K. S.: • . -• ¦¦¦-?< ' Tobak. l^----------j j—-v obak je strupena rastlina, ki sodi v isto vrsto rastlin V r^. J kakor krotnpir, namreč k razhudnikom. Tobak je eno- \ /fe|v jf letna rastlina s pokočnim steblom in premenjalnimi, \i$L rTX v podolgasto jajčastimi listi. Rožnordeči cveti se naha- S%^'^^ jajo pri vrhu na vejnatih steblih. Tobaka imamo nad JjfcfžfEf ^V 50 vrst> Sade ga Pa sam0 tri vrste> In sicer: ^SflfP^ ?.A '• Kmetiški tobak, ki ga imenujemo tudi asirski J tobak, ker so ga prinesli iz Sirije v Evropo. Ta ima c__b nekoliko vpognjena, kvečjemu 1 tn visoka stebla, ki sede na njih pecljati jajčasti listi. Cvet je rumen, cvetna cev in čaša kratka in debela. Rabijo ta tobak navadno samo za nosljanje. 2. Virginjski tobak, tudi ameriški imenovan, ki je navadno do 1'5 m visok. Njegovi listi so daljši in jajčasto suličasti in brezpecljati. Cveti so rdečkasti. 3. Marylandski tobak, ki je prejšnjemu jako podoben, samo da ima širše jajčaste liste. Tobakova domovina je južna Amerika, in sicer Ekvador. Prvi je slišal o tobaku Kolumb na svojem drugem potovanju 1. 1496. Kdo je prinesel prvo rastlino ali njeno seme v Evropo, ni še dognano. Ko so Španci prišli s Kolumbotn na otok Kubo, so dobili Kubance, ki so pušili. Pušili so zvite posušene liste, ki so jih imenovali Btabako". Odtod je tudi ime. Prve vesti o indijanskih običajih je prinesel leta 1496. španski menih Roman Pan v Evropo. Stari Indijanci so tudi že poznali nos-ljanje in žvečenje tobaka (čikanje). V Evropi so imeli izprva tobak kot zdra-vilno rastlino. Leta 1558. je prinesel osebni zdravnik Filipa II., don Her-nandez, seme na Portugalsko. -~ 154 .*— \ 4- ¦ Posebne važnosti je, da jo je nasadil francoski poslanik v Lisaboni, Jean Nicot (Nikot), ker jo je smatral kot čudovito zdravilno rastlino, na-kar se je ludi razširjla. Poslal jo je Katarini Medici in drugim veljakom, kralju Francu II. (1559—1561) z namenom, da bi se jim s tem prikupil, češ, da skrbi za njihovo zdravje. Ti so res rabili tobakove liste zoper kožne bolezni, udarce in rane. Tudi v svrho omamljenja živcev so pušili tobak, kar nam izpričuje dejstvo, da so si vojaki, pipo kadeč, v vojni 1. 1866. in 1870. pustili odre-zati razstreljeno nogo ali roko, ne da bi trenili z očmi. Strup, ki se nahaja v rastlini, imenujemo nikotin. Prvi so pušili v Evropi angleški mornarji. V Nemčiji so prvi pušili vojaki Karla V. Tudi v 30 letni vojni so to navado razširile vojaške čete. Izprva so pušili iz ravno takih pip, kakor so jih imeli Indijanci. Te so bile \z ilovice. Komaj 30 let pozneje se je kajenje tako razširilo, da so začeli misliti, ali bi ne bilo mogoče tobaka nasaditi tudi v Evropi. Poizkusili so to že 1. 1558. na Portugalskem, 1615. na Holandskem. ^^^v ^^^Ebm A<^ ¦ji'**^-—. / \ '. |^«|^k |^%^^^Bff Strašno hitro so se vsi privadili tobaku. Vse prepovedi in vse pretenje s kaznijo, vsak opomin (in celo prokletstvo te rastline) — vse ni nič po-magalo. — Kaka razlika je ravno med krompirjem in tobakom v tem oziru! Medtem ko so morali ljudje primorani saditi krorapir, ki je dandanes glavni živež bogatinu in siromaku, so se polastili tobaka tako, da se jim je mo-ralo prepovedati zauživanje. —• 155 «— Slavni učenjak Linne je imenoval tobak po Nicotu nikociana.Iz Pariza se je razširila rastlina po Franciji in Evropi. Pušiti so jo začeli mnogo pozneje. Razen kaje je prišlo tudi nosljanje tobaka v navado. V 17. stoletju so nosljali posebno na Francoskem in potem po celi Evropi in to tako močno, da so celo ženske iz najvišjih krogov imele krasne za tobak na-pravljene mlinčke in dragocene tobačnice. Nosljali so na cesti, v cerkvi, sploh povsod. Odtod izvira še dandanes ta navada, da znanec znancu po-nudi nosljaj tobaka. Pripovedujejo, da je Karlota, prva pruska kraljica, še celo med kronanjem v Kraljevem Gradcu vzela nosijaj. Posebno znan nosljač je bil pruski kralj Friderik Veliki in vojvoda Moltke. Jako razširjeno je nosljanje v Afriki med zamorci. Dandanes ta navada že nekoliko ponehava kakor tudi pušenje iz pipe. Prej je bilo zauživanje tobaka strogo prepove-dano, kakor smo že zgoraj omenili. Še v prejšnjem stoletju je bilo do 1. 1848. po cestah kajenje pod strogo kaznijo prepovedano. Knezi, vladarji in papeži so prepovedovali kajenje. Elizabeta, angleška kraljica, je prepo- ( vedala nosljati v cerkvi. Kdor je nosljal, so tnu vzeli tobačnico. Kralj Jakob I. je naložil na tobak visok davek. Papež Urban VIII. je leta 1624. kaznoval zauživanje tobaka z izobčenjem iz cerkve. Inocenc XII. pa je samo nosljanje prepovedal. Na Ruskem so odrezali po ukazu 1. 1634. vsakemu kadilcu nos in ga poleg tega prognali v Sibirijo. V Perziji so takim nos prevrtali. Ker pa je vlada v vseh deželah izprevidela, da ni mogoče te rastline iztrebiti, se je vdala ter je naložila velike davke in užitnino na tobak, kar ji je prinašalo bogatih dohodkov, ki so bili največji v onih deželah, kjer je država kupčijo s tobakom pridržala sebi in vzela izdelke v svojo samo-upravo, kakor n. pr. Avstrija in Francoska. Največ tobaka pridelajo v Ameriki. Leta 1890. do 1891. so pridelali 249,232 605 funtov listov, 3,875.000 smodk in 319,013.000 svaljčic. V Evropi zavzema prvo mesto Avstro-Ogrska, ki ima 58000 hektarov posejane zemlje s tobakom, potem je Rusija z 41.000 hektari. Izmed drugih dežel bi bilo imenovati Egipet, Macedonijo, Nemčijo, zahodno Afriko, Brazilijo, Indijo, Japonsko. Tobak potrebuje gorko podnebje. Sade ga in tudi uspeva v vsaki zemlji, najsibo peščena, ilovna ali prstena, toda mora biti dobro gnojena. Ne sme se torej gnojiti s konjskim, ovčjim ali prašičjim gnojem. Najbolje je, ako gnojimo zemljo z utnetnimi gnojili. Zemlja se mora dobro zorati in z brano prevleči. Rastlinice goje v posebnih gredeh, ki jih pokrijejo s slamo in jih opetovano škrope. Sredi ali koncem maja jih presade na polje, 35 do 60 cm oddaljene eno od druge, tako da pride na en hektar 30.000 do 50.000 rastlinic, ki jih je treba skrbno gojiti. Treba je rahljati prst in rastlinice obsuti. Kadar se prikažejo stranski poganjki in popki, jih je treba porezati, da ne jemljejo listom hrane. Žetev se začne ob času, ko postanejo listi rumenkasti. Ti so hrapavi in debelejši in imajo nekoliko svetlejših lis. Nato se ti listi izbero, nabero 1 -+, 156 .— na 1*5 m dolge vrvce ter obesijo v sušilne prostore, kjer se suše približno osem tednov. Suhe liste nalože v plasteh, jih obteže in tako obtežene puste dva dneva, nakar jih zložijo skupaj in napravijo zavoje, ki jih potem raz-pošljejo. Take široko zrezane liste prodajajo kot tobak za pipo, fineje zre-zane kot tobak za svaljčice. Ako pa zvijejo cele liste enega vrhu drugega, tedaj nastane smodka. V prah zmleti listi nam dajo tobak za nosljanje. Kakor je bilo že otnenjeno, ima tobak v sebi hud strup — nikotin. Kdor ni vajen kaditi ali pa ako je premlad za to, se ga polasti omotica, postane bled in sili se niu na bljuvanje. Pozneje se ga poloti glavobol. Pa tudi za mlada pljuča je kajenje jako škodljivo, ker draži na kašelj. Mnogokrat se ljudje zastrupijo s tobakom, česar pa navadno ne zvemo. Naj navedem samo dva slučaja, ki sta se pripetila zaradi zastrupljenja s tobakom. Neki pomočnik je dal dečku krompir, ki je bil nanj izlil sok iz svoje pipe. Otrok je kmalu začel tožiti o bolečinah v vratu in čez tri dni je bil mrtev. Ko so ga zdravniki preiskali, so dobili v želodcu črnorjavo tekočino, kar je bilo dovolj, da je umorilo mladega dečka. Da tobakovo listje še celo škoduje, ako je na goli koži, kaže naslednji slučaj. Nekoliko vojakov je moralo potovati iz Ogrske. Namašili so si suhih tobakovih listov okrog pasov na golo kožo, kolikor so mogli. Posledica tega je bila, da se jih je polotila omotica, bljuvali so in dobili silen glavobol. Res je, da vpliva kaja tobaka, ako ga uživamo zmerno, v nekaterih ozirih tudi blagodejno, toda to je, dragi čitatelji, samo pri odraslih, zdravih in trdnih Ijudeh. Za otroke pa tobak ni nikoli.