PoStarina plačan*. itev. 29. UpravnlStvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Urednlgivo »Domovin«", Miklošičeva cesta I6t Telefon 72 Izhaja vsak petek Sramoten poraz klerikalne in Pucljeve politike Popolna kapitulacija radičevcev — Pokopana klerikalna avtonomija — Osamljeni klerikalci — Pucelj obljublja samo drobtine — Pucljevi zavezniki bodo glasovali za proračunske dvanajstine in vse stare in nove davke Radičevci so v pogajanjih z radikali pri« stali na vse njihove zahteve, priznali so vidovdansko ustavo in vse obstoječe za« kone, pristali so na to, da se izvedejo vo« litve v oblastne skupščine in da se tudi na« dalje izvaja sedanja politika Narodnega bloka. Radičevci ne zahtevajo zase nič dru« gega, kakor samo štiri ministrska mesta v vladi in nekoliko upanja, da bi po obsodbi Stjepana Radiča mogli izposlovati zanj po« miloščenje od kralja, ki mu je še lansko ijesen grozil Stjepan Radič, da ga bodo lir« vati «z vsemi častmi» pognali preko meje in da se bo kraljevo žezlo zlomilo na hrvat« skem hrbtu. Radičevci niso sodelovali pri ustvaritvi vidovdanske ustave, sabotirali so zakonodajno delo v Narodni skupščini in šele, ko so občutili na svojem tilniku močno roko zakona, ki jih je tirala na od« govor za njihovo veleizdajalsko početje, ko je državno oblastvo zaprlo Stjepana Radiča radi njegovega hujskanja proti obstoju naše države, radi njegovih zvez z našimi inozemskimi sovražniki, ko so spoznali, da je naša država močna dovolj za brambo proti vsem notranjim in zunanjim nasprot« nikom, je došlo njihovo izpreobrnjenje in priznali so kralja, državo ter pristali na tako njeno ureditev, kakor jo določa vidovdan« ska ustava. Veliko zaslugo, da je došlo do tega iz« preobrnjenja radičevcev, imajo samostojni demokrati, ki so od vsega početja pobijali .veleizdajalsko početje Stjepana Radiča in ki so vedno zastopali stališče, da je samo v enotni, združeni Jugoslaviji mogoč poli« tični, kulturni, gospodarski in socijalni raz« voj vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor pa so bili samostojni demokrati odločni nasprotniki vseh sovražnikov naše zedinjene Jugoslavije, samo tako so bili tudi vedno pripravljeni ponuditi roko v prijateljsko zvezo vsem onim, ki bi hoteli sodelovati pri izgraditvi naše države v mo« gočno Jugoslavijo, v zadovoljstvo vsega jugoslovenskega naroda. Samostojni demo« krati vedo, da je izpreobrnjenje radičevcev sad njihovega dela in truda, zlasti pa nji« hove zmage pri zadnjih volitvah, pri kate« rih so zbrali pod okriljem Narodnega bloka za svoja načela nad 250.000 glasov. Radičevci, ki pred par leti še niso niče« sar hoteli čuti o Beogradu, ki lani niso ho« teli vstopiti niti v Davidovičevo vlado, so se začeli ponujati radikalom, da vstopijo za vsako ceno v vlado. Izpreobrnjenje ra« dičevcev 90 gotovo najiskrenejše pozdravili samostojni demokrati, ker so videli v njem dokaz zmage svojih načel. Kakor pa so -bili .vednopripravlieni sodelovati pri ure« ditvi naše države z vsakomur na podlagi državnega in narodnega edinstva in dasi so oni sami z velikim zadoščenjem pozdra« vili izpreobrnjenje Radičeve stranke, ven« dar nikakor niso za enkrat smatrali za potrebno, da bi naj vstopili radičevci že se« daj v vlado. Vedeli so namreč, da izpre« obrnjenje radičevcev ni nastalo toliko iz notranjih nagibov, kolikor radi tega, ker so pri volitvah doživeli poraz in ker so upali da bodo na ta način še najlaže rešili za svojo stranko, v kolikor se sploh še kaj rešiti more. Samostojni demokrati vedo, da je radičevce privedla do izpreobrnjenja sila razmer, ne pa resničen kes nad storje« nimi grehi. In zato so se postavili na# sta« lišče, naj radičevci prej dokažejo z dejanji, da so vredni vstopiti v vlado, kajti samo lepe besede so po vsem tem, kolikor so povzročili radičevci zla v naši državi, pre« majhno jamstvo za njihovo resnično izpre« obrnjenje. Stojimo pred popolnim sporazumom med radičevci in radikali in pred vstopom radičevcev v vlado. Četudi morebiti samo« stojni demokrati v novi vladi ne bodo več zastopani, vsekakor pa je gotovo, da je zmagala njihova dosledna politika in da danes ni več govora o avtonomiji, separa« tizmu in federalizmu ali republiki, s čemer so še pred meseci sleparili pri nas radi« čevci, prepeluhovci, predvsem pa tudi naši klerikalci. Nova vlada bo morala zasledo« vati politiko, ki jo je doslej vodil Narodni blok in ki jo je zastopala tudi SDS. Ako tega ne bo, se ne bo mogla vzdržati. Najbolj so razočarani oni, ki so se do* slej vezali z radičevci na podlagi avtono« mistično«separatističnega programa. To so predvsem naši klerikalci. Dr. Korošec, ki je upal, da bo z Radičevo pomočjo dosegel avtonomijo Slovenije, je ostal popolnoma osamljen, ker moremo reči, da danes ni več v Jugoslaviji razen klerikalcev stranke z avtonomističnim programom. Dr. Koro« šec je s svo jo politiko popolnoma propadel, načela njegove stranke so poražena in s hrvatskim vprašanjem je rešeno tudi slo« vensko avtonomistično vprašanje, ker je z razbitjem opozicijskega bloka odstav« ljeno to vprašanje za vedno z dnevnega reda. Pokazalo se je, da so se klerikalci vsa leta zaman borili za svojo avtonomijo. Doživeli so, kar smo mi napovedali na« prej. Tako nikdar ne bodo mogli popraviti škode ,ki so jo povzročili s svojo brez« uspešno državnopravno borbo gospodar« skemu življenju Slovencev. Poleg klerikalcev igra posebno klavrno vloco tudi Puclieva«Pret>eluliova stranka. Pucelj je osnoval zvezo s Prepeluhovimi radičevci in še pred tednom dni je zabav« ljal proti politiki Narodnega bloka, danes pa mora blagoslavljati to politiko, ker so njegovi zavezniki pristali nanjo v vseh toč« kah. Medtem pa, ko se Pucelj sklicuje na svojo zvezo s Hrvati, pa seda j že obenem napoveduje, naj njegovi ljudje od te radi« čevskosradikalne vlade ne pričakujejo ni« kakih posebnih dobrot, kajti radičevci se pri pogajanjih za sporazum z radikali niti v najmanjši meri niso spomnili na svoje slo« venske zaveznike. Pucelj je zaman lezel prostovoljno v Radičevo torbo. V njej je našel samo čebulo, ki mu je sicer sedaj zbudila solze v očeh, a jedli bodo to čebulo hrvatski radi: : sami. Pucelj, ki je ^ nedavno s svojim tova; rišem Prepeluhom bobnal po «Kmetskem listu», da Slovenci ne maramo nobene mi« loščine, da zahtevamo vse, kar nam gre po zakonu in po naši davčni moči, napoveduje samo, da bomo dobili Slovenci od njegovih radičevskih zaveznikov v vladi morebiti kakšne drobtine, koliko pa bo teh drobtiti in če bodo zadostovale vsaj za Puclja sa« mega, tega pa niti on niti Prepeluh ne vesta. Za enkrat je samo to gotovo, da bodo Puc« ljevi prijatelji radičevci glasovali za prora« čunske dvanajstine in za vse tiste davščine, proti katerim je Pucelj še prejšnji teden zabavljal v svojem listu. Klerikalce so radičevci speljali na led in speljali so tudi Puclja, ki je privedel svojo stranko v njihov tabor, ne da bi si zagotovil tak kot, v katerem bi lahko z go« tovostjo pobiral drobtine, ki jih pričakuje z radičevske mize. Klerikalci in Pucljevi ljudje so vsled svoje kratkovidnosti zašli v zagato, iz ka; tere ne vedo ne naprej in ne nazaj. Od novega političnega položaja nimajo ne eni in ne drugi pričakovati ničesar dru« gega kakor samo ponovno blamažo. Pro« dajali so se in prodali radičevcem za skledo strankarske leče, nazadnje pa so ostali sami osleparjeni. Edina, ki stoji pred slovensko javnostjo s čistim, neomadeževanim svojim načelnim programom, je samostojna demokratska stranka, ki ni nikdar kolebala pri zasledo« vanju svojih ciljev državnega in narodnega edinstva. popolne enakopravnosti vseh državljanov in vseh stanov in ki ima danes zadoščenje, da so poraženi vsi njeni na« sprotniki in da je zmagovit samo njen pro« gram. Za nadaljnji razvoj samostojne demo« kratske stranke je vseeno, ali je zastopana v vladi ali ne, njej zadostuje, da se izvaja v vladi politika, ki se strinja z njenim pro« gram. Ako pa se to ne bo godiio, bo znala zastaviti svoje sile in preprečiti vse, kar bi bilo v škodo državi in narodu. To ji bo temlažje, ker prodira vedno bolj med naše ljudske množice prepričanje, da je edino samostojna demokratska stranka izvajala pošteno svoj program. Politični pregled Tekoči politični teden prinaša važne izpremembe v notranji državni politiki. V soboto je bil dosežen sporazum med radikali in radičevci, po katerem priznavajo radičevci vidovdan« sko ustavo in vse stanje, kakor je sedaj v državi, ter vstopijo v vlado s štirimi svo« jimi ministri. Ta sporazum sta morala odo« briti poslanska kluba obeh strank, radikal« ske in radičevske. To se je zgodilo v po« nedeljek. Seji obeh klubov pa sta bili iz« redno napeti in burni. V radikalskem klubu je cela vrsta po« štenih in narodno zavednih poslancev od« ločno protestirala proti temu, da radikalska stranka prekinja zvezo s samostojnimi de« mokrati, odnosno, da se brez njih veže z radičevci. V radičevskem klubu pa je na seji bil pravcat polom. Pavle Radič, ki po navodilih svojega zaprtega strica Štefana Radiča vodi politiko stranke, namreč ni hotel podati nikakega pojasnila, kako se je dosegel sporazum in kaj vse so radičevci priznali. Tudi ni nikomur dovolil besede, marveč je zahteval, da radičevski poslanci morajo izreči zaupanje zaprtemu Štefanu Radiču in njegovi sedanji politiki, s katero je za« vrgel republikanstvo ter priznal kralja, dr« žavo in ustavo. Temu nečuvenemu pošto« panju Pavla Radiča so v klubu hoteli na« sprotovati tako zvani zajedničarji (dr. Trumbič, dr. Polič in drugi), ki so bili izve« ljeni na Radičevih listah. A jedva da so se oglasili k besedi in glasovali proti zaupnici, že jih je Pavle Radič brezobzirno pognal in izključil iz kluba, s čemer je torej nastal razkol v Hrvatskem seljaškem klubu, ki utegne za radičevce imeti še mnogo ne« prijetnih posledic. Zajedničarji namreč ustanovijo svoj lastni klub in se jim bo bržčas priključilo še par seljačkih poslan« cev, ki so siti Radiča. Do srede zvečer bi bila že morala biti sestavljena nova vlada. Toda, ko to pišemo, še o njej ni sluha. Kralj je v sredo dospel z Bleda v Beograd in se je popoldne nad dve uri posvetoval s Pašičem. O vsebini tega razgovora se seveda ni moglo ničesar do« znati, začela pa so se seveda takoj množiti nova ugibanja, zakaj vlada še ni sestavljena. Nekak zadržek le mora biti. Toda gotovo ne prevelik. Kajti spremeniti se ne more mnogo, zato je novo vlado zagotovo treba pričakovati še tekom tega tedna, pa naj že bo sestavljena kakorkoli. S tem, da radičevci vstopijo v vlado, so nedvomno najbolj prizadeti klerikalni tigri, kajti, izgubivši svojega najmočnejšega zaveznika, postajajo oni povsem zavržena in slabotna skupina. Njihova avtonomija je za vedno pokopana. Dokler so v opozi« cijskem bloku še imeli poleg sebe radičevce, so še vedno lahko računali, da z njimi vred prevzamejo novo vlado ter izvršijo kake izpremembe, s katerimi bi svojim volilcem kakorkoli zamazali oči v odškodnino za obetano avtonomijo. Odkar pa so radičevci priznali vse ter se iz republikancev spre« vrgli v goreče monarhiste in centraliste, je za klerikalce pokopana vsaka nada, da bi vobče kdaj še prišli do veljave. Poleg bosanskih muslimanov in nekaterih drugih zgagarjev so klerikalci še edini separatisti, ki jih zdaj tudi radičevci prezirajo. In tako se zdaj vidi, da je bilo glasovanje za avto« nomijo največja zabloda slovenskega ljudstva, kajti tisti stotisočeri slovenski volilci, ki so kljub našim neprestanim svarilom oddali tudi pri zadnjih volitvah svoje kroglice za klerikalne tigre, so krivi sami, da smo Slo« venci s separatistično klerikalno politiko prišli v tej državi domala ob ves ugled in veljavo! Kakšno škodo nam to povzroča! Po« sebno še zato, ker klerikalni tigri v svoji nesposobnosti tudi nikakor ne znajo zasto« pati interesov slovenskega kmeta, obrtnika in delavca. Resnica je, da se v opoziciji da marsikaj težje doseči kakor na vladi. Am« pak če samostojni demokrati tudi preidejo v opozicijo, bosta edina dva dr. Žerjav in dr. Pivko Še vedno več dosegla za slovenske kraje kakor vseh 20 tigrov skupaj. Kajti ona dva sta predstavnika tistih zavednih Slovencev, ki so odločno za uedinjeno Jugoslavijo. In takim državljanom mora vlada iti na rokol Samostojni demokrati zatorej lahko mirno motrimo razvoj dogodkov: bili na vladi ali v opoziciji bomo v strnjeni fronti zahtevali in dosegli, kar nam kot narodnozavednim državljanom v tej državi gre! DOLENJI LOGATEC. V nedeljo 12. t. m. smo imeli pri nas lepo slavje. Tega dne se je namreč razdelilo 8 zlatih in 2 srebrni svetinji zaslužnim gasilcem. Ob 10. dopoldne je bila slavnostna maša, pri kateri je svirala vrla železničarska godba, po maši pa so odšli slavljenci in vsa društva pred »Sokolski dom», kjer se je vršila slav-nost. Tu jih je že pričakoval srezki poglavar g. Poklukar v spremstvu dolenjelogaškega občinskega odbora in z zastopniki raznih uradov ter jim po navdušenem patrijotičnem govoru pripel svetinje. Nato je sledilo čestitanje, nakar je nagovoril odlikovance in drugo članstvo društveni načelnik g. Tollazzi, ki je orisal delo odlikovan-cev, jih stavil za vzgled vsem članom in predlagal, da se odpošlje Nj. Vel. kralju Aleksandru vdanostna brzojavka, kar je bilo z navdušenjem sprejeto. Sledila je nato še povorka po vasi, pri kateri so bili slavljenci obdarovani in obmetani s cvetjem, opoldne pa je bil v hotelu Kramar banket. Popoldne se je vršila pozno v noč veselica v najveselejšem razpoloženju. — Na tem mestu se v imenu logaškega Sokola najprisrčneje zahvaljujemo br. Verbiču, Puppisu, Tavzesu, Gostiji in Riharjn, ki so namesto cvetja na krsto pokojnega Korenčana darovali za Sokolski dom v Dolenjem Logatcu znatne zneske. MEDVODE. Dramatični odsek izobraževalnega društva »Unije® v Ljubljani bo priredil v nedeljo 19. t. m. v Medvodah (Sokolski dom) Špicerjevo trodejanko »Na poljanah®. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Med igro igra tamburaški zbor »Unije*. Po igri prosta zabava z zelo zabavnim sporedom, godba, kupleti, komični na- Anton Stražar: Tretji del. I. Ošabna Trdinka Je samo zaradi Gorni-kovib nametala v studenec razno nesnago; Gornik jo je tožil in bila je zaprta pet dni... Ko je prišla iz zapora, je pregovorila moža, da Je sosedu zaprl kolovoz. Začela se je dolgotrajna pravda. Dobrih sto korakov od Trdinove hiše, v podnožju zahribških gozdov je studenec z izvrstno hladno in okusno vodo. Poleg je bil poprejšnje čase tudi vedno perivnik, kjer so gospodinje in .dekleta prale. Pri tem studencu je bilo dostikrat zelo živahno: dekleta so pri delu veselo prepevala in si kratek čas delala, — gospodinje in druge starejše ženske pa so običajno vselej opravljale in obrale celo faro in še več. Ta studenec je prav za prav na Trdinovi zemlji; ali nikoli še ni prišlo nobenemu trdinskemu gospodarju na misel, da bi branil uporabe te vode. Pa tudi vaške gospodinje in dekleta niso nikdar vpraševale Trdinovih ze dovoljenje. Smatrali so torej vsi ta studenec za vaškega. Zato je po sebi razumljivo, da je nastopni dogodek zelo, zelo razburil vse vaščane. Zagrešila pa ga je Trdinka. Prav topel jesenski dan je bil, ko sta Gor-nikovi dve hčeri Francka in Rezika prali na studencu. Francka je bila posebno zgovorno in živo dekle; tudi Rezika je bila dovolj hudomušna, a ne tako kakor njena sestrica. K zgovorni Francki je hodil vasovat Čebulov loško. Dekletu se je zelo smilil ta njen fant, ker je bil v tisti znani fantovski bitki s pre-loškimi fanti dobro tepen. Pa Joško je tolažil svoje dekle: «E kaj to, srček; to se bo vse pozabilo in vse povrnilo — le čakaj, čez dober teden ti prinesem še boljšo pesem, ki jo bomo skovali, pa tudi zapeli vnovič skozi preloško vas. Ampak takrat bomo tudi malo drugače pripravljeni!...» Zares je Joško kmalu prinesel obljubljeno pesem. In ravno sedaj pri pranju sta jo začeli peti obe sestrici-perici: Preloška fara, ki nimaš para —• 'maš dosti deklet — o vas hoč'mo zapet'.. , Na koncu vasi — najlepše so tri, katero pogledam — me jok oblati.,« Kukčeva Tona — lepa je prov, a kdor jo bo ljubil, mu gvišno bo žov; pa četudi je zala, da vsak'ma je všeč. da vanjo bi skočil ko maček na peč... Ko prideš tja v kamro, na levo roko je postlja postlana — le vlež' se na njd... Veliko je 'mela že fantov pogost', veliko prestala je v svoji mladost*... Pustimo zdaj Tono, pa pojd'mo naprej, da o Zajčevi ljub'ci povemo še kej... Tam gori za krajem, za Leševjem ie vas, od tam je prihajal en ljubček ji v vas: pa prevroča ljubezen prehitro zgori, dobila je sinčka, ki v zibki leži... Pa pojd'roo še dalje, tam doli po cest', tam je še ena preloških nevest: ko pridemo bliže, kjer hiša stoji, po vrtu špancira — Jozljeva hči.., Je lepa ko roža to rdeča ko kri, pa fanta nI zanjo, pustir so Jo vsi... Se skravžanl lasi so ji mar pamagiP, pa tud' ne šolnički, k' so silno žkriplf... Pozna jo vsa fara ln ti govori: da Jozljeva punca ua smoli sedi... Ta pesem prijazna naj gre do srci, kdor daljšo če slišat*, nam vedet* nal da.,, Sestrici-perici Francka in Rezika sta bili tako zamišljeni v to šaljivo in hudo zbadljivo pesem, da nista opazili Ordinove Jere niči prej, kakor zdaj ob koncu, ko ju je ogovorila po stari priliznjeni maniri: «Jej na, dobefi dan, deklet!, pa kako lepo pojeta! Jemnasta* pa čisto nova je ta pesem, še nisem čulg take! ...a stopi, ples, Šaljiva pošta itd. Vstopnine za zabavni večer ni, za igro običajne cene. Za obilen obisk se priporoča odbor. ŠKOFJELOŠKI OKRAJ. Dne 29. junija je priredila pevska zveza za škofjeloški okraj koncert v Retečah, kamor je bila povabljena godba gasilnega društva iz Žabnice. Hitro se je odzvala klerikalcem na uslugo, a vse je le slabo izpadlo. Dne 5. julija pa se je v Škofji Loki vršil IX. zlet gorenjske sokolske župe. Tudi na to slovesnost je bila povabljena omenjena godba, toda za to ni bilo več tistega navdušenja In končno so se komaj odločili za udeležbo. Potrudil sem se dognati za razloge navdušenosti za klerikalne prireditve in mržnje do sokolstva. In dognal sem, da je v Žabnici nekaj premožnih klerikalnih deklet, pa zato žabniški fantje kar tekmujejo, kdo se bo izkazal za čim bolj vnetega klerikalnega pristaša, da se bo lahko priženil h kaki klerikalni hiši. Mi pa vseeno svetujemo: fantje, bodite manj politični, pa raje bolj iskreni, pa bo znabiti vseeno boljše za druge in za vas! DVOR PRI ŽUŽEMBERKU. Dne 16. augusta bodo pri nas občinske volitve. Akoravno so bile volitve že skoro pred enim mesecem razpisane, šo klerikalci prišli šele sedaj do sape in poslanec Kulovec priobčuje v zadnji številki »Domoljuba* vprašanje na notranjega ministra, kdaj bodo razpisane volitve na Dvoru. V tem vprašanju pogreva Kulovec stare neresnice. Pravi namreč, da je bil občinski proračun sklenjen v redu in pravilno ter da je bil vzorno poslujoči občinski odbor razpuščen zgolj iz političnih razlogov, stvarnega razloga, da ni bilo nobenega. Kako je pa bilo v resnici? Dne 4. decembra !. 1. so se napredni odborniki odstranili od seje, ker župan ni vabil k seji odbornika D., čeprav je imel od-borniške pravice. Nato pa so klerikalni odborniki in njihovi namestniki vseeno imeli sejo in na tej seji tudi sprejeli oni slavni proračun. Klerikalnih odbornikov je bilo samo 7. eden je bil zadržan, eden pa sploh vabljen ni bil, poklicali pa so vse lastne namestnike in ta odbor, sestoječ iz odbornikov ene stranke, je potem izglasoval proračun. Kaj takega, da bi imeli sejo odborniki ene Stranke in njihovi lastni namestniki pri živih in navzočih odbornkih pa svet menda še ni videl. Zato je bilo čisto pravilno, da je veliki župan to sejo razveljavil, zlsti še radi tega ker seja ni bila sklicana niti 24 ur prej. In ker ni bila seja veljavna, je bilo neveljavno tudi vse, kar se je na tej imenitni seji sklenilo, torej tudi proračun. Brez pomena je, če je veliki župan proračun prej že potrdil. On takrat še ni imel v rokah podatkov, na kakšni seji je bil sprejet. Ker se je po-zenje pokazalo, da je občinski odbor v tej sestavi delanezmožen, ga je veliki župan razpustil ter imenoval gerenta, ki je znižal proračun skoro za polovico, znžal naklado na trošarino in zlasti znižal naklade na davke. Vodil je ta čas občinske posle in sedaj razpisal volitve iz lastnega nagiba brez pomoči poslanca Kulovca, ki je vložil svoje vprašanje na ministra že potem, ko so bile volitve davno razpisane. Taka je resnica! Prihodnjič pa še kaj! KOČEVJE. Od nemškega kmeta iz kočevske okolice smo prejeli nastopno zanimivo pismo: Zelo obžalujem, da priljubljene »Domovine* sicer ne morem citati prav tako gladko kakor nemško pisane liste, toda čitam jo silno rad in jo visoko cenim, ker spoznavam, da edino «Domovina» piše odkrito, iskreno in neustrašeno. In ima vedno dovolj zanimivosti. Pa naj še jaz povem zanimiv dogodek, ki se je dne 29. junija prigodil v mestni farni cerkvi v Kočevju. Neka kmetica je namreč s seboj v cerkev prinesla v košari kokoši. In ko je na prižnici začel duhovnik pridigovati, so tudi kokoši v košari začele kokodakati. Mnogi verni farani so mislili, da se je sveti Duh zopet spremenil v goloba in prišel v cerkev, kar bi sicer za mnoge pri nas bilo potrebno, predvsem pa za duhovnike same. Sicer pa so duhovniki menda s kokošmi še bolj zadovoljni, kakor pa bi bili s svetim Duhom v obliki goloba. Da, duhovnikom se dobro godi. Ne sejejo in ne žanjejo, pa jim vendar nikoli ničesar ne manjka. Vsak uradnik mora o svojem delovanju polagati račun, samo duhovniki naredijo to sami med seboj. Ce pa na cerkveni ali farovški strehi zmanjka le opeka ali kos lesa, ga morajo farani hitro spraviti nazaj. Jaz lahko rečem, da so moje prisiljene dajatve za cerkev in duhovnike večje kakor pa davki, ki jih plačam državi. Ne vem, ali je drugod tudi tako. Kočevski dekan je lansko leto prodal za 35.000 Din krme, a kje so še njegovi drugi dohodki. In vendar duhovščina vedno toži, da se ji slabo godi. Kaj pa naj potem rečejo oni revni kmetje, ki jo morajo vzdrževati? Pa še drugič kaj! Prisrčne pozdrave čitateljem « Domovine*. Kočevski kmet. ČATEŽ OB SAVI. V naši občini smo imeli ponovne občinske volitve, ki so za nas nad vse častno izpadle. Izmed 14 odbornikov so jih klerikalci dobili samo še 5. Zdaj jim je srce kar v hlače padlo. Povedati pa moramo tole: Lani je dobila naša občina od vlade nekoliko metrskih stotov turščice za revni narod. To turščico je prejel naš župnik po izidu občinskih volitev. Ker pa so proti volitvam bile vložene pritožbe radi klerikalnih nerednosti in je župnik znal, da bodo volitve ovržene, je izjavil, da se bo turščica delila šele pred ponovnimi volitvami. Tako je res storil. Toda vse ni nič pomagalo. Občani so pokazali, da jim je poštenost in prepričanje več kakor turščica! Toplo pozdravljamo našega novega pristaša Bornarja, ker je izstopil iz klerikalne stranke v napredno fronto in pošteno rešil turščico iz ječe, kjer je bila po nedolžnem zaprta. Pri volitvi župana so se kar trije klerikalni odborniki potegovali za to čast. Toda županski stolček je vsem trem odgorel. Živela napredna fronta? RAJHENBURG. Prostovoljno gasilno društvo se vsem udeležencem svoje proslave 5. t. m. prav lepo zahvaljuje. Posebno iznenadenost nam je napravilo gasilno društvo Gaberje-Celje s svojo lepo drruštveno zastavo in oddaljena društva Zagreb, Bled, Skofja Loka, Račje z do-poslanim darilom srebrnega žeblja. Opat tra-pistov in domači župnik sta nam blagoslovila novi prapor z lepim darilom traka naše občine. Kumicama gospema Leskovšekovi inVranetičevi se je posebno zahvaliti za njune usluge, prav tako darovalcem žebljičkov in drugih predmetov. Mnoga vabljena društva so se nam zaradi slučajnih zaprek opravičila. Domače občinstvo se je prireditve udeležilo polnoštevilno. V veliko pomoč so se nam izkazala domača društva, podjetja in uradništvo z načelnikom domače postaje. Vsem tujim in domačim podpornim dobrotnikom iskrena zahvala. Za prav lepo izdelovanje prapora zahvalno priporočamo tvrdko J. Neškudla v Ljubljani. V splošno zadovoljnost ste igrali društveni godbi Krško in domača novoustanovljena. Rečemo lahko: Trg Rajhenburg in gasilno društvo sta imela ta dan nepričakovano lepo slav-nost. Na pomoč! HRASTNIK. Hrastniška k. o. demokratske stranke pozivlje svoje člane in somišljenike, da se v polnem številu udeležijo v nedeljo 19. t. m. igre »Navaden človek*, katero bo priredila demokratska mladina iz Ljubljane. Igra je veleza-bavna. — Pri tej priliki se bo vršil tudi razgovor o ustanovitvi mladinske organizacije demokrat- «Le glejte, da o tej pesmi ne boste kaj klepetali, sicer vas dolinski fantje vzamejo pa piko, saj jih dobro poznate!» Ženska je pač po svoji navadi še slovesno {zatrjevala, da čez nje jezik nikakor ne pride nič v svet — ali v resnici je komaj čakala, da na dolgo in široko oznani okrog, kar je jedva doznala... Zvita Jera se je podala v pogovor z dekletoma, ki sta bili tudi tako neprevidni, da sta se malo ponorčevali iz Trdinke. ki je bila pred kratkim zaprta radi Hrenove Marjanice. Sedaj se je opravljivki kar mudilo dalje. Sla je po ovinkih naravnost k Trdinki, s tako |yažno novico, kaj pa mislite!... -a * Grdinova 'Jera in Trdinka sta sedeli v kamrici že zopet kot stari dobri prijateljici. Zločesta stara opravljivka je imela pred j&abo priljubljeni sok brinovček in sladko %avo, v katero je pomakala beli kruh. :«Jera, kako naj se znesem nad tema de-Ičlinama, to mi povej, te vprašam!» Ženska se tehtno popraska za ušesom, .jnalo pomisli, in nato začne bolj skrivnostno ^razlagati: «Veš ti, moja prijateljica, kaj ti rečem: ift^si hodijo po vodo na studenec; pa ta stu-■flenec je na vaši zemlji, torej je vaš in ti na-jrediš z njim, kar hočeš! Saj ti imaš itak vode iloma dosti! Veš, to naredi — yodo jim žafrani!*. «Kako?» «A kako! Pojdi ponoči v hlev in si naloži v koš gnoja; pa ga natrosi v studenčino. Pa ni zlodej, da bi še potem kdo silil v vodo...!» Tako si je torej Jera znova naložila novo hudobno spletkarijo na svojo že itak grešno dušo.., «Prav! Tako storim!» je hitro pritrdila Trdinka, ki je tudi bila dostopna za vsako hudobijo. Dolgo sta prijateljici že brbljali, končno pa se je Grdinova Jera vendar odpravila.,, » Okrog desete ure je bilo tisti večer..» Cebular Joško je fantovsko previdno ko-račil k svoji izvoljenki Gorhikovi Francki vasovat. Običajno je Joško vselej koračil po stezici, ki vodi mimo Trdinovega studenca. Gredoč tudi nocoj tod med grmičevjem, za-čuje v svoji previdnosti hojo in nato zasliši pljusk vode in štrbunk!... Nekdo je sedaj nekaj vrgel v studenec... Kakor tat se oprezno splazi Joško za neznano postavo... kajti radovednost ga je trla, kaj se neki vse dogaja pri studencu. Joško sledi postavi do Trdinovega hleva. ^ Ker je bila temna noč, ni mogel spoznati skozi hlevno okno, kdo je zginil v hlev? Šele ko se posveti luč, ugleda in spozna osebo. Videl je Trdinko, ki je znova nabirala v koš vso hlevsko nesnaeo. v. Kmalu je do- vršila svoje delo, ugasnila luč in z oprtanim košem znova odšla, Joško pa ji je sledil... Ženska je vnovič zvrnila to nesnago v studenec ... Ko je mislila oprezno odhiteti, pa zakriči Joško: «Nemarnica, glej, da se zgubiš — za to svinjsko delo se boš še pokorila!* Preplašena Trdinka popusti koš in poleti kar more proti domu. Joško pa pobere umazani koš in ga kot važno pričo nese h Gornikovim. Gornik je seveda prijavil Trdinko sodni j i in znova je morala obsedeli pet dni v reber-ški ječi... pa tudi za Grdinovo Jero je prišlo plačilo. v Prve besede, ki jih je spregovorila Trdinka po povratku iz zapora svojemu možu. so bile: «Zdaj, Jaka, da mi ne odnehaš! Ne bodi vendar kakor babe — da bi nas vsak berač že ugnal v kozji rog!» Po ženinem nasvetu je Jaka pravdo vložil zoper soseda Gornika ter mu zabil s koli kolovozno pot, ki jo je imel Gornik čez Trdinov sadni vrt. Ta ali oni je zmajeval z glavo in govoril Trdinu, da bo zgubil, kajti sosed že predolgo vozi po tej poti. Pa Trdin je sicer molčal, a Trdinka je jezikala: «Prej bo Gornik beraški odnehal kakor pa mi!» Tako se je začela dolgotrajna pravda, ki se je vlekla polževo dalje.... {Dalje crlh.) ske stranke za Hrastnik in okolico, na kar že danes opozarjamo naš demokratski naraščaj. DRAVOGRAD. Na seji srezkega odbora SDS v Dravogradu v četrtek 9. t. m. se je srezki odbor za srez Prcvalje-Marenberg konstituiral in je bil izvoljen za predsednika notar Avgust Kolšek iz Marenberga, za podpredsednika lesni trgovec in posestnik Ivan Veselko iz Mežice, za tajnika posestnik in župan Ivan Predan iz Marenberga in za blagajnika posestnik in trgovec Ovidoti Kaiser iz Dravograda. Ti štirje tvorijo obenem tudi eksekutivo v okviru srezkega odbora. Za sodni okraj Marenberg se ustanovi v okviru srezke organizacije še posebna okrajna organizacja, kakor enaka že obstoja za sodni okraj Prevalje. Po političnem poročilu oblastnega tajnika se je razvila obsežna in zelo stvarna debata glede razmer v srezu, zlasti iz nacijonalnega stališča. Ugotovilo se je, da so da so tamošnji Nemci in nemškutarji začeli zopet z obsežno propagando med našim ljudstvom proti državi, češ, da bodo ti kraji itak odpadli pod združeno Nemčijo in Avstrijo. Zgodil se je primer, da je neki nemškutar pod to pretvezo odsvetoval raznim ljudem, naj ne plačajo več davkov, in so mu nekateri res nasedli, seveda na svojo škodo. Obširno se je tudi razpravljalo o raznih gospodarskih vprašanjih sreza, zlasti glede vprašanja bivšili koroških deželnih cest itd. SV. KRIŠTOF -PRI LAŠKEM. Izdajska klerikalna dela nad ljudstvom v naši občini se bodo od ljudstva pravilno ocenila kljub raznim tajnim sestankom, ker si javnih shodov ne upajo prirejati. Huda jim prede, kajti ljudstvo je pri nas do dobra spoznalo zločinsko politiko SLS., Zato bo za vedno konec klerikalne samovoljnosti pri tras: 23. avgusta odnesejo k pogrebu zadnje ostanke SLS. TRNJE PRI DOLU. Napret, bivši občinski odbornik naše svetokrištofskc občine, si mnogo prizadeva, kako bi nas prevaral. Toda kaj hočem s takimi politiki. Sedaj pred volitvami nam res mnogo obetajo, a ko so v občinskem odboru, spijo. Čudimo se Napretu, da si še upa med ljudstvo s svojimi obljubami. Kakor zanj tako naj velja za druge klerikalne agitatorje, ki lazijo okrog nas: ostanite rajši doma in se kesajte svojih občinskih grehov. MARIJA GRADEC PRI LAŠKEM. Laž je bila, ko so klerikalci pisati in govorili, kako nepremagljivo moč imajo v naši občini. Na splošno željo naprednega ljudstva se je pri nas ustanovila krajevna organizacija. Komaj se je to Zgodilo, že imamo naravnost ogromno število članov. Brez vsake demagogije gremo naprej. Odpor proti klerikalcem je vedno hujši in ne jbo več dolgo, ko bosta Deželak in Hrastnik generala brez vojske. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. Kakor zastareli tlevici se godi naši SLS. Nihče se ne zmeni za njo. Tudi oni, ki so še pred kratkim bili mnenja, ia je to vendar prava zagovornica ljudskih koristi, so se izpametovali. Edini, ki se še bori za tukajšnjo SLS., je znani Cencek, ki pravkar v lotu svojega obraza sestavlja tretjo kandidatno listo za predstoječe občinske volitve pri Sv. Krištofu. Cencku se ne čudimo, da je edini, ki še li spoznal brezpomeinbnost politike SLS. SV. RUPERT NAD LAŠKIM. Trn v peti so terikalcem tukajšnji pristaši SKS. Ker so ti za-redni borci za zmago narodne misli, zato se z .'eliko vnemo uspenjajo klerikalci, da bi jih uničili. A vse te njihove nakane so jalove. Tukajšnji iristaši SKS odklanjajo tudi diktaturo g. Puclja »i ostajajo v prijateljskih odnošajih s SDS. GRAČNICA. Pri nas jc podjetje z lepim ime-lom «Jugoslovanska tovarna za podpetnike», a •astniki podjetja so Nemci in zraven tega še ino-?emci. Delavec, ki je v tej tovarni zaposlen, dobi ia uro 2 do 4-25 Din ter si mora s tem zaslužim priskrbovati še stvari, ki jih rabi pri delu, ia pr. smirkovo platno in drugo. Delovni čas je ja tako urejen, da delavec ne more zaslužiti jreko Din 30 na dan. Za nadure povišek ne M&l^O %, kakor je po zakonu določeno. To je čisto navadno izkoriščanje s strani tujcev. Prosimo kompetentno oblast, da se za razmere v navedeni tovarni malo pobriga in napravi red. Če drugače ne gre, naj se pošljejo inozemci tja, kamor spadajo. GORTINA PRI MUTI. Kakor že znano, se je pri nas ustanovila krajevna organizacija Demokratske stranke, h kateri se prijavljajo vedno novi člani. Zdi se, da bosta počasi na nasprotni strani ostala samo še dva, sedanji kle-kalni župan in pa njegov prvi občinski svetovalec. Slednji kot zagrizeni slovenožrc znani Franc Janesch, kateremu je bivši cesar Karel podelil zlati križec menda za to, ker je pošiljal naše slovenske fante in može na fronto in hodil z znano deputacijo k cesarju na Dunaj tožit Slovence, se še vedno ne more prav vživeti v to, da kot občinski odbornik mora znati vsaj slovensko čitati, ne pa izzivati, če se mu prinese uradni dokument v slovenščini: «Ieh kann nicht windisch lesen.» Takim ljudem bo pri prihodnjih volitvah tudi pri nas odklenkalo, pa če v Janeschevi gostilni še stokrat pojejo «Die Wacht am Rhein;> in če on še tako lazi od enega do drugega občinarja in jih obdeluje, naj za božjo voljo ne pristopajo k demokratom, češ, da so tam sami Srbi. Za danes naj bo dovolj. Če bo pa hotel gospod Janesch še dalje rogoviliti, bomo pa ob priliki povedali še kaj več. — Opazovalec. Kmetijski pouk IZENAČENA ŽIVINA. Poglejmo v katero državo hočemo, pmsod vidimo isto sliko. Kjer je živinoreja na višku svojega napredka, tam je živina izenačena, in to izenačena po svoji vnanjosti, izenačena pa tudi po vseh tistih lastnostih, ki se tičejo sposobnosti za en ali drugi užitek. Do tako enotne živine so prišli živinorejci potom ustaljene in smotrene reje in potom skrbnega odbiranja plemenskih živali. Izenačena živina, ki se bo odlikovala po svojih dobrih lastnostih, to mora biti tudi naš cilj v živinoreji. Tudi pri nas moramo priti ,v posameznih krajih sčasoma do enotne živine. Po nekaterih krajih jo že imamo. Treba jo je le še zbolj-šati glede vnanjih in notranjih lastnosti. Po raznih drugih krajih imamo pa še veliko mešanico razne krvi. Po teh krajih je treba delati na to, da se sčasoma znebimo vseh tistih živali, ki ne spadajo v naše hleve. Tudi pri nas moramo priti tako daleč, da bo vsaka vas redila samo eno in isto vrsto živine in da bo v vsakem hlevu enaka živina. Potem bomo lahko rekli, da smo na pravi poti in da je vsa naša reja res smotrna in da je res usmerjen« na prirejo dobre in lepe plemenske živine. Naši gorenjski kraji imajo svojo rdečecikasto živino. Kar manjka tej živini do večje hasno-vitosti, to ji morajo Gorenjci z dobro rejo in skrbnim odbiranjem še privzgojiti in prirediti. Po Dolenjskem je pa živina še močno pomešana. Po teh krajih najdemo sledove različnih pasem. Prevladujoča živina je pa vendarle enobarvna in pri tej kaže tudi ostati. Vso to sedanjo mešanico p« močno pospešuje po eni strani naša nezavednost, po drugi pa številni sejmi in številne prilike za živinsko prekupčijo. Številni dolenjski sejmi močno zavlačujejo uspešni napredek naše živinoreje. Po Dolenjskem je vsa reja preveč menjalna, premalo utrjena in premalo ustaljena. V tem pogledu je na Gorenjskem bolje in zato je tudi gorenjska živinoreja bolj izenačena. Manjka ji pa še marsikaj, da bo živina več vredna. Če hočemo z našo živinorejo naprej, si moramo vzeti za zgled kraje, kjer je danes živinoreja na visoki stopnji, četudi tega ne bomo dosegli, kar so po drugih krajih, mora biti vendarle naš cilj, da prirejamo dobro in izenačeno živino, in sicer živino, ki bo kolikor mogoče dobra za užitek pa tudi dobra za pleme. ^Eoleg mesarske vrednosti moramo naši živini vcepiti tudi plemensko vrednost, ki jo bo dosegla stoprav potem, ko bo odličnih lastnosti za užitek, ko bo pa tudi tako izenačena, da bo svoje lastnosti zanesljivo prenašala na svoj sarod, Peronospora ali neprava plesen na grozdju Vedni dež, soparica, posebno pa večkrat se ponavljajoča megla je povzročila, da se je po dolenjskih vinogradih počela opasno širiti peronospora na grozdju. Obolele jagode dobijo večkrat s pecljički vred bolj temno, črnkasto-zeleno barvo, pozneje pa počrnijo in odpadejo. Mnoge, zlasti drobne, od te bolezni napadene jagode, pa tudi pecljički, kažejo snežnobele, rahli volni podobne kosmiče, trosonosce in trose (seme)! peronospore, isto, kar se pojavi na spodnjih"1 straneh od peronospore (paleža) napadenih listov v obliki sivih lis. Radi teli belih kosmičev zamenjavajo mnogi vinogradniki nepravo plesen ali pero-nosporo na grozdju s pravo plesnobo ali oidijem, kar je seveda napačno. Od prave plesnobe ali oidija napadene jagode nikdar ne počrnijo, še manj pa pecljički, pa tudi nikoli ne odpadejo. Jagode so sprva sveže zelene barve, izgledajo le, kakor da bi bile prav na fino poprašene s sivkasfo (n. pr. ajdovo) moko. Pozneje postanejo temnosive (pepelnate) in razpokajo, česar pri peronospori nikdar ni. Če hočemo obe bolezni uspešno zatirati, jih moramo dobro ločiti. Proti pravi plesnobi ali oidiju uporabljamo žveplo ali pa sulikof. Žveplo učinkuje seveda le, če je zelo fino zmleto fn če je solnčno ali suho vreme, drugače se rajše poslužujmo sulikola. ki se zaradi svoji fine razdelbe razkraja in učinkuje tudi pri navadni dnevni toploti. Proti peronospori na grozdju pa uporabljamo enako kakor proti peronospori na listju v prvi vrsti modro galico (z apnom), s katero moramo posebno koj po cvetju grozdje dobro poškropiti. Kjer nam galice primanjkuje, vzamemo lahko bosnapasto. Zelo dobro se je pri letošnjih poskušnjah obnesel Hor-stov prašek, s katerim se še rosna trta s pomočjo žveplainika na fino popraši. Prašek se mastnih jagod bolj prime kakor tekočina (galica), zato tudi bolje učinkuje. Zatirati moramo to nevarno bolezen le preprečevalno. To, kar je enkrat napadeno, je izgubljeno, rešimo pa lahko s takojšnjim škropljenjem z galico, oziroma z bosnapasto ali Horstovim praškom še, kar je zdravo. Zveplanje pa proti peronospori nič ne pomaga- B. SkaHcky. s- i*- Tedenski tržni pregled ŽITO. Na mvosadski blagovni borzi se je trgovala zadnje dni nova pšenica aa poznejše dobave po 300 do 310 Din, turščica pa po 190 do 206 Din za 100 kg. ' ; ŽIVINA. Cene mestoma nekoliko nazadujejo. Na zadnjem mariborskem sejmu so se trgovali za kilogram žive teže: voli, debeli 8*50 do 950 D in j poldebeli 7 25 do 8 25 Din, plemenski 6 50 dtf 7 Din, biki za klanje 650 do 7 Din, krave^ klavne, debele 6 do 7 50 Din, plemenske 5 do 6 Din, za klobase 2 50 do 450 Din, molzne in breje 5 do 7 Din, mlada živina 050 do 9 Din, teleta 10 do 12 Din. •čžr Kratke vesti Zi- — Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo 15. t. m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 796 do 808 Din, 100 italijanskih lir za 20945' do 212-45 Din, 1 dolar za 56 44 do 57-24 Din. 100 češkoslovaških kron za 167 80 do 170 20 Ding 100. švicarskih frankov za 1102 do 1112 Din, ~ BELEŽKE H- Paeljeve drobtise. G. Pucelj se je zvezal s »lov enakimi republikanci, ko je Sni, da se radikali in radičevci pogajajo za sporazum. Mislil je, da mu bodo v primeru sporazuma radičevci pripomogli do kakega majhnega korita, toda radičevci se 2anj še zmenili niso pri pogajanjih. Glavna skrb radičeveev je namreč, kako bi rešili Stjepana Radiča iz ječe, zelo malo pa jih skibi, kako se počuti g. Pucelj v Velikih Laščah. G. Pucelj pa je prebrisan mož in je končno tudi spoznal, da se je pri svoji zvezi z radičevci ura-ihmal. Zato piše v zadnjem (Kmetskem lis tu>, da bodo morali biti ljudje jako zadovoljni, če bomo mi Slovenci ujeli le tu ln tam kakšne drobtine. Torej obljublja g. Pucelj le drobtine, a še za te ne more reči za gotovo, ali jih bomo sploh dobili. Koncem junija je obetal g. Pucelj s svojo zvezo gospodarsko in kulturno osvoboditev slovenskega ljudstva, sedaj pa obljublja samo drobtine, o katerih pa moramo resno dvomiti, če bodo sploh prišle na mizo slovenskega kmeta in če jih ne bo prej porabil g. Pucelj v družbi z g. Prepeluhom za svoje klobase v «Kniet*kem listu>. G. Pucelj pravi, da moramo biti v svojih nadah in upih zmerni ter skromni, in sicer zelo skromni. Zakaj g. Pucelj tega ni povedal pred par tedni, ko je ustanovil radičevsko podružnico? 4- Zadeva ministra dr. Lukiniea. Kakor je žiiano, je prejšnji pravosodni minister dr. Lukinič odstranil sekvester z veleposestva kneza J'hurn-Taxisa in vrnil posestvo lastniku, ki je imel od avstrijske vlade potrjen dokument, da je avstrijski državljan. Dr. Lukinič je torej ravnal popolnima zakonito, kajti avstrijskemu državljanu se je posestvo moralo vrniti. Toda nekateri zagrizeni nasprotniki SDS, med njimi zlasti klerikalci, hočejo vedeti, da je knez Thurn-Taxis nemški državljan, zaradi česar bi potem to posestvo pripadalo po določilih mirovne pogodbe naši državi kot obračun za vojno odškodnino. Klerikalni tiger, ki piše o tej zadevi v (Domoljubu*, se je na prav sadističen način spravil nad samostojne demokrate. Seveda je prav po (katoliško* zamolčal, da je na te očitke minister dr. Lukinič sam zahteval razčiščen je, nakar je potem tudi narodna skupščina glasovala za to, da pride vsa zadeva pred preiskovalni odbor, ki bo ugotovil dejansko stanje. Vse drugo, kar piše (lotični tiger iz (Belgrada* (Belgrad pravijo tudi Nemci), kako da so se bali samostojni demokrati, je tigrovski zos za omejene klerikalne bralce. Tudi ni nihče ničesar staknil v žep pri vrnitvi posestva, zato ker ni nihče ničesar dal. Klerikalci morajo biti hudo navajeni na vtikanje ,v /.ep, kar so že pokazali z znanimi prevoznicami n cenejši prevoz moke iz Banata, ker si vedno innišljujejo o drugih, da delajo dobre (kšefte*. Klerikalei morajo lajati na nekoga, zato »o si izbrali žrtev. ,.;>;; '+ Novi položaj Pucljev« stranke. Dne 8. t. m. je zapisal (Kmetski list*, da sporazum med Hrvati in Srbi ne bo ostal brez pomena za Slovenijo in da bo s podpisom sporazuma tudi Pucljeva zveza s Prepeluhom dobila realen politični pomen, kar da pomenja za Pucljeve pristaše velik korak naprej. Teden dni pozneje, 15. t m., pa opozarja (Kmetski list* svoje somišljenike, naj na novo vlado ne stavijo prevelikih upov, da bi uresničila vse njihove težnje in zahteve, ker da je to nemogoče in ker se vse na svetu razvija le korakoma in ne vse naenkrat. G. Pucelj je namreč do tega dneva z vsemi silami zabavljal proti politiki Narodnega bloka, ker pa so sedaj sprejeli radičevci to politiko, da bi laliko zlezli v vlado, je seveda tudi g. Pucelj prisiljen kot radieevski zaveznik hvaliti to, proti čemur je prej zabavljal Ker pa se boji svojih ljudi, da bi ara ne očitali demagoškega darba-njas, seda} govori, da se ne more napraviti ivse Bt i§,l2t j«. ie pd samostojnih demokratov zahteval vse naenkrat in da zase in za radičevce tega načela ne priznava? Če misli g. Pucelj, da bo na ta način dobila njegova zveza z g. Prepeluhom realen politični pomen, potem se hudo moti in mu jamčimo, da pomenja to zanj in za njegove pristaše velik korak nazaj. 4- (Domoljubova* podivjanost. Tako sirovo pisanih eajteng, kakor je (Domoljub*, ne dobiš zlahka v roke. Poleg tega pa ta časopisni izvržek naravnost nesramno laže in zavija, česar se pa menda ni naučil iz sv. pisma in katekizma. Tako piše (Domoljub*, da se namerava uvesti pri nas brezverska šola, kjer bodo otroke pohujševali in kvarili. Tako budalost more verjeti edinole topo-glava (Domoljubova* tercijalka, ker malo briht-nejši (Domoljubovi* čitatelji ee pri prebiranju teh (Domoljubovih* cvetk, na vsak način morajo vsaj malo počohati za ušesi. Res lepo mišljenje imajo (Domoljubovi* pisci o našem ljudstvu, o katerem mislijo, da verjame prav vsako neumnost, ki jo načeeka zlobna roka. 4- Kaj je kmetskega pri prepeluho-pucljeveih ? Nič drugega kakor naslov njihovega lista. Drugače so pa ljubljanski (kmetje* v frakih prav tako kmetje, odnosno čutijo s kmeti, kakor so bili Indijanci tisti (Indijanci* v cirkusu, ki so jo pomotoma usekali tudi po ljubljansko. Tem go- * Kralj se je vrnil v Beograd. V torek zvečer se je odpeljal kralj z dvornim vlakom iz Lesec v Beograd. Do Zagreba ga je spremljal veliki župan dr. Baltič. * Vojni minister na Bleda. V nedeljo je dospel na Bled vojni minister general Trifunovič, ki je bil sprejet od kralja v dolgi avdijenci. V ponedeljek se je vojni minister mudil v Ljubljani, kjer je v spremstvu generala Stojaaoviča inspiciral tukajšnje vojaške uprave. * Visoki gostje na Bledu. Iz Beograda poročajo, da odpotujejo dne 17. t. m. princesa Jelena, princ Pavle ter njegova soproga Olga iz Pariza preko Trsta na Bled, kjer ostanejo dalje časa na letovišču. * Seja načelstva ia izvršilnega odbora Demokratske stranke v Ljubljani se bo vršila v soboto 18. t. m. ob 8. zvečer v prostorih Kazine, I. nadstropje (dvorana). Dnevni red: 1.) Poročilo predsedstva: a) o političnem položaju, b) o gospodarskem delu sedanjega parlamenta. 2.) Poročilo »rezkih organizacij Demokratske stranke. 8.) Slučajnosti. — Vljudno naprošamo, da se vsi vabljeni gospodje seje sigurno udeleže. Dostop je dovoljen le proti vabilu. Za zunanje udeležence je prenočišče preskrbljeno. * Iz mestnega šolskega sveta fciariborskega. V ponedeljek 6. t. m. se je vršila prva seja novega mestnega šolskega sveta, na kateri je bil s 5 proti S glasovom v bojnem glasovanju izvoljen za predsednika profesor dr. Pavel Strmšek. Za podpredsednika je bil potom kompromisa izvoljen pristaš SLS Ozvatič. * V upravni odber direkcije za kmetijska posojila je minister za kmetijstvo in vode imenoval kot člana izmed Slovencev g. Lovra Petovarja, posestnika v Ivanjkovcih. * Nova krajevna organizacija se je v nedeljo 5. t. m. ustanovila v Zavrču pri Ptuju. Izvolil se je enajstčlanski odbor, ki bo v nedeljo 12. t. m. končno izvršil konstituiranje organizacije. Tekoni poletnih počitnic se priredi shod s poslancem dr. Pivkom. * Vrhovni poglavar frančiškanov v Ljubljani. V torek je prispel iz Rima v Ljubljano vrhovni poglavar frančiškanskega reda dr. Bernardin Klumper, da predseduje kapitlju tukajšnje slovenske frančiškanske province. * Dan planincev na Triglavu. V dneh 19. in 20. t m. prirede naši planinci velik izlet na Triglav. Izleta se udeleži okoli 70 hrvatskih turistov, 20 srbskih in veliko števila slovenskih. Vsi turisti spodom, ki našega krnela prav nič ne poznajo, je treba povedati še to, da naše ljudstvo kljub precejšnjemu duševnemu zastrupljenju po kleri-s kaleih še ni tako neumno, da bi sedlo na vsako demagoško frazo ljubljanskih političnih srečo-lovcev. Vam ne bodo verjeli, makar se daste naslikati z motiko v roki. -f- Frakarski (Kmetski list* se je razkoračil v svojih kolonah in kriči tako, kakor so kričali včasih tisti revni Ciči, ki so prodajali jesih po Ljubljani. In zanikuje ponovno to, kar je nekdaj g. Pucelj pisal o g. Prepluhu. (Domovina* mu je prav jasno povedala, kje in kdaj je g. Pucelj (na mesto generala Puclja mogoče samo kak njegov rekrut) pisal kaj takega. (Kmetski list* prav dobro ve, da so tiste nemarnosti pisali isti ljudje*' ki so še danes ,v njihovem taboru, ne pa pristaši., SDS. Zato je le smešen zagovor, ee (Kmetski list* trdi, da so pisci dotičnih člankov in notic v pokojnem (Kmetijskem listu* bili špijoni in zgagarji iz SDS, ne da bi jih mogel g. Pucelj pogruntati. Sicer pa: Kaj in koliko je pokojni slabostojni (Kmetijski list* pisal o g. Prepeluhu? Tisto vse naj bi (Kmetski list* ponatiskoval in bi se tistim revčkom v njegovem uredništvu ne bilo treba mučiti z novimi kilavimi noticami* (Prosto po (Kmetskem listu*.) odpotujejo iz Ljubljane najprej do Mojstrane, odkoder se podajo po raznih potih na Triglav. * Prva intervencija za Radiča. V Zagrebu se je mudil te dni bivši minister pravde, narodni poslanec dr. Laza Markovic. Sam je sicer trdil, da je prispel popolnoma privatno,, toda podoba je, da se je mudil zaradi ustavitve kazenskega postopanja proti Radiču. * Ii?da»je kovanega denarja. V Narodni skupščini je te dni finančni minister dr. Stojadinovič izjavil, da prid« prvi kovani denar v promet že koncem tega meseca. Izdalo se bo za približno 50 milijonov novcev po pol dinarja, za 75 milijonov po 1 dinar in 50 milijonom po 2 dinarja. * Taboren je slovenskih skavtov eb Bohinjskem jezer«. Letos tabore slovenski skavti pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru. Vseh skavtov in skavtinj je približno 100. Med njimi je tudi skavt Voeatka, ki je pri*pel v divno bistriško dolino iz Prage. Skavti imajo okoli 20 šotorov, ki so komaj par korakov oddaljeni od jezera. * Smrtna kosa. V Mariboru je umrl v visoki starosti 80 let g. Andrej Zakotnik. Rodom Ljubljančan je bil pokojnik skoro 40 let kolodvorski restavrater južne železnice v Postojni. Bil je ustanovnik raznih naprednih društev, Sokola, Notranjske posojilnice itd. Kot vzgledno marljiv in pošten v svojem podjetju je bil splošno priljubljen in spoštovan. Po okupaciji se je preselil k svojcem v Maribor. — V S p. Šiški je umrl v nedeljo dopoldne v starosti 82 let g. Ivan ' Sieberer, strojevodja državne železnice v pokoju? Pokojnik je bil skrben oče in ljubezniv človek,*' ki ga je vzljubil vsak, kdor ga je poznal. * Smrtna ko«*. V Škof ji vasi pri Celju j* preminula ga. Jožefa Vrečkova, soproga po-'1 sestnika in stavbnega mojstra gosp. Florijana. Vrečka. Blag ji spomin! 'v * Trboveljske novice. Pred kratkim »e je nastanila v Trbovljah pri Ranzingerju neka čudna gospa Pangerc, ki je napravila pri Sitarjevi gospe okoli 2500 Din dolga in nato neznano kam izginila. Preden je odšla, je pravila, da je njen mož, ki je baje železniški uradnik pri minietr-, stvu, doma iz Trbovelj, da se toži z njim zaradi ločitve zakona in da gre v neko ljubljansko' banko po denar. Sedaj poročajo beograjski listi,'« da so jo izsledili v Beogradu. Revi se je bržkone omračil um. V stanovanje Franca Holeška, lastnika vinotoča, so se splazili otroei, stari okoli.' 12 do 13 let, in mu ukradli okoli 700 dinarjev^ katere so nato zapili do zadnjega dinarja. Vzgoja* otroE ni haš sijaina. j« G. Dolinariu. poduradt. DOMACEt NOVOSTI niku Trboveljske premogokopne družbe, je poginilo več piščancev, katere je zastrupil neznan storilec bržkone iz maščevanja. Storilcu so že na sledu. — V Ljubljani je bil aretiran bivši trgovski potnik Ivan Povšič iz Lok. Vsi tisti, ki so oškodovani pri različnih manipulacijah, naj se obrnejo na deželno sodišče v Ljubljani. — Smrtno se je ponesrečil na dnevnem kopu 191etni delavec Albert Valas, ker mu je pri vlaku, ki je ekočil s tira, zdrobil vagon glavo, da je obležal na mestu mrtev. Pogreb je bil zelo lep, z delavsko godbo na čelu, ki mu je igrala v slovo ža-lostinke. — Volitve v Bratovsko skladnico se niso vršile, ker so se delavski delegati absen-jtirali. Besedo ima sedaj rudarsko glavarstvo. — ST nedeljo 19. t m. ob treh popoldne bo zadaj za •Sokolskim domom solcolska tombola. Kdor si Želi dobitkov, naj pride. — S prvega nadstropja je padla na tla in se težko poškodovala Franči-,ška Rozmanova, rudarjeva žena. Njeno stanje je [smrtnonevarno. * P »lir cDomoljubtt>. ^Domoljub* besediči o (korupciji in korupcijskem denarju ter trdi, da | od tega denarja izhaja «Domovina». Pozivamo i gospode od «Domoljuba», da nam čisto točno povedo, kdo, kje in kako se je dobil tisti denar. ! Ako tega ne stori, je oseba, ki pljuje take in i enake čike v «Smrdoljuba», propalica in lopov. [ * Smrt v planinah. Z visoke skale je padel v |Ljubnem v Gornji Savinjski dolini 651etni pastir fposestnika Repelška in se ubil. * Nepošten pekovski mojster. Pred nedavnim £asom se je naselil v Ljutomeru pekovski mojster Štefan Steinauer, rodom iz Cakovca. Mož je kmalu pričel živeti zelo razkošno. Osleparil je več strank rza okrog 20.000 Din in je te dni neznanokam ;pobegnil. * Vtihotapljanje r Ameriko. Znano je, da se v Ameriko nikakor ne da priti brez potrebnih dokumentov. Mnogo jih pa še vedno nasede kakemu agentu in se zanašajo, da jim bo kar tako uspelo vtihotapiti se v Ameriko. Svarimo vse, ki se že res hočejo izseliti, da naj vsaj ne nasedejo nikakim zatrjevanjem, da se da v Ameriko vtihotapiti. Ameriške oblasti postopajo s takimi «pri-tepenci> brezobzirno. In če ga že ne ujamejo takoj v pristanišču, ga izsledijo nato ter ga pošljejo brez usmiljenja nazaj v domovino. Lani so ameriške oblasti odpravile nazaj preko morja nad 6000 takih pritepeneev, ki morajo na ladji strašno gladovati. Svarimo torej: brez potrebnih dokumentov ne prideš v Ameriko. * Pri nas mraz, v Ameriki pa huda vrcfiaa. fcDočim je pri nas julij neobičajno hladen, je v t'Ameriki na vzhodu Zedinjenih držav nastopil ^silen vročinski ,val, ki je povzročil, da je tekom ; dveh dni umrlo nad 60 oseb na srčni kapi. * Vlak povoril Te dni se je prigodila smrtna • nesreča v bližini Šmarja. Na progi skozi predor : je korakal malo pred popoldanskim vlakom neki I moški, ki ga je vlak zgrabil in popolnoma raz-mesaril. Pozneje se je dognalo, da je bil to trgovec Stare iz Ljubljane. * Blaina pošigalka. Vdova Marija Vodov-|nikova v št. Petru pri Preboldu je te dni v blaženosti zažgala svojo hišo. Ženo so prepeljali v f blazuico na Studenec. * Strela ubila. V četrtek popoldne je nastala |na Dolenjskem nenadoma silna nevihta. Padala f je med dežjem debela toča, vmes pa je treskalo, :da je bila groza. Strela je zahtevala tudi svojo žrtev. Na cesti v Zagradec je okrog treh popoldne 'treščilo v neko domačinko in jo ubilo. * Zagoneten samomor. K svojim staršem v [Kranjsko goro je prišel nedavno na dopust orož-;Dik Franc Zupan. Bil je v četrtek vesel in dobre • volje, prošli petek ponoči pa se je v svoji sobi ustrelil. Kaj je orožnika gnalo v smrt, ni znano. * Požar je nastal te dni zvečer pri posestniku (Martinu Slugi v Rožičkcm vrhu pri Radencih in se razširil tudi na viničarijo posestnika Jožefa jMira. Gasilcem iz Hrastja-Mote in pa tudi posestniku Jurkoviču iz Krašenskega vrha, ki je •pomagal z ročno brizgalno, se je zahvaliti, da [se je požar omejil in ni napravil še večje nesreče. * Skočila je z drvečega vlaka med Hajdino in Ptujem 351etna Marija Emeršičeva, soproga orožnika v Polskavi. Vlak se je ustavil, da bi naložil nesrečnico, kateri pa se ni zgodilo nič zlega, le po nogah se je malo potolkla. Dvema ženskama, ki sta jo držali, se je ponovno iztrgala iz rok in se hotela vreči pod vlak. V vlaku je imela Emeršičeva še šestletno hčerko. Svoje dejanje je izvršila najbrž v trenutni duševni zmedenosti. * Nesreča pri brušenju žage. V Krče,vini pri Mariboru se je preteklo soboto zgodila teživa nesreča. Lastnik motorne žage za drva Karel Pa-hovšek si je hotel na brusu naostriti žago. Zaradi hitrega vrtenja pa se je kamen razletel in je Pahovšku priletel težek kos brusa s tako silo v glavo, da mu je prebil čelo in ga smrtnonevarno ranil. Ranjenca so prepeljali v bolnico, a je malo upanja, da bi okreval. * Mrtvo dete v bolnici. Te dni je prinesla v mariborsko bolnico neka ženska okrog 8 mesecev staro dete s prošnjo, da ga sprejmejo v oskrbo. Službujoča sestra je šla po zdravnika, ki pa ni mogel takoj priti in je zato naročil sestri, naj položi otroka v bolniško sobo. Ko se je sestra vrnila, ni našla več matere, otrok pa je bil že davno mrtev. * Pastir zaklal triletnega otroka. Na Visokem v Bosni so orožniki aretirali vaškega pastirja Meho Gujiča, ki je svoječasno zvabil v gozd triletnega dečka Lazo Trifkovi&i, ga na bestijalen način zaklal, mu odrezal ude in jih pometal psom, ki so jih požrli. Sodna komisija je predvčerajšnjim na tamkajšnjem pokopališču izvršila obdukcijo nesrečnega dečka. Zločinca so izročili sodišču. IZ POPOTNIKOVE TORBE Zgodaj so začeli... Trbovlje, 14. julija. Saj pravim, ta naša «nadebudna» mladina, kakor pravimo, ta se hoče kar po vsej sili postarati in zaiti na stranska pota. Nekdaj je bilo drugače in tudi danes je videti tako, v bistvu pa je stvar vendarle takšna, kakor je rečeno. Samo en primer, zelo žalosten primer iz naših Trbovelj, kjer imamo okoli sto gostiln in se popije vinca, da je že grdo. Spravili so se skupaj sami mladi fantki, stari okoli 12 do 13 let, pod vodstvom liarambaše Stanka in so naredili prav po vojaško načrt, kako bodo prišli do denarja in do pijače, ker je bila ta tista, ki jih je najbolj mikala. Splazil se ,vam je v stanovanje Holeška, lastnika vinotoča, sam Stanko in načrt se je posrečil. Sedaj so pa odšli ven iz Trbovelj, iz gostilne so si dali prinesti pijače, kruha, klobas, slaščic in drugih sladkarij, nakar se jo pričelo rajanje, toliko časa, da so zapili vseh 700 dinarjev in so vsi imeli mačka. Kaj treba še posebnega opisovanja? Nič ni tako skrito, da bi ne bilo ooito. Ta pregovor se je tudi tu uveljavil. Stanko je bil tako pijan, da je potreboval celih 24 ur, da se je streznil, z drugimi pa ni bilo dosti bolje. In konec? Stvar ima v rokah sodišče in Stanko bo moral najbrž ,v poboljševalnico. Starši, pazite na otroke in se pobrigajte zanje! Ne bi škodilo, če bi se malo bolj pričeli zanimati za Društvo za varstvo otrok in mladinsko skrb v Trbovljah. ZANIMIVOSTI ŽENA VRHOVNEGA POGLAVARJA ITALIJANSKIH FAŠISTOV. Med tem, ko je Benito Mussolini diktator Italije, se njegova žena Raliela s svojimi tremi otroci nahaja v Milanu in se njeno ime le redkokdaj imenuje. 2ivi še vedno v skromnih razmerah, samo da nosi boljše obleke in im; svoj avtomobil. V Rim ne mara iti in pravi: »Onim ljuden tam ne bi hotela seči v roke. Ko smo bil revni, so z nami pometali in zdaj jih zaničujetr prav tako, kakor so nas zaničevali prej. Vrgli bi blato na nas in moje otroke, kakor hitre bi moj mož padel.* Rahela ostane v Milanu v prvi vrsti zaradi svojih treh otrok, ki so skrajno razposajeni. Mati jih nikakor ne more krotiti. Po stanovanju pogosto razmečejo vse pohištvo. Ko je bila Rahela nekega dne s svojimi otroci na obisku pri svoji prijateljici, so njeni otroci metali drug v drugega sladoled preko mize, Ko je gostiteljica začudeno gledala ta prizor, ji reče Rahelo: «Nobena beseda pri njih nc zaleže, niti njihov oče jih ne more ustrahovati« Mussolini je spoznal svojo poznejšo ženo, ko je bila stara 15 let, on pa je bil reven uči-! telj. Učil jo je pisati, in ker ni bila ubogljiva, jo je nekega dne udaril v obraz. Tedaj, kakor pravi Rahela, je našla svojega mojstra in se je vanj zaljubila. Živela sta skupaj kot mož in žena. dasi nista bila poročena. Kot socialist je Mussolini smatral poroko za nepotrebno. Šele. ko je postal ministrski predsednik, mu je kralj svetoval, naj se poroči, kar je tudi storil. Kmalu nato so bili njegovi otroci tudi krščeni in birmani. Pa tudi Mussolini se je spreobrnil, hodi zdaj javno k maši in zapovedal je po-* staviti v vsako šolo razpelo. Gospa Rahela vidi svojega moža samo, kadar Mussolinija državni posli privedejo na sever in se za en dan ustavil v Milanu. Sicer pa živi s svojimi otroci v skromnem stanovanju. Kakor se govori, je celo odločna nasprotnica fašizma. Sicer pa se za politiko ne briga. PRISELJEVANJE V AMERIKO. Iz poročila ameriškega priseljeniškega urada o priseljevanju tekom prvih desetih mesecev tekočega proračunskega leta (od 1. julija 1924. do konca aprila 1925.) je razvidno, da je bilo v tem razdobju pripuščenih ,v Zedinjene države 242.965 priseljencev iz vsega sveta. V to število niso všteti v Zedinjenih državah stanujoči priseljenci, ki se vračajo iz obiska v starem kraju, niti oni ino-. zemci, ki prihajajo začasno na obisk v Ameriko. Temu številu nasproti se je izselilo 78.578 ino-zemcev (ne vštevši inozemce, ki so odpotovali na začasni obisk v staro domovino, ali odhajajoče začasne potnike). Zapopadeni so le priseljenci in izseljenci v pravem zmislu besede. Od zgornjega skupnega števila se je priselilo 1 iz same Evrope 120.507 oseb in izselilo tja 63.995. Na čelu seznama izselitvenih dežel se nahaja Kanada, odkoder se je priselilo v Zedinjene države preko 87.000 oseb. Iz Jugoslavije se je priselilo 618 oseb in izselilo tja 2091. Kar se tiče narodnosti, se moramo ravnati po čudni porazdelitvi priseljeniškega urada, ki je na poseben način razdelil Jugoslovene. Bolgarov, Srbov in Črnogorcev se je priselilo 375 in izselilo 1459; Hrvatov in Slovencev se je priselilo 436 in izselilo 700; Dalmatincev, Bosancev in Hercegovin-cev se je priselilo 47 in izselilo 351. Zanimiva je statistika, ki nam kaže, koliko priseljencev je prišlo v kvoti in koliko izven kvote. V tej statistiki so prišteti tudi tukaj nastanjeni priseljenci, ki se vračajo iz začasnega obiska. Iz vse Evrope je prišlo 117.725 kvotnih priseljencev in 88.250 izvenkvotnih. Iz Jugoslavije je prišlo 430 kvotnih priseljencev; izven kvote pa jih je prišlo 1212. ^ BOLEZEN RAK. «Rak je med največjimi nevarnostmi za človeštvo. Neverjetno naglo se širi. Na vsak način 3e mnogo hitreje širi v Zedinjenih državah kakor na angleških otokih.*^ l To ne baš razveseljivo izjavo je podal slavni ameriški Lane. Po trditvi tega slavnega zdravnika raka ne ovzroča bacil, katerega znanstveniki že toliko asa iščejo, temveč strupi, ki jih razvija v telesu irana, ki jo jemo. Rak je bolezen nesnage in pre-irečiti se dd s tem, da so organi, ki vrše prebavo, vedno temeljito izčiščeni vseh izmečkov. Dr. Lane pravi: <Če se hočemo izogniti raku, moramo jesti pšenični kruh iz cele pšenice, sirovo sadje ter zelenjavo in opustiti meso. Na ta naSn bomo prvič bolje hranjeni, drugič bomo pa laže izločali neprebavne snovi ter na ta način primerno čistili hišo, v kateri živijo naše oelice. Kdorkoli izhaja brez belega kruha, koristi ,v silni meri samemu sebi. Beli kruh vabi smrt.> Težko pa je seveda izpremeniti prehranje-falae navade kakega naroda ali pa pripraviti judi do tega, da dnevno delajo ali telovadijo. Dr. Lane meni: cKdorkoli se kolikor najbolj mogoče drži gori omenjene hrane, se zadosti giblje na prostem ter skrbi za popolno snago svojih vorganov, ki vrše prebavo, njemu se ni treba bati rakas ŠKODLJIVOST PREVELIKEGA UŽIVANJA KAVE. Kavo so prinesli v Evropo leta 1555. prvič Turki v Carigrad, kjer se je tudi ustanovila prva kavarna za vlade Sulejmana Velikega. Sto let pozneje se je kava iz Carigrada raz-Srila po Italiji in po Angleškem, odtod pa polagoma po vsej ostali Evropi. Njena prava domovina je Abesinija, kjer raste prosto kot jrmičje. Šele pozneje so jo umetno razplodili po Javi, Sumatri, Cejlonu, Portoriki in po Braziliji. Dandanes imajo za najboljšo abesin-sko in arabsko kavo. Kakor vemo, se uporablja pri kavi za pijačo samo njen plod, zrna, ki pa jih je treba prej izluščiti iz mesnate lupine. Kavna zrna imajo sirova drugačno sestavo kakor pra-žena, ker mnoge njene sestavine po vplivu ognja ali skoro popolnoma izginejo, kakor na primer sladkor in voda, ali pa se pojavijo rove, ki jih v sirovi kavi sploh ni, n. pr. tako zvani kaferon. Dokler so zrna neopražena, je v njih: vode 10-13%, beljakovine 10 do 11*84 %, kofeina 0*93 do 1 %, tanina okoli 954 %, razni tolšč 1221 do 16 %, sladkorja okoli 11*48 odstotka, lesne staničnine (celuloze) okoli 3812%, pepela 533%, v katerem je nekaj raznih soli. Med temi solmi so glede na naše zdravje najvažnejše kalijeve ali tako zvane lugaste soli. Ko se pa kava opraži, se njena . sestava, kakor rečeno, dokaj izpremeni. Tako ' voda skoro popolnoma izgine ali pa je ostane v opraženi kavi samo okoli 1'81 % namesto 10*30 %, kolikor je ima sirova kava, beljakovine je 12'20 %, kofeina okoli 097 %, kafeona do 12 03%; tega ni v sirovi kavi, nego se razvije šele po vplivu ognja v praženi kavi iz njenih navadnih tolšč. Ta nova sestavina daje kavi njen znani prijetni aromatični duh. Sladkorja je v praženi kavi samo 101 %, ker se pri praženju večji del (10*83 %) izpremeni v karamel, ki istotako zelo vpliva na kavni vonj; tanina je 22*60%, lestne staničnine 4454%, pepela z raznimi solmi 4'81% in samo nekaj malega drugih sestavin. Za navadno čašo črne kave je treba približno pet gramov pražene zmlete kave, v kateri je: 0'61 grama beljakovine, 0'048 gra- !ma kofeina, 0*60 grama kafeona, 1*13 grama tanina, 2*21 grama lesene staničnine, okoli 0'24 grama pepela z raznimi solmi in samo aekaj malega vode, sladkorja, raznih tolšč in drugih sestavin. Iz vsega tega preide pri kuhanju v vodo Ves kofein in kafeon, mnogo večji del tanina in raznih soli, raztopnih v vodi, in samo nekoliko beljakovin in lesne staničnine. Kakor se vidi iz te sestave, je kava škodljiva pijača, ker ima y sebi sestavine, ki učinkujejo same po sebi kot močni strupi jako škodljivo na naše zdravje. Kofein in kafeon zlasti slabo delujeta na možgane, na srce in vse krvne žile. Tanin pa vpliva slabo na čreva ter povzroča zapeko. Zato ostajajo izmetki v telesu dalje, nego je treba. Odtod zaostajajo oni strupi, ki se narejajo v našem telesu, zlasti v črevih, skupno z mnogoštevilnimi mikrobami v našem organizmu mnogo dalje, nego je treba. Če pijemo mnogo kave, lahko to povzroči znatne izpremembe v vsem našem zdravju. Mimo drugega nastopa zaradi prevelikega pitja kave splošna razburjenost, glavobol, drhtenje mišic, omotica, močno utripanje srca in drugo. Svetovati je torej: Če se že ne moreš popolnoma odvaditi kave, je vsaj le malo uživaj ali pa jo nadomesti z zdravo žitno kavo. ŽIVALSKI METUZALEMI. Naše življenje traja povprečno 70 let, v boljšem primeru tudi 80 in več let. V mnogih primerih se utrga življenja nit, preden so dosežena povprečna leta. Človek, ki si domišljuje, da je krona stvarstva, še ni prišel tako daleč, da bi si mogel umetno podaljšati življenje. Glede dolgosti življenja daleko nadkiiljujejo človeka mnoga niže stoječa živa bitja. Na prvem mestu med živali je želva, ki ob ugodnih okolnostih doživi 300 do 400 let V letu 1906. je v coološkem vrtu v Londonu zaključila življenje želva, ki je bila stara 850 let, kar je izredno dolga doba, ako pomislimo, da je žival ugledala luč sveta za časa Henrika VIII. Ko je nastala krimska vojna, je bila stara že 300 let. In če bi še živela nekaj let dalje, bi bila videla začetek svetovne vojne. Za krastačo živi najdalje krokodil. V svoji domačiji doseže često 300 let. V ujetništvu ne postane nikdar tako star. Slon, ki potrebuje izredno dolgo časa, da se razvije, pogine kljub temu razmeroma kmalu; postane v splošnem samo nekoliko starejši kakor človek in prekorači izjemoma 100 let Med ptiči živijo najdalje labud, orel in vrana. Oba prva dosežeta sem in tja tudi 200 let Caplja, ki je prej veljala za najdalje živečo ptico, doseže v resnici le povprečno starost 60 let. Isto velja za papigo. Pripovedke o papigah, ki da so doživele več sto let, spadajo brez izjeme v kraljestvo bajk. Kot zmotno se je dalje izkazalo na-ziranje, da spada tudi krastača k dolgo živečim živalim. X Navidezno mrtva. Nedavno so v Oklahomi v Zedinjenih državah pokopavali 161etno dekle Berto Wesi Ko so hoteli truplo spustiti v jamo, je prosila mati, da bi smela še enkrat pogledati svojo hčerko. Ko so krsto odprli, so navzoči opazili potne srage na obrazu dekleta. Kmalu potem so začutili tudi slabotno bitje srca. Dekle je namreč hipoma zbolelo, nakar je zaspalo in zdravniki so jo proglasili za mrtva Dva dni je ležala na parah in vsi so jo objokovali za mrtvo. Sedaj bo pa najbrž ozdravela. X Z otroci v smrt. Slletna Američanka Nel-sonova v New Yorku se je naveličala življenja. Neke noči je vzela svoja dva otroka, petletnega Arturja in štiriletno hčerko Ester s seboj in odšla v park k jezeru. Artur se je kmalu zgubil od matere v parku in ker ga mati ni mogla najti, je postala še otožnejša. Tedaj ji je prišla strašna misel v glavo. V obleko svoje štiriletne hčerke je naložila kamenja, korakala proti koncu pristanišča in vrgla svojo nedolžno hčerko v vodo. Potem je sama vzela strup in skočila za otrokom. K sreči pa sta dva moška, ki sta se kopala v bližini, zapazila početje. Hitro sta skočila v vodo in rešila dete in mater smrti utopljenja. Policija, ki je bila takoj na mestu, je oba odvedla v bolnico. Medtem se je izgubljeni mali Artur vrnil domov, kjer mu je oče skuhal zajutrk. Bil je ves srečen in vesel, ne vedoč, da sta mati in sestrica bili rešeni iz vode X Gora padla v rek«. V gorovju Teton v Zedinjenih državah se je utrgala cela gora od skupine drugih hribov in z neznansko naglico drvela navzdol ter končno padla v reko Gros Ventre. En cel del parka Teton s krasnimi gozdovi je popolnoma uničen, velike črede goveje živine in ovac so pobite in mnogo hiš, ki so bile gori na poti, je razdejanih. Zaradi gore v reki se je voda zajezila in se je pričelo delati velikansko jezero. Kakor trdijo, bo v kratkem jezero sedem milj dolgo, eno miljo široko ter več sto čevljev globoko. Pri vsej nesreči pa ni bil nihče ranjen. Nenavadni naravni prizor so najprej opazili neki turisti, ki so komaj ušli smrti, ko se je gora valila v dolino. Znanstveniki prihajajo sedaj v dotični kraj in proučujejo ta nenavadni naravni pojav. X Dezerter, ki se Je prijavil po desetih letih. Orožniški postaji v nekem malem mestecu se je te dni prijavil 371etni mož Ka-rayre, ki je v juliju leta 1916. dezertiral iz armade. Izjavlja, da je takrat njegov polk bil v rezervi in on je porabil to priliko, da se je odpeljal domov obiskat svoje domače. Nazaj ga nato ni več mikalo. Devet let se je skrival v kleti in le ponoči prišel iz svojega skrivališča. V kleti pa je izvrševal razne čepice, ki jih je njegova žena uspešno prodajala in tako služila kruh za oba. Vsi so menili, da čepice izvršuje žena sama. Kaj bo zdaj orožništvo storilo z dezerterjem, se ne ve. Kazni pa vsekakor ne bo ušel, a je menda tudi pripravljen nanjo. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Pokoril se jc. Katoliški misijonar Vendelin je učil božje resnice med divjaki v Afriki. Celo vrsto črncev je že pridobil za svoje nauke. Končno se je vdal tudi sam poglavar plemena ter se dal krstiti. cZakaj pa nel» je odvrnil prostodušno črni poglavar. Dva tedna nato sta se zopet srečala in misijonar ga je vprašal, kako je izpolnil svojo obljubo in kje se nahajajo sedaj njegove štiri žene. Poglavar ljudožrcev se je šegavo nasmehnil, pokazal na trebuh in dejal: «Vse štiri so tu notri.. .> Modrovanje vaškega župnika. «Ko v nedeljo stojim na prižniei,> tako je nedavno razlagal fajmošter Jaka, Pri konjederkl. Pod Pohorjem je živela navihana ženica, ki je med lahkovernim ljudstvom slovela kot vedeževalka in zdravnica. Prinesti je bilo treba le bolnikovo vodo, da je spoznala iz nje ne le bo'ezen, temveč tudi povod bolezni. V! ta namen je imela povsod v okolici svoje zaupnice, a tudi v hiši je imela pretkano žensko, ki je znala iz vsakega obiskovalca spretno izvedeti vse okoliščine, ki jih je prenesla nato svoji gospodarici še pred sprejemom obiska. Nekega dne je prišla k zdravnici kmetica iz oddaljenega kraja, ki jo je slepar* kina pomočnica v čakalnici spretno izprašala. Zato je kmetica kar zijala začudenja, ko ji je vražarica iz steklenice vode čitala: «To je voda vašega moža, ki je padel z lestve tetf se pobil na rebra in ledice.» Kmetica: «Ker že vse vidite, ali se tudi vidi, koliko klinov globoko je padel mož?» Na to vražarica ni bila pripravljena, zatO je kar na slepo srečo rekla: «Bilo je 15 klinov!» Kmetica: «Ni res, 20 jih je bilo!* Vražarica: «Ali pa je v steklenici tudi vsa moževa voda?» Kmetica: «Ne, je bila steklenica premajhna.* Vražarica: «Seve"da, potem je pet klinov ostalo v vodi, ki ste jo proč zlili!» PROSVETA E. R. Burroughs: Tareanova mladost v džungli. Roman. V. del. Poslovenil —ž—. Založila Zvezna tiskarna ln knjigarna v Ljubljani. 220 str. Cena broširani knjigi 30 Din, vezani pa 36 Din. — (V seriji zanimivih Tarzanovih povesti je Izšel peti del: TaTzanova mladost v džungli. Ce so bili že prvi štirje romani po svoji napetosti in čudovitem miljelu, v katerem se gibljejo Tarzanovl doživljali vobče, zanimivo štivo, ima pravkar izišli peti del svojo posebno privlačnost. Razvitck opičjega človeka te otroka v mladeniča in moža je v prvih delih manj poudarjen in poleg glavnega dejanja bolj površna orisan; sedanji peli del pa riše v podrobnem, kako se Tarzan razvija iz divjega opičjega nebogljenca v naravnointeligent-nega mladega orjaka. Ves ta razvoj Tarzanov je prepleten z mikavnimi pustolovščinami ln šegaviml nagajivostmi, s katerimi se mladi Tarzan zabava v (svojem orjaškem prirodnem gledališču in kaže kot ;iisleč človek svojo premoč nad sirovimi silami pragozdnih živali in nad praznovernlmi zamorskimi plemeni. — Knjiga se dobiva pri založnici Zvezni •knjigarni v Ljubljani in v vseh drugih slovenskih knjigarnah. MALI OGLASI Pozor! Proda se pričeta hišica z vrtom, mizarsko delavnico in vsem inventarjem. — Pojasnila se dobe v Zgornjih Stožicah št. 84. 16146 Majhna hiša r vrtom in takoj prostim udobnim stanovanjem, dvajset minut od Celja, se proda za 64.000 Din. — Naslov pove uprava «Domoviue». 16081 Parcele v Mariboru kom uporabne za stavbišča in zemljišča, ležeče med parkom in južnim kolodvorom, se poceni prodajo. — Naslov pri podružnici »Domovine* v Mariboru pod «Št. 101». Krasno posestvo arondirano, z lepimi gozdi in poslopjem, prodam. —■ Ponudbe na upravo «Domovine» pod značko «Oozd 239». 16082 Delavnica za kamnoseški, oziroma betonski obrt. s stanovanjem se odda poleg ljubljanskega pokopališč«. — Fran Zor-man. Ljubljana, Sv. Florijana ul. 23. 16172 Delavnica pripravna za mizarja ali ključavničarja, se odda. — Naslov pove uprava »Domovine«. 16194 Delavnico za kovaški obrt, z orodjem ali brez njega, vzamem v najem. — Naslov pove uprava »Domovine*. 15901 Suhe gobe, letošnje, in zdravilna zelišča kakor: lapuh, srčna moč. lipovo cvetje, cvetje arnike, perje beladone, jelenov jezik itd. kupuje Sv. Petra nasip V. H. Rohrmatl Sv. Petra nasip Ljubljana 16033 Resnega znanja želi v svrho takojšnje ženitve obrtnik (samec) v stalni službi, nekaj nad 30 let star. z gospodično mirnega značaja, staro 25 do 30 let. — Dopise na upravo »Domovine* pod šifro »Soliden obrtnik 8013». 16064 Mizarsko delavnico t vsem inventarjem, lepo in dobro vpeljano, prodam zaradi selitve. Potreben kapital 10.000 Din. — Naslov v upravi «Domovine». 16017 Mecesnovih desk 18, 24, 28, 38, 58, 68, od 16 in 18 cm dalje, prve, druge ln tretje vrste, 4 m dolge, kupim dva vagona. Dobava meseca avgusta. — Franjo Modic. trgovec z lesom V Celju /58/0 Parna mlatiinica z lokomobllo za 8 konjskih sil se po zelo ugodni ceni proda. — Natančna pojasnila daje Alojzij Sterniši, posestnik v Veržeju, p. Križevci pri Ljutomeru. Proda se hiša /5725 s sadnim vrtom v lepi, solnčni legi na Gorenjskem. Cena 13.000 Din. — Naslov pove uprava «Domovine». Proda se hiša v trgu Sevnica. Hiša ima pet sob in dve obokani kleti. Poleg hiše je jako ličen vrt. Hiša se nahaja na prav lepem prostoru blizu kolodvora. Cena ugodna. — Več se izve v Sevnici št. 160. 47 Kupujem les rezaa in tesan, hrastove