PoStnlna plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 30. marca 1921.
Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
t Izhaja vsako » r « d o ob 5. uri zjutraj. — Cena mu Je 30 K na leto. -k	Za inozemstvo 50 K
I	Posamezne številke se prodajajo po 1 K.
Spisi in dopisi se poSiljajo: Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pas Upravništvu „Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Kaj pravi voditelj srbskih kmetov o samostojnežih?
Voditelj srbskih kmetov je poslanec Avramovic, o katerem »Kmetijski list« eam piše to-le: »Mihajlo Avramovic je jarvi mož Srbije kot delavec na kulturno-g&epodarskem polju kmetijstva. On je ustanovitelj srbskega zadružništva, katero se OSFedotočuje v zadružni zvezi (Savez zem-IJoradničkih zadruga u Beogradu). Narav-ik> je, da je veliki mož v delu za organizacij© kmetskega stanu spoznal, da ne zadostuje kmetu le gospodarska organizacija, marveč mu je treba tudi politične moči v desego gospodarskega uspeha.« (Glej »Kmetijski liste 26. avgusta 1920, št. 35.)
Avramovic je obenem voditelj srbskih kttioiskih poslancev, takozvanih zemljorad-liJfeov. Kdo so to? »Kmetijski list« jih opi-esje tako-le: »Zemljorariniki so ponosni ua to, da so kmetska stranka v pravem pemenu besede. To je njihova silna moč v naši državi. Pa v volivni boj so vstopili, fttsebno v Srbiji, z radikalnim volivnim 5»®gramom, polnim smelih reform. Stranka take vrste težko stopa v vlado. Vrhu t§ga je treba pomisliti, da se je srbijanski ttel stranke boril pri volitvah z najostrej-Sjtasi sredstvi proti korupciji vladajočih stoank. Tako se je rodilo geslo: Ne uma-Bfaio si rok, ne vstopimo v vlado s starimi fcSrankami, polnimi grehov! (Glej »Kmetski list« 3. februarja 1921, št. 5.)
Tako torej »Kmetijski list« piše o 'Avramovicu in o zemljoradnikili.
Zdaj pa poglejmo, kaj ta Avramovic p*avi o samostojnežih. Njegova sodba mora »Hi resnična, zakaj skoro štiri mesece je s&del z njimi pri isti mizi, se z njimi po-sj^toval tudi o stvareh, ki niso za javnost, zr njimi skupno delal, dokler je mogel — U»ej jih mora prav do dobra poznati. Zato je njegova sodba o naših samostojnežih tembolj upoštevanja vredna.
Napram dopisniku »Slovenca« se je izrazil tako-le:
Samostojucži se branijo kmefskega ,	programa.
»Torej. Vi hočete vedeti zgodovino nate skupnosti s poslanci SKS? Vedite torej,
da je ta zgodovina zelo obširna, mučna in žalostna. Žalostna posebno zato, ker smo imeli opraviti z ljudmi, od katerih nismo pričakovali takega ponašanja. Prvi skupni nastop je bil ob kongresu Saveza Zemljo-radnikov. Na ta kongres je SKS poslala dva odposlanca in sicer gg. Mermoljo in Drofe-nika, ki sta v imenu stranke izjavila željo, da se vse kmetijske stranke v Jugoslaviji spoje v enotno stranko z enotnim programom. Gg. Mermolja in Drofenik sta isto-talco izjavila v imenu stranke, da sprejemata naš program in da bo stranka svoj program prilagodila našemu programu. SKS tega do danes ni storila. To isto izjavo so tudi drugi člani SKS, kot izvoljeni poslanci, zelo pogostokrat ponovili v zemljo-radniškem klubu, vendar — kakor vidite — še dandanašnji čakamo na uresničitev njihovih obljub. Mi smo jih trpeli v klubu, ker smo računali na njihovo pošteno besedo. Toda, končno smo se prepričali iz njihovega vedenja, da oni nimajo poštenoira namena, se prilagoditi našemu programu, na katerega so pristali Bosanci, Dalmatinci in Hrvatje.«
Za velike profile — v službo svobodomiselnih Srbov!
»Prepričali pa smo se, da oni sploh niso načelna stranka, temveč lo stranka za obrambo vcloposestev v Sloveniji in za pridobi vanjo velikih dobičkov v zvezi s svojimi finančnimi pokrovitelji.« (Tu misli Avramovic na liberalne bankirje, verižni-ke in kapitaliste, ki danes z zlorabo državne oblasti odirajo naše kmete.) »Ta nena-čelnost predstaviteljov Samostojne kmetijske stranke odvedla jih je tako daleč, da so od prvega dne svojega vstopa v klub stali v stalnih zvezah z demokratskim klubom v Belgradu (demokratski klub je klub liberalnih poslancev, v katerem imajo prvo besedo Slovencem skrajno sovražni srbski liberalni poslanci) in da so od prvega dne začeli zahtevati od nas, da za vsako ceno vstopimo v vlado. Nekatere njihove dobič-kanosne operacije (kupčije) so nam razkrile, zakaj jim je potrebno biti v vladi.
Samostojneži hoteli odreti srbske kmete za 360.000 kron.
»Drugo nelojalnost (nepoštenost) in nenačelnost smo ugotovili, ko so nam ponudili predstavitelji SKS, naj kupi srbski Zadružni Savez od njih 18 vagonov galice. V ta namen so poslali Zadružnemu Saveza pismeno ponudbo za 18 vagonov galice po 22 kron, franko Ljubljana. Ker jim je pa Zadružni Savez odgovoril, da je cena previsoka, so potem znižali ceno na 20 kron. S tem so dali pismen dokaz, d i so hoteli od siromašnega in po vojni težko prizadetega srbskega zadrugarstva imeti dobiček naenkrat nič manj kot 360.000 kron. Na mena pa, kot starega zadrugarja so napravili celo vtis in izzvali v meni prepričanje, da so to pravi sovražniki kmetijskih institucij (ustanov) in čisto navadni »Profitmacherji« (vc-rižniki) proti katerim se najodločneje bori ravno zadrugarstvo. Taki ljudje spadajo v kankokratsko (kapitalistično) stranko, nikakor pa ne v kmetijsko stranko.
Samostojneži tudi v Belgradu surovo zmerjajo.
Tako postopanje predstaviteljev SKS v Belgradu jih je naravno moralo voditi v nadaljne nove grehe in zločine napram kmeiskim interesom. Oni so namreč v interesu lažje uresničitve svojih dobičkarskih načrtov razvili med posameznimi srbijan-skimi in bosanskimi člani kluba najgnus-nejšo intrigantsko akcijo (politiko). S tem so poskušali doseči pri njih nezaupanje napram izobraženstvu in dvom v dobre namene srbijanske radniške (kmetske) inteligence. V tem so šli tako daleč, da so posameznim srbskim kmetom-poslancem obljubili, cia jih bodo kandidirali za ministre, ako glasujejo za vstop v vlado. Ko pa jim niti te intrige niso pomagale, so predstavitelji SKS z divjim kričanjem napadali posamezne samostojne člane kluba, jih zmerjali in ogovarjali. Tako nedostojno obnašanje je Srbijauce žalostno presenečalo, ker Srbijauci niso v svojem političnem življenju vajeni takih surovosti in divjaških načinov obnašanja. Opazujoč te grešnike v našem zemljoradniškem klubu, se je v naših srcih pogosto pojavljala misel, tla imamo opraviti s starimi avstrijskimi predstavitelji nem-škntarstvn, katerim je vedno bilo gešlo: divide et impera (deli In vladaj 1)
Samostojneži zaščitniki veleposestcv, nasprotniki agrarne reforme.
Pri sestavljanju vlade je g. dr. Vošnjak sodeloval od prvega do zadnjega dneva. Soglašal ni samo v treh vprašanjih in sicer: v vprašanja predsedniške vlade, v vprašanju strokovnega parlamenta in v vprašanju agrarne reforme. G. dr. Vošnjak, kakor tudi ostali predstavitelji SKS, so zaščitniki veleposestev. Popolnoma so ravnodušni napram težavam izkoriščanih kmetskih težakov, dočim so v nasprotnem slučaju zelo občutljivi napram interesom veleposestnikov velikih gozdov. Z največjo odločnostjo so so vedno zavzemali za to, da se teh veleposeslev ne smemo dotikati.
Dr. Vošnjak in minister Pucelj lažeta.
Vendar imata vkljub temu vsemu gg. dr. Vošnjak in Pucelj toliko predrznega poguma, da izjavljata, da nista sodelovala pri sestavljanju ustave. V tem oziru jni ni treba še posebej povdarjati, da so na razpolago mnoge priče, ki morejo vselej in vsakomur potrditi, da je resnica nasprotno onemu, kar trdita gg. dr. Vošnjak in Pucelj. Naj navedem kot priče imenoma le gg. Jo-vana Jovanoviča, Dalmatinca Franii'a in pa Lovričeviea, Srbijanca Boskoviča itd. :
/Sovražniki kmeta«.
»Jaz sem Vam že omenil, da sem že davno imel vtis, da SKS ne spada v zemljo-railniški klub; po njeni špekulaciji napram srbskemu zadružnemu Savezu pa mi je bilo jasno, da so to sovražniki kmeta in sicer istotako kot vsi drugi jProfitmacherjk in verižniki. Njihovo stališče napram vprašanju o agrarni reformi v Bosni, Dalmaciji in v Stari Srbiji še bolj potrjuje v meni prepričanje, da ti ljndje predstavljajo tuje, bodičasto telo v našem kmetskem klubu.
»Zapeljivei slovenskih kmetov«.
Ko so odšli na svoj občni zbor, so povabili na ta zbor samo tri člane našega kluba — mene niso niti obvestili — in sicer take člane, o katerih so mislili, da se je predstaviteljem SKS posrečilo te člane okužiti s sumničenjem napram ostalim tovarišem. Ko st-m pa prečital, da je na tem občnem zboru, katerega se je udeležilo pičlih 200 ljudi, kot tovariš skmete govoril neki Kenda, od čegar izkoriščanja tarnajo siromaki v okolici blejskega jezera, tedaj mi je bilo jasno, da so to čisto navadni zapeljivci slovenskih kmetov in da človek ne more njihovega postopanja drugače obeležiti, nego obeležuje postopanje navadnih špekulantov, verižnikov in uznrpatorjev (nasilni-kov).
»Za svoje globoke žepe«.
Jaz mislim, da jc (o klika, in sicer klika, ki se je vrgla kot. panter (divja zver) na tilnik slovenskega kmeta in da je sedaj prva dožnost vseh onih, ki imajo pred očmi res le koristi malega kmetskega posestnika, ne pa koristi svoje bolne osebne ambicije (častilakomnosti) ali svojih globokih žepov, da slovenske kmete reši iz rok teh ljudi.
Hinavsko obnašanje samostojnežev pri »kancelparagraln«.
»Predlog o »kancelparagrafu« je izšel na pritisk in izrecno zahtevo poslancev Sa-
2'
mostojne kmetske stranke. V ožjem odboru ustavnega odbora, ko se je pretresal člen o veri, sva bila kot zastopnika našega kluba jaz in g. dr. Vošnjak. Dočim sem jaz lojalno zastopal stališče zemljoradniškega ustavnega načrta in seveda tudi točko o »kancelparagrafu«, ki so jo nam vsilili poslanci slovenske samostojne stranke, je pa medtem g. dr. Vošnjak stal na strani in se smejal. Jaz sem lojalno postopal tudi kot zagovornik ustavnega načrta, ki je izšel iz zemljoradniškega kluba, dočim je tisti, ki je duševni tvorce rkancelparagrafa«, molčal kot nem. V ožjem odboru sem mu to takoj očital in rekel, da je njegovo postopanje neodkrito. Na to je on odgovoril, da mora iz taktičnih razlogov molčati, ker bi drugače klerikalci itapadali njega in njegove tovariše.«
Tako torej voditelj srbskih kmetov poslanec Avramovic, . prvi mož Srbije kot delavec na kulturnogospodarsliein polju kmetijstva« in »veliki mož v delu za organizacijo kmetskega stanu,« kakor ga opisujejo slovenski samostojneži.
Tako uničevalne, pa globoko resnične sodbe o slovenskih samostojnih poslancih in o stranki samostojnežev še ni izrekel noben politik, celo klerikalni ne.
Naši zapeljani kmetje naj sedaj premišljujejo, komu so zaupali vse svoje kmet-sek težnje in zahteve. Še nikdar niso bili liberalni trgovci, oštirji, mesarji, prekupci prijatelji kmetov, ampak vedno in povsod mešetarji za lastne koristi. In ravno ti libe-ralno-protiverski mešetarji tvorijo danes dušno vodstvo samostojne kmetske stranke. In ker ne znajo drugega kot mešetari-ti, so tudi sedaj za nekaj milijonov kron, ki jih bo dala vlada na račun slovenskih kmetov za njihovo zavožene gospodarske organizacije, prodali našega kmeta belgraj-skemu svobodomiselnemu suženjstvu.
Danes srbski voditelji sami nič več ne skrivajo, da hočejo doseči popolno nad-oblasl srbskih liberalnih strank nad Slovenci in Hrvati. In to stališče si ho-čc:o voditelji srbskih strank za vedno zagotoviti z ustavo, po kateri bo vso komando nad celo državo do zadnje pike imel samo Belgrad in nihče drugi. In to ustavo hočejo izpeljati, in sami pravijo: če nc bo šlo zlepa, bo šlo zgrda.
Pa srbskim voditeljem tega ne moremo toliko zameriti; oni ne poznajo naših razmer, pač pa vedo Ie slabo o nas, ker jih liberalci in samostojneži tako poučujejo. Potegujejo se pač zase, in sicer z uspehom, ker imajo moč.
Nikdar pa ne moremo odpustiti našim liberalcem in samostojnežem, kateri najbolj delajo na to, da se Slovencem in Hrvatom vzame slednja mrvica samoodločbe, Samostojneži so koristi in zahteve slovenskega, hrvatskega in "srbskega kmeta po judeževo prodali za trideset srebrnikov v podobi ministrskega sedf.ža iu nekaj milijonov denarja za n;ihove zavožene organizacije ter za uvoznice in izvoznice. Tako
t po judeževo so prodali nagega kmeta, da so se celo srbski kmetje — čeprav Srbi — z gnusom obrnili od teh političnih verižnikov ter jih imenujejo v svojem listu »Selo« — Judeže,
Samostojneži so vstopili v ono vladt | in se strinjajo z njo, ki je kupila turžke poslance za 12 tisoč milijonov kron našega trdo prisluženega kmetskega denarja. Na vsako glavo v državi bo prišlo radi tega 100 K davka, na eno družino s šestimi člani 600 K in ker vemo, da južni del naše države skoro nobenih davkov ne plačuje, smo prepričani, da bo moral vssk kmet plačati pri tej politični barantiji 1680 kron turškim veleposestnikom, da bodo dobro živeli. In s to politično barantijo je zadovoljna tudi samostojna kmetijska stranka, ki je vstopila v to gnilo, baran« taško vlado.
Slovenski kmetje, to je prvi uspeli samostojne kmetijske stranke za vas. (M)* računajte s samostojnimi volivcil
Nasilje nad Kmetijjsi?® družbo.
Samostojni mešetarji, ki delajo za svoje »globoke žepe«, kakor trdi č. Avramovic, v Belgradu dobre kupčije, bi radi tudi Kmetijsko družbo dobili v svoje roke, da' bi jo čisto po liberalno osmukali. Ker pa ne gre ta stvar zlepa in po pravilih, naj gre seveda zgrda. Zakaj pa je državna obla6V tukaj, če ne za to, da jo liberalci in samostojneži zlorabljajo v svojo korist?
Odbor Kmetijske družbe je čisto po pravilih ukazal, naj se izvršijo občni zbori podružnic in naj se izvolijo delegati, nato. pa bi se vršil novi občni zbor 28. maja. — Toda tega ravno nečejo samostojneži. Zato so poklicali na pomoč svoje varuhe iz liberalne stranke. Kljub temu, da se po nobenem zakonu vlada ne sme vtikati v delo-van'e privatnih društev — in to je Kmetijska družba — dokler ne rušijo državnega reda in miru, jc predsednik deželne vlade dr. Baltič razpustil odbor Kmetijske družbe, postavil komisarja dr. Spillerja ter raz-pisal občni zbor za dan 28. aprila s starimi delegati, ki niti pravice več nimajo voliti.
Na ta način bi dr. Baltič vsem društvom lahko postavil liberalnega komisarja, ki bi delal z društvom, kar bi hotel. Na' silje, ki ga mu ni para.
Zato Ljudska stranka tega nasilja nc bo nikdar priznala ter si pridržuje vsa sredstva, da se to nasilje v korenini odpravi.
Vlada je bila celo tako brez sramu, da je imenovala v sosvet kmetijske družbe tudi dosedanjega predsednika Jakoba JA.-na. Na to izzivanje je poslal g. Jakob Jan predsedstvu deželne vlade to-le pismo:
Z ozirom na moje imenovanje v w svet Kmetijske družbe za Slovenijo sem prisiljen podati sledečo izjavo: Kot predsednik Kmet. družbe za Slovenijo sem stro-i go pazil na samoupravne pravice društva* Gledal sem na to, da se je vse poslovale vršilo po društvenih pravilih, ki so družbo edino merodajna. Ko je nastal . okviru družbe oster spor radi občneg
tbora in je prišlo na površje vprašanje, ali imajo pravico družbo zastopati na občnem zboru 1920 izvoljeni delegati, ali pa je nji-iiova pravomočnost v smislu društvenih pravil že potekla in se imajo radi tega voliti novi delegati, sem sklical v društvenih pravilih predvideno razsodišče, ki ima v smislu pravil (§ 35) razsojati spore, nastajajoče iz društvenega razmerja. To razsodišče je edino merodajno, da končno-veljavno razsodi nastale spore. Razsodišče je razsodilo, da družba po svojih pravilih nima sedaj nobenih delegatov in je določilo, da se morajo za prihodnji občni zbor voliti novi delegati. Ta sklep je bil zame mcrodajen in bi moral biti merodajen tudi za vlado, če bi spoštvovala samoupravne pravice družbe. Tega pravilnega mnenja je bil prejšnji predsednik deželne vlade, ki se je brez ozira na stranke postavil na stališče pravil Kmetijske družbe in izjavil: »Po mnenju deželne vlade je pot za poravnavo navedenega spora v pravilih začrtana in ae more deželna vlada s kakšnim ukrepom prejudicirati temu v okviru društvene avtonomije predvidenemu načinu rešitve.« — Na podlagi sklepa razsodišča sem za-ukazal volitev novili delegatov in naznanil, da se občni zbor vrši koncem maja. S tem odpade očitek, da bi se občni zbor Kmetijske družbe kakorkoli zavlačeval. Če je deželna vlada kljub temu razpustila glavni odbor Kmetijske družbe, je posegla s tem v statutarne pravice samoupravnega društva in je na mesto pravil Kmetijske družbe postavila državno silo. Uvcrjen sem, da sc bodo vsled tega le še bolj razpalile strankarske strasti, kar bi po mo'em mnenju vlada morala z vsemi silami preprečevati, zlasti, ker gre tu za stanovsko-strokovno društvo. Ker s svojo osebo ne morem kriti vladnega postopanja napram Kmetijski družbi, izjavljam, da se odpovedujem mestu v sosvetu Kmetijske družbe. — Podhom, 26. marca 1921. — Z odličnim spoštovanjem Jakob Jan.
Vsem Vsem
zvezam! ?
V ponedeljek, dne 4. aprila se bo vršil v Ljubljani na verandi hotela »Union« celodnevno posvetovanje delegatov Kmet-skih zvez in zadrugarjev o važnih gospodarskih in organizatoričnih vprašanjih. Na-čelstvo Jugoslov. Kmetske zveze je sklenilo, da se morajo tega posvetovanja udeležiti vse Okrajne Kmetske zveze po svojih delegatih. Posvetovanje se bo pričelo ob 10. uri dopoldne in bo trajalo cel dan. Poživljamo vse Kmetsk zveze in zadružne delavce, da se tega sestanka zanesljivo udeleže. Vsak udeleženec naj prinese potrdilo svoje organizacije, da jo na sestanku zastopa.
Na shodu bodo poročali poslanci in tudi drugi referenti.
Za načelstvo ^ Jugoslov. Kmetske zveze: Janez Brodar, 1. r. narodni poslanec.
Občinske volitve.
Da ne bodo pri sedanjih občinskih volitvah prišle kmetske občine v roke nasprotnikov, priporočamo vsem da se takoj, ko dobijo te vrstice v roke, lotijo dela s posebno pridnostjo. Najnujnejše je sedaj to-le:
Do 20. maja volitve končane.
Deželna vlada je naročila okrajnim glavarstvom, da morajo biti občinske volitve izvedene najpozneje do 20. maja .1021. Radi tega vsa okrajna glavarstva hitijo z volilnimi pripravami.
Vse reklamacije izključene.
Volilni imeniki ostanejo v veljavi tisti, ki so veljali za volitve dne 28. novembra 1920. Sedaj se ne da več noben volilec na novo vpi sati v imenik i« tudi ne izbrisati. Volilci, ki so se po 28. novembru preselili, volijo samo v tisti občini, kjer so bili vpisani 28. novembra 4920.
Kdo nc sme kandidirati?
Kdor je obsojen radi hudodelstva (a ne politično hudodelstvo), radi tatvine, poneverbe, goljufije, oderuštva, beračenja, vlačugar siva, dokler ne minejo tri leta po prestani ali zastarani kazni, radi pregrešita zoper kazenskopravne določbe v varstvo volilne svobode za dobo G let po prestani kazni, take osebe, če so tudi vpisane volilni imenik, se ne smejo vpisati na kandidatno listo. Nadalje taki, ki prestajajo sodne kazni, v prisilili delavnici ali so pod policijskim nadzorstvom, ta,'ti, ki so v konkurzu ali pod kuratelo. Voljeni ne more biti tak, ki še ni izpolnil 24 let, ki ni vpisan v imenik, ali ki stanuje v drugi občini. Ozirajte se na to pri sestavi kandidatnih list. Če imajo nasprotniki osebe s takimi lastnostmi na svoji kandidatni listi, opozorite takoj okrajno glavarstvo nato.Opozarjamo pa pri tej priliki, da se ne bo napačno razumevala naša tozadevna okrožnica, v kateri smo pisali, da ne morejo kandidirati tudi tisti, ki so brez zakonitega razloga odložili mandat v občinskem odboru. Ta določba velja samo za naprej, za sedanje občinske voli ve pa no l Torej sedaj lahko kandidirajo tudi tisti, ki so iz kakršnega koli vzroka odložili mesto v občinskem odbo-
ru.
Kandidatne liste takoj sestavite 1
Čas za vlaganje kandidatnih list je zelo kratek, traja samo pet dni. Sestavite torej takoj pravilno kandidatne listo. V malih in srednjih občinah hitite, da Vas nasprotniki ne prehitijo in poberejo kandidate oziroma podpise. Skličite takoj zaupnike in volilce. Zberite kandidate, vprašajte jih, če sprejmejo kandidaturo in jih takoj vpišite na kandidatno listo, tako, kakor smo opisali. Odborniki morajo biti posebej in namestniki posebej. Ne pozabite zapisati pred vsako ime tekočo številko. Vsak kandidat se mora lastnoročno podpisati na kandidatno listo ali p o d k r i ž a -ti.
Tiskovine za kandidatne liste.
Kandidatne liste je dala tiskati vlada nove. Dobite jih za plačilo pri občinskem uradu ali pa pri okraj, glavarstvu. To so uradne kandidatne liste, ki so edino veljavne. Napravite tri izvode takih list. Na prvi izvod se morajo čitljivo podpisati V9i kandidati, na druga dva izvoda ni treba podpisov.
Razpis volitev.
Tri dni bodo imeniki razgrnjeni v vpogled. V tej dobi si bo vsak lahko prepisal v očinskem uradu imenike. Kandidatne liste morate povsod vložiti naravnost pri okraj, glavarstvu in nikjer ne pri občini. Stranka, ki prva prinese pravilno kandidatno listo na okrajno glavarstvo, bo imela prvo volilno skrinjico na volišču. — Želimo, da pošljete en prepis kandidatne liste Tajništvu Kmetske zveze v Ljubljani, da vidimo ali je prav ali ue.
Kedaj botlo volitve.
Dan in prostor volitev določi okrajno glavarstvo. Volitve ie vršijo povsod od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer.
Volilne komisije.
Kjer imajo namesto župana gerenta, bo vlada imenovala vlad. komisarja za vodstvo volitev in enega volilen v komisijo. Predstavniki strank, ki čuvajo volilno Skrinjico stranke, so tudi pravi člani komisije.
800 volilcev za eno volišče.
Občine, ki imajo do 800 volilcev (ne prebivalcev), imajo eno volišče. Če jih je več kot 800, dvoje ali več volišč. Kolikor je volišč, tolikokrat je treba predložiti okrajnemu glavarstvu še po dvakrat toliko prepisov liste, kolikor je v dotični občini volišč. Za vsako volišče morajo biti drugi predstavniki in sicer taki, ki imajo volilno pravico na dotičnem volišču.
Naše vodilne somišljenike in zaupnike prosimo, da prav nič ne odlašajo, ampak storijo vse kar se da. — Če vam še kaka točka ni jasna, pišite ekspresno na naslov:
»Tajništvo Kmetske zveze« v Ljubljani, »Ju* goslovanska tiskarna«.
Kako so proslavliali.
Grof Sforza in vsi drugi laški diplomati in državniki pa tudi naši so povdarjali, da je i rapallsko pogodbo ustvarjena trajna podlaga za sporazum med Jugoslovani in Itabjani. Kako pa so bile lepo doneče besede lažnive, dokazuje način, kakor so prirejali Italijani anek-sijske proslave. V tem oziru je gotovo prisoditi koprskim Italijanom prvenstvo, ker take surovosti gotovo niti najbolj zagrizeni renegati ne premorejo.
Poročilo iz Kopra slovi: V mestnem gledališču je bila velika proslava priklopitve Primorja Italiji. Med drugim se je uprizorila tudi alegorična slika, ki je redstavljala prihod Italijanov v zasedeno ozemlje. Nastopi italijanski polkovnik v vsem blesku vojaškega lišpa. Poleg njega pa še bogat in ošaben gospod v fraku in cilindru, ter ubožec razcapan, grbast, kruljev, bos in poln uši. Prvi je predstavljal Nemca, drugi pa seveda Slovena—Čiča. V mogočnih besedah naznanja polkovnik, da zavzema v imenu Italije te pokrajine in da morajo vsi Neitalijani oditi odtod. Nemec se ošabno namrdne, odkrije ter oholo obrne hrbet rekoč: :: Ich habe die Ehre«.
Ubogi berač pa, ki predstavlja Slovenca, se v zadregi praska za uhom, toda ostane na mestu. Polkovnik mu nato ponovi povelje, da mora oditi, v še ostrejši obliki, ker tu da smejo ostati Ie Italijani. Berač, ki potuhnjeno gle-
d« v tla, se neprestano praska za srajco in se z,,,« že počasi v kot kjer za jeclja: »Počakaj vendar, da se pogovorimo!« j Ta ni nobenega čakanja« zarezi polkovnik nad njim. Poberi se J« — Berač pa odvrne: »Toda jaz bi liotel ostati, kaj pa če zakličem »Evviva l'ltalia?« — »V tem slučaju pa bomo potrpeli«, pravi nato polkovnik. »Lahko ostaneš in nam boš ovce pasel!«
Grbec zavihti klobuk ter zaklife s liiuav-feim pogledom in jeclajočim glasom: »Evviva l'Italiak Vsa dvorana je divjala nato v navdušenju iu se norčevala iz ubogega seljaka«.
S tem jc italijanska grdoblja dosegla višek. Prepričani pa smo, da se bo to še bridko maščevalo.
Tako so torej praznovali v Kopru aneksi-jo! Slovenski kmetje, slovenske žene, ali je še v Vaših žilah kri očetov, ali je v Vas še ponos poštenja, da sme Italijan tako žaliti Vas! Naj se vzdigne Vaša pest, da udari tistega, ki je še vedno bežal pred Vami in ki Vas sramoti tako, kakor še nikdar. Sebe zaničujete, če polr-pite tako sramotenje.
Iz Kmetskih Zvez.
JANCE.
V nedeljo dne 13. marca smo imeli predavanje o kulturnem boj«. Predavanje jc pride,lila KZ iz Trebeljevega. Načelnik Galo nam jc obširno iu temeljito pojasnil način tega boja, ki ga hočejo vprizoriti nasprotniki krščanstva. Sedaj nam jc jasno, kam pride lindstvo, ako so pusti premotiti ob volitvah ljudem, ki razdirajo edinost v kmetskih vrstah. Mi smo sklenili, da sc bomo ravnali po predavatelje, tih naukih, ohranili bomo zvestobo SLS ter organizirani v KZ »tali v boju & nasprotniki našega krščanskega prepričanja. Mi ne bomo nikdar priznali sokol-ke vzgoje za vzgojo svojih otrok, mi nc priznamo nikdar odredb, ki žaliio naša verska čustva. Kaj sklenejo postave proti veri, mi ostanemo starim n.Velom zvesti. Pri nas sc izvrševale ii e bodo, magari če pride sam Žerjav ali i-eio Pribičevie s tropo Januarjev nas krotit. — Trda ic naša pest, močna naša zavest, zato nc bo se dobro počutil tisti, ki prida med nas učit zmoto in nas sramotit. — Ka preeP.og načelnike smo si izbrali odbor el> podružnico KZ za našo župnijo, tako napravijo tudi na Pre/,ganjeni in v si tangi, imeli bomo odslej tri župnijske podružnico KZ združene v občinsko KZ. — Načelnik nam jo pojasni), da je triba tudi v KZ najtrše avtonomije kakor hitro so na vazpolago ljudje, l:i imajo srce za delovanje v KZ.
Razgled po svetu.
mm
RUSIJA.
Boljševikom se ie zopet posrečilo streti po izmed pustolovščin, ki jih uganja franco-s to-ančleški kapital nad Rusiio. Kronštatska revolucija, ki so io najeli in ščuvali Francozi, ie bila s silo zatrta. Zopet so tuji ljudje za irancoske kapitaliste prelivali kri,
Kai Kufjia na pomlad misli, se ne ve. Vtis pa imamo, da se zopet Evropa pripravlja na voiai ples, i udi Jufioslaviio tlačijo vmes in se vsepovsod šepeta o mobilizaciji. Menda tudi nase polke misliio francoski mogotci pošiljati proti Kusom. Vesnič — zagrizeni sovražnik Slovencev in ki nam :e požrl Koroško in Notranjsko ie tudi za take knr.r.iic zmožen. Vlada cj je pa lahko na iasnem, da bo ljudstvo take kupčije odločno razbilo.
NEMČIJA.
Komunisti zopet dvigajo svo,'e glave. V aredriji Nemčiji so napovedali stavk®, v Eis-lefcnu so se celo rezvili poulični boji med nji-
mi In policijo. V bojih jc ostalo veliko mrtvih in ranjenih.
ANGLEŠKA.
Angleško nasilje nad Irci se nadaljuje. Angleške čete lovijo vstaško armado in karkoli dobe, posfrele. Od 1. jan, dalje je bilo ujetih 15 brigadnih komandirjev, 36 generalštab-nih častnikov, 49 bataljonskih poveljnikov, 99 štabnih oficirjev, 804 navadnih častnikov in 982 podčastnikov. Toda vstaška vojska se ne vda, pač pa je izdala proglas, da se bo borila do konca. In Angleži še govore, da hočejo dati pravice drugim narodom: najprej naj svojim narodom dovolijo to, kar jim gre.
NA KOVIH
se jc vršil protestni shod zoper Pribičovicove proti-ecrkvenc in naši katoliški mladini sovražne namere in odredbe ua evetuo nedeljo in je bil polno-številno obiskan. Z ogorčenjem so navzoči kmetje ugovarjali tndi zoper ukinjenje ženske volivno pravico zoper krivično odmero dohodnine, zoper prismojeni poletni čas, zoper preganjanje naših mladeničev po Maecdoniji in Albaniji, zoper kršitev nase svobode, ki nam je zajamčena samo z ni -tonomijo.
BRUSNICE. Dne 19. marca, na sv. Jožefa dan, po prvi maši ie priredila SLS svoj shod tndi v naših skoraj nepoznanih Brusnicah. Poročal ie gosp. poslanec Sianonik ob prav obilni udeležbi župljanov o važnih vprašanjih politike in gospodarstva v naši državi. Z izvajanji g. poslanca smo bili vsi zadovoljni in shod se je v poldrugi uri končal brez batin in valiania po blatu. Se pač razlikujemo od »novomeških« samostoinežev. čeprav nas ima Novo mesto in njegova okolica za naivečie suroveže in pretepače.
BRUSNICE.
širšemu svetu morda še ni znano, da imamo tudi t Brusnicah premogovnik. Premog sicer ni n&iboljše vrste, a vendar še dosti dober. Kakor nas veseli, da podietie obratuje že skoraj leto dni in liudie lahko kaj zaslužijo, vendar nas navdaja bojazen, da bodo zlasti tuji rudarji v verskem in moralnem oziru slabo vplivali na domače ljudstvo. Dokaz za tah strah ie to, da ravno rudarii (knapie) ne morejo pustiti križev pri miru. V neki hiši na Gumbregu so ga razbili in sežgali. Drugega ob cesti v Malih Brusnicah so pa razlomili in razmetali po cesti in vrtovih. Seveda se ie vse to vršilo med bogokletiem in preklinievaniem. Suroveži! Domače ljudstvo se zgraža nad njimi in iih obsoja,
IZ DOBRNICA,
Na sv. Jožefa dan popoldne se ie pokazal našim volilcem, možem in fantom, naš poslanec g. Škuli Pri nabito polni dvorani Se poročal o gibanju poslancev v Belgradu. Vse ga ie pazno in nemoteno poslušalo. Vsi navzoči so odločno protestirali zoper sokolsko vzgojo v šoli, in druge veri sovražne vladne namere in zoper pogubni centralizem. Spoznali smo tudi dodobra »samostojne«.. Torei nobene besede nimajo za deželno svobodo, nobene za verske zadeve naše, In ti obetajo celo v občini zagospodariti. KmeSie! Pri volitvah meilo v roke!
POPOTNIK IZ KRŠKE DOLINE.
Post je hvala Bogu minil, zato hajd malo po svetu pogledat, čc imajo ljud.e kaj pirhov zame! Prav počasi jo krevsam proti Krki. Koma, jo ve3 blaten pritolčem do prvih hiš na Krki, že slišim dve ženski, ki sta stali vsaka na svojem pragu in sta kar žez cesto vpili in se pogovarjali; »Oh ti, ali si že slišala, saj pravim, ta Samec, ravnokar usajen krompir sia šolskesn vriu je kar sam z lopato kopal iz zemlje kakor lilapec in ga jezen meta! po gredicah ckoh. Pomisli; učitelj učiteljicam! La ga Ie sram ni! Ves kaj, nisem kirikalka, pa sem sc tudi jaz kakor vse podpisala, da Samca
ne maramo na Krko nazaj, saj slabega učitelja ne mara.o nikjerl O, pa Samca ni fciio nič. sram, je vseeno prišel naz&jl Kateri moramo za šolo plačevati, tisti zdaj tako nimamo nič govoriti pri šoli!« — »Čakaj no, naj še jaz sekaj povem!« se jc oglasila a praga na dru/fi strani cestc, »Ali si že slišala; Kebolov, Uds.b-čev in drugi Samčevi fantje pravijo, da bodo izpod farovškega peda oder za igre kar vzeli, ne bodo nobenega vprašali! Veš kaj, tudi (ae sem na župnika jezna, ker nisem v najem dobila njive, ali vendar pravim, da to ci30 olikani fantje, ki sami pravijo, da bodo Sij lcrast. Saj če mislijo, da ,e oder njihov, ga ni treba po sili jemati. Kaj sc ti zdi pri liberalcih igrah najlepše? To, kar gostilničarju kaj nese: pijača, muzika in plesi Saj se še spomniš na Kebolov bal pustno nedcljol Oh, ko bi raajkt Zore vse to vedel, zadaj za cerkvijo bi sc v grobu ca ves glas zjokal, tako da bi ga dol na Gmajno slišal Rebolov ata!« — Zdaj imam pa teh ženskih čenč že zadosti, si mislim L-skočim hitro na svoj »kolešček« in zaropotam z njim po lesenem mestu na Gmajno. »Pok!« in cvek mi predre kavčukovo cev na bicikl.u. Ni mi kazalo druzega kot da kolo obrnem in jo mahnem peš proti domu. Pogledati sem misli! še na Muljavo, kod je hodil Jurčičev »Deseti brat«, ker sem mu tudi jaz močno podoben: kar bolan sem, če ne kolovratim po svetu okoli. Pa k sreči priropota mimo žužcsb-berška pošta, brž vržem postilunu na voz potno torbo, potne novice, privežem kolo na voz in sc skobacam na kozla. »Do Žužemberka sem žc dober!« si mislim, »in od Žužemberka naprej bom pa že kako prihacal do doma!«
MEKINJE.
Na Veliko soboto je umria Marija Kast p. d. Delavčeva, po kateri bo žaloval mar.i-kak revež. Imela je vedno »odprto srce ia odprte roke z& trpečega brsta«; njena dobra dela je Bog kar očividno blagoslavljal. Ne moremo si drugače misliti kot da je pri tolikem svojem usmiljenju usmiljenje tudi pri Bogu dosegla. — Na splošno željo društvo na belo nedeljo popoldne ponovi veseloigro »Babilon;-. Med odmori udarja,o tamburaši,
ŠMARJETA.
Naša župnija šteje po zadnjem štetju 2225 prebivalcev. — Od 27. februarja do 7. marca t. 1. so gg. lazaristi vodili sv. misijoa, katerega smo se z \ ..ako vnemo udeleževali: seveda, brez izjeme tudi tu ni šlo, a sešteli bf jih lahko na prste. — V nedljo 20. t. m. sns« imeli javen shod, pri katerem nam jc poslanec Stane,lik pojasnil položaj v Belgradu in naporno delovanje poslaucev SLS, Z zanimanjem in zadovoljstvom smo sledili izvajanjem g. poslanca. Poslanci, katere smo izvolili, imajo rc» smisel za nas kmete, nc pa tako »samosto ni v ki so čisto navadni zapeljivci slov. kmetov irr ki gledajo samo na lastni dobiček. Izročile s& se g. poslancu razne zahteve in protesti, katere naj izroči na pristojno mesto v Belgradu in sicer; smo odločno zoper »sokolsko« šofo, naši otroci se bodo tudi zanaprej cdgajali v, strogo pravem krščanskem duhu, naša katoliška cerkev naj v državi uživa prostost kot druge cerkve; protestiramo zoper krivično odmero oseb. dohodnine, davki nai ne rastejoi naj se zmanjša število uradništva, zahtevama žensko volilno pravico, agrarna reforma naj se čimpreje in pravično reši, z našimi vojaki naj se postopa kot z brati! Naši odločni Pf; slane« naj delajo za samoupravo dežele, ksjt» edino v tej je rešitev in dana možnost napredku. — Želimo, da bi g, poslanec večkrat pošel v našo dolino! Mi pa poživimo »Kmetsko zvezo«, ki je združitev kmetov na kršč, načelni. — V splošnem pa vlada sedaj pri nas mir. Marsikateri zapeljan je spoznal zmoto, _ Nai-bolj begajo »samostojni« ljudstvo z graščino* Klevevžu in s farovskim svetom, češ, če no z njimi, pa bodo »dali«. V začetku februana so glavni agitatorji povabili ljudi pred KI®-vevž in so kar na lastno roko nekaterim % najem vzeti svet vzeli in ga svojim pristaše® »dali«. Kajpada da ta delitev ni obvelja«®:: Načelnik agrarne reforme je i odborom do&« iz Ljubljane »nos«, da nemu ni podeljena ta pravica. Zdaj obljubujcjo listje in drva, pa samo radi tega, ker sc bližajo občinske volitve
In hočejo z obljubami pridobiti si ljudi. Kot niso imeli pravice prejšnjim najemnikom vzeti travnikov fa njiv, istotako nimajo ti »kmetski dobrotniki« pravice deliti listja in drvi Načelnik ugr, reiorme ima le dolžnost vsakega, ki se priglasi, zapisati, odbor ima pa pravica predlagati, česar kdo potrebuje. Kadar bo prišlo do delitve, takrat bo odločevala pravica, potreba, ne pa strankarsivo! Nikar in nikdar ne izbirajmo voditel.ev in ne poslušamo ljudi, ki sami svojega poštenja ne varujejo in svojih krščanskih dolžnosti ne izpol-mijefol Samostojni obljubljajo kmetu nebesa, vse, v resnici pa drže s samo gospodo, z liberalci, spadajo v bankokratsko stranko, nikakor pa ne v kmetijsko. Saj smo brali, da jih je sam načelnik zeml.oradniškega kluba v Belgradu imenoval za sovražnike kmeta. Gre jim samo za lastni žep in za lastni dobrobit. <lc bi jim res kaj bilo za kmeta, bi glasovali -a samoupravo naše dežele, trobijo pa z liberalci in drugimi protikmetskimi strankami za iinfsirožji centralizem.
PoSittične,.
p Trnjcva pot socialističnega kapitalista. Roditelj hoc. stranke A. Kristan je imel oskrb-ništvo Friderikovih posestev že skoro v žepu. Pivo leto bi prislužil 4.5 milij. Ker je pa ta kupčija prišla prezgodaj v javnost, se vlada ne-UoiiJio sramuje stvar kar tako naravnost izvr-ili. Toda mi smo prepričani, da bo Kristan že z na i — kakor vedno, kadar jo šlo za njegov /ep — dobiti pot do Friderikovih posestev.
p Ponarejeni podpis. Ker so jo samostojneži s svojo izvozničarsko kupčijo tako zavozili ■ ia celo srbski kmetje nanje z zaničevanjem gledajo, skušajo samostojneži to polomijo tako popraviti, da so priobčili v Kmetijskem listu ueko zahvalo srbskih in hrvatskih kmetov za prijazen sprejem in gostoljubnosti v Sloveniji. Dognalo pa so je, da so samostojneži srbskega poslanac Oedo Stankoviča kar sami podpisali.
p Novi davki? Kako sedanja vlada gospodari, je razvidno iz tega, da znaša primanjkljaj za letošnje proračunsko leto 4000 milijonov kron. Saj pri takem gospodarstvu drugače biti ne more. Da bodo muslimanski poslanci glasovali za centralizem, bo treba šteti na stotine milijonov kron iz žepov kmetskih davkoplačevalcev, tudi samostojneži bodo odnesli na ta račun ne-^aj milijonov kron — vsaj poslanec Avra-movič je teh misli —, na drugi strani pa vlada pusti velekapitaistom, da brez carine izvažajo svoje izdelke in pri tem zaslutijo na milijone, katere bi vlada sama spravila v svojo kaso. Liberalna vlada tudi ze-io pridno ustvarja razna državna korita za svoje pristaše (n. pr. drugo nepotrebno ravnateljsko mesto na ljubljanskem učiteljišču, drugo nepotrebno učiteljišče v Mariboru itd.)
Domače novice.
d Sokolski duh. Socialistični »Naprej« poroča, da so na veliko soboto mladi svobodomiselni pobje izžvižgavali procesijo
frančiškansko cerkvijo. S d Sokolski dulL JNe0dVtoeiL~3nevuik v Cle-
velandu >Enakopravnostc priporoča v št. 22 z ,,ne 27. jan. t. 1. pod naslovom: Oživitev Sokolova, nai se Slovenci v Clcvelandu zopet opri-
mejo sokolsko misli, ki je med njimi žo čisto zaspala. »Plemenita sokolska ideja, katere namen je vzgajati narode telesno in nravstveno, je narodu še potrebna, da ga napravi sposobnim za boj proti temnim silam, ki hrepene po povratku sredjneveških časov, ki so tudi med nami v Cleveiandu, da se v tem pogledu nekaj ukrene, kajti drugače bomo nekega dne spoznali, da, medtem ko smo mi spali, so bili na delu drugi, ld so spravili žito pod streho, nam pa je ostalo samo še strnišče.«!: — Ista številka pa prinaša tudi inserat, ki razodeva, da je sokolska misel v Clevelatidu že zelo živa. Osokolile so se namreč že Sokolice. Ukrenile so še pred tem pozivom »nekaj v tem pogledu, da napravijo narod sposobnim za boj proti temnim silami in da pomagajo oživiti pleme-
!nito sokolstvo za telesno in nravstveno vzgojo naroda. Inserat pripoveduje: Dne 29. jan. priredijo Slovenske Sokolice št. 62 S. 1). P. Z. " svoj plesni venček v SI. N. Domu točno ob 7. uri zvečer. Vabljeni so vsi znanci in prijatelji na to domačo zabavo, ki bo prekašala vse druge prireditve. Na sporedni točki so: ljubavni listki na posameznika, vedeževalka, ki bo odkrivala vsako tajnost zaljubljenih. Zaročenci, ki bi si radi znižali stroške, naj se požurijo 29. jan. priti v SI. N. Dom. Kdorkoli je v kaki zadregi, bodisi da ima krč v želodcu, tega se bo pozdravilo kar •/, domačimi rcnijami. Medvedova kuharca pa pravi . . .itd. Suhadobu-kov France pa pravi, da bo tako godel, da bodo šli vsi brez podplatov domov. No ja, to bo pa res fajn! Vsi v soboto na plesni venček v SI. N. Dom. Vstopnina prosta. Vabijo slovenske Sokolice.« K akorde vidi, sokolski duh povsod enako diši.^^"^ .----
d Sokolski duh. Odpadel jc od katoliške vere sin svobodomiselnega naduči-telja Lovšina na Vinici, Evgen Lovšin, uradnik pri Jadranski banki in sotrudnik »Jutra*. Ostane brez vere,
— Naseljevanje v Ameriki prepovedano. Amerikanski kongres je sprejel zakon, s katerim se omejuje prihod naseljencev v Zeclinje-ne države. Od 1. avgusta 1921 je za dobo 15 mesecev dovoljen prihod samo 3 % celokupnega števila vseh naseljencev, ki se nahajajo v Ameriki.
d Sorodniki Amerikancev. Združene države bodo izplačale dedičem raznih slovenskih Amerikancev dosmrlnine oz. zavarovalnine, ki so bile dosedaj zaplenjene. Bivališča in natančnejša imena mnogo teh dedičev pa niso znana, zato naj sc zglase do 16. aprila v gospodarski pisarni dr, Ivana Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, II. nadstropje. Ker je teh imen zelo veliko, jih ne moremo navesti, pač pa jih dobi vsakdo v 69. številki »Slovenca« z dne 26. marca t, I. V »Slovencu so tudi navedene natančne vsote, koliko dobi vsak tak dedič. Vsote so precejšnje. Imena so tudi na razpolago v uredništvu »Domoljuba«.
d Za vojake. Za fante, ki so služili v Jugoslaviji v 1. 1919, se dobi za one, ki spadajo v dravsko divizijo, to so naši kraji, ugodnost, da se mu oni čas všteje sedaj v službeno dobo. Na tozadevno posredovanje poslanca Škulja je odgovorilo pukovsko poveljstvo, da naj svojci vojaka vložijo
Erošnjo na Ljubljansko pukovsko okružno omando, kolkovano z 2 dinarjema, da se vojaku ona doba všteje v službeni čas. Sc-vedo treba potrdila, da je fant resnično od-
služil, Prošnjo je treba poslati na zgoraj-šnji naslov, četudi vo ok služi morda v Ma-cedoniji ali Bosni. Za katere poveljstvo ve; da so služili, se je potrebno že ukrenilo', za nekatere pa se je morda zapisnik kam zamešal in za nje je treba prošnje, ki naj jo vložijo starši vojaka ali kdo drugi, vojak sam ne.
d Odpust lesnih dclavcev. Naša lesna trgovina zastaja, ker lesne tvrdke ne dobe potrebnih vagonov na razpolago. (Pravi o, da jih železnice pridržujejo radi predsto-ječe mobilizacije). Lesni trgovci so začeli radi tega odpuščati lesne delavce. Menda jih nameravajo odpustiti do 7000. Nekaj jroznega je politika liberalno-namostojne vlade.
—	Izdaja potnih listov. Ministrstvo za na tranje stvari je z razpisom z dne 8. marca 1921, »t. SL 1333 odredilo: »Potni listi za inozemst vo se smejo izdati samo osebam, ki so izkažejo s potrdilom pristojne davčne oblasti, da so vsa državne terjatve popolnoma izplačale. Oblika tega potrdila, oz. način, kako naj stranke dokažejo, da so državne terjatve poplačale, sa bo pozneje detajlno predpisala. Do tedaj ja prepuščeno oblastem, ki izdajajo potne liste, da po prostem prevdarku presojajo dokazna sredstva, katera naj stranka v svrho dokaza poplačanja davčnih terjatev doprinese.
—	Umrl je v Vincarjih pri Škofji Loki posestnik Janez Grohar. Pokojnik je bil skrben gospodar, mestni občinski odbornik in zaveden pristaš SLS. Pokoj njegovi duši!
d Koprivnica, Dne 16. sušca smo spre-Imili k zadnjemu počitku M, Bračuna, cerkvenega ključarja, brata pok. č, g, Fr. Bra-čun in očeta dveh redovnic.Vsej rodbini iskreno sožalje, blagemu pokojnemu možu večni mir. — Župljani,
dRibno pri Bledu. Velikonočno nedeljo jo na Selu umrla Neža Soklič, žena uglednega posestnika, načelnika krajne kmetske in podna-čelnika okrajne Kmetske zveze. Zapušča šest nedoraslih otrok. Blaga žena naj uživa nebeško plačilo, saj jo bila prevideua in za smrt dobro pripravljena I Ostale naj tolaži Bogi
d Umrl je v Stari cerkvi pri Kočevju bogoslovcc četrtega leta Frančišek Krau-land. Letos bi bil posvečen v mašnika, pa je božja previdnost drugače odločila. N. v m. p,!
d Uspešna zdravila! Zadnje čase so liberalni učitelji in učiteljice vedno nastopali razne »bolezenske« dopuste, tako da bi bilo kmalu več namestnikov kot pravih učiteljev. Ta vedno bolj se razširjajoča bolezen je tudi že liberalnim šolnikom pri višjem šolskem svetu sumljiva. In zato jo nameravajo — kakor čujemo — na ta-lo uspešen način zdraviti: Vsaka zbolela učiteljska moč se mora oglasiti pri treh zdravnikih, in vsakemu mora plačati 100 kron. Vsak nadaljnji mesec »bolezenskega« dopusta se morajo zopet obiskati trije zdravniki in plačati po 300 kron. Tako imajo vpeljano v Srbiji, kjer je vsled tega bajo vedno vse zdravo. Seveda se bo pogosto pripetilo, da bodo tako vsled brezvestnosti nekaterih mnogi nedolžni in resnično bolni trpeli škodo.
d Liberalno nasilje. Ribnikar je ukazal sestaviti za Dol pri Ljubljani stanovanjsko komisijo samo zato, da je mogla ta komisija postaviti na cesto slov, kat, izobr, dru-
51
itvo, ki v župniji vzorno deluje Svoj cas pa ie dr. Žerjav kot predsednik dez. vlade Jtkazal iz stanovanja vreči neko družino samo zato, da je dobil prostora svobodomiselna, brezverska kn ižnica,
d Velik požar v Knežji vasi. V ponedeljek, 21. t. m. je nastal v Knežji vasi, občina Dobrniče pri Trebnjem na Dolenjskem, ob tričetrt na devet dopoldne grozen požar. Vas šteje 14 številk, skoro samih trdnih kmetskih gospodarjev, in je bila (v poldrugi uri le še kup kamenja in pepela. Zgorela je tudi cerkev in mežnarija. Ostala
Že le še ena koča in ena polzgorela zidana liša. Vse drugo: gospodarska poslopja, kašče, kozolci, je uničeno. Vse je bilo izsušeno vsled dolge suše, hiše krite s slamo, vlekel je silen veter, vode pa v celi vasi le tri sode. Po vodo so hodili na Temenico, skoro uro daleč. Zato tudi požarna bramba iz Trebnjega ni mogla ničesar storiti. Ljudje so rešili le sebe, nekai živine in nekaj pohištva tuintam. Ogenj je nastal v dimniku in padel na slamnato streho. Škode je, površno cenjeno, poldrug milijon kron. Zavarovani so bili za male predvojne vsote, ki so danes le kapljica v morje. Pomoč je nujno potrebna.
d Poziv. Dne 21. marca .1921 je požar vpe-pelil Knežjo vas, občina Dobrnič, politični okr. j\o\ omesto. Zgorelo je 14 hiš, vsa gospodarska poslopja, gospodarske potrebščine, živež, perilo, živina itd. Brez strehe in brez premoženja se nahaja 81 ljudi. Po nesreči prizadeti prebivalci Knežje vasi so torej v skrajni bedi, po svoji lastni moči si ne morejo pomagati, treba jim pomoči od drugod. Da se jim olajša beda razpisujem s tem nabiranje milih darov v celem območqu deželne vlade za Slovenijo. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri poverjeniš-tvu za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, drugod pri vseh okrajnih glavarstvih in pri oblast-vih, katere bodo ta določila, nadalje pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju. — Deželna vlada za Slovenijo — poverjeništvo »a notranje zadeve.
d Velik požar. Dne 25. t. m. ponoči je iz-o.-uhnil v tovarni za vžigalice v Rušah požar. Pogorela je cela tovarna in velike zaloge. Re-šiii se ni dalo nič. Tovarna je sicer zavarovana, toda škoda znaša kljub temu še okroglo dva milijona kron. Vzrok požara še ni pojasnjen, vendar se misli, da je bilo v kotlih kaj pokvarjenega. Človeških žrtev ni bilo.
d Poziv vsem poštenjakom 1 Vsak dostojen JSlovek obžaluje in obsoja nravno propalost, razbrdanost in surovost, ki se je po vojski <\-plodila med ljudstvom. Dasi teče že tretje leto po vojski, razuzdanost noče ponehati, prej že narašča. Ali res ni pomočka proti temu? V Splitu so nedavno ustanovili > Društvo prepo-Toda«, ki ima nalogo delati za nravno povzdi-go naroda in se želi prošinti tudi pri nas, oziroma stopiti v zvezo z vsemi društvi v državi, ki imajo enak namen. Na Slovenskem zasleduje iste cilje »Sveta Vojska« — le ima v tem kakor v boju proti alkoholizmu premalo podpore. Da se prepotrebna akcija poživi, sklicuje >Sveta Vojska« javen shod v nedeljo 10. aprila ob 10. uri dopoldne na verando >Uniona< v Ljubljani. Vsak poštenjak, ki mu je kaj za poštenje in za srčno kulturo naroda, je vabljen. Vsak sme tudi govoriti m povedati svoje nasvete. Dobrodošel vsak pameten na-6'
svet in predlog! Zeli pa se, da vsak, kdor želi govoriti ali kak nasvet staviti, i Sveti Vojski« (Poljanski nasip št. 10) to naprej nazuani. Najboljši možje, rijatelji ljudstva — a tudi žene — prihitite in pomozite pri prepotrebnem in plemenitem delul — »Sveta vojska«
d Koledarček Jugosl. kmetske zveze. Prosimo vse, ki so naročili koledarček Jugoslovanske kmetske zveze, da čimprej poravnajo tozadevno vsoto 12 K za kos.
_ Koledarček je razprodan in nadaljnim
naročilom ne bomo mogli več postreči. — Tajništvo Kmetske zveze.
d Vsem našim pristašem toplo priporočamo gostilno »Hotel Ferlinč« v Novem mestu, ki jo je kupila Gospodarska zveza. Okrbuje jo naš zaveden pritaš.
d Semenj. V soboto pred belo nedeljo, dne 2. aprila, bode na Trebelnem pri Mokronogu zopet živinski semenj in sicer na novem prostoru — za šolo.
d Drobiž zopet iz prometa. Kovani drobiž po 25 para ali eno krono se za sedaj ne bo dal v promet, ker je vrednost kovin, iz katerih je sestavljen, večja kakor resnična 25 par, vsled česar bi ta drobiž kmalu izginil iz prometa. Radi tega je finančno ministrstvo naročilo v Zagrebu tisk papirnatega drobiža po 25 para, kovani drobiž se bo dal v promet šele, ko pade o cene kovinam v taki meri, da odpade zgoraj omenjena nevarnost.
d Pomota na dinarskih bankovcih. O priliki tiskanja bankovcev po en dinar se je primerila pri tiskanju besedila v cirilici večja na paka in sicer v b^edi »kruna« tako, da je črka u prišla pred črko r. Da ne bi država vsled te napake trpela občutne škode, se je sklenilo, da se ti bankovci izroče proineiu, ker je tisk v latinici pravilen. To se javlja občinstvu, ki se opozarja na to, da so ti bankovci polnoveljavni.
d Za zidavo nove romarsko cerkve v Smrečju nad Vrhniko. Deželna vlada v Ljubljani je dovolila pobirati po okrajnih glavarstvih Ljubljana in Kranj mile darove za novo podružnično cerkev. Ker je silno slaba, zato se bo zidala nova in deželna vlada je dovolila nabirati po imenovanih okrajih prostovoljne prispevke. Zato prosi Stavbeni odbor vse čustiv-ce Marijine za obilne darove, ki so nujno potrebni, da bo mogoče preje začeti z zidavo. Od nabiralcev naj se redno zahteva Nabiralna knjiga izdana od deželne vlade v Ljubljani. — Stavbeni odbor.
d V Lomu pri Tržiču priredi Kmetijska podružnica predavan'e o živinoreji v nedeljo, 10. aprila, ob 10. uri. Predava g. živinozdravnik Černe.
d Dve smrtni nesreči v Ljubljani. V ponedeljek dne 23. t. m. dopoldne je na Karlovski cesti povozil navaden voz dne 25. maja 1918 rojeno hčerko gosp. Rudolfa Vodoška. Kolo ji je popolnoma razdrobilo glavo. Okoli 11. ure donoldne 'e pa privo-zila po Miklošičevi cesti gostilničarjeva hči Ana Gartrovža iz Zadobrave št. 5 s kolesi' em. Na ovinku pred Urbančevo trgovino je zelo hitro zavila z vozom in je prišla pri tej priliki pod voz 9 letna hčerka postreščka g. Ivana Zupančiča, Angela, katero je peljal oče za roko, toda Gartrovža je pridirjala s tako naglico z vozom, da g. Zupančiču ni bilo mogoče rešiti hčerke, ki je mrtva obležala pred Urbančevo trgo-io. Policija bo od sedaj naprej z največjo
vino.
odločnostjo nastopala proti hitri vožnji p0 ljubljanskih ulicah.
d Nesreča s puško. Poroča se nam: V jjj, štev. »Domoljuba« ste med tedenskimi novi-cami priobčili notico, da se je Anton Boštjan-čič po neprevidnosti sam ustrelil, kar pa u« odgovarja resuici, zato vas prosim v imenu družine, da sporočite v prvi prihodjni številki popravek in sicer tako, da je Antona Boštjan, čiča ustrelil v trebuh nekoliko slaboumen hlapec Erčul, ki je svojemu gospodarju vzel lav. sko puško za katero se ni vedelo če je nabasana, in se ž njo igral, pomeril iu sprožil (u nesreča je bila tu. Drugi dan je Boštjančič v resnici v bolnici umrl. (Op. ur. Tozadevno poročilo sino povzeli po ljubljanskih dnevnikih).
—	Smrtnonevarna poškodba. Ko se je zidarski delavec Marlin Skubic iz Male Koslrev-nice št. 12 doma oblačil, se mu je v žepu L-prožil revolver in ga je krogla zadela v trebuh. Skubiceva poškodba je snirtnoiievarua.
—	Pogumna mlada rešitelja. Dne 5. t. in. se je v Kandiji pri Novem mestu spustil okoli 5 let stari dečko — baje sin gosp. žel. mojstra Lojka — v star čoln privezan ob Krki. Cobi se je preobrnil ter je voda zanesla dečka do srede Krke. Potapljajočega se dečka sta opazila učenca 2. razr. France Kleindienst in Krvin Mazele iz Kandije, katera sla se takoj podala v nevarnost. Obrnila sla naglo čoln ter veslala za dečkom, katerega sta srečno zaanji tre-noiek potegnila v čoln. Nezavestnega dečka sla postavila na glavo, da je iztekla voda iz njega ter ga položila v travo. Med tem, ko sta učenca pritrjevala čoln, se je dečko zavedel ter jo urnih krač pobrisal proti kolodv jru, ne da bi se svojim rešiteljem zahvalil. Učenca rešitelja pač zaslužita za svojo srčnost od strani oblaki, primerno pohvalo.
—Na vešala je bil v četrtek ,dne 24. mavca, pred mariborsko poroto obsojen posestnik Anlou Bračko iz Vertič pri Gornji Sv. Kungo-ti. Osumljen je bil, da je umoril dne 17. oiit. 1920 svojo svakinjo Jožefo Haložan, Direktnih dokazov za umor ni bilo, kljub temu pa so porotniki vprašanje, ali je Bračko kriv umore, potrdili z 9 proti 3 glasom. Sodišče ga ,ie obsodilo na smrt na vešala. Obioženčev zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo.
d Mrtev novorojenček najden. Dimnikarski mojster Franc Bedina in njegov dninar Janez Ribič iz Tržiča sta našla pri hiši št. 128 v greznici, iz katere sta pospravljala gnojnico, mrtvo truplo novorojene deklice. Neusmiljena mati, ki fe vrgla dete v greznico, ni znana.
d Najlepše se zahvaljujemo vsem s!>ovca-skim fantom 13. puka za velikonočno voščifo. Enako želimo tudi mi, ki smo se'pred enim mesecem poslovili in srečno dospeli domov. Čez vse na Vaš prijatelj Mihael Lukanec.
d Listnica uredništva. J. G. R.: Preveč osebno.
NA DELO ZA LJUDSKO IZOBRAZBO!
Upravičeno so se naša izobraževalna prosvetna društva jezila na našo prosvetno matico, na Slov. kršč. socialno zvezo. Očitanja, da na dopise ne dobe odgovorov, da jim matica sploh ničesar ne daje itd., so imel® svojo upravičenost v resnični nezmožnosti centrale. Odborniki S. K. S. Z. so imeli gotovo vedno veliko volje, delati in pomagati dru-
itvom. Toda zaposlenost v službah, ki so jih morali vršiti, ni dopuščala, da bi posvečali Slov. kršč. soc. zvezi ono skrb, ki bi bila za prospeh iste nujno potrebna. Sami so to bridko čutili. Želja po stalnem urejenem osrednjem tajništvu, ki bi bilo kos vsem nalogam na prosvetnem polju, je postala vedno hujša zahteva in slednjič dejstvo.
Danes ie upanje, da se razmere v centralnem vodstvu našega prosvetnega gibanja odločno preokrenejo na boljše. Ne strašeč se novih gmotnih žrtev je sklenil odbor S. K. S. Z, popolno preureditev osrednje pisarne. Vodstvo iste ie že prevzela v stalno plačo nastavljeno akademsko naobraženo moč, ki je stalno na razpolago našim društvom s svetom in vsake vrste pomočjo. Pisarna sama se v par dneh preseli v lepo preurejene prostore Ljudskega doma, kjer se precej ustanovi priročna strokovna kn ižnica. — Enako je upati, da bo »Vestnik S. K. S. Z.« v prihodnje bolj odgovarjal zahtevam in nalogam naših društev kot doslej.
Naše organizatorje in prosvetne delavce kakor tudi društvene odbore pa prosimo, da gredo novourejeni pisarni in njenemu vodstvu na roko. Vsaka prošnja osrednje pisarne S. K. S. Z. naj bo našim društvom povelje. Vsak nasvet od strani društev je vodstvu pisarne dobrodošel. Osobito pa mora postati naša osrednja pisarna ono mesto, ki ga bo posetil vsak naš prosvetni delavec, kadar pride v Ljubljano.
KAMNIK,
Drugi izobraževalni tečaj za fante, ki ga je priredil kamniški dekanijski odbor SKSZ se je le srednje dobro obnesel. Udeležba ;e bila sicer povoljna (50—60), ali fantovska disciplina je bila slaba. Prav fasno se je pokazalo, koliko resnega dela nas še laka, da prešine našo mladino globok čut za krepko orga-nisacio. Vsa čast pa tistim, ki so prišli od daleč (n. pr. z Brda) in so uk&želfno do konca I vstrajali.
Izobraževalni tečaj za dekleta v Kamniku. Naša dekleta sprašujejo, kdaj bo zanje kaj. Ali jim moremo ostati odgovor dolžni? Nočemo, ne smemo) Na belo nedeljo in na praznik Oznenenja bo za vas, dekleta! Zelo lep spored j® sestavljen za vas, predavateljice od blizu in daleč. Začelo se bo oba dneva ob 9. dopoldne, končalo ob 4, popoldne. Torej prav lahko tudi okoličanke pridete. Zvečer bo tudi nekaj zn zcbavo, kakor povedo že razposlana vabila. Pridite torei v obilnem številu! — Dekanijski cdbor SKSZ.
SENT JERNEJ.
Kat. slov. izobraževalno društvo v Sent Jerneju priredi na Belo nedeljo, dne 3, aprila v ponedeljek, na praznik, dne 4. aprila t, 1, v »Društveni dvorani« predstavo »Deseti brat«. Začetek obakrat ob 3, uri popoldne,
IZ AMBRUSA.
Dne 13. februarja je bil občni zbor kat. izobr. društva. C. g. A. Komljane kot zastopnik KSK je imel temu primeren govor.. Izvolil bc je odbor, od katerega pričakujemo, da bo skrbel za napredek društva. Ravno ta dan so je v Višnjah smrtno ponesrečil mlad fant Jože Gregorič iz občine šmilici pri Novem mestu, bi je bil tu pri sorodnikih. Padel jo z voza, na katerem so se odpeljali vojaki-noviuei in je bil takoj mrtev. Kaj ne, no vemo no ure ne dneva. — Dne 14. februarja pa je bil poučni živinorejski tečaj, ki ga jo vodil g. živinorejski inštruktor Krištof. Bil je dobro obiskan. Upamo, da bo rodil svoje sadove.
DOMŽALE.
Kat. izobraževalno in podporno društvo v Domžalah ponovi na Velikonočni ponedeljek popoldne ob 1. nri prekrasno igro iBen Hur«, ki so je v prizor ila doslej med nami monda samo na Ljudskem edru v Ljubljani. Igra — v 9 dejanjih — so vrši ob Kristusovem času in jo polna ganljivo lepih prizorov. Njo višek je čudežno ozdravlje-; nje gobave matere in sestre Ben llurja na Cvetno i nedelja ob slovensnem sprevodu Jezusovem v Jeruzalem.
GORJE.
V nedeljo, dne 13. t m. je bil pri nas ustanovni občni zbor Jugoslovanse stiokovnc zveze. Izvolil se je sledeči odbor: Jernej Cundrč, predsednik; J. .lan, prometne Zveze, podpredsednik; Janez Pogača* m., tajnik; Miha Biegant, blagajnik; nadalje so so izvolili še 3 odborniki ii» 2 računska ?re-glcdovalca. — Vabimo vse delavec in delavke, (Ia pristopite k Strokovni zvozi, ker v tej organizaciji ima krščausko-socialni delavce najboljšo zaščito. Nova skupina ima tudi odsek kršč. 90c. železničarjev, kateri so istotalio vabljeni, ila se priglasijo. Popoldne ob 3. uri sc jc ustanovil tudi odsek Orla. Brat Krive ia Jesenic pojasni fantom pomen Orla in njega razmerje do drugih stvari. Za njim so govorili šo razni govorniki, nakar so jo ustanovil odsek. Odbor so jc sestavil sledeče: Jakob Jan, predsednik; Jakob Polda, p.v«fpred»»dnik; Janez Poga-čar, tajnik; Vinka Zupan, blagajnik; Andrej Šim-nie in Valentin Breznik, odbornika; Matevž Zima, načelnik. Novi skupini Jugoslovansko strokovno zvezo in novoustanovljenemu Orlu ■/ Gorjah kličo-rao:41og živi!
OnCGOC0000000300GOOOOCOOOOOOOOOOC<XXMOOGOOOOOOOOOC^2£^OOG300QOOOOOGOOGOOOOOOOOGf. COOOOGOOOOOOOOC33000000C)
------------:------—-------------------------------^tt__—
ŽITNI TRG.
Pretekli teden se je razčistil položaj na žitnem trgu tako, da se danes jasno vidi, da so naši pridelovalci koruze zahtevali zanjo mnogo višjo ceno, kakor pa je bila cena na svetovnem trgu. Ta pojav se razlaga tako, da so hoteli pridelovalci vsled odprave carine zaslužiti šc celo carino, tako, da je zrasla cena koruzi za 1 K 20 vin, pri kg. Češka je nastopila na našem trgu kot kupec koruze za zvišano ceno in jc zahtevala, da se mora blago odposlati najkasneje do 15. t. m., dočim se na pozneiše roke sploh ni ozirala. Tudi Avstrija je v tem času kupovala blago pod pogojem, da v slučaju odprave carine pripade ista nji, vsled česar so imeli trgovci, ki so prodali Avstriji koruzo, znatno izgubo, Nemčija ni kupila ničesar, ker je ponujala cene, ki so pile običajne na svetovnem trgu, toda nižje kot pa naše. Položaj na trgu koruze je sledeč: ponudba velika, povpraševanje pa
zelo majno. Po moki in pšenici v zadnjem času ni bilo velikega povpraševan a, ker se je večinoma kupčevalo le s koruzo in ovsem, za katerega vlada v inozemstvu veliko zanimanje.
Veliko razburjenje je zavladalo pretekli teden v trgovskih krogih, ko se je sporočilo, da je Italija prepovedala uvoz iz Jugoslavije in sicer vseh predmetov, razen lesa. No, končno se je pa vendar le ugotovilo, da je jugoslovanski delegat napačno razumel naredbo od strani Italiie in da je šlo le za ustavitev uvoza sena, si .ime in žive živine. Naravno je, da so imeli razni izvozničarji vsled tega znatno škod"
Cene so bile pretekli teden sledeče: Cene pšenici v Subotici in Zomboru nekaj nad 1000 K za 100 kg, v Velikem Bečkere-ku ne veliko nad 900 K, v Novem Sadu nad 960 K, v Vinkovcih okoli 1020 K. — Nova koruza, naložena na ladjo, stane v Novem Sadu in Velikem Bečkereku 430—440 K,
koruza, naložena na vagone v Novem Sadu, okoli 410 K, v Vinkovcdi okoli i.U K' za 100 kg. — Oves v Zomboru in Subotici okoli 340—350 K, v Bečkereku okoli 320—330 K, v Novem Sadu okoli 3,0, v, Vinkovcih okoli 370 K, — Moka za pecivo stane v Subotici okoli 14 K 60 vin., orjga za 1 K cenejša, v Novem Sadu okoli 14 K 40 vin,, veliki mlini v Osjeku okoli 15 K.
Položaj na domačem trgu ovsa je dci-i sti čvrst, dočim je v drugih predmetih sla* bejši.
Na svetovnem trgu padajo cene po* oovno,
CENE ŽELEZA PRI NAS IN DRUGOD«
V zaenjem času se je veliko pisalo, da' aaša industrija ne more tekmovat' z inoi zemsko ii a.: bodo naše tovarne prisiljene ustaviti obratovanje in odsloviti delavce, ako se na ta ali oni način ne zmanjšajo proizvajalni stroški. Posebno pereče je sta-; nje naše železne industrije, ki je v Sloveni-: ji močno zastopana. Poroča se nam, da znašajo pri nas proizvajalni stroški za železo v palicah 1000 do 1100 K, dočim postavlja Nemčija na mejno postajo Pasavo enalco železo po 600 K za 100 kg. Sedanja carina na železo je jako nizka, tako da nas stane nemško železo, postavljeno v Jugoslavijo, okroglo 700 K za 100 kg. Ako bi bile prometne razmere take, kakor so bile pred vojno, bi naša železna industrija ne mogla prodati niti kilograma železa in bi morale tovarne kakor na Jesenicah, Gur stanju, Storeh itd. ustaviti obrate in odsloviti delavce. Mednarodni promet je še vedno precej slab, toda se dnevno zboljšuje. Vi kratkem bo mednarodna konkurenca igrala isto vlogo kakor pred vojno, Ako bodo naše tovarne tudi tarat delale z večjimi proizvajalnimi stroški, kakor inozemske, je gotovo, da bodo podlegle tuji konkuren-ci. Da se izognemo tej nevarnosti, je nujno potrebno, delati z vso silo na to, da se proizvajalni stroški v vseh industrijskih' podjetjih znižajo,
NE VEMO, KAKO BO ŠLO?
G. minister za finance dr. Kosta Kumanu-di je izdal naslednjo naredbo: »Državne blagajne morajo vse one bankovce, ld sploh niso žigosani in one, ki so žigosani z očividno ponarejenim žigom, odvzeti plačnikom ter jih na-potovati k pristojnim političnim oblastvom obenem s plačniki, da se uvede kazeuska obravnavam
Ta odredba tako gotovo ne bo prinesla na-benega vspeha, kakor je gotovo natisnjena v. »Uradnem listu« let. III. št. 28. na 1. strani. Zakaj? Naš drobiž je žigosan s tolikimi »žigi državnih oblastev«, da preprosto ljudstvo nikakor ni vstanu ločiti prav žigosanega drobiža od tistega, ki ni prav žigosan. Če bi bil enoten žig, ne rečemo, tako pa... G. minist., ali ste VI vstanu ločiti prave žige od nepravih? Dalje: pravi žigi so se na mnogih bankovcih tekom skoro poldrugoletne rabe teko odrgnili, da se komaj še poznajo. Naše ubožno in neuboino preprosto ljudstvo je sprejelo vsak žigosan denar v dobri veri, da je pravilno žigosan. Vzemimo slučaj, da denar ni pravilno žigosan: Hajdi na politično oblasti Tam se bo začelo poizvedovanje: »Vi imate nepravilno žigosan denar. Kje ste ga dobili?« — »Ne vem.« — Kdo ga Vam je dtd?« — Ne vem.« — S kom ste
h»
S
tadiiie dw l£uj»fevali?e - S sledečimi: A, 13, C...f >Kdo Vam je dal ta denar?i — >JNe
}ew < itd--------. .,
Ta naredba bo rodila mnogo zapisnikov, mnogo potor, mnogo jeze. prizadeti bodo imeli ) e* stroškov, kot je vreden ves njihov prav ži-jiosfcji. t-laho žigosan in uežigosan denar. To bo p c zati swibi uspeli te uaredbe.
Gospodarski in tržni pregled.
g Ljubljanski trg. Prešli teden je bil trg izrecno živahen. Za domači trg je na raz-pr.ligo tam o slaba, lahka živina. Posledic z&i ranjenega uvoza v Italijo še ni bilo čutit;. Tržna cena za goveje meso ostane še naprej 30 K za meso L vrste, 28 K za me-fo'U. \rste, 24 K za meso III. vrste. Vsled Sega to mesarji izjavili, da so prisiljeni ustavili prodajo. Cena živi teži za dobrega vola 22 K za kg, srednjega 20 K. — Tudi na tviujskem trgu primanjkuje zelo občutno .r:s-ra. Ker se slanina zelo slabo kupuje, rz>€so pa zelo močno, je nastalo nepravilno razmerje, ki onemogoča klanje vsled zaostajanja slanine, ker so na razpolago samo hrvatski prašiči. Domači prašiči so na lr£u redki. Svinjsko meso I. vrste 32 K za l:g. II. vrste 30 K, slanina 46—48 K. Mesar; i zahtevajo zvišanje cene za meso in znižame cen za slanino. Tudi telečjega friesa ie pretekli teden primanjkovalo..Cena 24 K I. vrste, 22 K II. vrste. Prekajcne-svinjskega mesa je bilo na trgu dovolj. Cena za gnjat na trgu 50—52 K za kg, re-bcrca 44—64 K, hrbet 48— 50 K. — Sadja, posebno južnega je v izobilju: Cena za po-maianče 2—4 K po kakovosti. Tudi nekaj jabcljk in lepih hrušk se je pojavilo na trgu, — Rib in žab je bilo v četrtek in petek nekoliko več na razpolago. Vsled pomanjkanju rib se plačujejo izredno visoke cene. Večinoma se dovažajo bele ribe in posamezne ščuke, boljše blago pokupijo restavracije. — Jajc je bilo na trgu pretekli ie-dtn v izobilju po ceni 1 K 80 vin. za kos, Ker se je nenadoma ustavilo nakupovanje ■/.a. izvoz po višjih cenah it>. s tem tudi onemogočilo prekupčevanje. — Različne zelenjave ie dovolj. — Moka je padla od 18 na 17 K 20 vin do 17 K 50 vin. kg št. 0. Kakovost je povoljna, najfinejšo moko je pa težko dobiti,
g Mariborski sejem. Na zadnjem semnju je bila cena zakg žive teže: Debeli voli 16 K 50 vin. do 18 K, poijutami 15— 16 K 50 vin., plemenski 12—14 K, biki za klanje 12—15 K, debele krave 17—18 K, ple-jnensk« 12—15 K, molzne 13—15 K, breje 13—15 K, mlada živina 12—16 K, teleta IS-17 K, krave za klobase 9—11 K. Mesne cene za kg: Prvorcstno volovsko meso 27 K, druge vrste 25 K, meso bikov, kiav in telic 24 K, prvovrstno telečje meso 25 K, druge vrste 23 K, sveže svinjsko meso 32 K.
g Cene v Zagrebu. Sladkor v kockah 52 K, kristalni sladkor 47 K, riž 17—22 K moka 0 16 K 50 vin., št. 2 15 K 50 vin/, il. 6 13 K, najfinejši makaroni 24 K, modra galica 98 odstotna 24 K, zelena Ca-lica 10 K.
H Belgrajski trg. (Gene v dinarjih.) Goveje meno za 1 kg 9, svinjsko meso 11„ telečje 10, ovčje 14, mast 12, grah 2, krompir 1, jajca 50 par, suho al ji ve 4, orehi češpljeva mezga 4-6 maslo 24- 28, med 18-20. S'
g Trg ▼ Skoplju (Makedonija). (Cene v dinarjih.) Goveje meso il, ovčje 10, svinjsko, 12, mast 15, 100 kosov jajc 40, seno 100 kg 70,
slama 100 kg 25.
g Nevosadski trg. Goveje meso I. vrste ol lcron, IL v rste 28 - 30 K za kg. telečje 32 -34 K, ovčje 44—46, svinjsko 32—36 K, uiast 48 K, par piščet 30-40 K, kokoš 90—120 K, jiitane gosi in race 36-38 K za 1 kg, mleko 1 ] ti K, maslo 72-96 K, grah 8 K, lirompir 3 K, belo vino 1 1 25 do 30 K, črno 36—40 K, žganje 60-120 K, pšenic* (100 kg) 980—420 K, mekinje 320 K, seno 140- 220 K, slama 100 do 120 IL
g Cene na I>uauja so v glavnem naslednje: Goveje meso v veletrgovini 230—260 K, telečje 240 K, zmrznjeno meso 104—136 K, sol 26 K, jabolka 40 avstr. K za 1 kg, mleko I 1 20 K (Vse v avstrijskih kronah.)
g Cene krznu. Lipsko (Nemčija). Lisica 310 mark, kuna 7730 mark, gorska kuna 780 inark, krt 3 marke 10, jazbec 125 mark, črna mačka 30 mark, ciprska mačka 32 mark, koza 65 mark, veverica 9.25 mark, zajec 10.25 inark, vidra 8.40 mark. — Budimpešta : Lisica 800—1200 K, kuna 3000—4000 K, jazbec 600—800 K, zajec 75—85 K (cene v mažarskih kronah.)
g Koliko je vreden denar drugih držav? Ameriški dolar lil K, francoski frank 9.84 K, rulunski loj 1.97 K, bolgarski lev 1 K 69 v, nemška murka 2 K 29 v, češka krona 1.84, avstrijska krona 22 v, grška drahma 10 K 80 v.
g Cene v Sofiji (glavno mesto Bolgarije) za 1 kg: Svinjsko meso 18—22 levov, jagnjetina 20—25 levov, goveje meso 23 do 25 levov, ovčje meso 25 levov, slanina 24—28 levov, riba 8—40 livov, orehi 6—8 levov, grah 5—6 levov, krompir 1.60—2 leva, svinjska mast 34—36 levov.
g Češkoslovaški lesni trg. Znižanje izvolile carine za les ugodno vpliva na češkoslovaški lesni trg. Trgovski krogi upajo, da bodo napravili dobre kupčije z Mažarsko, kakor hitro se še bolj olirc-pi mažarska krona. Žagano sinrekovino plačujejo po 580—630 čehoslov. K, ali so tudi cenejše ponudbe. Trd les se prodaja bolj slabo. Najboljši rezan hrastov les se plačuje po 1.500—1.700 čehosl. K. Industrija pohištva je vsled slabih naročil zopet omejila delo.
g Cene kožam so padle na Mažarskem za 30 odstotkov, vsled česar so sklenili tovarnarji znižati cene usnju tudi za 30 odstotkov.
g Nas državni proračun za 1. 1921-22 izkazuje 8 milijard dinarjev izdatkov, dohodkov okoli 5 milrard dinarjev in okoli 3 milijarde primanjkljaja. Naše gospodarstvo je res čudno!
g Sladkorna trgovina. Po vesteh, ki prihajajo iz Prage, je češkoslovaški urad za trgovino z inozemstvom znižal ceno industrijskemu sladkorju od 1500 na 1000 češkoslovaških kron za 100 kg. Sladkorna centrala je sklenila z avstrijsko centralo kupčijo za 210 tisoč stotov zo 12 češkoslovaških kron (23 naših kron). Večjo kupno pogodbo je sklenila praška vlada tudi z zvezo francoskih sldkornih čistilnic.
g Madžarsko vojno posojilo. Madžarska vlada misli povzeti stara vojna posojila in ga priznati za one posestnike obveznic, ki niso državljani tujih držav, nastalih na ozemlju nekdanje Ogrske, a po-
sedujejo obveznice od časa pred 4. januarjem 1920. Tak načrt prevzetja je na-perjen v prvi vrsti proti posestnikom ob. veznic ogrskega vojnega posojila ca Hrvatskem.
g Letina na Mažarskem kaže, kakor poročajo iz raznih krajev, prav dobro, Ozimina kaže zelo dobro, pa tudi pomladanska setev je že povsod pognala. Iz par krajev poročajo o večjih škodah, povzročenih po poljskih miših.
g Za zboljšanje prometa. Ministrstvo za promet se je v svrho, da ugodi splošni zahtevi po zboljšanju prometa, pričelo pogajati z raznimi zunanjimi tvrdkami glede izposojeva-nja vagonov.
g Gojitev tobaka v Sloveniji. Tobačni iovarni v Ljubljani so prispele iz okolišev, kjer se je dovolilo letos saditi tobak, sledeče prijave. Kranjsko (glavarstva: Krško, Novomesto, Črnomelj) 14 saaivcev s 43.000 sadikami. Prekmurje: 5 sadivcev s 13.000 sadikami, Štajersko (glavarstva: Brežice, Celje, Liutomer, Maribor, Ptuj); 498 sadiv-cev z 298.400 sadikami. Razmeroma največ prijav je dospelo iz okr. glavarstev Celje (s 132 sadivci in Ptuj s 316 sadivci). Uprava okolu kulture tobaka je za prehodni čas sledeče uravnana: glavno vodstvo in nadzor kulturno tehnične, fiskalne in administrativne službe je v rokah ravnateljstva tobačne tovarne. Radi natančnega nadzora tobačnih gojitev obstoji pri tovarni poseben oddelek, kateri se bavi z zadevnimi posli za politični okraj Črnomelj, Novo mesto, Krško, Brežice in Celje; za politične okraje Konjice, L utomer, Maribor, Ptuj in Prekmurje je pa nadzor kulture poverjen prehodnemu uradu za kulturo in odkup tobaka v Ptuju. — Vsi prijavljenci za sajenje tobaka so že prejeli dozvole in pa toba-kovo seme, da morejo pravočasno posejati sem v pripravljene razsadnike. Oni pri-javljenci, katerim bi se iz kateregakoli vzroka posev tobaka ne obnesel, mora o to pravočasno javiti direkciji tobačne tovarne v Ljubljani, da jim po možnosti poskrbi sadik iz rezerv, ki si jih je za take slučaje poskrbela.
g Proračun mesta Maribora izkazuje za to leto 10 milijonov izdatkov, dohodkov 6 milijonov in primanjkljaja 4 milijone kron.
g Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo se vrši 28. aprila t. 1. ob 11. uri dopoldne. Za delegate iz Kranjske se vrši v dvorani hotela Union, za delegate iz Štajerske, Prekmurja in Koroške v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Na dnevnem redu je kot edina točka volitev odbora,
g O terjatvah proti bivšemu eranu
ravnokar razpravlja v svo-ih člankih »Trgovski list«. Ker so v tei važni in pereči zadevi prizadeti vsi sloji, opozarjamo naše čitatelje na priobčevanje teh člankov * »Trgovskem listu«. Upravništvo Ljubljana-Gradišče 17/1.
g Nora tovarna. Tvrdka Sajovic & Komp. je napravila na Celovški cesti 26 a (Sp. Šiška) tvornico kovinastih izdelkov. Tovarna je o* premljena z najmodernejšimi stroji in tehničnimi pripomočki, ima lastno topilnico in livar* no, brusilnico in galvanotehnično delavnico-Kakor čujemo, so bo pečalo podjetje z izedelo-
ranjeni zifonskik glavic in sprejemalo v popravila aparate za sodavičarsko in gostilničarsko obrt, za kar ni bilo v Jugoslaviji doslej še nobeno tovarne. Z obratom se prične v kratkem. Pozdravljamo novo industrijo, s katero je storjen zopet en korale na poti naše narodno- gospodarske emancipacije.
g Tovarna Igrač pod imenom »Proces« se je ustanovila v Ljubljani. Pisarno ima v Wolfovi ulici.
g Tečaj za krojače v Ljubljani Urad ra pospeševanje obrti bo priredil v Ljubljani prikrojevalni tečaj za krojače. Interesenti naj prijavijo svoj pristop nakas-neje do 1. aprila t. 1. pismeno ali ustmeno na Urad za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta št. 22.
g Konkurz je napovedalo elektrotehnično podjetje »Svetla« v Ljubljani.
g Razstrelilni smodnik in vžigalna vrvica ta obrtnike. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima zopet na razpolago večjo množino navadnega in ojačenega razstrelilnega smodnika ter manjšo množino dinamona, kakor tudi vžigalne vrvice. Interesenti nai takoj priiaviio svojo potrebo.
Najboljša in naisignrnejša prilika aa šteden e!
Ljudska posojilnica
r Ljubi nisi. Miklošičeva cesta St. 6 (tlfc za
frančiškansko cerkvijo) obrestuje hranilne vloge in vloge v tekočem računa po
nrez odbitka rentnega in invalidnega davka.
Ljudska posojilnica v Ljubi oni je največja slovenska posojilnica in je imela koncem decembra 1920 nad 60 milijonov kron vlog In nad K 1,100.000 rezervnih za';iadov. Posojila se dovoljujejo na osebni kredit (preti menici), na hipoteke v tekočem računu.
^g^oooflooocodoocodsoopj
Dobre knjige.
i m>oooooooooooooco^x£iSoooooooooo<
Dolžan, Kubična računira. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi K 24.—. Vsak, kdor želi računati po novi meri, si ne more omisliti praktičnejše knjige. Kdor pa uporablja še vedno staro mero, mu istotako služi ta knjiga v polnem obsegu, ker ima ni,zorno označeno razmerje med novo in staro mero. Knjiga te udi, kako meriš okrogel, rezan in tesan les. Temu jo dodana še naštevanka od 11 do 100 iu končno razpredelnica tež raznih lesnih vrst. Kar je za marsikoga posebno važno, najdeš pred vsakim posameznim oddelkom posebno navodilo, ki nam skrajša natančno razloži, kako naj knjigo uporabljamo.
Moti svetega Veselja. Skrivnost vstajenja v pelih dramatskili slikah. Spisal SUvin Sardenko. Cena K 8.-—, vezano K 14.—. Zalcžila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. To je svetopisemska igra neskončne lepote. Pisatelj — svečenik — ima namen s tem krasnim delom, velike pesniške vrednosti, dvigati in krepiti verski čut v duši svojega naroda. Na večjih in nekaj bolje opremljenih ednh bo ta igra dosegala lepe uspehe in dvigali srca gledalcev in igralcev kvišku k Bogu in nebeški kraljici, kateri ja posvečena. t.	»Osmero blagrov ali nauk o srečnem
življenju«. Posebno za sedanji žalostni čas zelo pripravna knjiga. Navadno mislimo, da je oni, ki ima premoženje in je dosegel visoke časti, tudi že kreten. Pa temu ni tako, kajti podlaga sreči je za-dovoljnost. Pisatelj nam v prav lahko umljivem
slogu pove, kje nas doleti nesreča. Na vzgledUi nam dokaže, da prave svetne sreče sploh ni, in da je že na tem svetu oni najbolj srečen, ki išče večne sreče v naukih svete vere. Uči nas, kako prenašati nadloge, kar jc posebno v sedanjem času velike važnosti. Knjiga bo posebno dobrodošla onim, ki so vsled vojsko najbolj prizadeti: beguncem, revežem, ranjencem itd., ki si lahko vsaj nekoliko olajšajo trpljenje z dobrim čtivom. Posebno te knjige no bodo odložili brez kaska. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani in slano K 12, vezana pa K 20.—.
Novak: Slovenska Stenografija, četrti natis, jo ravnokar r-šla v zalogi Jugoslovansko knjigarne v Ljubljani. Cena K 52.—. Poverjeništvo za uk in bogočastje jc to knjigo odobrilo tudi za šolsko uporabo.
Odpevi pri Ia vre lanskih litanijah. Za mešani zbor zbral in priredil Anton Grum. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena izvodu 16 K. Knjižica obsega 46 napevov za vse dobe cerkvenega leta oziroma za Marijine in Gospodove praznike. Več napevov ie tudi, ki niso bili dosedai še nikjer objavljeni. Ker so pete litaniie naša naibolj priljubljena po-božnost in si Slovenec večie pobožnosti brez petih litanij misliti ne more, ie izdaia teh napevov, kakor upamo, kar najbolje dobrodošla. Priporočamo torej to zbirko ne samo cerkvenim zborom, marveč tudi vsem prijateljem cerkvenega petja.
Kratko navodilo za pravo poboziinst do Matere božjo od Dr. Zdešarja je prevzelo iruftvo »Dobrodelnost. Cena knjigi K i2—, n j pa K !).(K), kakor je v »Bogoljubu«. Na razpoltujo je še nekaj drugih luijižic in slik. — I>ruS'.vo »Dobrodelnost«:, Ljubljana, Poljanski uasip 10.
Kaj bi bilo, So se komunizem is socializem razpasela v naši državi, vam najbolje povesta brošuri »S krampom in gorjačo< in >Obljuljena dežela Socialija?. Piva stane 7 K in druga 2 K. Razpošilja jih »Katoliška Liga« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10. Istotam dobite brošure »Zločin nad domovino* (K 4.—), »Velika nevarnost za vero* (K 1.—), »Brez vere« (K 15.—, po poŠti K 16—). Kdor vzame več brošur skupaj, dobi pri vsaki EO vinarjev popusta.
(Resnična povest z Irske, spisal R. de N c v e z y.
— Poslovenil Fr. Ks, S t c r ž a j.)
(Dalje.)
»Oh srečni! Komaj pričakujem trenutka, da bom imenovala Marijico za svojo hčerko in obenem obnavljam spomine lepih dni, ki sem jih preživela s tvojim revnim očetom.«
»Prišel je dan,« — je nadaljevala, »ko nisem več mogla hoditi na polje. Detece se mi je smejalo v naročju in je prožilo ročice proti očetu. To je bil Dunstan.
Potem pa si ti prišel na svet — in v kratkem sta tekala za menoj, kakor dva kozlička.
Nedolgo potem je umrl Jemov stric; Bog daj njegovi duši večni mir in pokoj — ter nam je zapustil lepo premoženje, fako smo postali iz najemnikov posestniki. Od takrat se nama je zlajšalo trpljenje. Privzela sva si najemnika in hlapca.
Vidva sta rastla v zdravem zraku vesela, živahna in zdrava; posebno tebe. Patrik, sem bila vesela vsled tvoje moči in velikosti. Ko si bil deset let star, si delal tako kakor odrasel človek.
In če si tudi ubogal na vsako očetovo besedo, so težile tvoje misli drugam. In oče ie uganil tvoje misli pa ti je rekel v svoji dobroti nekega večera:
»Ti imaš rajši knjigo nego zemljo in bolj ugaja tvoji roki pero od plugovega držaja. Dunsten pa nasprotno sanja samo o setvi, žetvi in drugem kmetskem delu. Nai bo vsak izmed vaju, draga moja, srečen na svoj način. Od jutri naprej mi bo prvorojenec desna roka,
drugi pa naj se uči pri gospodu župniku, s katerim sem ravno prej govoril.«
Patrik je ves razvnet stisnil materino roko.
»Oh,« je nadaljevala mati Anka, »ti si hitro napredoval v branju in pisal si kakor učitelj. V ccrkvi ti je šla latinščina kakor orgije na koru. Obnašal si se postavno in jaz sem Boga prosila, da bi ti navdihnil poklic duhovnika v srce ...«
V tem trenutku sta mati in duhovnik jasno zaslišala topot kopskih kopit. Mati je primaknila lonček k ognju, da segreje vodo Dunstanu za čaj.
Čuvaj je nalahno zalajal.
»Nadaljuj, mati!« pravi duhovnik.
»Ti in Dunstan si nista bila nikoli podobna. Kdo bi mogel reči, da sta redna brata? Dunstan je bil slaboten in bled, ti pa močan in orjaški- on je bil žive narave in nagle jeze, ti pa močan kakor Golijat si bil dobrega in usmiljenega srca. Ko sem vaju gledala drugega poleg drugega, sem se nehote spominjala povesti o svetem Krištofu —«
Oddaljeno, bolestno hrzanje je prišlo do ušes prebivalcev Nizke zemlje. Mati je takoj vstala.
»Oh, kaj je Rjavčku?« je vprašala mati preplašeno, »lako čudno in nenavadno ska-kaje drvi in bolestno hrza. Zdi se. kakor da bi Čuvaj to tudi čutil.«
»Rjavček je najbrže truden,« odgovori duhovnik, taječ svoj nemir, zakaj tudi njemu kakor materi ni ugajal njegov dir .,. »Najbrže ga je Dunstan preveč gnal, ko je moral od tukaj v mesto in od tam k Marijici, pa zopet sem na Nizko zemljo.«
»Enajst je minula,« je vzdihnila mati Anka.
»O, ko bo Dunstan dospel, ne boš več mislila na to. kako je pozno in on ti bo moral natanko povedati, kako je veselo preživel večer.«
»Na vsak način! In ko bo pripovedoval, mu bom skuhala čaj!«
»O, to bo imel povedati; posebno bo poslal zgovoren, ko bo pripovedoval o zaročenki ...«
»Dobra hčerka, ki jo že ljubim iz vsega srca.«
»Da, da, mati, zares jc čedna in sladka stvarca, pravi blagoslov, ki bo prišel v našo
hišo.«
Mati se je pripravljala, da skuha čaj.
»Riavček je blizu, še trenutek, samo trenutek —«
Naenkrat je prenehala,
Rezgetanje konja se je razlegalo kakor krik in pes je kakor besen grebel pri vratih. Mati jc pritisnila roko k srcu,.. Patrik je odprl vrata, da. bi šel bratu nasproti, a Čuvni je planil z velikim skokom ven tako. da bi bil kmalu podrl gospodarja.
No, komaj se je Patrik dobro prestopil, ko se mu je utrgal iz prsi žalosten krik:
»Za Boga te prosim, mati, ne hodi blizu!«
»Dunstan!« je zavpila prestrašena žena, »Dunstan!«
Samo žalostno tuljenje psa in stokanje konja sta ji odgovorila.
Sirota vdova se je opotekla Patrik jo ie vzel na roki, odnesel jo v naslonjač, poljubil jo na lice in ie rekel:
»Takoj se vrnem, mati, bodi srčna in potr-? pežliiva!«
In naglo je odšel,,,
II.
Dva brata.
Konj se je zrušil sredi ceste, Hropel je z znojem oblit, mokrih in zapenjenih nozdrvi. Čuvaj mu je lizal zaprte oči.
Ko je Rjavček sam pridrvel domov, je duhovnik takoj vedel, da se je zgodila nesreča. Ko se je Patrik pripognil, da pomaga živali in ji odvzame sedlo, je začutil, da se mu je roka zmočila. Strašen sum mu je vdaril v glavo. Vzel je svetilko iz stopnic, kjer jo je bila mati pustila — ali kaj je opazil na svojo žalost? Roke in suknja so bile okrvavljene!
Tolažil se je še nekoliko s tem, da je kri konjeva, toda ko je natančno pregledal žival, ni našel najmanjše rane. Brez dvoma: ali se je zgodila nesreča, ali pa se je izvršil zločin.
4'

Duhovnik se ie zbral, premaga! »roj nemir in dejal materi:
»Rjavček se je vrnil sam,.. uzd« so raztrgane .., bojim se, da se je zgodila nesreča ,., vrem bratu naproti.«	,
»Dunsten je mrtev!« |e zaiavkslet mati. .»Oh, upam, da nas bo Bo« varoval take žalosti. Prosim te, nikar ne obupava) medtem. Moli, kakor...»	.
»...Žalostna Mati pod knžem,« ie težlco izpregovorila starica in padla na kolena.
Duhovnik je pritisnil mater na svoje srce, pa se nato hitro oddaljil sledeč po potu, po Katerem je šel konj in je vodil k stanovaniu IMarijice, vredne Dunstanove zaročenke.
Težka tesnoba mu je objela srce. Njegov pogled je preiskaval polja, grmovje, jame, pota, jne bi li našel senco, znak in sled. Akoravno se je pred materjo premagoval,_ da ne bi opazila njegovega nemira, je sedaj začutil gorke solze, ki so mu vrele iz oči.
Mati in Dunstan sta mu bila edina ljubezen na tem svetu. Čeprav je bil najmlajši Ank in sin, je imel brata za svojega sina in je zani dušno in telesno skrbel. Patrik je bil šest čevljev visok in mišice so mu bile močne kakor Herkula (grškega polboga) in moč kakor Miionova, lomitelja hrastov.
Na obrazu pa se mu je kljub tej moči in orjaški postavi zrcalila angelska dobrota in tiha blaženost. Če je naletel na poti na revnega kmeta, ki se je mučil, ko mu ubogo kljuse ni moglo izvleči voza iz blata, glej, bil je takoj zraven, da mu je z malim trudom pomagal iz neprilike, Če je malo kasneje srečal otroke, se je vstavil, ž njimi razgovarjal in jih navajal k cobremu in če je obiskal bolnika, je poma-da so bolniku posteljo prestrali, sani pa je bolnika z veliko opreznostjo prevzdigniL
Duševno in telesno je bil Patrik močan človek, poln plemenitih čuvstev, pravi krščanski junak, ponižen in ljubezniv, pa tudi odločen. Svojo mater in svojega brata je ljubil z veliko ljubeznijo. Bil je eden izmed onih, ki se vedno žrtvujejo, brez prestanka, in ki so, bi cejal, nalašč za to ustvarjeni. Ko si je iz-volil duhovski stan, se je obenem odrekel vsem zemeljskim dobrotam; no, česar ni hotel zase, to je želel in privoščil svojemu bratu. Dunstan in Patrik sta bili dve telesi, pa ena duša. Duhovnik je bil duša, ki trpi in misli, a Dunstan roka, ki je dovrševala dela. Dokler sta bila majhna, je Patrik vedno branil starejšega bra-ta' IJ ^ se je kdo predrznil udariti ga, je že i,tai Patrik poleg njega in predrznežu pokazal svoie močne pesti. Patrik je pomagal bratu, •Ja se ;e naučil brati, toda vsekako so mu duševne moči nekako zaostale. Ali vendar, ko je dopolnil devetnajsto leto, se mu je telo popravilo, oči so mu o-Jivele in zavzelo ga je pravo vesehe do kmetskega stanu ravno takrat, ko je .• ■trik šel v semenišče. Bil je tako vztrajen, aa j? imel oče v njem dovolj podpore pri delu.
Mi minulo dolgo časa, ko je moral Dunstan vzeli vse delo v roke, ker ie oče obležal v po-stel|i in čez mesec dni umrl.
Vdova in prvorojenec sta morala vodili oovoli velike posle. K sreči ie Patrik dovršil bogoslovske nauke in mu je podelil škof, ki ga je po očetovsko ljubil malo župnijo, v kateri se je Patrik rodil.
Dobri vaščani, prijatelji očeta Jema, so nik ° Vzraaostl1'' ker >e Patrik postal žup-
D .. Mati Anka se je iz dna duše zahvlaljevala bogu,ki ii ie s lem nadomestil izgubo siromašnega J ema, ker sta bila oba sinova pri nji. v , l a,bo1 P^ ie bi tega vesel Dunstan, zakaj Vedel ,e da ,e bol nespreten za upravlianie poslov Nekoč je dejal ves srečen materi
prvi4fedaVteš°člLt«Pam PatriUu b W daI
. ,11 Ne' Dunstan,« je odgovorila vdova, »tvoj brat se |e odpovedal posvetnim stvarem, nje' govo kraj,estvo obstoji v vodstvu duš. Ti os a-
elrtiz ssar:" bo :Jk°
»Ali bo stanoval v župnišču?« h«1iM ,^v*' j PrePustiti mu hočem dve
v	bo zapustii-
Ia zares je novi pastir storil po materni želji in se je nastanil pri nji v onih dveh sobah, ki so jih pripravili za njega.
Zvečer je sedel na zgornji konec mize, iz-molil na glas molitve in vsi služabniki, ki so brez izjeme jedli pri skupni mizi, so razumeli, da bo Patrik tudi proti svoji volji pravi gospodar pri hiši.
Zjutraj so bili vsi delavci pri sveti maši, prišli so pa tudi vsi drugi iz vasi.
Ko je Sel mimo župnišča, je dejal vaškim starejšinam:
»Če bi v spodnjih prostorih postavili nekaj postelj, bom pustil prostore, da sprejmemo vanje nekoliko revnih in bolehnih starčkov, to še posebno, ker ni v vasi bolnišnice, reveži pa potrebujejo posebne oskrbe.«
»Radi sprejmemo velikodušni predlog,« so odgovorili vaščani, »in vam obetamo, da vam hočemo iti vedno na roko in bomo naredili od svoje strani vse, kar bomo mogli.«
In tako se je ustanovila vaška bolnica, ki jo je župnik imenoval »Zavod sv. Patrika«-.
Kakor hitro se je novi pastir nastanil pod očetno streho, je takoj pričel svojo službo. V rani zori je maševal, vrnil se domov, zajtr-koval z materjo in bratom, potem bral, učil se, hraneč se s sv. pismom in sv. očeti, da se bolj izpopolni v svojem vzvišenem poklicu.
Južinali so opoldne, obenem pa je nesla dekla iužino delavcem na polje.
Samo zvečer so se dobili gospodarji in služabniki pri skupni mizi,
Ko so dovečerjali, je vsak položil račun o svojem delu in sprejel naročilo za drugi dan. Vpričo vseh so razpravljali, ali bi bilo potrebno prodati par volov ali zameniti konja; Patrik je navadno odločno in bistro povedal, kaj misli, a mati in Dunstan sla hitro pristala.
Dunstanu ni niti na misel prišlo, da je morda kaj ponižan s tem, ker je ubogal svojega brata, ampak je vseeno vselej vprašal Pa-trika za svet in navodilo.
Na Nizki zemlji se je lepo živelo. Pogosto je kdo potrkal na vrata, a Dunstan in Patrik sta se smehljala, ko sta videla, kako prihaja zdaj kaka žena, da poprosi mater Anko zdravil za svojega otroka ali bolnika, zdaj siromak, ki so ga upniki preganjali, pa je prišel prosit, naj mu posodi ali pa da kaj iz ijubezni, da mu ne prodajo hišice, v kateri se je rodil.
Župnik ni imel nikake plače, ker katoliški duhovniki na Irskem ne dobivajo ničesar od angleške"vlade, ki tako zelo preganja ta junaški otok.
Če ni bilo pri hiši gotovine, so posegli v shrambo in odprodali živež, in nihče ni odšel praznih rok.
Reveži zopet pa tudi nikoli niso zlorabljali posestnikove dobrotljivosti na Nizki zemlji.
Sicer pa, če je bila samo lenoba vzrok kakšne revščine, mu ni_ dal župnik denarja, da bi jih krčmar zamenjal z žganjem, ampak ga je poslal na polje, da je delal z drugim..
V svoji hiši niso trpeli pijanstva. Če se je kdo v tem pregrešil, so mu trikrat odpustili, potem so ga pa odpustili, boječ se, da ne pokvari še drugih.
(Dalje.)

Trpite na revmatizmu ln glhtičnlh bolečinah? Vdrgnjenje s pravim Fellerjevim lil za. fluidom je takorekoč dobrodejno! 6 dvojnatih ali 2 veliki špecijalni steklenici 42 kron. Državna trošarina posebei.
Rabite mllo-odva|ajoče sredstvo? Fellcr-jeve prave Elza-krogtjice izvršujejo svojo dolžnost! 6 škatljic 18 kron. — Zagorski sok zoper kašelj in prsno bolečine 1 steklenica 9 kron, Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 kron. — Omot ln poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg S t. 16, Hrvatska. E,
Varčna gospodinja rabi edino le
GflZELfl MILO
ki je najboljše in najceneje.
ZAHVALA.
Vsem onim, ki so nam stali ob času mučne bolezni ter prezgodnjo smrti naše nad vse ljubljene, nepozabne naru
Harfe Skull
vsem, ki so jo spremili na njeni poslednji poti k večnomu počitku, posebno pa čč. duhovščini, Marijini družbi, pevcem za ganljivo petje, sorodu i kom in znancem ter vsem ču-stvujočim ob naši izgubi izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo.
2alujott ostali.
Hiša
Pozor, Amerikami I
Privatni uradnik, 3 leta v Ameriki, prevzame s 1. aprilom vsa dela, katera se tičejo angleškega in nemškega dopisovanja. Honorar nizek. PodhribSkl, postno ležeče, Ljubljana.
z vsemi gospodarskimi poslopji, njivami, gozdi in travniki se proda po ugodni cent. — Franc Mrzliksr,
_ Lesno brdo Stev. 27,
iiig—■■— Vrhnika.__
Ifrprialf llfonor iz poštene hiše s primerno Šolsko niciiun UlCIltl izobrazbo se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri Ivanu Levstek, Sodražlca, Dolenlsko.__^
Pečarija Mengeš
ima vedno v zalogi vsakovrstne sobne, kmeCke
peči in Štedilnike
kakor vse v to stroko spadajoče potrebSClo«-Cene niske.	Cene nls*"'
Oklic.
Daje se na »plošno znanje, da se nameravata porofiiti:
1)	rudar Rudolf Drobež, stanujoč v Gladbecku, Landstrasse 2.
2)	Marijana Polesnik, brez poklica, stanujoča v Gladbecku, Landstrasse 2.
Objaviti se mora ta oklic v občini Glad-beek in Kresniški Vrb, potom ondi izhajajočega (asopisa »Domoljub".
Matrični urad v Gladbecku, dne 12. marca 1021.
Pfl7nt*l stavbeniki, zidarski mojstri, izdelo-tVau 1 • valci cementnin in cementne opeko.
m»Ldmtt SPLITSKI CEMENT
jmarnisa TltAN v vrečah d 50 kg. — Vreče se »projmeio nazaj. Pišite takoj po ponudbo. Dobi te na vagone in manjše količine pri ANTON KALAN, žkofja Loka.
Cnfiapjra dobro izurjena, vajena pranja inši-dUUUIIblit vanja in vešča pisanja, se sprejme. Isto tam se bmppbD rjnj/ n ki znakravemnisti igče tadi Rulul/RU Ut/fi v, je vnjona likanja in Šivanja ter ima piiliko se izuriti v kuhi. — Naslov pove uprava pod št.
kuhinjska pomika, .^rc*. s™
letnimi spričevali se sprejme v službo s 1. aprilom t.I. Ponuditi se Je v pisarni hotela »Slon« v Ljubljani. Plača po dogovoru.	1065
ST. VID - LJUBLJANA
Iz St. Vida v LJubljano ob 8., 10., 2., 5 , uri Iz Ljubljane v St. Vid ob 9., 11, 3„ <}., uri ob nedeljah in praznikih vozi samo pop. Cena6I<
podietje za periodično prevažanje ljudi.
Štefan Erman
Posestvo naprodaj l^r™*!^
obokan za 7 glav živine, svinjaki, 2 Supi, 2 kozolca, 7 njiv. Veliko sadnega drevja (Crešnje). Drv in stelje ne n anjka. Dober kraj za čebele. Proda se dne 4. aprila ob 2. uri pop. zaradi" ponianj. delavnih moči. Ivan Kaucilla, Zalog. D. M. Polje.
Pošteno kdibčko dekle
ki zna opravljati vsa -------- ------- dela na polju in pri živini, se sprejme za posestvo blizu Ljubljane. Plača 300 K mesečno. Hrana in stanovanje v iiiSi. Naslov pove uprava .Domoljuba" pod Stev. 1138.

Angleška psrobrodna družba
CUNARD LINE.
Zastopstvo za Jugoslavijo i Jugnslavenska banka, d. d., Zagreb.
Odprava potnikov I., II, in III. razreda Proko TRSTA-REKE in CHERBOURGA
v NEW YORK. Sprejema naročila za prostore na parnikih za Grčijo, Anglijo in Ameriko ter obratno za Jugoslavijo.
Natančna pojasnila dajet
CUNARD LINE, ZAGREB.
VRHOVCEVA ULICA 15. in
LJUBLJANA, KOLODVORSKA UL. 26.
Ker so razna domača sredstve , .... -- -——-—-- - poznana, s katerimi se da iz-lečitl ta dolgotrajajoCe, trdovratna in težka bolezen, se vljudno naproša, da se dobra sredstva naznanijo na spodaj naznačenl naslov proti povrnitvi vsel^ stroškov. Najboljša sredstva se bodo potem objavila v tem listu, zato se naproša, da naj vsakdo naznani svoje izkušnje v tej bolezni, ker se s tem pomore tudi drugim trpečim, da pridejo zopet do zdravja. Dopisi pod PB 1921 na upravo tega lista.
Cementne mi
vseh vrst, cevi za vodnjake 1 m svetlobe, stebre za vrtne ograje in kozolce, grobne okvir;e, stopn; ce iz umetnega kamna i td, Portlaudcement nudi po najnfžiih cenan
F. Banda & drag, Lju^Laca Kariovska cesta 8
1011 It
Naznanim, da sem odprl pri cerkvi Sv. Petra t
Ljubi ani	*
novo lekarno
In imam zdravila tako za ljudi kBkor tudi za živina obilno na zaiogi.
Jttr Usta? Anton, lekarna pri Sv. Petru.
K. Pečenko
Lfubljam«;, Sv. Petra t. 13 (vogal Kolodvor. u!,J
Usnje ter potrebščine.
Cene konkurenčne, postrežba solidna.
oh&tvo
za Šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, Igle, olje itd. za vsakovrstne Šivalne stroje priporoča Igo. Vok, Ljubljana, Sodna ulica št 7.
domačega izdel.n v vseh modernih slogih, zla« sti iz trdega in tudi Iz mebkega lesa, vedno v zalogi. Izvršujejo so tudi vsa stavbna mizarsko dela. Tvornica lesenih podplatov Itd. Solidno delo! Cone zmerne I FRAN ŠKAFAR, strojno mizarstvo s parno silo v Ljubljani, Rimska cesta štev. 16.
Rnion Kunstek Ljub,jana' KoPitar<eva ul- 4>
priporoča svojo veliko zalogo
usnja in čevlj. potrebščin
na drobno in debelo!
Agitirajte za
,Domoljuba'
Tovarna
llBiilfcPolMiMsijtPflMca:
PODRUŽNICE: MARIBOR Gosposka ul. 58,
Barva vsakovrstno Kemično tisti obleke. Svetlolika ovratnike, zapestnice in srajce.
i. i
NOVO MESTO
Glavni trg.
KOČEVJE
Stev. 39.
Za nastopivšo spomlad
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angloškega in češkega sukna, volnenega blaga za moško ln žensko obloke, različno perilno blago, kakor platno Sifone, cefirje, tiskanino v najnovojših vzorcih in bogati izbiri, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste robce za na glavo itd. Opozar amo tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.
suscamUBKSO
Štiri gftiHiJoat® ftresi
zadene v najbolj srečnem slučaju igralec drž. razr. loterije.
1
Je znašal glavni dobitek v tretjem razredu, ki ga je zadela srečka Zadružne Gospodarske banke št. 34,238.
se vrši 8. ln 9. aprila. Kdor je doslej igral, a še ni zadel, mora zamenjati srečke 3, razreda za nove srečke 4. razreda do 3. aprila. Nova srečka stane kolikor stara: cela 192 K, polovica 96 K, četrtinka 48 K, osminka 24 K. Kdor še ni igral, a hoče igrati v četrtem razredu, mora plačati \ srečke vseh štirih razredov, torej štirikratni iznos. 0S8T Zadnja prilika. Nekaj srečk Ima še na razpolago Zadružna Gospodarska banka d. d. v Ljubljani, Dnnajska o. 38, I. nadstr.
Poroč prstani Doubte verižice S enske u«e Bu ilke Že e ure Uhani Najstarejša trgovina ur, zlainii o in »rebrnfue p# ČUDEN
LJUBLJANA 22, Prevrneva 1
Znlitevs-tc ponudbe!
>jao&ercv.a^ve virasBa* v/taz
Racionelno negovanje lepote.
Roioto lx obra in roko »aoionolno negovati, pe-
fe, mozoice odpraviti, raravo koio mladostno ub prožno napraviti, upo-»abiiajteFellerjevo pravo iilin-oL>ra.mo in kožo-ob-varujolo pomado 1 veliki porcelanski lonček 15 - K. Kisa toaletne umivalne
K stil je lškatl]ical0 50K. mada za mitnice 2 - in 4-- K
Ideal vseh mil
j« Fellerjevo Lisa lillino mie< no milo 19'- K. 'IV ko< '- l il i un mJoko 12 - in I3-- K. Najfinejši Gi.vcerin t - .n 30 - K. Va«.el n po 8 . - in 13- K. Neškod-lu\ jader za obrar. v tre« icali po 5 - K Barvilo s^ece ssa obraz 10 pisem 20 - K.
Puder gospe, katera se v to razume
io y ravi dr. Klugor-jov Ho^n - puder bel{ rosa, velike elegantne skatlje
Kurja očesa
bradnv eo. trdo kožo, od-pri.i.ata brzo in tenie-1 <>o Fellorjov turiatovuki obli -Elsa-v škatljah po »•• K in 7'50 li in Fcller-t®va turistovska tinktura teklonica 10 - K.
FinI parfemi
♦vancoski. originalno fcMdemče 40 -K ; natoht-r.>oo od 20 « K. nanrej. 8&rbot (ovitek dišečega ir<tikft za perilo) b - K.
Prvovrstno naravno negovanje las.
Rast faa napreduje, kozo na glavi kropca, plošo iu prorano Ohivelost prepre-cujo ellerjov« prava Tannokina pomada ra rast las, 1 veliki porcelanski lonček 15 -K. Močno kntranovo milo za glavo 14 - K. Odrska po-mnda za brke po 6 - in 8 - K. Neškodljiva olja r a lase, orobovo oljo mala steklenica 6- K, velika 30 - K tebampon rn umivanje las 4 - K.
Najmočnejše francosko žganje
najčiscu predvojna ioba, manjša steUlenira M - K, velika :.5 - K. Elna Ko-loubka voda v steklenicah 7 - iu 35 - K.
ilnri (trfan) garantirani Cebelni pitanec, med M2I1 za pecivo, namtint ined. d kg 50. K po-
šitja se po poŠti in železnic!. Poštni ea voj 4 kg K 240 - franko tam. A. Maček, Čebelar, Vrhnika 243	_
Proti potenju telesa
deluje zanesljivo Feller-jev lOlsa tipalni prusok I škatljica 10G0 K.
Kaj ]e „Elsa Fiuid" to zna vsak I
0 dvojnatih ali 2 speci-jalm steklenici 42 - li.
Za usta in zobe I
Hega zobni prašek s kisikom. 1 Škatljica 20-- K. Dr.Hoidor-iov zobni prašek l škatlja 0 - li. Kisa voda na usta 80 - K, zobno krtačice od £0 - K naprep
Kaj se V3ak dan potrebuje ?
Angleški obliž 2-- K. Ly-iMJtorm 30- K. Popolni Irrigatornajboljši 150 - K. Pravi LvboI 50 - K. Katra H- K. Kaline krogi.jice fr- K. Arnika 6*- li in 20-- K. Po smrekovem gozdu Oiaeči partem za «obo35 -ii. KonjokSO -K. Malino v sok 30 - K. liiua ftelezuo vino 30 • K. Kseno za rum 7 - iu 35 - K. Ki-ncikl 6aj na tehtnico od 3 - K naprej.
Pri vprašanjih
nr»j so pri lož o postne auamto aft odgovor.
Proti mrCosom
UaUor muho, bolhe, stenice, rimi, r.nnosljivo ia temeljito deluje Elsa mr-tvo&ni prah, velika ekatlja 15- K. Tinktura vsopor stenice 90'- K. Naphtnlin od K naprei.
Miši in podganal
lliiji strup 8 - K. Strop aoper podgane 6 - K. in
Omot ln poštnina
se računa ppaebei, toda najceneje. Oim več so na enkrat naroči, tem manj draže atroikl to roho.
I. NaroČila se adresirajo nas
EVGEN V. FELLER, lekarna, StablcadonJa.Elsatrg 16. Hrvatska.
pristno laško brinje
ima v zalogi tvrdka KMET & CO., Ljubljana, Gosposvetska ccsta 8.
VJ i V K* "li CK €S3
Ljubljana, Kre&ov trg št. 10
kupuje vse vrsSe
V « B
■ V
r —
po najvišji ceni. L
volno, ceflr, lisho* vino, platno, ievlja, klobuke, modrto In galanterijsko biiago
direktno iz najboljših inozemskih tovarn v velikanski izbiri in po Čudovito nizkih cenah kupite samo v veletrgovini
S.7ERMECKI Celje it. 30S.
Iluslrovani cenik s 1C00 slikami se poSlie zastonj.
ter vse dele in opremo priporoča
J. GOREČ, Ljubljana
Gosposvetska costa St, 14.
('onni/fiifr Je iz4el< ter PoSitjamo
luiiUlIiln zastonj. Pišite ponj. Tr. govina s i emoni SEVER Se Romp, v Ljubljani, Wolfova nl ca št 12,
IHiši - podgssie stenice-S£isrliS
in vsa golazen niora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkus, in splolno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim 12 K, z« podgane in miži 12K, za ščurke, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 15 K, uničevalec moljev 10 K, prašek proti mrčesom 10 in 20 K, mazilo proti ušera pri ljudeh 5 in 12 K, mazilo za uši pri živini 6 iu 12 K, prašek za uši v obleki in perilu 10 in 20 K, tinktura proti mrčesu na sadju in na ze-lenjfdi ;unič. rasti.) 10 IC, prašek proti mravljam 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGRliB 1.
(svelarje)
J borove, bukove in hrastove drva in oglje,	.
S kupi po najvišji cen* Fr. Skrbeč, flliklo-	S
5 šičevn ccsta 81 (nasproti hotela Union.)	S
ERJAVEC & TURK
: TRCOVINft Z ŽELEZNINO : pri „ZLAYB L©5»«TI" preie Hamsnersshmšdt(Mšahlaisen) Ljubljana, Valvazorjev tirg St. 7, — nasproti Krlianske cerkve. —
W Ssioga cementa.
♦
♦ * ♦ «
o ♦
da brez odloga potrdile sprejem denarja, ki Vam priliuja Iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poStno-Cekovnega urada.
Pazite, da bosie naznanili pošiljatelju natanCnl znesek, ki ste ga sprejeli, In dan, ko Vam je bil izplačan.
Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini In vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas ter po poŠtah, Vas to prosimo.
Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denarja, Ceš, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po pficljelnl preiskavi pošiljatelj prepriča, da je bil denar pravilno Izplačan, Izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloči posloti zopet kaki denar. Konečno se obračamo Se na one rojake In rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev čakajo po več mesecev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom naSe banke,
Točna postrežba - to je vedno bilo in bo ostalo naSe geslo.
FRANK SMSER STATE BAHK
82 CORTLANOT STREET, NEW VORK, N, Y.
Odgovorni •urednik Anton Suinik v Ljubljani.
Tisk* JogosloTuuk* tblurn*