if " il flm A 1 —-.ArfS • | TW Wi ■■ ■■>■■■' ** ■ I I Wfc jjpfl I V |m ■ T lM«®d tkrM timM a wMk j?" 11 ^ fit»«iiuM u> upM i i ^H j, H M ^Mjtt 'B H^ H m BI^ H^r ^f^B ■■ H H H ^^^H ^^H JbHHVMU Uff ub or B5 SSicwn !| ki'l'IinA»Mr!T *pWt*f** 1 B ■^■J^B I IImm »m IIm^I I ^^ a^mm il ^/mw i wMUUJL IlllVl MMaU Mrt^m |l. —JJ * ™ 1 || S Poik o državljan- Hini ji iiciu i b 7 ju i stvu začni vsredo "k ai*mmr—mm ' ' J Nad 200 Slovencev v Clevelandu se je dosedaj prijavilo za večerno šolo v državljanstvu. In vsak dan še Se novi priglašujejo. Tolikšna zavednost (clevelandskih Slo-r. vencev je vredna vsega priznanja. Mi smo vselej poznali Slovence v naši naselbini kot najboljše prijatelje Amerike d?si je seveda, kot vedno, | tudi nekaj izjem toda ogrom na večina ljudstva slovenskega v Clevelandu je demokra-i' tična,, prožeta ameriškega duha. Raditega se je pa lju-dstvo vselej rado odzvalo, kadar se je šlo za pridobitev ameriških papirjev, za Liberty bonde, Rdeči Križ in druge stvari. Naše uredništvo je že zadnjih osem let, raz-ven od časa, ko je Amerika 'napovedala vojno Avstriji, gojilo večerno šolo za pouk o nim, ki hočejo pridobiti državljanstvo, In če je bilo to nekdaj (potrebno, je toliko bolj potrebno danes, ko sko-ro v vsaki tovarni vprašajo uslužbenca: ali si citizen? Ali imaš voljo postati državljan? Naše uredništvo bo tozadevno storilo svojo popol no dolžnost, kot jo je ved-I no. Opozarjamo toraj vse Slovence, ki bi radi bili deležni pouka v državljanstvu, da se gotovo oglasijo v sredo, 29. jgn. ob pol osmi uri zvečer v Grdi novi dvorani v pr-vem nadstropju. Pouk je po-Fpolnoma zastonj in se bo .vr-F^Šil na domač, umeven način, I v slovesnskem in angleškem jeziku, tako da bo vsakomur vse jasno, četudi ima še tako "trdo" glavo. Ne strašite se toraj, da vaša glava "ne ve-> lja", da ste prestari, predaleč stanujete, to so prazni izgovori. Pridite v šolo, pa boste videli kako bo šlo vse lahko od rok. Uredništvo je stopilo v dotik s sodnijami, in dobili bodemo posebnega - sodnjega uradnika, ki bo tekom pouka spisoval prošnje in pomagal , pri učenju. Mi • želimo, da ste dobro, pošteno in domače postreženl. / Pridite toraj z zaupanjem v I šolo, ki bo največja poučna šola za državljanstvo v Clevelandu kot se kaže. Bodi te točno ob pol osmi uri zve-| čer v sredo, 20 jan. v dvora-1' ni. — Za Slov. Nar. Dom sta davovala trgovca Belaj-Moč-nik $10 in obljubila tudi za naprej prispevat! enako svo-I; to vsak mesec. Prisrčna h varata. Upamo, da hajdeta mno-jLgo posnemalcev. Zadnjič je ■ bilo priobčeno, datye daroval Rji Bobnar $1.00, toda to svo-Jto je daroval F. Benčina, in I je bilo od zastopnika, ki je I denar prejel in oddal napač-p' no ime poročano. v — Iz Miami, Fla- nam je pi-i sal Ferdinand Žele, sin g. i. Žfleta. Poslal nam je več slik o zrakoplovih. Zanimi-va je slika zrakoplova, v katerem se nahaja Nande 9000 K čevljev visoko v zraku, sli-pka zrakoplova v gostih obla-Ikih. Nande piše, da se mu idobro godi in je zadovoljen. iMenda je on edini slovenski raviatičar, ki je dosegel po-tpolno prakso v zrakoplovst- i Vil m— Umrl je Anton Hočevar, I star 26 let, doma iz Kala pri HAmbrusu. Bil je samski, v lAmeriki je bival 5 let, tu i-ifna sestro in polbrata, v sta-Iretn kraju pa stariše, en brat lie bil ubit v vojni. Bil je član m. Sava SSPŽ. Pogreb se ■e vrti! v soboto Naj poti-Rs v mirti! * ^^^^^^Hgjtt. ti { B ' * " ' . . f f , Slika predstavlja "Otok/slovenske zemlje. Tudi, po cerkvica na otoku, vse je zaslužijo mnogo denarja od sam svoj gospod na svoji r Bleški — kinč nebeški", tem jezeru stega Italijan svo- svetovno znano, in tujci iz tega prometa. Lepa in rodo- zemlji, se bo naša dežela kul- ■ kakor ga nazivlje naš pes- je grabežljive roke, gotovo je vseh krajev svettf prihajajo vitna je naša rojstna dežela, turno in gospodarsko viso- ■ nik. Blejsko jezero, je eden pa sedaj, da jim nikdar ne vsako leto na letovišče v in ko bo enkrat urejena svo- ko dvignila. > najbolj dragocenih biserov pride v roke, Bled, jezero, blejsko okolico, in domačini bodna vlada in bo Slovenec Clerelandski tatovi so oropali 16 šol in revne otroke. « # Clevelandski roparji so ljudje najnižjega zločina. Ka-j • dar berete o kakem roparju, ' da je oropal za toliko in toli-' ko tisoč dolarjev tega ali o- nega bogatina, tedaj zmajete ■ z glavo in si mislite svoje. ' Toda clevelandski roparji 1 obiskujejo večinoma stano- ► vanja revnih in niti šolam ne ' prizanesejo^ Tekom zadnjih " deset dni je bilo izropanih 16 p>v^anfklfih §ol, in nesram- ■ ni tatovi so odnesli učitelji- ► cam, ki so dovolj revno pla-1 čane, večje in manjše svote, " tijih obleke, dežnike, suknje, 1 in sploh stvari, katere pušča-J jo v šoli, ker jih ne morejo • vedno nositi seboj. Lopovi ■ so pokradli otrokom celo " slaščice, katere dobivajo v ■ šoli pobrali so vojno-hranil-J ne znamke, peresa svinčni- • ke. To . so roparji in tatovi, » ki so zgubili zadnji znak do-1 stojnosti, kajti hoditi krast ■ v šole in odnašati malenkost J ne predmete revnim otrokom ' in učiteljicam, je več kot od ■ sile. V Woodland Hills šolo • so dospeli roparji v soboto, r na Union ave. in 93rd St. 1 in odnesli $20.80, katere je ; imela učiteljica spravljene ' kot donesek otrok svojega ■ razreda za nekega sirpmašne- ■ ga fanta brez očeta in matere nadalje so ukradli za $2.00 i znamk in za $3 00 vojno-hra- ■ nilnih znamk. Nadalje so ro-i parji obiskali Subley šolo, • na Carnegie ave. in E. 55. • cesta, kjer so učiteljici odne- • sli dežnik in jopič vreden J $1.50 in pobrali en funt slad-I korja (candy). Občinstvo ■ se zgraža nad temi roparji i in čim hujša kazen jih zade-! ne za njih delo, bolje bo za • celo mesto. — D^ektivi so udrli v hišo - na 15231. Saranac Rd. Areti- • rali so Frank Nahtigala in 5 Sest drugih oseb pod obdol- ■ žitvijo, da so udrli v Železni- ■ ške vozove in kradli blago. ► Detektivi so dobili v hiši za • $2500 ukradenega blaga. De- • tektivi so prišli na sled tat-i vifii, ko so ustavili nekega • moža, ki je peljal poln avto-i mobil čevljev in srajc. i Detektiv Oliver je dobil na Euclid ave. in E. 17. cesti avtomobil truck, ki je bil do , vrha naložen z oblekami, i Ker voznik avtomobila ni r mogel dati dobra pojasnila in - izgovore, odkod je ta obleka, 4 je naročil šoferju, da pelje t obleko domqv. Tu je našel i detektiv za $2.500 ukradene 5 obleke in čevljev, in preiska- - va na domu Frank Nahtigala na Stranac Rd. Collin- wood je odkrila za nadaljnih $2.500 vrednosti blaga, nakar je policija aretirala Nahtigala in pet bordarjev. Vsi so izročeni U. S. sodniji ker tatvina iz železniških kar se kaznuje po zvezinih in ne po državnih postavah. Sodnik Pearce je določil varščino za vsakega po $10.000. Ime šoferja je pa Josip Likozar 6110 St. Clair ave. Policija pravi* da bo v kratkem^ prijetih še več železniških tatov Nadalje pravi, da sumi mnogo trgovcev, ki so kupovali od teh tatov nakradeno blago. Voditelji New York Central železnice pravijo, da so iz njih kar tatovi vsako leto pokradli za $20.000 in več vrednosti blaga. — Zima letos je kot spomlad, in spomlad bo kot zima, pravi vremenski prerok. V aprilu in maju mesecu lahko pričakujemo mnogo snega. — Dober plen je dobila policija v soboto zvečer, ko je aretirala dva nevarna lopova, ki sta pozneje na policijski postaji priznala, da sta hotela oropati Strand gledališče na East 9th St. in Prospect ave. Y. M. C. A. restav-rant in Puritan Lunch. Eden izmed prijetih lumpov je tudi priznal, da je on ukradel $3!100- nekemu Petru Gur-gec na 5509 Herman ave. Policija je zvedela za nameravani roparski načrt po skri vnih vohunih, ki jih ima med banditi. — Neko mlado dekle je sklenilo v soboto umreti. Punca je korakala po Edge-water parku poleg jezera. Sklenila je skočiti v jezero in utoniti. Toda ko je stopila v vodo, se je prepričala, da je voda premrzla in je hitro skočila ven. Dobil jo je policist, ki jo je odpeljal na postajo in jo zaprl radi posku-šanega samomora. — Mesto preiskuje sedaj pitno vodo. Zadnje čase je prišlo mnogo pritožb na vodovodni oddelek, češ da voda smrdi. Mesto je uvedlo preiskavo in so dognali, da so odpadki iz tovaren napeljani v basin reke Cuyahoga, odkoder dobijo dotiko z ono vodo, ki je napeljana v stanovanja. Mesto bo skušalo to nemudoma odpraviti. Peter Lesac je dobil 2 leti zapora, ker je ukradel neko "special delivery" pismo, William Daniels je dobil pet let, ker je oddal ponarejen denar v neki trgovini, Louis Reisner je dobil tri leta, ker je kradel iz železniškega voza. PERMU, Published and distributed under permit Ne. 19 authorised by the Act^f Octeber ~ 6th, 1917, on file at the ' Poet Office ef Cleveland, I Ohio. , By order ef the President, . A. S. Burleson, Postmaster General a __^^ _ i- 7 r G. FALETIČ IN "VRAŽJA a BANDA. k- V zadnji številki "Sloge" v napada J. F. Faletič iz Cle-)- velanda naš list, češ, da li smo "vražja banda", ker smo i- Slovenski Narodni Zvezi i- "odžrli" nekaj tisočakov. Ne o prijetno je tudi g, Faletiču, o ker je dr. Anton Korošec, >č predsednik nove jugoslovanske vlade poslal našemu ured i- ništvu priznalno pismo, j, Zakaj smo "vražja ban-V da?" Zato ker smo \ javno-o sti odkrito povedali, da mi nismo za kralja in dvorske )- klike, ampak za republiko, e Menda nam bo vendar do->- voljeno odkrito izjaviti svo-j- je mnenje, ne da bi nam po-a litični pogorelci očitali kaj i- hudega zato. Ker smo mi na->- pisali odkrito, da nismo za r- kralja, ampak za republiko, n se nam je seveda strašno za-i- merilo. In baš dr. Korošec je, ki zagovarja republiko, in r- za njim vsi drugi narodni vo-e. ditelji. Mi smo zahtevali, da ». se Krfska deklaracija uniči, ri razveljavi, in zato se nas na-d zivlje "vražja < banda". Isto kar smo mi zahtevali, je L*m e donski Odbor in J. N. V. po-j. zneje uresničilo, toraj je tuji di Londonski Odbor in J. N. a. V. "vražja banda." ■o Ali se ni dokazalo, da je [a bila Pašičeva politika za Vela liko Srbijo? Ali ni Pašič ra-•o di te svoje politike zgubil > ves upljiv in je moral popus- > titi? Ali nismo imeli toraj i. prav, ako smo mi to njegovo politiko uvideli? i- Očita se nam, da smo "po-1- žrli" Slovenski Narodni Zve-o- zi marsikaj tisočakov. Lepa la hvala! Resnica vedno oči e- bode! Nihče pa ne upošteva to onih tisočakov, katere je a- naš list "požrl" ko je odpi-a, ral oči onim, ki ga danes na-io padajo. "Clevelandska Ame-a- rika" je bil edini izmed vseh lo slovenskih listov v Ameriki ki je kaj žrtvoval za one, ki e- ga danes nazivi jejo "vražja c- banda". Vse je toraj požar o, bljeno kar smo storili za raz-et širjenje jugoslovanske ideje n v Ameriki, In pripoesatl mo-is rate, da v tem odnMsinM ^ AnirM^ slov mili list ? >4 p; t m fe. iga narodov je seda) ustvarjena, mirovna konferenca hitro posluje. mammmmmmmm Rariz, 26. jan. Mirovna konferenca ,ki je včeraj bila zbrana polnoštevilno, ie odredila prve korake ž£ Ligo narodov, ki naj prepreči bodoče vojni in pomaga ustvariti trajen mir svetovnih naro dov.. Zajedno so se tudi u-krenili koraki, da se kaznuje one, ki so odgovorni za svetovno vojno. Mirovna konferenca je sprejela predlog, katerega je stavil predsednik Wilson in podpira* angleški ministerski predsednik Lloyd George, da se ustanovi mirovna Liga narodov. Predlog je bil sprejet, nakar se je izvolil poseben odbor, ki izdela podrobnosti. Pri popoldanskem zasedanju so se oglasili delegatje Čeho-Slovakov, ki so zahtevali, da pride nekaj čeho-sl o vaških delegatov v odbor, ki bo odločil, koliko odškodnine morajo plačati Nemci. — Governer Cox za ohioske delavce Columbus, Ohio, 26. jan. Governer države Ohio, James Cox, se je izjavil, da je v teh časih delavsko vprašanje najbolj važno vprašanje jia dnevnem redu. Ako delavci niso zadovoljni, in če bo mnogo brez poselnih delavcev, zna nastati velika nevarnost za državo Ohio, se je izjavil governer Cox. Governer je sklical izvanredno sejo vseh ohioskih županov in county komisarjev, da pridejo na posvetovanje v glavno mesto, da se najdejo pota in načini, kako se preskrbi vsem ohioskim delavcem, ki so brez dela, Jiitro dobro in pošteno delo. Mnogo javnih del bo razpisanih in spomladi se pričnejo graditi državna dela v vrednosti 30,000.000 dolarjev. Kot se trdi je sedaj v državi Ohio skoro 130.000 brezposelnih delavcev. Dolžnost države je in javnih u-radov, da se preskrbi vs.em pošteno delo s pošteno plačo, ki odgovarja še vedno veliki draginji. Tršo« v BOLNrsNrcAH Washington, 26. jan. Urad vojnega tajnika naznanja, da se nahaja v raznih ameriških bolnišnicah v Franciji še vedno nad 106.000 ranjenih ameriških vojakov. Izmed teh jih je 72,000 bolnih za raznimi bolezni, 33,000 pa boleha za ranami, katere so dobili v bojih. VLADA BO POMAGALA.. Washington, 26. jan. Vlada je izdelala načrt, glasom Le tako naprej, le pihajte v staromodne rogove in odbijajte od sebe ljudi, ki vam hočejo dobro l Za take "poslanice" kot je Mr. Faletičeva se ml prav i malo ali nič ne zmenimo! Mi imamo pred očmi samo en i cilj in to je: Pomagati do ; skorjice kruha našemu stra-dajočemu narodu v stari domovini. ^ l^i.. C •. *. katerega se bo v doglednem Času pomagalo vsem, ki so brez dela, da pridejo do dela. V prvi vrsti se bo skrbelo za odslovljene vojake, da dobe delo. BOUŠEVIKI BODO ZA-ČEČI SVETOVNO VOJNO Zurich, 26. jan. Glasom poročil, ki so dospela sem iz Moskve, nameravajo boljše-viki začeti svetovno vojno. Boljševiška vlada je naredila manifest s programom, kakor ga imajo nemški soci-jalisti, in v tem manifestu se pozivljejo vsi delavci sveta pod orožje. Delavci morajo upeljati diktatorstvo, nemudoma zapleniti vso .osebno lastnino, nakar se prične splošna vojna med posedujo-čim in delavskim razredom. Vladivostok, 26. jan. Jako važno mesto Ufa je prišlo v roke boljševikov, in češki polki, ki so branili to mesto pred boljševiki so se morali podati. Čehi niso imeli dovolj orožja, da bi se branili. Na drugih frontah v Rusiji se Čehi silovito borijo proti bo-ljševikom in prosijo zaveznike za pomoč, ki pa le počasi prihaja. 30.000 pušk je bilo odposlanih iz Vladivostoka češkim polkom ob uralski meji, in municije dovolj za tisoč strelov iz vsake puške. BOU3EVTKI PORAŽENI. Basle, Švica, 26. jan. U-krajinci so napovedali vojno boljševikom, ker so boljševiki uničili ukrajinsko samostojnost. V kratkem se vname krvava vojna. Boljševiki so napadli veliko rusko luko Reval, kjer so Jih Estonci popolnoma porazili in uničili bo Ijševikom vse bojne ladije. bora.T— Od 1. januarja pa do danes je prešlo 85 hiS v Zena in sin sta iskala očeta 24 k — 24 let sta sin in lena iskala svojega očeta, oziroma soproga Laslo de Hanish, in v petek sta ga našla v držav-/ ni ječi v Columbusu. DeHa-^ nish je Mažar, ki je prišel | pred 25 leti iz Ogrske v Cle- > veland. Leta 1894, kmalu potem, ko je dospel v Cleveland je ubil nekega soseda v prepiru, nakar je dobil dosmrtno ječo. Žena in sin sta prišla v Ameriko, da ga poišče-ta, nista vedela, da je bil zaprt, iskala sta ga 24 let. V petek Je o tem zvedel gover- ; ner Cox in j nemudoma pomi ' loštil očeta, ki je ob rami svo- " jega sina veselo šel iz državne ječe. — Sedaj bo nastopil governer države Ohio in bo upe-Ijal v Clevelandu državno preiskavo radi neštevilnih zločinov in ropov, ki se dogajajo v Clevelandu. Prerešeta-li bodejo sodni je, sodne urade, odvetniško zbornico, itd. Treba bo pač velike metle, da s nekoliko počedijo razmere. — Vojni tajnik Baker se je izjavil, da vojaki, ki ne morejo dobiti dela, potem ko se vrnejo od vojakov domov lahko ostanejo pri vojakih s polno plačo,, če tako želijo. — Cena Liberty bondom je zadnje čase precej nizka. Mi svetujemo vsem rojakom po izrecnem naroČilu vlade Zjed držav, da držijo svoje Liberty bonde in jih ne prodajajo^ Kajti cena Liberty bondomS bo narastla, in se bo zanje še več dobilo kot ste vi plačali za nje. Ne prodajate Liberty bondov, hranite jih, ker tako želi vaša vlada, ki vam dobro hoče. -t ■ Rojake še enkrat opozar jamo na vladni davek, katerega mora vsak samec plačati, ki zasluži $1000 na leto, in če ni ameriški državljan. Delavcem bodejo kar v tovarni odtrgali ta davek. Tako postavo je naredil kongres, in tega davka so prosti oni, ki so ameriški državljani. Zato pa opozarjamo vse ostale Slovence, da si nemudoma poiščejo papir. Mi jim gremo tozadevno na roke Oglasite se pri nas in bodete pošteno in točno postreženi — Iz saloon a je vrgel bartender nekega gosta v soboto, na 827 Superior ave. Gost se je zunaj pobral, segel v žep, potegnil nož in planil nazaj v saloon, kjer je porinil bartenderju za dva palca globoko klino med rebra. Bartender je v bolnišnici. — Tatovi so udrli v stanovanje John Grdina, gostilničarja v nedeljo zjutraj, ter odnesli iz njegove sobe zlato uro in $60. denarja. Razmetali so vso obleko in jo nekaj . odnesli celo na dvorišče. , —- Da so clevelandski Slo-i venci pripravljeni pomagati , sirotam v staji domovini, je t pričala veselica, ki jo je priredila v nedeljo Zveza Jugoslovanskih Žen in Deklet v Knausovi dvorani. Dvorana je bila natlačeno polna, in mnogi niti v dvorano niso mogli, kljub temu, da so se isti večer vršile še dve drugi veselici v drugih dvoranah. Ljudje so žrtvovali denar, in ogromen preostanek bo kot čisti dobiček. Govoril je major Francis Jager, ki je ganil poslušalce do solz. Ljudstvo se ni razšlo do 2. ure zjutraj. Veselica je poj kazala, oa je nsoce ucw-landčanov, ki so Pač P^P™! I N AROČNIN At . fJX)0\JZa Cl+Sd. po poitif+AO $4&0\Vosam**na Jh+OilKfi - 3c ^ k ^MMkr naj m mNJi m "QbvitiiMi Aairtiw" rTViy O^tKIAND. OHIO TSUVHOMBCUY rmiMOBTOM Ut «■■■m««^————mm ?*A/«A*r LOUIS J. PIRC, Editor. D MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. 0 Siofemans ia the CHj of Cleveland and elsewhere. 1 request Anerican in spirit Foreign m laDgnageuriy d-dass motor January Sth 1909. at thr pott offict at CUtxland,. March 3rd. 1879?__ NO. 11. Mon. Jan. 27. 1919. ' I ' " -• ' • ' % .^'"./yMV. [■ , 'V,i ft,I V' ' / J.i se spreminjajo. boj celokupnega Jugoslovanstva za os- i avstrijske sužnosti in za dosego samo-e države je povzročil med izseljenimi Ju-eriki mnoge boje, kakoršnih prej niso po-, da se je Se bolj razvelo staro strankars-so se Se nove stranke, ki so vlekle vsaka in s tem Škodovale sploSnemu prizadeva- troimenega naSega jugoslovanskega na-morda od samega poCetka tega gigantske-•azcepljen, kakor ravno slovenski. Koliko ii prizadevalo, da se zaduSi jugoslovansko :o so se navajali najbolj raznovrstni vzroki niso imeli nobenega utemeljenega razlo- takoj v poCetku svetovne borbe razumel in zahteval, da morajo biti Slovenci, svobo-•ajo dobiti pravico samo-odločevanja. Bo-:e k zavesti in organizaciji. NaS edini nase osvobodijo Slovenci neznosnega jarma, stoletja in ustanovijo tako državo, kakor , Mi nismo bili nikdar v službi nobenega i klike, pa tudi nikdar v službi boljSevi-ika kot druga je pogubna za naS narod, ločno smo vselej stali na stališču, da na-in ustvari, kar potrebuje, ker smo vselej id za vrhovno avtoriteto, a posamezne o-ti služabniki naroda , ki morajo spolnova-d ukrene sebi v prid. i delo smo bili neprestano napadani. Naj-prihajali iz Chicage od onih ljudi, ki d*-jajo, kar so pred dvema ali Seared dob-pobijali. NJim bi se moralo Šteti sedaj v tevajo to celo sami, medtem ko so Se v osti klicali prekletstvo nad one, ki so se požrtvovalno in vstrajno v resnici pri-ralovansko svobodo. s spominja kako so se nasprotniki norče-ke Lige, kako je Kristan svaril Slovence i rabljem, kako so se norčevali iz izkaz- e, kot potrdilo za vplačano članarino, češ n dolar "kravji listek". Danes je to druga-udje naj bi se kar trgali za nekakšne od-llh knjižic, ki s prodajajo od enega dokaj? No, Ja, v "korist naroda" spominja kako so prav do zadnjega tre-aSe rojake, da naj tlSče svoje žepe In da le dajo za naSo propagando med zavez-Svet v Washingtonu, čeS da se bodejo s mirni žulji redili le nemarni postopači, danes spremenilo, ker "smo Slovenci še in je treba kar na mernike denarja, da par brošur, dasl jih je že na stotine raz-Berih komadih razširjenih med zavezniki, kako so se norčevali iz Zlate knjige in f. katere so poSiljali požrtvovalnim rodo-i pa? Upeljali so sami več avstrijskih aitarja", "kaprola", in "fueherja"; seveda ele zastonj, tmveč je treba odšteti za srebrnih dolarjev, za diplomo pa je treba srty bond, za kar mu navržjo še vseh šest _______ .udi še znano, kako so še pred par leti pobijali vsako avtonomijo, danes jo pa zagovarjajo. Zanimivo je tudi, da sanjajo sedaj o nekakem zastopstvu Slovencev iz Amerike na mirovni konferenci, medtem ko se je še pred par leti dotičnik, ki misli sedaj najbrž biti zastopnik, rogal in se norčeval z take namere. Ampak za to je treba zopet denarja, enmiljondolarskega fonda, narod pa da, daj, dajl Tudi še ni pozabljeno, kako so zagotavljali, da so vse spomenice, protesti, resolucije, pa ta tudi deputacije brezvspešne, nepotrebne. Danes je stvar druga, in treba je zopet denarja, da se sestavijo resolucije, spomenice in protesti v duplikatu in se pošljejo deputacije,, ki pa nikjer niso sprejete, razven po posredovanju onih, katere so najostudneje napadali tekom cele osvobodilne horbe. Sedaj pa, ko so uvideli, da nikjer drugje ne morejo v javnost, so prišli k onim, katere so napadali in jih prosili, da jim izposljujejo dostop k državnim uradnikom. Nepristranki opazovalec bi se moral smejati, ako ne bi bilo takih razmer med nami za obžalovati. V zadnjem trenutku se ne da vse popraviti, kar je bilo tekom štirih let zamujeni), in to po zaslugi onih, ki bi sedaj sami radi stopili na površje na mesto onih, katere so neprestano napadali. * M Kako razumejo Italijani pojem svobode. ——— Kako gospodarijo Italijani nad Jugoslovani, se naj-bolje razvidi iz dejstev, katerih ni mogoče zakriti in tudi Jbkutajiti, dasi bi italijanske oblasti to rade storile. Ved-i no m pogosto čitamo v ameriških in zavezniških listih l pritožbe nad italijanskim postopanjem z zahtevo, da se & to nasilje odpravi nemudoma, sicer bo narod spregovorit. | Znano ;e, dl bi tako francoska kakor tudi angleška su največje potrebe, in na ta način, da bo živ/jensko oškodovan hraber narod, ki je največ pripomogel do zmage nad Avstrijo, narod, ki je pripoznan od zaveznikov kot prijateljski. Tako pisanje zavezniških časopisov je prestrašilo Italijane, da celo Italijansko vlado samo. Zaraditega je v zadnjem času na pritisk italijanske vlade zavladala v francoskem in angleškem časopisju cenzura, kar se tiče italijansko-jugoslovanskega spora. Angleški in francoski časopisi ne smejo sedaj odkrito pisati o dogodkih, ki se odigravajo na jugoslovanskem ozemlju, kjer se nahajajo Italijani. Dejstvo je nadalje, da potvarjajp Italijani vesti, kt prihajajo iz jugoslovanskih krajev; zadrževali so celo poročila srbske vlade po več dni ter Jih nato "popravljena" poslali v Pariz. Istotako so ostali odposlanci Narodnega Veča v Parizu skoro cel mesec brez vsake zveze z domovino, ker so Italijani prestregli vse vesti in jih zadržali. Delale so se teškoče tudi dr. Korošcu pri povratku v Zagreb. Od poslanci Jug. Nar. Veča, kaleri so bili poslani v Pariz v finančnih zadevah, so bili v Benetkah ustavljeni in internirani. Istotako so bili tudi ponovno nternirani jugoslovanski odposlanci, ki so dospeli k italijanskim poveljnikom v naših krajih, da protestirajo v imenu prebivalstva proti nasilstvu njihovih čet.. V mnogih zasedenih krajih so italijanske oblasti odredile, da se sme telefon rati samo v italijanskem jeziku, mdtem ko so tudi potovanje po železnicic zelo oteškočili, ako sumijo, da potuje kak naroden zaupnik v narodnem poslu. Mnogo ljudi so zaprli, ker niso hoteli priseči zvestobe italijanskemu kralju. Dr. Korošec je v Parizu energično protestiral proti nastopu italijanske vlade. Napram francoskemu minis-terskemu predsedniku se je izjavil, da se počuti kot interniran v Parizu radi italijanskih vohunov in zahteval je, da francoska vlada vse te korake Italijanov v bodočnosti ustavi. Francoska vlada je nemudoma posredovala pri italijanski, ki je morala na to odnehati od svojega nasilja. Takopo stopanje Italijanov je dobro, kajti tako se pokažejo talijani pri zaveznikih v njih pravi luči, in tak italijanski nastop ne izziva le odpora pri našem narodu ampak tudi pri zaveznikih. Kjerkoli s> opoleg italijanskih č|t tudi čete ostalih zaveznikov, $i Italijani prisvajajo glavno besedo, kakor bi bili oni popolnoma gospodarji. šli so celo tako daleč, da so morjali zavezniške la-dije v Jadranskem morju razobesiti samo italijanske zastave, da ne govorimo niti o tem, kako so jih usilili po naših krajih. Sadovi takega postopanja se že kažejo, in to v škodo Italijanov. Njih aspiracije izven Italije skoro nobenega pristaša nimajo niti zagovornika, in predsednk Wilson jim je to v lice povedal. • i ZADRUŽNIŠTVO IN POLITIKA. Narodni Gospodar, glasilo Zadružne Zveze v Ljubljani, piše v svoji 13. in 14. številki pod gorenjim naslovom sledeče: Ustanovni zbor Jugoslovanske demokratične stranke dne 29. junija t, t je sprejel o zadružništvu sledeče resolucije: 1. Zadružništvo je najprimernejša oblika gospodarske organizacije našega naroda. Zadruga vodi do socializacije in torej do demokratične ureditve narodnega gospodarstva. Zadružništvo varuje naše široke ljudske plasti gospodarskega podjarmljenja in in s tem naš narodni in kulturni obstoj. 2. Nad 4000 jugoslovanskih zadrug dokazuje, da je ideja zadružništva pri Jugoslovanih vseh treh imen zelo razvita. V ozemlju kronovin Štajersko, Koroško, Goriško, Trst in Istra posluje 900 jugoslovanskih zadrug z nad 200.000 člani ter je torej večina slovenskih rodbin deležna zadružnega gospodarstva. 3. Dosedajni razvoj slovenskega zadružništva je bil večinoma v zvezi z razvojem političnih strank. To je v mnogem oziru vzbudilo strankarsko tekmovanje in s tem razširjanje zadružne organizacije in vkoreninjene zadružnih misli, obenem pa je bilo krivo cepljenju gospodarskih sil ter zanemarjen-ju zdravih poslovnih načel. 4.Da se pospešuje sistematični razvoj zadružne organizacije, je treba skrbeti: a) za temeljito strokovno izobrazbo; b) za nevtraliza-cijo zadružne organizacije; c) za koncentracijo vseh zadružnih sil. 5. Nasvetu je se za oni del jugoslovanskega ozemlja, ki obsega Kranjsko, štajersko, Koroško, Istro, Trst in Goriško, enotna zadružna organizacija: a) s skupnim odborom, ki bi vodil naše zadružne zveze v vseh občno zadružnih u-pravnih zadevah, i 6. Da se izvrši ta predlog, , naj prične J.JO. S. s pogajan- • ji z ostalimi političnimi strankami. Poročilo o zadružništvu je ■ injel na ustanovnem zboru ■ ravnatelj Zveze slovenskih • zadrug Pečar, sporočevalec ! je bil dr. Rosina iz štajerskega. Celotno poročilo še ni • objavljeno, soditi se more o j njem in o debati samo iz re-. solucij samih in iz Članka s "Nekoliko pripomb h gospo- • darskemu programu JDS", • ki ga je priobčil deželni po- ■ slanec dr. Ivan Tavčar v 152 ■ številki Slovenskega Naroda i z dne 8. julija 1918. V tem i članku pravi dr. Tavčar: "Tudi referat o zadružni ■ štvu je bil morda preveč i pointiran. Ne trdimo, da so - zadružni in bančni interesi ) vedno v najlepšem skladu, i menimo pa, da vojne med te-, ma dvema oblikama naše go- - spodarske organizacije ni I baš treba. Zlasti pa bi bile - lahko izostale razne inkri- - minacije izza preteklosti, ki . na prvem shodu jugoslovan- - ske demokratske stranke ni-t so prav nič zanimale, čuli t smo o "pijavkah" in čuli smo ' o voditeljih, ki so zadružni- > štvo sovražili, ga sovražijo i takorekoč še dandanes; taili • smo tolažbo, da so voditelji : danes še pij življenju, jutri i jih pa že ni več — torej samo - igle in iglice, ki so bile ntme- - njene — ali hote ali nehote, tega nočemo raziskovati — - koži človeka, ki je sedel pod ■ odrom gospoda poročevalca. Te pripombe so po našem > mnenju zgolj postranskega - pomena in tičejo se nedostat-; kov, ki spadalo le bolj na po- • lje, ki mu Nemec vljudno oravi "Entgleisungen", da l bo jugoslovanska demokrat-i ska stranka v bodoče z enako , in praviCno ljubeznijo obje- - mala tudi zadružništvo, ka- ■ kor bančne *avode, ker oboje lahko eno tik«drugega ob- i staja in je fljboj« za vspešen i razvitek jugoslovanskega gospodarstva neobhodno po- meljena prošiiia, da bi se na bodočih shodin ne pojavljalo več." Torej pesem, ki se je že enkrat pela na Slovenskem in še ne tako dolgo tega. V našem zadružnem razkolu, s katerim se bomo itak še obširnejše bavili, je igralo vprašanje razmerja bank do zadružništva ln do demokratične' gospodarske politike sploh ali konkretno vprašanje razmer Zadružne Zveze do novo ustanovljene Ilirske banke veliko vlogo. Vprašanje rešiti z matematično določnostjo sploh nI mogoče, ker pri gospodarskih organizacijah ni toliko odločilna , pravna oblika kot ljudje, ki > jih imajo v rokah, in duh, ; ki vlada y njih. Saj se je že j pogosto Ugodilo, da so kre- 1 ditne zadruge postale popolnoma individualistične in 1 oderuške. Koliko zadrug je 1 brez vsakega zadružnega du- j ha in smisla. Celo gališki Judje so se za svoje oderuške \ posle posluževali zadružne oblike. Nasprotno pa bi bi- 1 lo nespametno, če bi mali lju- 1 dje novih modernih oblik go- 1 spodarske organizacije, v ko- ] likor odgovarjajo njihovim j potrebam, samo raditega ne izbrali, ker so jih vporabljali kapitalistični krogi. Da v gospodarski tehniki ti krogi dostikrat prednjačijo, je lahko razumljivo, saj imajo velike ugodnosti in, prilike za to, ki malim ljudem pogosto manjkajo. Seveda duh in smoter vsake, tudi gospodarske organizacije močno upli-va tudi na njeno obliko in res je tudi, da ni vse za vsakega, vendar v gotovih slučajih lahko tudi gospodarske organizacije, kakor jih uporablja veliki kapital za gospodarsko vlado, tudi malim ljudem koristijo. Samo res njihhove morajo biti in skrbeti morajo, da se z obliko j ne naseli med nje tudi kapi- j talistični duh in pa da z zve- { zo z enakimi gospodarskimi i organizacijami ne pridejo v j odvisnost in službo velikega i kapitala. Kar v naprej od- i klanjati take organizacijske j oblike kot kapitalistične, j škodljive in sovražne in za- j pitati pred njimi oči, bi bi- j lo- podobno slepemu ravna- j nju delavcev, ki so novoizum- j Ijene tovarniške stroje razdi- i rali, ali voznikov, ko so sto- j rili vse mogoče, da so' potiš- j nili novograjene železnice j kar najdalj od domačega ! kraja. V resolucijah ta plat debate o zadružništvu ni našla izraza, vendar že samo dejstvo da se je sprožila, ni brez pomena, zato smo jo morali o-meniti. V bodočem gospodarskem razvoju se bomo s tem vprašanjem brez dvoma ,še pogosto bavili. Prvi dve resoluciji sta bol) dogmatičnega značaja in se j zdita na prvi pogled brezpomembni, saj bi se sedaj že j težko naSel človek, ki bi upal j trditi, da zadružništvo ni naj- | primernejša oblika gospodar- j ske organizacije^!, da za- | družnjetvo pri Jfffe°slovanih j ni zelo razvito. Če pa vpošte- | varno, da je naše zadružni- | Štvo v prvih začetkih svoje- j ga razvoja moralo premagati j najhujše ovire in nasprotst- I va ravno Ofiih krogov, ki so I se sedaj zedinili za tako re- 1 solucijo, je to odločen napredek zadružne in demokratične mfsli. Tudi sodba o vplivu stranka rstva na zadružništvo je pravilna. O tem so bili zadružni delavci že davno edini, tudi Narodni Gospodar je to že povdarjal. Samo o najnovejšem političnem vplivu na zadružništvo se ne more trditi, da bi bil vzbudil strankarsko tekmovanje in razširjenje zadružne organizacije ter vkoreninjenje zadružnih misli. Vsaj v kolikor se zadružništva tiče, je pojav nove politične stranke samo škodljiv. Zaradi tega je za kot neupiaviceno in zmotno in so jo popravili, veliko hujšo napako zadružnega razkola pa niso popravili, kar dokazuje, da je ob tesni zvezi ncd politiko in zadružništvom politična razsodnost pri nas mnogo bolj napredovala kot pa zadružno pojmovanje. PROŠNJA. Cenjeni rojaki, gotovo vam je znano moje stanje, ko. me davi bolezen sušica, gotovo ste že čitali v tem ali drugih listih. Že dve leti ne morem ničesar delati, nobenega centa zaslužiti. Eno leto sem podporo dobival od dr. S. N. P. J., sedaj se pa že nad eno leto oziram na usmiljena srca rojakov, da še lahko preživim te ure na svetu, ki so mi še določene. Zraven moje dolge bolezni je bila tudi moja žena bolna in še sfedaj ni prav okreva la, med tem sta mi pa dva otroka umrla, ker ni bilo prave postrežbe. Cenjeni rojaki ne bom opisoval mojega hudega stanja, le toliko vam rečem, da je žalosten pogled na našo družino s triletnim sinčkom. Mraz je v hiši, zebe nas ponoči in podnevu. Ze -JJHJ_ ■!. mm___»-L Llj^z____!__L___Lmi Li "B. L1J 1 S.______- " rmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^oumffgmofffftm^mmmmmmmo^mo Rojaki kolikorkrat sem S6 do vas obrnil, takoj ste mi pomagali, srčno lepo vas pro sim v imenu nedolžnega otroka, pridite tudi zdaj na rmoč z malim darom. Ime* ste vedno usmiljeno srce, imejte ga tudi sedaj. Za vsak mali dat le naprej kličem iskreno zahvalo. Vaš nesrečni ; rojak Josip Mehle, 1017 E. 61th St. Cleveland, O. J Opomba: če kdo kaj podari, naj prinese v uredništvo na željo Mr. Mehleta, nakar izročimo denar ali drugo usmiljenja vredni družini. Kadar kupite kake potrebiCi-ne pri kakem trgovcu, kupite le tedaj, Če ste videli oglas v našem listu. Ako ga ne vidite, povejte takemu trgovcu, da naj J oglašuje v listu, ker sicer bo- ji dete kupovali pri trgovcih, kipi m valim denarjem pomagajo podpirati val lisi Tisoč« in tisoče rojakov bait "Clsvelandsko Ameriko". AH alt tudi vi med njimi, ali Ms sveat naročnik lista? Telefon: Urad: Princeton 1028 W Doma: Princeton 1911 L (Bell) Eddy 4485 W fv r i ir Ur. r. J. Ivern 6202 ST. CLAIR AVE. NOVE URADNE URE: 11—12 dopodne ; i 2— 3 popoldne 7— 8 zvečer * V sredo In nedeljo od 11—12 dopoldne. -----------------------—----------- llllllinillllHIHIHIIlIllIHIIIUIIIItHIINinilHlIHNfMinillttttliniHIHHINlillllllllllll ■ i i ....... ' i ' ........ i-..«.i....... ■■■■■■■i ■■■■■■■ . ■ .i i i m, .....Mi m.......................... čstenje m likanje oblek. DOBRO DELO: NIZKE CENEi M«- pi na Hrvatsko, Stajrsko in e Primorsko. Pošteni: posest-l niki in pa posestniki iz sredi-e ne dežele morajo potem od-e dajati mesto drugih živino. 1- Ravno tako se pobijajo na skrivnem goveda in teleta v v velikanski množini oziro-k ma se prodajajo pod roko v - veliki množini brez vednosti zaupnikov, ki imajo nalog h nadzorovati promet z živino, - ] da se ne gode sleparije ter r j imajo skrbeti, da se živinore-ijjapo nepotrebnem ne uniču-i i je. V sili zaklano živino ima - vsakdo naznaniti pristojne-e mu zaupniku, ki določi, ali a se sme zakol v sili doma raz-3 prodati, ali se odda na kon-1 tingent kake občine. Kdor 1 bi v sili zaklano živino brez t vednosti zaupnika razpota- - ga), se mu bo odvzela za ka-r zen kaka druga žival. Kdor - bi Živino nalašč poškodoval, ^ da bi jo potem lahko zaklal v sili, se hiu bo odvzela za - kazen ravno tako druga ži- - val, kot če bi njo naravnost 1 zaklal doma. Posestnika se - toraj nujno opozarjajo, da 1 se ravna)o točno po obsto-1 ječih predpisih glede prome ■ ta z živino, ker se izgovori ; - o nevednosti ne bodo upošte- ; i vali in bo ''Deželno mesto za ; 1 vnovčenje Živine strogo izvr- ; i ševalo zgorajšna določila. Tritfeoč jajc je bilo prišlo : ■ za delavce v Možici na Koro- ! I škem. Namesto, da bi jih ta- ! . koj začeli prodajati delavcem • i so iajca ležala v skladišču in j se kvarila. Pred mesecem dni ; i je bil izmed teh jajc dobrih -Še 400. Pa tudi teh niso ho- j teli takoj prodati, ampak iz- ; dan je bil ukaz, naj se začne * ' jajca prodajati šele 1. ok- : tobra, namreč, ko bodo pokvarjena in neužitna. Delav- 1 ci, za katere politična oblast \ tako lepo skrbi, vabijo na 1 jajčno pojedino slavno veli- 1 kovsko okrajno glavarstvo t in mu želijo dober tek. ( Sena in slame od koroške -dežele zahteva vojaščina le- . tos za polovičo več kot lani. ' Lani je zahtevala 148.000 [ met. stotov , sena, letos \ 280.000. ) t živimo pač nod palico Ogrov I Ogri so dobili 23.000 glav I goveje živine iz Benečije, I ker je pač Ogrska imela pri 1 I armadnm poveljstvu svoie ; ■ strokovnjake, naše poljedels- , I ko frifnisterstvo pa na to ni h I mislilo. , I Važna "zbirka" kralja Alf on- : I za. —španski kralj Alfonz i- < I ma posebno zbirko, kakršno , I najbrže nima noben drug I vladar ali cesar na svetu, j I Ta zbirka namreč obstoji iz 2 predmetov, ki so se rabili pri r napadu pri različnih prilikah U na njegovo oseboNahaja se v L delavni sobi kraljevi. Tu se r vidi bodalo, s katerim se je hotelo prikrajšati' kraljevo življenje, ko je bil Še mlad, kos bombe, katera je bila -vržena proti njemu, en kamen, ki je bil namenjen nje- jj mu v glavo a je zgrešil cilj, J ter različne predmete od na-r pada na njega in njegovo že- r no o priliki poroke. LIBERTY BONDE ? kupujemo in prodajamo za t; gotov denar po tržni ceni. n Oglasite se pri a T. Bone & Co. 808 American Trust Bldg. s E Uradno ure od 9. zjutraj do P 8. zvečer. (39) k S --r Mai prodajalniški prostor L i na St. Clair cesti, blizu 62. L ! ceste, se takoj odda. Nizka -najemnina. Izveste v uredništvu. Ne pozabite čitati oglas dr. Cowdricka. Hiša naprodaj za dve dru- [ 1 žini, poizve se na 389 E. 160 St. (11) --———1" I f j. v. I ŽUPNIK, SLOVENSKI 1 V 1ZOBO ZDRAVNIK, ? i d! ■■VpnHBHMHHI V j. 6127 St Clair Ave. KnausoTo poslopje nad Grdi- 1 j novo trgovino. < p Najboljše zobozdrav- * ' niiko delo po niz-r kih cenah. 4 , S Uradne ur« *d 8:30 ^jutr^j do ' T 6:30 «r«e«r. f nr uutfiM«HWr«i«Mi« A T »Mil* mdiMd. ? Pi^V' H^V" m ^»fl Naprodaj je trgovina s slaščicami in vsakovrstnim tobakom ter igračami. V sredi slovenske naselbine, dobra trgovina. Proda se zajed-no tudi hiša, skupaj s trgo- Lj vino, ali pa vsako posebej. se Zmerna cena. Vprašajte na ra 6117 St. Clair ave ,00 [y* Išče se Mihael Straus, pro- ni šen je, da se zglasi on ali in njegova žena v našem ured- gl< ništvu radi važne stvari. de (11) lel ---— PC » M M<>>♦♦♦♦ MM»141 i Dr. S. Hoflander, i! « ■ i I :i355L55tkSt.T»t.S».CUir|-:: Vd*p u 55. cesti nad letam d ;;» Ure od 9. zjutraj i; • -jriir'-- !; Zaprto ob sredah pop. ;: sc' !! tudi v nedelo zjutraj. || SprejHMM Ub.rty In \\\ W.S.S.M plačil*. ,, N j i .................... saj Naprodaj je šivalni stroj, lo, White, vreden $85, samo za Sc $35, velika shraiAba za peri- Dc lo $5, preša za sadje $5, blan- — keti, kovtri, perilo, 3 duca- P te povštrov in dr.. 1020 St.- ! Ciair ave._ (11) [nji Front sob*1 se odd? v na- K1. jem za 1 ali 2 fanta, električ-na luč in gorka voda, kopa- ?* lišče. Vprašajte na 1364 E. k0 65th §t. vrata št 1. preko Su- ™ perior ave. (Ift " i ~ L^i' EHfoa s« ooaa v najem za lile v Posebno naznanilo. Jaz sem zdravnik že zad-nJih 33 let in vam hočem port magati v vaši bolezni. Jaz e zdravim vse kronične bolez- ► ni, ki se dajo ozdraviti. Jaz n sem špecijalist te vrste bolezni. Influenca je pustila svoje I" znamenje v tisočih ljudeh, ki i- so več. ali manj trpeli nje. 0 Ali ste vi eden izmed njih. S Jaz ne računam ničesar za nasvet. Govorimo v vašem je-z ziku v našem uradu. Pridite 1 med 9. uro zjutrai in 7. uro * zvečer, ob nedeljah in praznikih od 9. zjutraj do opold- * ne. Naš urad: i I 2209 Ontario St. > Cleveland; O. Dr. Cowdrick. Opremljena soba se odda Iza L ali dva fanta v najem. Na razpolago električna luč, ' kopališče in gorkota. 1025 E. ; 71th St.. _(11). Na St Clair cesti blizu 62. ceste se odda v najem pros-tor, Mjpraven za kako malo i trgo^Fo. Poizve se v ured-.niš^fc _ V najem se odda hiša s 7 sobami, elektrika in plin na-, peljan v hiši. Jako lepa prilika za družino z mnogimi otroci. Poizve se na 14410 Dar win ave. Collinwood, R, Be-■ nedičič. (U) i ■ ' i ^^— I M^F HrT rmm ^^ National Drug Store! Slovenska lekarna. Vogal St. Clair ave. in 6l. oe-J sta. S poseibno gflcrbnostjo izdelujemo zdravriiškfc (predpise V zalogi imamo vse, kar je tfoba v najboljši lekarni. ----—- I Pozor! (Naznanjam, da sem prav-1 kar dobil vzorce blaga za jesenske i n zimske obleke. Na razpolago imam najboljše vzorce od najboljših kompa-|nij, in prijazno vabim fante in može, da pridejo in al o-gledajo. Priporočam se v izdelavo po meri narejenih ob- I lek, katere izdelujem točno i pO vašem okusu in po zmernih cenah. Priporočam se v obilno naklonjenost. Andrew Jarc, I 1113 E. 01th St. Tel. Princeton 1958 R. (x92) Takoj dobiti ddb dve Slovenki, ena za kuhanje, dru-ga za pospravljanje v hotelu ' in kuhinji. Dobra plača. Og- I lasite *t takoj prr Hofd Ser-schen, 694 E. 152nd St. Collinwood (11) ] Slovenka, ki bi zjutraj de- I lala dve uri in popspravlla v sallonu dobi jako dobro delo, če se oglasi takoj pri Leo Schwalb, 6131 St. Clair ave. Dobra plača. (11) Pozor, fantje in dekleta! f Spodaj podpisani nazna-.l I njam, da sem pričel poučevati najnovejše plese. Pouk se Vrši vsak torek in petek od 8. ure do 10:30 zvečer v Bir-kovi dvorani. Poučuje se vse ( modeme angleške plese, f Toraj kogar veseli pies in bij se rad navadil, ima sedaj priliko. 12 učnih vefierov za $5. I f\ Ji« f A*-« —• ■* I J 1 Kašelj f 2 n*J®ibo pri otrocih ali odrwlih. M fi S n« trm nikdar xutmariti. Kaielj X i i I Several | Balsam lor Lungs j X ^WOT » PlitiW, Id J* X zalo priJttao zdravilo proti ka«Ju. ! ! 9 Prehladu, bodcu, hnpavotti in ka* ! ! X «rv prha boli. Zalo priporočljivo 1 X ia za novorojenčke, otroke in odraa- 1 i leitkSah* 88 ln 60 06nt0V * V"h ' ' S " * i I X Severov Almanah n Slovane« j za leto 1919 ja gotov in pripravljen ! i O » razpečavanje v vseh lekarnah • ali pa naravaoat od • » i , . • L i OBRESTI a ZAČNEJO VSAK DAN VL02m DENAR NA LAKE SHORE BANK te W ptavflft plalMM U *T mmm imi 4% Pohištvo naprodaj za štiri sobe, radi odhoda na farme. Vprašajte takoj na 1408 E. 40th St. zgoraj. Lepo pohištvo po jako nizki ceni. (U) 1 1 ' ' II JU 1 I . Pokažite svojemu bolnemu prijatelju oglas dr. Cowdricka. lf*~*'"'' "i ■'■ i.i .............1 — -■■"■"■ '--"i......i""".i*r'"""1 '|—*■ Nastopi kakor človek | m Cist in snažen, vedno bodete dobro sprejeti in lahko ste po- I v m nosni, ker čistost in snaga imata vodno prvi nastop. v^ll m V čišfienju oblek smo vam mi vedno udani in najbolj priprav- M m Ijeni. Ako želite dobro delo in postrežbo Je vaša dolžnost da vaie II i m potrebščine prinesete čistit k nam. m ' [I I j Frank s Dry ^^^ Cleaning Co. j ■ Nafta Je edina slovenska tovarna za čiščenje oblek, ker mi W M imamo vse stroje in se vse delo doma izdeluje, kar pomeni boljie % v in garantirano delo. M « Naše delo je pohvaljeno od onih, ki poznajo dobro delo S The Frank's Dry Cleaning Go. j C 1361 BAST 55th STREET NASPROTI BANKE. ( ■ - ' ■ i | T AMBULANCA.1 l^&Cj Zaveaki slučaj neareče ali bokxni, če potrebujete H ambulanca ali boloilki to«, pokličite katerkoli I ^ telefon veak fas, po noči ali po dnevu Mi vedno I čujemo in odgovarjamo telefon, kef svoni v bili I H PRINCETON o^aem Ako vam operator reče, da ee ne ogla- M H T««- simo, ne vrjemite, zahtevajte supervisorja, in do- I 1 XX I bite odK°Tor od »" takoj. I M ^ ANTON GRDINA I R iool 6127rSt Clair Ave. Cleveland, O. I JHHHHHBHHIBHHHHI t^^-i;.-,. . .li....; ..................... M| | |' I ' " ........., rj . I DR. L. E. SIEGELSTEIN, || B*n PVm* CU.PImh III M«l«t*M Central Z4S1 1 I KRVNE IN KRONIČNE BOLEZNI | URADNE U R Ci 04 9. sjutraj do 4. popoldn., od 7. do 8. svatov. H Ob od 10 do 11 lil' f I 308 Permanent Bldg. 746 Euclid At., near Ea*t 9th St. Z„p» zdravilo deb čute. Skoro že trideset let se TVinerjeva zdravja rabijo z največjim zaupanjem. A bo tudi radi pravega vzroka, več •plačati za potrebaloine, bi tudi lekarja stane velifoo več, ni mogiolce druginji v okom priti. Zatd -pa bo vrednost Trinerjevih ldkov povrnili odjemalcem vse kar več plačajo ea nje- TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, Iker učini, da M z^ubi svoge stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočeti v želddfcu. Trinerjevo Zdravilno Gnenko Vino očisti žek>dtec in odstrani iz notranjščine drrolbovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih twin zavirajočih pravdno delovanje drobovja. Trintorjevi leki * so iprosti vsakovrstne nepotrebne mešanice m vsebujejo le potrebne zdravillne grenke koreninic« ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasatfosti, nepre-bavnoati, glavobola, poi-glavobdla, nervoznosti, navadne slabeče, kakor tudi v ietademih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženste ob premembi žitja a Ti rudarje aH druge ktelavce, ko ddajo in vdihavajo plin, če rabite tak tek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Ddbite je v vseh lekarnah, TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protana, ali revma-tizma, ntevragije, lumbago, otrpdqsti gležnjev in drugih, najpotrebnejša in najhitrejša pomoti. Jako dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje živcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV ANTIPUTRIN je izvrstno i npr a v prijetno zdrav »Jo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla la st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in drugih kožnih otvocov., Dobi se v vseh lekarnah. Naf novejše nagrad« so dobila Trin«rjeva zdravila na mednarotoh razstavah: Gold 10edal—San Frsndtco' 1915, Grand Prix — Panama 1916. - 1333*1343 So A fhiiiivrl ' Mtt'Hi?" • i l ■^."'bV- i 'i ' i' V" . Li. 'Ife • ^yffii & ■ * ^i^T' 1' iT i^ŽMBHHBH mm ffftiA ni ni m ifiriuA "Noben pošten državljan »e ne bo branil/' odvrne gospod Gryce z velikim mirom na obrazu, da sem se skoro čudil, "da policija pazi na nje« govt korake in dela, če je dotični državljan s svojo neprevidnostjo vzbudil pri policiji sumnjo, ki nam je dala vzrok, da smo ukrenili gotove korake. "Kaj, ali se drznete trditi, da mi je bila policija v resnici za petami, in da ste mi neprestano sledili?" vpraša gospod Blake ves bled v obraz in gleda zdaj mene, zdaj gospoda Gryce. Jeza se mu pojavi na obrazu, in čelo se mu grbanči v razjarjene gube. "Nam ni preostajalo dru-zega kot kar smo'storili," odvrne gospod Gryce z največjim mirom. "In ali ste me samo v mestu ali tudi izven mesta zasledovali?" vprašuje gospod Blake nadalje. Videlo se je, da je globoko užaljen t svo-časti. Pri zadnjem vprašanju je pogledal mene, in zdelo se mije, da bi me najraje napadel s pestmi. Jaz pa sem molčal in pustil, da Gryce odgovarja mesto mene. "Znano nam je, da da ste pred kratkim zapustili New York in obiskali ndcda-nje bivališče Shonmakerjev,' reče gospod Gryce. Mr. Blake globoko potegne sapo in molče zre v tla, potem pa potegne stol k sebi, se vsede in vpraša kratko: "Kakšne sumnje imate napram meni?" Gryce pa ni pričakoval tega, kajti postal je ves žareč v obraz. 'Oprostite nam " reče, "o kaki sumnji sploh govora ni bilo. Prišel se k vam, da vam sporočim smrt deklice o kateri je znano, da ste pred nekaj dnevi govorili z njo na ulici. Pričakujem toraj, da nam razložite ta pogovor ter nam olajašate stvar z vsemi podrobnostmi, ki so v zvezi z dotičnim pogovorom. Kajte dekle je bilo najdeno mrtvo v reki, in vsi znaki kažejo, da je bila prej nasilno umorjena, predno je bila vržena v reko. Vi nam mnogo lahko pomagate, da se dožene identiteta umorjenega dekleta." I Da," reče gospod Blake,:: 11 kako mi je mogoče opravi-1 Čiti se? Ce me je policija tako natančno zasledovala, tedaj Ji bo gotovo tudi znano, 1 zakaj sem govoril z dotičnim' dekletom, In ne samo z njo, i ampak tudi z drugimi. Če me'' je pollciia zasledovala, tedaj II ji mqra biti znano zakaj sem1 obiskal nekdanje bivališče | 1 Shonmakerjev in — toda kaj 1 *vam je znanega o tem?" i 'vpraša nenadoma. 1 Gryce pa gleda na dra- ' goceni prstan, katerega je > nosil gospod Blake na roki. 1 Prijeten smeh se pojavi na > njegovih ustnih. "Pripravljen ' sem slišati vaše pojasnilo o * tem," reče z zaupnim gla- j t C f.). 1 Vili imate vi pravico zah- 1 tevati od mene pojasnila — s ali smem vprašati zakaj?" 1 reče gospod Blake. < Zdelo se je, da Gryce ni t opazil ponosnega, ostrega $ glasu s katerim je govoril r Mr. Blake. "Sicer ni pisano Š v mojih postavah," odvrne č Gryce, "toda povedati vam U hoem vseeno, kaj je prignalo v mene, policijskega uradnika v v vaše stanovanje, da vprašujem po gotovih stvaren vas, d upljivnega in dozdaj neo- t madeževanega državljana, da F mi odgovarjate kar se tiče va j ših družinskih razmer. Toda s prosim vas, mislite, da ste t vi na mojem mestu: Hiina^os f žavijana pri nek.gi dne 4 k nam v policijsko pisarno z namenom, da nam sporoči, da je neka uslužbenka hiše, kjer je ona gospodinja, kar nenadoma fn skrivnostno zginila ne da bi Sploh kdo kaj slutil zakaj in kako? In hišna gospodinja se je nahajala v največji razburjenosti. Prosila in rotila nas je, da moramo dobiti zgubljeno dekle na vsak nain, da se ni treba ustrašiti nobenih stro- j škov, toda najti jo moramo. . In ko so jo na policijski po- | staji vprašali, zakaj se njen gospodar sam ne zanima za j | ta čudni in izvnredni slučaj, ] ko je vendar tudi on prizadet pri skrivnostnem zginut- i I ju deklice, tedaj uporablja hišna gospodinja vsako vrst- j ne izgovore. In ko smo ji po-vedali, da je najbolje, če vpra šamo njenega gospodarja za J nasvet, tedaj se prestraši in , nam odločno odsvetuje. Kaj bi vi storili v takem položa- ( jžu? Kdor policijo prosi na ' pomoč, ji mora pomagati z vsem, kar mu je znanega. Prišli smo toraj v vašo hišo . in uvedli preiskavo. Kaj ^ smo dosegli? Pri pregledova- J nju sob smo dognali, da je ' zginula deklica rabila skoro } najboljšo sobo v celi hiši za 1 svoje stanovanje in delavni- ! co. V fej sobi smo dobili knji- \ ge in razne razkošne pred- ' mete, ki so nam dokazali, ! je moralo dekle biti nenavadno izobraženo, in da je mora- 1 lo uživati posebne privilegije v stanovanju svojega gos- ( podarja. In ko smo nadalie požvedovali, smo dognali, da je dekle pobegnilo, in sicer -skozi okno njenega stanovanja. Toraj je bila trditev hišne gospodinje po trjena na mestu.. Nismo pa na jasnem ali je dekle šlo iz hiše po svoji volii ali jo je kdo s silo primoral k temu koraku. | Prav lahko je mogoče, da jo je kdo s silo odpeljal, kajti dokaz tega smo dobili več , mutastih prič, toda sijajnih Pomislite na raztrgane zas- ! tore pri oknu, skozi katero ' je dekle pobegnilo, pomislite ! nadalje na krvave madeže, ka tere smo dobili na preprogi njene sobe, in skoro po celi strehi. Nadalje nam je hišna gospodinja z vso oldoč-nostjo zatrjevala da, je bila deklica najbolj poštenega } značaja, in nikakor ni mo- J goče, da bi svojevoljno po- r begnila iz hiše, kjer je uži- J vala toliko dobrot Kdorkoli 1 premisli vse to, ta nam mora ] pritrditi, da je nekaj nenavadnega, da, skrivnostnega 3 v celem dgodku. Poleg tega \ pa pomislite, da smo našli v v travi, tik pred hišo, jako 1 krvav nož. Kdo je rabil ta nož? Ali napadalci dekleta * ali pa dekle samo, ki se je c hotelo braniti proti svojim c napadalcem? Brez dvoma je * rabila zginula šivilja ta nož, kajti nož je bil na ročaju z 'k biseri okrašen, in noben mo- v rilec ali napadalec ne bo no- c sil seboj tako dragocenega noža. Nož je toraj' prihajal [ Iz sobe Jckleta in je bil to- ■ raj dekletova last. Poslužila se gaje, ko je bila napadena, v In gospa Daniels, ki je čula t dotično noč, ko so neznanci n udrli v dekletovo sobo, z "vso s gotovostjo trdi, da je slišala r razne moške glasove v sobi g Šivilje. Povejte nam toraj, 2 5e to niso dovolj, veliki raz- s ogi, zakaj je policija rado- v 'edna in, zakaj bi rada kaj ti reč slišala od vas?" n Gospod Gryce umolkne, o ia se odahne in opazuje med- n tem pozorno gospoda Blake. ti Po kratki pavzi pa nadalju- t« je policijski nadzornik.: "In sedaj, ko je policija na mes- p tu zločina, pride v sobo gos- ri podar hiše, ki se pa niti ne k zmeni za skrivnostni dogo- n dek, ki se je pripetil v njego- vi j . Kli^nipmn v Pnlkih slučajih. Nasprotno, njegova , gospodinja iivi v strahu, je vsa preplašena, nemirno gleda okoli sebe, dokler je gospodar prisoten, in se čuti jako olajšano in mirno, kakor hitro se gospodar umakne. Vsa ta znamenja so dovolj jasna, da mora človek misliti na kaj posebnega. In ko smo poizvedovali dalje, in kaj smo našli? Policija pripoveduje jako čudne stvari, kakor n. p. da se je nahajal hišni gospodar ob uri, ko je bilo dekle odpeljano iz hiše, na vrtu, in da je celo gledal skozi omrežje vrat v trenutku, ko se je ugribljena deklica iztrgala svojim roparjem in hitela proti domaČi hiši, kier je najbrž iskala zavetja. Toda kakor hitro je zagledala svojega gospodarja pri hišnih vratih, tedaj se je polotil dekleta silen strah, in raje kot bi njemu zopet prišla v posest, je zbežala od hiše in prišla roparjem na-| ra vrt ost v pest. — Kaj ste rekli go,spod Blake?" prekine Gryce svoj govor in ostro pogleda hišnega gospodarja Mr. Blake pa zmaje z glavo. "Ne," odvrne, "ničesar nisem rekel, "nadaljujte s svojim pripovedovanjem." "Nadalje je policiia dognala," pravi gospod Gryce, nadalje, "da se gospod Blake ogiblje vsaki družbi boljših dam iz višjih krogov, nas protno pa ga pogosto dobijo v najbolj siromašnih delih mesta, kjer tava od ulice do ulice, od beznice do beznice, kjer skuša govoriti z najbolj zapuščenimi dekleti celega okraja. In zadnje dekle, s katero so ga videli v pogovoru, kakor trdi policija, je popolnoma podobno oni deklici, ki je izginila iz te hiše —" "Stojte!" ga prekine zdajci gospod Blake z zapovedu-jočim glasom, "vi se slno motite, nemogoče je dokazati kar trdite." "Toda kakšne vzroke imate za svojo trditev?" vpraša gospod Gryce. "Deklica je imela zlato— rudečkaste lase, in oseba, ki se je mudila v moji hiši ni i-mela enakih las." "Mislite, da ne? Ali je res tako? Ali mi iste sami pripovedovali, da šivilje v vaši hiši nikdar niste videli, sploh vedeli niste, da stanuje v hiši, toraj kako morete trditi kakšne lase je imela?" "Če bi imela iste lase kot ( umorjena deklica, tedaj to gotovo opazili.' Gryce se nasmehne, seže v žep in prinese na dan svojo listnico: "Tuje vzorec njenih las," reče, ko potegne iz listnice tenko, ' svetlo kito las;."kot vidite na tem vzorcu, so ti lasje ravno tako zlato-rudečkasti, kot jih je imelo dekle, s katero ste govorili na ulici v Broom Street, in katero so danes našli umorjeno v vodi." S tresočimi rokami prime gospod Blake lase, katere drži Gryce v rokah. "Kje ste dobili te lase?" vpraša v naglici. "Ti lasje so se nahajali v glavniku, katerega je vaša ši vilja rabila pri svoji toaleti," odvrne gospod Gryce. Ponosni mož pogleda lase toda jih nemudoma vrne detektivi?, skoro r.evrlj-n. "Kar ste mi dosedaj pripovedovali," reče ko ostro motri z očmi detektiva, "vas nikakor ne opravičuje, da ste udrli v moje stanovanje, niti ni vaš glas na mestu, ker govorite z menoj kot obtožencem. Vi imate še nekaj skritega. Pustite na strani vsa zavijanja, govorite odkritosrčno — jaz zahtevam. O mojem potovanju v bivališče obeh Shonmakerjev niste Še ničesar govorili ? Mogoče vas tudi v tem slučaju vest tišči, toda nočete z besedo na dan.' Gryce me hitro pogleda potem pa vstane. "Motite se,' eče, "jaz sem prišel k vam, ker hočem dognati koliko je resnice pri zginutiu vaše ši-irtlje. In ker je policiji pover- fejrr % ;.v„*., J§i, j> £e ne ip* za druzega < kot za zginutje moje šivilje, i tM«™ ( Je flied- i Sa^se neha^ obravnava.6 Do^ j teval sem, da mi poveste vse ; kar sumite o meni, ker sem ( bil prepričan, da so moja de- , janja, ki nimajo ključa do mojih skrivnosti, skrajno su- • mljiva. Toda kar se tiče šivilje, ki je bila pri meni uslu- j žbena, in ki 'je na s kri vnos- [ ten način zginila iz moje hi- r še, z njo Jaz ritmom ničesar s opraviti, in bom znal to svo- r jo trditev tudi vedno žago- % varjati." 5 DUH ffrfhtftejlč. ——---V —r Okoli sedme ure v sobo- i to zvečečr je pridirjal velik F avtomobil po St. Clair cesti, s Blizu Addison Rd. se avto- r mobil za trenotek ustavi in r iz avtomobila prileti človeš- V ka postava, ki je bila zagna- p na s tako silo, da se je par- / krat prekobalila po tlaku, av- s tomobil je s silo odpeljal na- p poškodbe in Žoletova ambu* 1 vrgfi8 iz avtomobila. Nekafe-ri celo trdijo, da je bil Slovenec. Odvetniška zbornica sedaj preiskuje nadaljne podatke. J V Clevelandu jje kakih sto ' odvetnikov, ki so živeli samo od tega, da so zagovarjali roparje in tatove, roparji in ta- j tojvl po jim nosili denar, in ' "mazali', da sp dobili svobo- 2 do in dalje ropali neovirano, * Jcpr se je dalo vse "pofiksati" J za denar. Vsa sodijiia je na nogah radi teh dogodkov, na- j stala je ogromna preiskava j med odvetniki, in najmanj j 50 odvetnikom grozi ječa. • —Vso slovenska društva, ki bi rada imela društveni imenik v našem časopisu, a priobčen dvakrat na mesec, r so vabljena, da dopošljejo i našemu uredništvu imena in 1 naslove uradnikov, Čas in 1 kraj zborovanja ter druge i podrobnosti. Uredništvo "Čl. 1 Amerike" bo vse te oglase s slovenskih društev zastonj * priobčevalo skozi celo leto. c X* I XI - , . jo naslove uradnikov in jfti atiko najdejo v časopisju, ki e najbolj razširjen v Clever andu in ki gre tudi po čeli Ameriki. Društva uljudno opozarjamo r\at to točko. V Jugoslaviji, v on n krajih, ki so bili prej pdd Avstro Qgrsko so že . izdelali načrt z* pove, poštne znance. sedaj rabijo še stare, sanjo da je beseda "Krone" ali "Heller" pretftana in na njih mestu tiskane besede: SHS. kar pomeni: Slovenci, Hrvati, Srbi. -—\—; NEKAJ ZA POD NOSI Da so clevelandski tatovi ženjalni, premeteni in z vsemi žavbami namazani, to vemo vsi, toda da bi bilo tem lopovom mogoče ukrasti celo karo ulične železnice, ta je pa vendar malp prekosmata. Toda tako potoča neki tuk. slovenski list v petkovi številki, in Še dostavi: Izprevo-dnik (sic) je bil okraden za - kradli f i i Radovedni smo tudi kdo j i jkjda naj bo pripoznana vs*j - no z drugimi političnimi l&fi ) vojaškimi strankami na R|i| t kem, kakor Je $ prerokovala | liffifcMWl i s Ka^i® 8S : Tfl Je, menda boljševiška 1 , slovenščina. x Umi! je 4. t.m. v Rihen-J bergu na Goriškem na dopustu Ivan Vidmar, star 27 let, bivši načelnik Orla. 1 Influenca med igralci — - Bolezen se loteva tudi že ^ - gledaliških igralcev. Včeraj i sta obolela operni pevec g." {I. Levar in ga. Ksenija ' I Bonghenova, ki je na nujno prošnjo ravnateljstva le zJI največjim premagovanjem s« noči še igrala JulijaševičevcfH • ter s tem omogočila predsta-i vo. , SLOVENCI! ^Zjedinjene države so se borile za svobodo vaše domovine! fws.s. WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Kupujte vojno hranilne znamke, da se naši vojaki srečno vrnejo domov.