviti vse na moge, da bo kopenhaška) pogodba med Avstrijo in Rusijo aplicirana pod nadzorstvom in s sodelovanjem delavskih svetov. Volčigled - ponesrečencu bojkota proti Madžarski strani organizelcij je dolžonst delavskih svetov, da naidaljujepa to politično akcijo s sodelovanjem rtevolueijomamdh iproletarcev obmejnih dežel. ProlelJ.Tfrijat rnona strožje izvajialti tudi blokado proti Poljski.
Splošna stavka pristaniščih delavcev v Italiji
V	Italiji je prišlo do splošne stavke pristaniških delavcev. Boj je začel v naipoljski luki, kjer so delodajalcu ustanovila neko .takozvano organizacijo pristaniških delavcev (Federazicne franca), v katero so hotiefii siliti vse delavce. Delavci pa so si v prfeta-miš&ih priičeli ustanavljat svoje delavske zadruge. Nato je »Federazone franca« zahtevala- z nečurveno drznostjo raj se te zaliruge razpuste. Ker se obasti za zahtevo, niso hotele zanimati, so stopili napoljski pristaniški deiatvoi v stavko, ki jo je nato proglasi osredlnji odbor ital. prisrtuniiške organizacije zal vse italijanske luke.
Povisotd »e -ustavljajo s .blagom naložena parniki, 'ki jih nihče noče razkladati.
Delno mobilizacija letnika 1900
Objavljen je kriaftjev ukaz, glasom katerega se imajo javiti v službo ifcTis.tr vojni obvezniki letnika 1900, ki so 'bili odpuščeni- na dom, ker so imeli pod orožjem kakega1 brata, nirdalje pripadniki I. in H. 'kaJetgcnrje, ki je odpravljena, im končno pripadnika kategorije mianj sposobnih. — S to mobilizacijo se bo izvršil odpust letnikov 1889 im 1899. — Parola italijanske komunistične mladine db tej mobilizaciji je: Oborožiti se! V tem času bi bilo nespametno dezer-trafi in dati dragoceno orožje iz rok! — Seveda .velja ta mobtiiilzncija le za Italijo, v starih mejah.
AntMzellstKno gibanje na Grškem
RIM, 13. — Atentat na Vemizelosa, ki se je včeraj zvečer izvršil na- lyonB.ki postaji, je povzročil velik vtis na tukajšnje politične 'kroge. Želeli smo priti bližje nekaterim -svojini prijateljem socialističnega preprilčanja, dobrim poznavalcem, položaja v Grčiji, kakor tudi nekemu diplomatu, ki poiseča grško poslaništvo. Vsi izključujejo, da bi to šlo za navaden zločin; to je očividno politično gibanje. Mnogi spravljajo sitentet v zvezo z anitivenizelistionim gibanjem, ki se je v zadnjem času zelo razširilo, največ zbog voijne, ki se nadaljuje in se oja-čuje z vsakim dnem ra!di‘) Venazelosovega brezmejnega impetrijalizmiai V Grčiji je nezadovoljstvo ker se predvideva, da dovedejo trajne okupaiciije tujih teritorijev v kratkem Grčijo do ifJsga da bo napadena od vseh narodov ori-jerJta, iki se bodo oamoglt kruto miaščevati nad ce-niimfl triiumfi Venizeksa.
Vcntiia, stalnje 'trajne vznemirjenosti, v katerem drži Vendzelcs deželo, zbujenje delavskega gibanja, vse ibo pripravlja Venazeioisu bi-ter konec.
Zaključna sela II. kongresa tretje Intemadionale
Agencija Rosta -ruai .Dunaju javlja: Dne 7. L m. sie je obd-ržallai slavnosrtti-a zaključna sejal II. kongresa. Sejo je otvoril Kalin-iin (predsednik »Osrednjega izvrže vakiega odborta*<), ki omenja zadoščenje delavcev in kmetov Sovjetske Rusije, ki so bali po sedanjem kongresu nekako oproščeni enega dela one politične odgovornosti, karteno je doslej nosil ruski proletarijat sam. KalitMnn -sledita zastopnika škotske
delavske stranke Prfaxer in tinske (komunistične
stranke Meyer, 'kil kamakterizirata izkoriščev-ailno J krvz in pne-goivatnjamj rada agrarne
Mlnlsterska kriza v Jugoslaviji
Redke vesti', ki jih dobivamo iz Jugoslavije <*0-vore venomer o ministrski krizi. — Je vendar Vesnič tisti mož, ki ima miamdat za sfestaivo nove vlade. Ziu-namji minister Tnumbiič je dne 11. t. m. šele -prispel v Belgrad. Poncč/la italijanskega časopisja, da je bi'1 Truimbi-ču že nekako poverjen mandat za sestavo vlade so bila zopet ten.deoiciijoz.na. — Vesnič se je največ pogajial z demokrati (iDavidovič, Draškovič im Piribičevilc) im s parlamentarno ziajednico. Ta stoji v vprašanju agrarne reforme na starem regentovem stališču, dl' se dosedanjim lastnikom zemljišč, atgtolm in begom, medžanskim magnatom- im baronom, nern-škikn knezom itd. zakonskim potom izplača odškodnina-. Stališče drugih strank (demiclkratovj in strančic glede agrarne reforme ni bistveno različno. — Po časniških poročilih so se pregovori s strankami že prekinili in Vesnič je vrnil mandat regentu. — Govori' se, dia bo Pasič prevzel mandat. — Minisitr-
reforme v
mm
M
vlogo Anglije v 'poljskem napadu. Radek pozdravlja dielo .poljske komunistične stranke, ki bi bili- čutiti budi v tem, da niso obupni .klici poljske šlabte mimer-jend samo proti rdeči armadi, aimpak tudi .preiti lastnemu zbujajočemu se p/rolefazijatu. Med .viibamisni ovacijami, pozdravljen od celega gledališča, nastopi z velikim govorom Trocki, Bila bi, pravi, ošabna laž trditi', da se more Evr-o-pa zopet zgraditi brez ruskega kruha im -brez nemške tehnike in nemškega deiav-stviai. V Sivojib sklepih je kongres postavil na jasno bilanco kolektivnih izkušenj bojujočega se proletairi-jata v njegovi borbi s svetovnim im-perijalilzmom. »Kak ponos za moskovske delavce«, sklene Trocki, »da so sko.vale roke ruskih delavcev im moskovskih kovačev sijajno, brez priim er no jeklo. Mi se bomo oborožili s tem jeklom, mi gai boimo dali v roke delavcem celega sveta1 in ‘borno rekli':	Uvrtate ga v
hrbet svetovnega 'kapitala.
Jugoslaviji bo šele takrat konec, ko eliminira jejgo-sloven-jiki delavni nared vse a.-o. in velesrbske ministrske kandidate od Korošca, Pribičeviča im do Ves-njiča in Pašiča.
Beneš odpotoval v Beljradu
PRAGA 13. — Dr. 'Beneš, češko-sJcrvemski minister za zunanje zialdeve je odpotoval dne 12. 4. m. v Bel-gnad. Tja pride v kratkem tudi Take Jonescu.
PRAGA, 13. — V Prago je prispelo bolgarsko odposlanstvo v svrho proučevanja gospodarskih in političnih 6iikov s Češko-slovensko reputbiiko.
Bela Kuhn v Moskvi
DUNAJ, 15. Bela Kuhn je dospel 12. t. m. v Moskvo, kjer je bil prisrčno sprejet od komisarjev in od ljudstva. Bela Ktihna je pozdravil Zinovjev, ki je dejal v govoru, ( da Ogrska ni izgubljena za komunizem in da se ne bo Kot zadnji govori Zinovjev, ki označa vciljo pro- j posrečilo ententi oborožiti ogrskega ljudstva proti sole tarij ata za mednarodno zvezo kot pomembno dej- [ vjetski Rusiji
V	gospodarskem in politii6nem> oziru je .položaj delavsilcih mas v zmagovalnih državah navno tako kataetrci!alen kot v premaganih. Petem ka so vsa svto/va sredistva potrošile za vojmo, izčrpale vse svoje gospodarske izvore, razdejale industrijiot, v.aško pro-izvaijiam^e, ®d k.apib;list:i!čne vlade balkansko-podo-navdkih diržav dovedle raro-dne mase do osiroma^ šen-ja, diot ,popo!r ega izvimiramjat, do zsiržanjia mezd z istočasno krilctsalno nariaiščajočo draginjo življen-skih pdhrebščin in bla)ga. Vse to je naravno izzvalo s -strani manedintih mlaS težr.jo k lodportu potem vedno večjega števila štnartkov. Nadle premagane bolgarske buržoazije, ki je brez protesta .predala svoja ozemlja in ljudi v tujiinsfko rebstvo, dia bo kot nemška buržoazna z tchramienim »miru tin redu« v svoji d.ržiavi s pomočjo najhujših represalij in z-ve črnim tuibogainjem svete zveze imperijaiilstičnih držav našla pri njih sodelovanje in pomoč — ravno talko- kot nadie Rumu-nije, O-ške in Jugoslavije, da bodo dobile to pomoč s strani svojih zaveznikov za usluge v vojni — vse te nad e sit> se pokazale ket varljive. iKapitali sti Anglije in Franci,je, ki se sami v svojem kaosu ne spoznajo, da bi vzpostavili s voljo industrijo in svoj promet, ni kalkor re bodo v stanju daiia-t? kakršnokoli pomoč balk?wrfkim državam. Nasprotno, -one bodo v bodoče še bolj uporabljale te zemlje kot izvor su rovim in ibrge za blago, ki njim ni- potrebno. Ropanje balkanskih držav do gole kctže, tako sovražnih kot zavezniških, se bo vršilo v bodoče s še večjo n-eusmi ljenostjo. Bcji za osviojenje nomunskih izvirov nafte med ameriškim kapitalom z ene in anglo-framooskim z druge, jasno kažejo, da zavezniki' nikakor ne mislijo pustiti rumiumsko buržoazijo, da sama izkoristi svoje zmage.
Pogledi v -bodočnost, ki čaka balkanske narode, v zahvaAa razbojniški -politiki njihovih vlad, so še hujši, kot ti v sedanjostih Novo nacijonalno grupiranje, izvršena po razpadu Avstno-Ogrske in propadu Bolgarije in Turčije, je zavozlalo nacijcnalni problem na Balkanu še .bolj kot pred vojno. Pod vlado zmagovalcev je pripadi« mnogo več tujih nacijonal nih elementov in politika narodnega zatiranja, militarizma z naravno posledico, da zatirani težijo k osvobojenjiu, -ne samo da ni prestala, ampak dobiva vedno širše oblike. Proti težnji- biroknatsko-kapita-listične oligarhije iz Srbije za hegomenijo v državi vstajajo enako makedonski Bolgari, Albanci, Hrvati, Črnogorci in Slovenci. Proti rumunsfci oligarhiji se ne bcldo 'borili samo -bdlgarski in turški kmetje iz Stare tri Nove Dobrudže, katerih posestva- ropajo romunski bojeariji, nego tudi Madžari in Nemci iz Erdelja, Rusi in Ukrajinci iz Bukovine. -Prot vladavini grške trgovsko-špekulamtske in oderuške buržualzije se bodo borili entako Albanci iz Epira, .turška in bolgarski kmetje iz Tracije.
Nova tioba še hujše naci-jomiiltistične agitacije, na-cijomallmega zastrojevanja itn nacnjanatlno-burziuaiznih vojen preti balkanslko-pOdiuniatvskim narodom. Samo
proletarijat s svojo zmago more preprečiti novo katastrofo in osvoboditi delavske in kmetske mase gospodarskega in nacijonalnega zatiranja, kateremu so jih predale domača in mednarodna buržuazija.
Samo zmaga delavske im kmetske .pneletarske diktv ture more ujedanilti v enoi federativno sovjetsko so-cijaliisHično balkamslko^podonavsko -republiko vse balkanske narode in osvoboditi jih kar od velepo-sestniško-kia{piltalliis.tiične eksploataic^e s volje in .tujie buržiuazije in ikoloniralnega robstva tako od nacijo-nalne razdSnobljenosti. Komunitetična stranka je pozvana .po dnošajih, da na balkamskem polotokm igra široko vlogo, ikot v čisto naoijonalmih kapitali-sti&nah državah, kjer ne -obstoja macijomatao vpnašan-je. K razumevanju te velike ulege komunizma mat Balkanu morajo biiti usmarjeni vsi napori .balkanskih komunističnih strank.
V	dani pripravljalni faizi socaja-listi&ne revolucije je dolžnost balkanskih k-otmiumistiianiih strank, da hknajtiu s svojim notnamjim diel-om .obrnejo najresnejšto pažnjo na jačenje medsebojnih vezi in. na vzporednost akci.
Izkušnja madžarske socijal'ts)tične republike, ki je padiai radi tega, ker iA mašliai .pomoči od; strani nu-mninskih, juigoslovanskih in čehoslovaških delavcev, pač pa bajtomete atrmad njihovih vlad, jalsno kaže: da so delni iz-st-epi in sepanaitni pokreti v balkanskih 'deželah eventualno i(lahko) pred podobno nevarnostjo. Ta nevarnost se more prepodita samo z ustvarjenjem ene same komunistične stranke v .teh deželah, ali — če tega v danem 'trenotku razmere ne bi dopustile — z usitvtair jamjetn enega skupnega vodilnega -aparata'.
Dnugi odstavek iz izkušenj sovjetskih republik, ki naj si ga zelo dobro tztapotmnijo balkansko-podo-navske komtv.Tris^čine stranke je tale: nujno je pritegniti v komunistični poknelt poleg dielalvsikih mas tudi široke sl/oje delavskega Ijud-gtva z vasi, v prvi vrsti vaško siroterrjo, male in srednje posestnike. Zmaga in obdržanje sovjetske oblasti V Rumundji, Boltgansiki, Grški', Jugoslaviji, Turšiki, v vseh 'balkanskih državah bo zavisela od umetmetsti razširjevamja vplivta komunistične stranke ma kmetske rna-se. Ve-likoi razredno sovraštva rumiuniskih, besamabsilcih in bukovi riških kmetov napram njihovim spahije-m, sovraštvo bosamskih, macedomskih in brvatiskih kmetov napnam begom-, spahijem in veleposestnikom, ki so ohranili svojo oblast ravno tako, kakor so jo imeli .pod Habsburžani, siltaio vstopanje kmetske sirotinje v Bolgarski, Tratciji in Jiugotjiaviji v vrste komunistične stranke bo eršilo zmiago proletariijata na Balkanu. Vsak dogmatizem, ttudi kaldar se krije v komunistična 'gesla, ki odstnatnja kmetske mase od komunistične stranke, je škodljiv za zmago delavske tn kmetske revioliucije. Mnogo znatmenj kaže, da bal-kamsiko-podotnavsiki proletarijat vziatme -oblast v svoje roke. Mora jo znati 'tudi obdržati-. Mora se -raldi tega dobno upo®n-a,ti z i'zkuišn}o proletarske komunlistične borbe v drugih državah. Ne sme pozabiti izkušnje ruske proletarsiko-ilometske revoluc^e, ki se je obdržala ne saimo .radi posebnih zgodovinskih, geografskih ir» .političnih razmer Rusije, aimpak se ima zahvaliti močni organizaciji ruske komunistične stranke, visokemu umstvenemu stanju in politični vzgoji organiziranega ruskega proietarijata, ki ni prenehal z revolucijicrtreamno borbo proti carizanu desetletja, iki pa je, bez ozira na vse to, vziel oblctst v svoje roke šele .takrat, ko je bil pripravil maksimalne .pogoje za svojo zmago, maksimalne pogoje, da to zmago obdrži Pot k proletarski- oblasti ni .posajena samo z zaprekami, ampak t-udi s strahotami. To bo pa -mogoče samo, če -bodo komunistične stranke v vseh deželah balkan-skih v resnici predstavljale -organizirano voljo proletariata in če bo obstojala nad vsemi balkans k o -podon-a vsiki mi komunističnimi strankami ena sama revciueijonarna fronta.
Živele balkanske komunistične stranke! Živela balkajnsko-podoniavska socAjslistična sovjetska federacija! Živela svetovna revolucija!
Motskva, predse-dhik izvrševatlnega zbora tretje initernacijonale.	(Konec.)
SVETU
Protimilitarični izgredi na Čeikem. Bombe, mrtvi in ranjeni.
PRAGA, 15. Vsled vsak dan bolj važnih vesti, ki prihajajo iz vzhoda, je vlada odredila upoklic nekaterih letnikov. Upoklicani se pa temu protivijo in ne prihajajo v vojašnice. Povsod se vrše protimilitarične demonstracije. Vlada mora rabiti silo, ako hoče, da se njen cd!ck uveljavi. Iz mnogih krajev prih. radi tega vesti o izgredih in o ranjencih. 'V Zuckmantelu so se oborožili upokli-canci z ročnimi granatami in so jih metali proti vojaštvu.
V	izgredih je bilo troje ubitih in več ranjenih. To noč so aretirali v Pragi več ruskih socijalnih revolucijonarcev, ki so prišli iz Vladivostoka s češkoslovaškimi legijonarji.
Med aretiranci je tudi bivši Vladivostoški komandant Kakavecki.
Izgredi, mrtvi in ranjeni na Portugalskem.
LISBONA, 16. V Rilbao je prišlo do spopadov med stavkujočimi delavci in krumirji. Prišlo je vojaštvo in nastopilo z orožjem. V spopadu je bilo več mrtvih in ranjenih na obeh straneh. Položaj je vedno bolj težaven. Stavka pomorščakov se nadaljuje in širi. Vlada je izjavila, da bo predlagala zbornici zakon za osemurno delo,
Sploina stavka vsled izgredov v Madridu.
MADRID, 16. Včeraj popoldne je en avtomobil povezil in težko vranil nosečo ženo. Množica je protestirala in hotela šoferja linčati. Prišla je žandarmerija, da bi naredila mir. Neki oficir, ki ga je začelo ljudstvo lučati s kamenjem, je zaukazal žendarjem naj streljajo. Med množico je bilo več mrtvih in ranjenih. Delavska zbornica je sklenila splošno protestno stavko.
Ogrska ne bo pomagala Poljski.
DUNAJ, 15. Nekemu žurnalistu je izjavil sedanji ogrski ministrski predsednik Teleki, da ni.mislila Ogrska nikdar pomagati Poljakom.
Seveda se ne sme vzeti ministrskih besed preveč resno, ker je predobro znano sedanje reakcijonarno ministrstvo.
Sovjeti na galiških tleh. Sovjeti, iki' so začasno postavljeni na zasedenem poljskem ozemlju, so nastavili svoje delovanje. Veleposestniki, trgovci, bankirji in vsi drugi- človeško delo izkoriščajoči poklic^ so razlaščeni. Ravnotako so -bila posameznikom odvzeta vodna* zemeljska in rudniška prava in priznana delavskemu narodu. S temi- merami se ce dotai-knejo last km-etiškega sloja. Gale iški revohncijcmarni odbor je poglasil popolno neod visnost vzhodne Gai-lictije in (pozval zapadno Galicijo, da stopi' ž njim v zvezo. Odbor sestoja iz treh oseb: Vladimir Katon-skji, predsednik, Mihael Baran, Ivam Nemalovski in Kazimir Lotvimefci, člani odbora.
Stavkajoči delavci kličejo domov ministre na do« pusta. Telefonski itn teiegraiičru maistavlieacii na> Du- 4"^"
haiju so vskiopiJii pred .dnevi v sta.«*©. Vladi so poslali med -drugran sledeče naznanilo: »Stavkovni odbor najpr-oJu vladio, da mu dio 11, t. m. do 12. ure opoldne nporctčsil, jjeii ippjpirtavijeitta, da jtaktoj odpokliče iz Du®iaija oicisotTie člane vlade, da zavzamejo stali-sče n-apaiam stavljenim zahtevam, Stvkcvni odfccir uma Ust diata na znanj«, da se bo v slučaju tiea-ado-voljivegia .odgovora nastavila p ojačena stavka.«
V slučaju nezadovoljivega odgovora bi bile iztaknjene tudi) zadnje še obstoječe telefonske priklopi tve fbofešiMce, rešilna družba, »Rdeča križ«, ognjegasci, policija, deželno-brambni urad, diplomatska mesta,
BgBJggHB
listja L FŽ0 kg; kutMre stot, 80 kg; zel j e L I ,čebula stot. 60 kg,- saiata L 1 kg; m&lancane I. 1’50 kg;
regrat
letih smo storili mi nebroj korakov vu neksa tildi uspešnih, za Sole. Ali, a ko smatrajo slovenski narodnjaki,	da	mora	biti	prva m	najpoglavitnejša	skrbi krompir stot. 65 kg; regrat (majhen) L	1*60 kg; r
Slovencev	šcbtvio,	pravimo	mi,	da	ni	m	n«	more	(velik) L 1 kž; sPinača L 1,40 kg; bucice	(zucchettej vsaj
biti to najpoglavitnejša skrb prtietarijato toliko * ,2 k?“v ,L	%e*nie	L,\^ b“|fc*Jel£e
■ ■ -	u~~u:___(uo dveh kosov) 40 stot. kg; hmone od 10 do 15 stot. kos;
jajca 65 stot, eno; mleko na trgu L 1’70 liter; mleko v
prodajalnah L 1’80 liter.
Cena za fižol (zelen ki v zrujuj ter za paradižnik se
določi cena dnevno. Pri pridelkih, ki se	jim tržna cena
ni določila, je dovoljen le 20% dobiček	na kupni ceni.
časa, dokler se mora ta pmletarija* boriti za ioiček vts-akdenjega kruha. In naj se nam očota maiterijalizem kolikor se hoče, naj se pripoveduje kolikor se more, da mislimo mi le na želodec, bomo ostali mi pr! našem skromnem prepričanju, da človek, ki nima dovolj, da ‘ba se vsak dan nasitil, innai sveto dolžnost, d'a si pciikrbi najprej za življenje. Vse drugo pride
repecactska komisija, cestna železnica, prehranje- samo po sebi. Lahko je govoriti njim, ki imajo zavalili .urad ,n glasovalno ozemlje iia Koroškem). V gotovijeno eksistenco m iza koje ne obstoji vprašanje tem slučaju se priklepajo stavki poštni uslužbenci, žeicdca. Boj za odpravo suženjstva je stokrat, tisoč-da okistav.jo tudi poštni obrat.	krat važnejši za .proletarijat, kakor vse drugo. In
° naanfiinJjc. «;.e vlad« vpostevala. Še isti dan je ker smo mi tega. prepričanja, ne boano jemali temu stopila vlada v pogajanji, kjer se je dosegel spora- boju in njegovim .potrebam nobenih eneržij in jih
*“■, f 1 •	r	•	dajali, drugam. Tem« bcfjru, v prvi vrsti temu boju,
leiletorastom in telegrafičnim nastavljencem je bilo mora biti posvečen vse naše sile. Pri vsem tein ne pripozneiao 90% njihovih zahtev. Obrat se je zopet pozaJbii.mo miti na -potrebo izobrazbe in na šolstvo. Zt>pcče , medtem ko se pogajanja nadaljujejo.	J Kdor ni slep, kdor se »e ni izoril v neumno sovraštvo
'	—	1	1	■— ■ proti lum in ima ipcgum povedati resnico, tedaj
Osvoboditev nrnlpffl fliii f a tiA miCiraj!0 biti posvečene vse naše sile. Pri vsem tem ne A x	...	IJtUa	DO	kulturnem, na izobraževalnem polju. Priznati mora
UelO proletarijata SEin6£f3 ? ? ? ? naše delo in naše odkrito stremljenje po slo-
.... | venskih šolah. Le tega ne vemo, čemu naj bi mi sledila slovenskim narodnjakom zato, da ne pridemo dio nobenih vspehov. Pustite nas pri miru. Mi mo danes prepričani, da koristimo z našim delom proletariatu in obenem tudi slovenskemu šolstvu. In smo prepričani, da se v tem ne bomo varali. Od tega našega prepričanja nas ne bo odtegnila niti »Edinost« s tem, da nam nosu pod nos izja^ve bivših socialistov alla Cerniutz in Puecher. Te iz arhivov vzete izjave, kš nimajo za nas več nobenega pomena, ker so že preživele, so pač na svetu še zato, da jih nelojalen nasprotnik, ki nima boljših sredstev na razpolago, rabi kot bojna sredstva proti nam. Morda ni to lepci, koristilo jim pa ne bo več ničesar. Mi meram® iti, tako je sojeno, samostojno svojo pot napreij. Stranka, ki se bori za največje človeške i ale ne bo pozabila, na poti, niti onega dela, ki lahko izvrši p-reden dospe do svojega cilja. Kdor
IZ STRANICE
Deželtis zveza socIJalfstiCne stranke Jul. Benečije
Deželni Izvršcvalni Odbor sklicuje vsled sklepa sestanka z dne 22. julija t, 1,
redni deželni tonsres
ki se bo vršil dne 11. in 12. septebra t, 1. v Delav. Domu s sledečim dnevnim redom:
1. imenovanje predsednika in verifikacija mandatov, 1	•	o. >	,	.	,	■	-
2. poročilo o gmotnem in moralnem stanju; poroča 11fpre'J- ^ranka, ki se bon za največ,e človeške ide Benetti.	  '	’	1	“	-
3. propaganda; poročata Benetti in Regent.
4. politično, strokovno in zadružniško gibanje; poroča I ^ega ne verjame in noče verjeti, temu ne moremo
pomagati. Bodočnost m,u bo povedala, da smo bili ■možje na svojem mestu in, da smo imeli prav. In | mi bomo delali na to, dia. pride ta čas prav kmalu.
Passigli
5. deželne zveze in odsekovi odbori; poroča Tonet.
6. tisk: a) moralno stanje; poročajo Passigli, Fovel, Re. gent; b) gmotno stanje; poroča Inwinkel.
7. upravni svet »Lavoratorja«; poroča Inwinkel.
8. problemi Julijske Benečije.
9. zvezni statuti.
10. volitev zvezinega odbora.
11. razno.
Določila.
1. Kongresu morejo prisostvovati vsi strankini odseki, ki imajo pravico do toliko glasov, kolikor izkaznic so dvignili in plačali. Kongresu Izvrševalnega Odbora, nadzor- | Vsota prejšnjih darov stvo in ravnatelj »Lavoratorja,« ki imajo pa odločujoči glas le ako hkrati zastopajo kakšen odsek.
»p,,*»a,„v „ v,,lo	v“*sr	n™«:
v treh
|ZA TISKOVNI
Dar iz Vipavske doline (glej našo 6. št.)	L
! Iz Skrilja, ker so se narodnjaki zbudili za svoj list, da se tudi slovenski delavci zbude za svoj list »Delo«, ki zastopa njihove koristi	L
Nabral »Ljudski oder« pri sv. Jakobu (glej spodaj)	L
DEbJR'
21.-
25.-35,-
Razdelitev živiL Ta teden se dobi na živil, izkaznice proti preščipojenju it. 18 sledeča živila: testenine, 30 dkg po 1*90 L; riž, 'A kg po 1'50 L; sladkor, 10 dkg po 6 L; olje, 20 centilitrov po 8'30 L.
Na izkaznice mestne ubožnice se dobi le sladkor.
Morilca Davaazo sta še vedno pod ključem. Drzno tajita svoj čin, dasi se nabira bolj in bolj dokazov proti njima. Tudi De Vitisova ljubica je bila aretirana.
Dva tička, kuharska pomočnika kr. redarjev, sta si izmislila načrt, po katerem bi prišla do cene-pijače. Zvečer sta hodila po krčmah ter predstavljajoča se kot karabinjerja, zahtevala zatvoritev krčme. Za kozarec vina sta nato — zatisnila oko. Slednjič pa sta v starem mestu naletela na krčmarja, ki je zahteval naj se legitimirata. Ker tega nista mogla, dal jih je krčmar aretirati.
Pod avto je prišel Marij Stefančič, 5 let star iz Rocola (Setiefontane) 186. Bil je na mestu mrtev.
Pek Sosič, ki so mu razdejali prodajalno, ni bil aretiran kakor se je poročalo pomotoma; temveč je le šel na karabinjersko postajo, da naznani napad.
Gozdni požar. V Čedasu v bližini železniške proge je v petek pogorelo zopet 1500 kvadratnih metrov gozda.
^ KOMEN.
PtffičvJja se delodajalce iz, komenskega okraja;, da iie .krši','o ilena 11. delavne pogodbe, namreč, idia Sfiiaiov)oli«o sprejemajo delavce, ne da bo se obrnili efej' podret1oveŽBiice za delo v Komnu. — Istotasko se opozarja vse sodiruge-deiavce, dia upoštevajo tudi ctai člen 14. dela vne pogodbe, da se onemogclči vsaka sasnoveijiia kršitev redia.
Sicidrugii itabraCa v nedeljo, 1. avgusta za poltftčne preganjance znesek 50 L, kateri je bil izročen odlboru za politične preganjance, — Posnemajte!
LOKAVEC.
Podružnica lesnih delavcev v Lokavcu poživlja vse sodruge, ki žele pojasnil glede volitev v bolniško blagajno v Ajdovščini ali pa glede glasovnic, naj se snidejo v soboto zvečer ali v nedeljo zjutraj v društvenih prostorih.
Befirasiii mM
Stavka lesnih delavcev traja dalje, ker 'delavci ne na-merujejo odnehati od svojih pravičnih zahtev.
Majolični delavci tudi nadaljujejo s stavko. Vendar sc se vršili že dogovori z delodajalci, ki so mnogo popustiii Upa se, da bo ta stavka mogoče že danes zaključena.
Osrednji odbor sindikata ital, železničarjev naznanja da bo konferiral tekom tega tedna z ministrom javnih del, kom. Peanom. Železničarji Jul. Benečije naj počakajo na sklepe in navodila, ki bodo došla odseku iz Rima, predno podvzamejo kateri si bodi korak.
O angleškem delavstvu je močno razširjeno nadziranje, da je boJij konservativno kaikor sooijajlistidno. To napačno naziirsnije ije niaatialo pač vsled tega, ker polaga angleško delavstvo večijo važn/C&t na
pc»,Ve*i^ja. .od deiavcev od wseh s(tsiofeovBil» ojgante^fl(L
Pred krai'£tiim je b?la stavka hoknidskili ,ptiiateawškSt delavcev i'm an^e^i delavci so pridržali vse itateai-ske kdje v angJe^tih luk»k ker se j,Si tdM eden m
<kt'j;ik«rl z delom.
Kaldar feo reLzreidina enotnost — vsaj skoraj do po-pclntcstii — dicisjetžema, tedaj p#:die ®a>loga, dia pretvorimo delavce v iincFulsfSuvjcske zveze. To poaoei^a, da •bodo združeni vsi mezdni' ifelavoi ene in ist® ia*db-sbrije v eai s^«ni obcatni ongaaaizatciiji {ene tovarne, ene trgovcsie, enega gledaiiiščia at d.) namesto, da se onganzinafp pc> strelkah lisi da bodo zveszame vse krajevne o:^anizaccye prodticentov ene ia iste šfldustrije poittom oerutr«>!ne uveze. Za prehodno dobo bo seveda .pdhrebniC', da zveze po sfcrcikaiK, zlastsi oaSi ka-tegcirij, katerim pripisuje javno jnnenje višje eksi-stetnčtae pogoje, prenehajo. Treba jih >je prfpmavirta do iietga, da uvrste svoje >člane v andastn^sike orgsm-za>c’.je svojega obrata. To bo izlasti ipotrebho pri zdearvteidh, 'ki delujejo kot tio vaimžški adravnilki, ali pri arhr.tgktah, ki so oaaposleni pri stavbnih brvdkath.
Ena na^cbtčiutoiejših niabcsitr.' delavskega razrelda je nreijovfe sedanja caezmrižre^it, da bi pridržal svci|e duševno višje etoye5s &iae. Ti postajajo za^ovomnrld iktipC'taJi?CEia,	ko vedno napredujejo v	zaJivaio za iz-
(dajistvo nad	sveitm ea^Tedcun. To fco	treba iizpreme-
nyJ. Delavce je treba najmanj cRipcavttd. Bo tega, da odrečejo ctelo ped delovediji, ki so boli stavkokazi v močne	strokovne	cirgBtettzaccije	kakiar	na	pcMščiee. [ htki s,piošni*	stavki Toda obstati pa	mieiraja .taifi na
Ticfdiai s tem	je	dosugio, da	pred-stavlja^o njegove	sftro-	.pravici, da	zavrnejo nezmožnega	predstojnika in
sfcnemeiid za pravico, da izvolijo sami svojega deio-vodijo1.
L 162.90 Skupno L 243.90
stotico članov po enega zastopnika. Taki odseki naj pre- tfosoo^rsk Ja Hr,,**!	■	V Tl , ,
Skrhp H, hn	l„Ai	7,..___ L/4°fp°“rs“^a društva Fmzgarjev ljudski igrokaz
skrbe, da bo zastopana tudi manjšina. Zastopniki se izvolijo na posebnem zborovanju odseka z večino glasov. Priporoča se, da bodo zastopniki iz kraja samega, kjer ima odsek sedež.
3. Vsak zastopnik se mora izkazati s poverilnim listom svojega odseka. V tem listu, ozir. izkaznici mora biti navedeno število od odseka dvignjenih in plačanih izkaznic.
4. Pri pismenskem glasovanju, ki se vrši na zahtevo predsedništva ali vsaj petnajstih zastopnikov, odda vsak zastopnik toliko glasov, kolikor šteje njegov odsek. V slučaju, da en odsek zastopa več zastopnikov, ima vsak zastopnik sorazmerno število glasov.
5. Vsak odsek lahko predlaga Izv. Odboru spremembe in dodatke k dnevnemu redu; ali naznanjeni morajo biti potom priporočenega pisma vsaj do 25. avgusta tajništvu.
Dežel. Izvrš. Odbor.
Priglasitve z imeni zastopnikov naj se vpošljejo tajništvu Zveze hkrati z zneskom 3 L potom poštne naka ziiice do 25. avgusta t, 1,
Odseki, ki še niso plačali izkaznice za 1. 1920., naj to čimprej store, da ne bodo izključeni od kongresa.
Tajnik.
Odseki, ki še niso vposlali 1 L za stroškovni zaklad za sklicevanje narodnih svetov, so naproSeni storiti to čimprej.	Tajnik.
Vse naše strankine skupine (sekcije) so naprošene, da naznanijo nemudoma strankinemu tajništvu v Trst, imena delegatov za deželni strankin zbor in število svojih članov.
Boiafl cestnih
no $ niti i sprani
Z našimi- nasprotniki, najsifoodo ti slovenski narodnjaki' ali italijanski nacifonaici, 'bi se lahko iprrčkjatt in polemizirali celo stoletje in ne bi prišli do nobenega zaCdju&ka, do nobenega sporazumijenja. Mi se temiu ne čudimo. Obratno se nam zdi' stvar zelo naravna in močno logična. Cilji, po kat e rib stremimo in za katere se borimo, 90 tako oddaljeni in tako tuji našim n as pnottnikom1, da je med njimi in nami nemogoč vsak sparaizunn. Kjer ne more priti do isporaizuma, ne more priti niti do začasnega skupnega delovanja ea dozdevne skupne koristi, ki jib dejanski ni. Ako 'bi prevladovale v taboru naših nasprotnikov ja<sne ideje in ako ne bi imeli; naši nasprotniki preveč takih, elementov, ki skrbe, da postlane ljudstvu nejasna in zmešana še tako enostavna misel, bu Ma vsaka polemika nepotrebna in vsako pričkanje ibi bilo odveč. Oni bi se -borili s svojimi sredstvi za svoje cilje in mi bi ise 'borili za svoje,
Ali stvari ne gredo tako lepo po loju kakor bi si jih Človek želel. Je pač sojeno, da' se pričkamo ki sicer, da se pričkamo, kakor stare ženice, že titso-čerikrat za eno in isto reč, »Slovenski siOcijalisti 90 proti slovenskim šolam.« Bože dudo: kdor verjame taki trditvi našit slovenskih:	narodnjakov,
•tega ne borno prepričali mi in ga ne bo prepričal iKihče, da reč ni taka. In take ljudi prepustimo slovenskim narodnjakom pnav rade volje. Nič se ne bomo pričkali zanje. Trideset let, (pravi »Edinost«, se bore za slovenske šele. Res je: trideset let se bore zanje in Se jih niso dobili. Zato ipa hočejo nadaljevati s to zahtevo po starem načinu. Morda zato, da ja ne pridejo do šole nikdar več. Mi seveda naj .bi jim zato sledili. Ubogo slovensko ljudstvo. Mi socijalisti smo posebne vrete izverine in smola se nas drži, nai vseh koncili 'n krajih. Vse kar delamo, vse je proti ljudstvu. Predavamo in 'govorimo v slovenskem jeriku. Zafeaj? Zlato, da potujčimo naše ijiudstvo. Širimo med slovensko ljudstvo slovenske knjige. Slovenske knjige postanejo v naših rokah sredstvo za poitalijančevanje. In kadar ukrenemo korake za to, da pridemo do šol, so naši koraki in vse naše delo protananodnio. Smola je smola in mi nismo Ivirirvi ako se nas drži, kakor da nam je prirojena.
Slovenski narodnjaki se 'bahajo, da so oni v prva vreti, ki skrbe za šole m da jih vzdržujejo. Ako bi bilo tudi to res, je to njihova dolžnost in. ni treba, da bi se 'radi tega neprenehoma bahali. V poslednjih
dejanjih »Veriga.« Najprej moramo pohvaliti odbor podružnice, ki stremi samo za tem, da se oddalji kolikor mogoče najbolj od starih tradicij in si upravičeno misli, da je dramatična predstava veliko več vredna od plesa. Naši ljudje so se naučili preveč plesati in čeravno nismo tretjeredniki, si mislimo vendarle, da so dramatične u-prizoritve v vseh ozirih več vredne od najboljše plesne zabave. Zlasti še ako uspe prireditev tako, kakor je u-spela kontoveljskim diletantom. Zakaj odkrito bodi povedano, da nismo pričakovali in nismo smeli niti priča-kvati od mladih diletantov, da bi nam podali v »Verigi« to, kar so nam podali. Ne bomo delali imen, ker so bili vsi, od prvega do zadnjega na svojem mestu. Tako na svojem mestu, da se nam je med predstavo čestokrat zdelo, da nimamo pred seboj mladih diletantov, marveč že iz-vežbane stare igralce. Da je bilo vmes tudi nekaj malenkostnih nedostatkov, to je stvar, ki se ji ne more izogniti skoro nihče in noben dramatičen zbor. Igra je bila v vseh ozirih izborno naučena in so bile skrbno negovane tudi take podrobnosti in nijanse, na katere navadno di-letantje pozabijo. Dobro so bili zadeti značaji in dobro so se igralci uživeli v okolico dejanja. Da niso odgovarjali kostumi popolnoma zahtevam igre, to ni krivda igralcev, marveč pomanjkanju garderobe, ki si jo bo društvo v kratkem nedvomno izpopolnilo. Ako pa ne maramo imenovati posameznikov, ne moremo vendarle pozabiti na režiserja Alekseja, kateremu gre nedvomno poglavitna zasluga za to res srečno prireditev, na katero smejo biti upravičeno ponosni igralci, podružnica in občinstvo. Režiserju, ki se je pokazal tudi kot rutiniranega igralca, priporočamo naj gre naprej po svoji poti in naj le sledi svojemu lepemu in hvaležnemu stremljenju. Uspeh mu je že sedaj nedvomno zagotovljen.
Skočil je iz četrtega nadstropja Egidij Brach, 19 let star, stanujoč v ul. Mazzini 37. Bil je na mestu mrtev. Vzrok: Živčna bolehnost.
Sodnig Podnje, predsednik Del. Zbornice in ravnatelj »Proletarija« v Pulju, bil je pred tedni aretiran na zahtevo voj. oblasti ter na torpedovki prepeljan v Trst. Očitalo se mu je, da je organiziral demonstracije, pri katerih je bilo čuti prepovedane vzklike in so bili razžaljeni orožniki, ter da je v nekih dopisih v »Proietariju« žalil vojsko.
Obravnava se je vršila pred voj. sodiščem minulo soboto. Tekom nje se je- pokazalo na kak umeten način je bila obtožnica sestavljena. Voj. odvetnik je zato zahteval odgoditev razprave. Poduje je bil izpuščen na svobodo proti kavciji 3000 lir.
(Sv. Jakobska lista izkazuje sledeče darovalce: Kranjc Anton L 1, Jankovič Franc L 1, Babič Josip L 1, Čermelj Friderik L 2, Čermelj Roman L 2, Ivanovič Ivan L 2, Mahne Karel L 2, Novak Albert L 2, Dujmovič Alojzij L 2, Jamšek Vinko L 2, Križman Marij L 2, Vertovec Albin L 2, Durnik Adolf L 2, Miha Male L 1, Širok Albert L 2, Janko Segulin L 5, Abram Valentin L 2, Rebula Žiga L 2).
Srčna hvala vsem darovalcem! Vesele nas ti darovi tembolj, ker so prišli iz žuljavih rok, plod trdega dela. Na takih darovih mora počivati blagoslov. Naprej sodrugi za svoj listi
Darovi za ubogo družino Alojzija Slatnika, stan. v uL Pendice Scorcola 409, II. n.
Nadalje so darovali: Canj L 3, Gajer L 2,,Julij L 2, Vi-ljelm L 1, Gigi L 2, Jantoma L 2; skupaj L 12, prej nabranih L 62; skupno L 74. Vsota je bila takoj izročena bedni družini, ki se prisrčno zahvaljuje plemenitim darovalcem.
Izvoz. Trgovska zbornica poroča, da je izvoz zajčje in kunčeve kožuhovine zavisen od posebnega dovoljenja.
Čevljarski klej z dodatkom do 30% žitne moke se lahko izvaža potom direktnega dovoljenja carinskih uradov.
Izvoz. Dovoljen je brez običajnih posebnih prošenj izvoz kalafonije.
Pristojni v Tržič (Monfalcone) so vabljeni, da se v svojem interesu javijo pri statistično anagrafrčnem uradu osebno ali po pooblaščencu v ul. Sanita 25, II. nad., vrata št. 33 ter z listinami izkažejo svojo pristojnost v Tržič, ker so se tekom vojne vsi tozadevni uradni spisi poizgu-bili.
Urnik: od 8. do 12. Spored: od t6. do 21. t. m. črke A do D, od 23. do 26. f. m. črke E do I, od 30. t. m. do 4. septembra črke K do R, od 6. do 11. septembra črke S do Z.
Brzojavna zveza z Reko. Gen. civ. komisarijat obvešča, da se brzojavke v Reko in iz Reke smejo prosto oddajati po običajnih določilih. *
Bencin. Kdor je zaprosil za bencin za mesec avgust, sprejme tozadevno nakaznico te dni pri varuhu hiše št. 4 v ul. S. Lazzaro od 16. do 18., proti legitimaciji.
Trž&« cene poljskih pridelkov za teden od 16. t, m. do 22. t. m.:
Česen L 4’40; rdeča pesa z listjem stot. 50 kg; rdeča pesa brez listja stot. 60 kg; blede« stot, 80 kg; korenje
DOPISI
vneme one, L'.
MATERIJA.
Pred kratkim sem >knel priliko spoznati razmere nekaterih vast te ictbčšine, kaar me je privedlo, da ntaišam čittiteljem nekoliko opišem. Malo je razsodnih mož, da bi v tem času pribi teli na pomoč mbegemu ijudstvitt, kateiro išče zaman svieph prarvic. Ne sme.-no pa rsrnicilčati, da je tu pel tem člctvek, 'ki' bi rad pri ektcčil na p<rmoč, toda oblast skrbi, da ne pridejo 'ui dijudje s priprostim Ijntdctvom v preveliko' dotik r. Na drugi strani1 se dobe še medi mašim jjudsttvtsimi ne -fcaft-ec« tolažniki, kisiteri pričakujejo od1 dmigod pomoči. Živimo v dolbi1, 'ko sil moramo sami pomagati!
Že v začetku njihovega prihoda so nam obltjifbii!. da nam postavko prepotrebni vodovod. Ker pai živjjc v negotovosti, je tmdii ito vprašanje izostalo. VcKSc.n kcr.visca se dogaja glede reguliranja plač poštar m»I'U'ž'bencev; mcirekicmu ©e %ode zdel sdnitčaij neve~ jelen, aOii lesm&čen. M©Sieniijski poštni unad ima kialkor nekdaj narejeno svoje posdovtanje, on odda ikr resipolndenco za tioi pooblaščenim ©osebam 'bližnji'’ vasi, kateri 'Imejo nadog našega pismonoše, da> predaj Ijndtem došlta pisma. S 'čudinim obinazctm šem posifužc! pripcfv.edovEmlje ženice liiz Brozoviče, da mora večkra v vsakem vremenu nositi .pisma, nnadne >spise im br Eicftave po uro koda za. rifcogo pSsčo reči in piši 19 E in 80 cent« mesečno, kateri zr.esek je fcdJ nakaz.:.r že pred petnajstimi leti v kronah. Enak sluičaij jo z raznašailcem iz Slivja. — Napraviti je treba, (tem kiccec; kr. pošta:! dkfcgtj pcfe$Mmo «« srce, da de sverirm hlapcem zsgInžer'« plačilo. Mairi misli 'go speda, dia msc todii ti Ijrdje ustvarjeni: pol človešk podobi ?
•Bcimsčim polagamo na srce, da se z večjo poprimejo »BeSa«. ker to j.e edini list za .vse se n&hsiiaci v 'tej sofeni dcJirm.
AJDOVŠČINA.
Volitve občnega zbora okrajne bolniške btagajnicc. Vodstvo goriomenjene bolniške blagajne razglaša, da s<> bodo vršile dne 22. t. m. volitve občnega zbora. Tu moramo omeniti, da se je naše delavstvo dosedaj malo a-nij zmenilo za ta tako važen, socijalni zavod in je vsleč tega umevno, da je isti zaostal veliko daleč za družin •' ena lami socialnimi zavodi v dežeil. Apatija našega 'do lavstva je bila kriva, da so bili dosedaj r.a čelu tega za voda skoraj edino-le delodajalci in, da so ga ti upravlja!-: kol je samoobsebi umevno, na način, ki je bil njim v prir. Doči.m so se druge bolniške blagajne povtlignile na rc--pravo stališča in so uvedle V3e kar zakon dovoljuje r>r zdravs‘venam polju:	družinsko	zavarovanje, zdravilišča,
konvalesentne dome, kopelji itd., je ostala naša bobiškr blagajna popolnoma na istem ir.estu kot je bila ob njer ustanovitvi:	nobene spietnembe in nobenega izboljskc
niti to, kar veli novela zakona iz feta 1917. se ni uved'-še dosedaj. Nočemo stem predbacivati sedanjemu vod stvu ali njega načelniku, ki posluje kot tak že celih 7' let, krivda pade največ na brezbrižnost delavstva same? koje <=e ni pobrigalo za svoj lastni zavod ter ga po-zdignilo na isto višino kot so drugi enaki zavodi v n? deželi.
Kakor smo gori omenili, se bodo'vršile dne 22. t. volitve na občni zbor tuk, bolniške blagajne. Volilo se ! v treh volilnih skupinah in sicer: I. volilna skupina Ajdovščino in bližnje občine z volilnim sedežem v Ajdo-ščini, voli 23 delavskih zastopnikov in 10 zastopniku gospodarjev; II. volilna skupina za Batuje, Černiče ir bližnje občine z volilnim sedežem v Batujah, voli 3 zr-stopnike gospodarjev in 4 delavske zastopnike; III. v< lilna skupina za Rihemberg in bližnje občine z volilni sedežem v Rihenberku, voli 3 delavske zastopnike in zastopnika gospodarjev.
Za I. volilno skupino, katera voli 23 delegatov dc! ■ cev, naše delavske organizacije dogovorno z delavk zbornico v Gorici postavijo svoje lastne kandidate, in so:
1. Kompara Štefan, žagar, Lokavec,
2. Soban Andrej, žagar. Lokavec.
3. Černigoj Štefan, poslovodja, Lokavec.
4. Stopar Alojzij, žagar, Lokavec.
5. Čoha Andrej, poslovodja, Lokavec,
6. Hmeljak Jožef, kovinar, Lokavec.
7. Batič Franc, lesni delavec, Lokavec.
8. Batič Andrej, žagar, Lokavec.
9. Soban Janez, žagar, Lokavec.
10. Čopič Fran, žagar, Loketvec
11. Kovač Valentin, kovač. Lokavec.
12. Rusija Ivan, kletar, Dobravlje.
13. Kalin Franc, strojar, Ajdovščina.
14. Kalin Peter, strojar, Ajdovščina,
15. Slokar Ivan, čevljar, Ajdovščina.
16. Bratuš Ivan, težak, Ajdovščina.
17. Furlan Franc, sedlar, Ajdovščina,
18. Krapeš Franc, težak, Ajdovščina.
19. Krape* Anton, težak, Ajdovščina.
20. Repic Alojzij, žagar, Ajdovščina.
21. Žigon Karol, mesar, Ajdovščina.
22. Bavčer Ivan, mlinar, Ajdovščina.
23. Batič Anton, žagar, Lokavec.
Priporoča se torej, da vsak opravičenec voli za te kandidate. Voli se lahko osebno ali pa potom pooblaščenca kateri pa mora biti tudi sam volilec.
Za drugo in tretjo volilno skupino priporočamo našim sodrugom, da si izbero Iz svoje srede kandidate in da gredo vsi do zadnjega na volišče.
CCfssie 'Ci:gar.čzacr-'ia s>it!o, ki je ni tako lahko azloHUd :z gcs.pcdiairefcsiga živlr/eniia ceiokupmeiga naroda/ Se-■:!aj sie je poja^-ffo med: angleškim detetvstvom roovo '.'.-em’i;ent«, ku igire v fclstVu za istim cšljem (kakor cir-V ški boj ruskega delovnega ljudstva. 'Polt. se seveda ; ri:t?KK> rEEuikurje cd pobi iwstkega prolejbairijata. Ta si prilicibii najprej; ptofeitično moč in s tsrudom in po-rtvo vainuin deimlom gre sediaj za tem, da si pribori 1 a»5:dS gicspcdaraka moč. A«:glešiki pnctebaTtijat gire avnet nais.p-oJteo pet: najprej imče ustvariti gespo-•darskš tetmsJ.j ea sw£o ipčJiltičco moč v bodci&ww<*.
Vedno 'jasnejše pcsta^jai pircieliaiiilatu v«ega sveta-,
■ la mc«ia lifci^rttiii z-a dicseigci enicttaega edija .razi^oa pata. S iteiga vidiiikia ^e nadvse pcMČno novo strem-.V>;ni';z angžciikega dela v®tva en v nasJedrajem. poda-"oio opis -lega stremljenja..
Angleški •findinsg Fred' S. Desit je priobčil v dunajski o:jafet,'tčra revica »Neue Erde« obnek o novi o;iga-
'cacifiii. Dert piše:
»Angiiieškn cehcivska zveza (»Nationai GusSis Le-ig'ue'<) je orgenizacija, 'bi! ima namen vzpostaviti 1 ružbo po načelih socd^aliztma. 'Njeni člani so sccrfa-: i sti vseh bairv, icfd kaifcerih prilpiadaijo mnogi eni itt-ased siccjaifisiičriih strank. Zveza 'Siama pa je skupina propagande za araaredne boj iin njerno glia-vnc deio g.re :a. tem, dat cjsačd ■strokovne oigamšisac^e v .rez/rednem boju m da jih izgralžfi za orodje zia idfktaihStD pcc&s-' oirijiaitia, tedteir bo ta pctoeiina. Kajtii vsa njene čiemd praznamafo, da feo diktaitiura naj^brže 'potrebna on ve-Saa je	da	bo potrehccr dire&tnia «kc$ja afe
celo cela vrsta dfinektoti tkcfij, da <30 esveji delavjftTO 3mč, Cehovski soic^sfetiDsatfrjiEpe^', da bcIfote akcije rci/sSe ie maio čitsa, ciko iedb predpriprave fcemeljitie '.^'trvovaiaifflm dsurim gre sedajj za tem, da si pribori svoje rok® Vikdto v idbčiffiL
Cehovski: socializem imivelji ria neiopereonem na- j [zcjaja za socijalistlčno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja : ur.amfiu, da ierJ2i vsak človek dvcpio gospodarsko ido- j .fo, neim.neč ktet piviclducecit m kot 'konsument. Zato
Mamj težkcič je cd kcosiamentslke »bricni!. (če govorim o »producentu* in »koasuanetu«, mislim vedno eno in isto esebp). Organizacije koejurnentov naj bi biiile zgrajene vedno po zemljeptsnii leigi. Vzrok za Jfco ■je enostaven: okoro gctr^vio je, da se b|3 zlagala demokracija kcr.:--rmentovr v bcdcčinoist* z današnjo obfrlnict
Pojavilo se je vpiašan^e, kalkšna uloga bo prisojena v .bcHoč' družba diržaivi. Cehovska sociijefcfci soglašajo z dnu^mi (z marh;i3ti, ssni^fkalishi std,} _v tem, da je današnja držaarn ongan kapitalizma. Od teh nas loči le nazir.anje, da mii ne verujemo az neohhcdno potrebo, da unija mo državo z nasilnimi akcijarnč . ifeš načrt gce za tem, da onripasno držiaivo mencigih njenih sedanjih tunkerj, sedali dlržavcS «!tncf iagsbija pojavoma svojo mci iin neravna pesiedsta bo, da država polag;:m a ;ama izgine. Treneta o se pcslužcijemo laihko države za fiocostoe ttacnetoe s tem, da jo prisilimo, dia zastopa rirOairese kensuanemtetv in da obravnava cera voc-t z deiavoi, organiziranSa« v issiujst.d a, Hkrr:;.u anorrjo c-risčlitii deisevca državoi, da podnižaSi gotove iisdusici'je. F>;. ri-ctno pa zavxaSayo vsako an-teiivimcijo k?piU&siiža* države pri sporih v ptivaAm industriji.
Z izvedbo cehoi-skega sodjažizmiai nam je dana mpžvcf.l, da «s*vwtmw> sciiden, w dešanreer sestanr-l;en •ustrej, za r.adaijevacje razro-Jnega boja. Po zma-gco!rtvr.o locnčamem rnzrcd’r.om bo.ju fmamo povsem pripcaivijen ustej za dSitatuiro, trajajočo 10—15 lot. Njeniff dwlo bo zelo ctejžeaio, ker bodo ctrgenizirane že v glavne prcdluikcsVisžcc stroke socivrd^stilčne družbe že msd bojem, iin b» mmogo že pripravljenega za cdlpoaivo miezdneiga sfetema«.
reir.ti po takšna cibJikš accdjalsiiiiiične družbe, v katerii o obstcfaJ'a dvifncia, na tem dejstvu zgrajena demo-norija iei da to država v &vop sedanji obifki aili •Jvltcih pcpoJmomiia rficgšmula a& pa bo obstojala -s po-rcčir.omia izipreimenjeno fusikcšjoi, namreč kot d-emo-‘-acija konstiamentiov. Kdb važnejšo stran •gcispcdar-keiga uidiafistivtoaianjia vsakega človeka sanatea cehov-dri -sotrijailtizem njegovo ufcigo ikot prcdiuoeolt in na 'o polagamo največjo pažnjo. To delo efep-uje cko-M'3či'lnia, da> polaiga iceliavska steemka (Labonr Party}, •kra kalteri je oehovska zveza včlanjena, vefsko važ-iost na Cihčims-ke vcfetive in sicer ztate, her dtsjeja ■bčine prvo iprflffco zia ^ir-evoliBcijonarno gimaastčko« a eato, ker je ibistvena strategična Itočika za dosego r. jzvr&evanje politične moči ta, d^ dobi deiarv&tvo Cehovska zveza je našla pri izvrševanju svoje na-Vige — tprapraviiitii demiotkracišjo 'prodiiceBttov v stro-kavnšfc or^aniiziacijjah ono vezano nuoč, ki jo je treba --■r-avtittii sedaj le v tek, da dosežemo cčdf Zato deluje lsutrudilijivo zia tem, da združi' vse delavstvo — ma-'rialmio rn dluševnia v si brako vnah organiizacijah. Nj.en 'Kidtnji uispeh ne. tem poiju je Jbol, da je ustanovila :7'.r.ckc'VJio ciriganiiizacrrjo vtsoko plačanih duševnih 'elaivcev, ki yo na vcdiinih mestih. Mniog(o naipicra orafcoimio v <10, da obvarujemo strokovne organiffla-jje pred stavkickaizi. Tu smo dosegli tudli že tako •rsoSke stopinje, da na stofee sporov ne dozori- do tevke, keir tei‘ pcmeBjaia stavka likratu bickadio
za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu.
Zaloga ar in ziafanlne ter delavnica
ALOJZU POVH
Telefon
3-29
sodni Izvedenec
Trst, Piazzo 6. Garibaldi 3 (ex Barriero)
li& Umii mrinb zima
v Dobravljah na Goriškem
Ima v zadružni kleti vel! sto ML najboljša naravnega
VINA
pa zmernih ssakdanflli cenah.
Daje od 56 lit. naprej.
ii
STAVBINSKA ZADRUGA
JULIJSKE BENEČIJE
‘■BBT
Delegati imenovani od članskih zborov so vabjeni na
IZVAHREDia KONGRES
ki se bo vršil
v nedeljo 29. t. m. ob lOih v društvenem
—- - .	"	sedežu	... — --11
v ulici S. Nicolo štev. 7, s sledečim DNEVNIM REDOM:
1. imenovanje predsedništva,
2. verifikacija mandatov,
3. poročilo upravnega sveta,
4. sprememba nekaterih pravil statuta;
5. volitve v upravni svet,
6. sklepanje po določilih § 26 črka d) in § 31 društvenega statuta.
TRST, 13. avgusta 1920.-	UPRAVNI	SVET.