Stev. S8S, V Trstu, v iitrlek 14. oktobra 1915. Izhaja vuk taa. t a 13 ob nedeljah In praznikih, »» » /jutraj. ttodniHvo: usj, j, tn&SSU Apte« Si. 20, !. nadstr. - Vsi doplai iuJ m frofill«i* OT&oiltTu li«ta. Ncfrankirana pisnu se u« vprtjtmijo le rokopisi H ne vračajo. Izdajate!) In odgovorni uredni Steiin Godina. Lastnik kort»rci| tfeU .EdinottV - Tlak tiskarne .Edinosti', vpisane zadruge: * ©mej«nim poroštvom ♦ Trstu, allca Sv. FrsnčiSka AsiSfcega K. 20. Telefon oiednlitv« ifl uprave Štev. 11-57. HiroCnlm idiIi: Lx celo ........... K 21.— Za pol leta . . . - . aa tri mesece........J — fa nedeljska I ada Jo ta celo leto....... 5.20 g« pol leta.................. 2 60 Letnik xl. Posamezni Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na. milimetre v Srokostl ene kolon*. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....rim po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, osi asi d"....."• zavodov . . .....7 . . m.7i po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... , 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratnl oddelek .EdinosK'. Naročnin ta reklamacije se poSIljaio upravi listi. Plačuje se izk!jyčno le ' -" upravi .Edinosti". — PLač« «n tali se v Trstu. Uprava- fn inseratnl oddelek se nahajata v ulic! Sv. Franči&* Asižkega 34. 20. — Poitnoliranllaičnl ntuo tt. 34I.G5? , Bolgarska napadla Srbilo. PARIZ, 13. (Kor.) „Agence Havas* poroča fz Nila 12. oktobra: Srbski tiskovni urad javlja: •oigarl so nas napadli na fronti pri Knjaievcu. _ Z jugovzhodnega bojišča. DUNAJ. 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 13. oktobra 1915., opoldne. Jugovzhodno bojišče. — Naši napadi napredujejo povsod vkljub silnemu sovražnikovemu odporu. Ob dolnji Drini so nase čete vrgle Srbe iz več jarkov. Južno od Belgrada je bilo nasprotniku iztrganih nekaj žilavo branjenih oporišč. Srbski protinaskoki so se izjalovili povsod bah. Razpoloženje v HUu. *Seeoio« poroča, da Srbi s strahom pričakujejo pomoči četverozveze in odločitve Grške. Možato prenašajo izkušnje, ki jih zadevajo. Vkljub temu. da se mora glavno mesto zasedaj premestiti v kratkem v Prištino ali Bitolj. pričakujejo v Nišu z razobešenimi zastavami Francozov. Doslej še ni niti eden vojak četvero-zveznih čet odkorakal v Srbijo, ne da bi se vedelo, zakaj ne. V Solunu da pričakujejo prihoda generala Sarraila- Laške čete za Srbijo? »Kolnische Zeitung« priobčuje naslednje poročilo iz Aten, iz katerega bi se , dalo sklepati, da Italija dejanski poseže v ob velikih sovražnikovih tegu-j balkanske homatije. Atenski list »Hestia« javlja: Veliko število italijanskih cet je - , .. ^..p^h^o • I odšlo zadnje dni v Bari in Brindisi, kjer Namestnik stab*iso jih vkrcali na 12 velikih transportnih pi. noier. um. parnikih. Čete imajo tropske sleme, iz česar bi se dalo sklepati, da so določene za operacije v orientu, najbrž ob maloazijski obali. Iz Lugana se pa poroča, da OEROLIN. 13. (Kor.) VVoltfov urad poroča: Veiikl glavni stan, 13. oktobra. Balkanskobojišče. — Odpor Sr- -------------- _ bov je le malo mogel zadrževati naše; namiguje milanski »Secolo«, da se bodo prodiranje. Južno od Belgrada se je na-skakovala vas Železnik in višine vzhodno na obeh straneh Topčiderke. Napad proti Požarevcu napreduje ugodno. Cesta Po-žarevac—Gradište je prekoračena v južni smeri. Vrhovno armadno vodstvo. Položaj na srbsKem bojišču. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo o položaju na srbskem bojišču: Napadna fronta, ki v vsej svoji širini meri kakih 400 kilometrov, ima svoja središča, kar je popolnoma naravno, v bolj ali manj ravnih ozemljih. V dosedanjih bojih so se pokazale štiri glavne napadne smeri in sicer v ozemlju od dolnje Drine pa do požarevškega okrožja. Naše operacije so usmerjene: proti Mačvi in tudi italijanske čete izkrcale v Solunu in da se bo dardanelska akcija omejevala odslej ija obrambo doslej zavzetih postojank. __ Z avstrijsko-ruskega bojišča. i DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 13. oktobra 1915. opoldne. Rusko bojišče. — Pri Burkano-vem ob Strypi so tudi četrtega včeraj javljenih napadov odbili avstro-ogrskl in nemški bataljoni. — Drugače na severovzhodu nič posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Pohvala artiljerije. DUNAJ, 12. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Vrhovni armadni Obrenovcu, proti Kolubarski dolini, proti poveljnik feldmaršal nadvojvoda Friderik ozemlju jažno od Belgrada ter proti Po- ie izdal naslednje povelje: »Izrekam po ev.,u tsvojem poveljniku posebno inicijativno Posebno močan je srbski odpor v Ma-| vojnemu poljskemu topniškemu polku št. t J »■> V ""'JV • ----- -- r riboriti dobesedno vsako ped srbske zemlje. Srbi so mojstri v poljski utrdbi in njihove utrdbene naprave imajo v nasipni cesti, ki kot širok okop leži pred močvirji, močno oporo. Avstro - ogrske čete, ki so severno od Obrenovca vdrle v Srbijo, so naietele v Vicbari. ki jo obteka Sava na treh straneh, na silovit srbski odpor, ki so ga morale zlomiti v ljutih bojih. Svet je tu za branitelje izredno ugoden. Armada generala OalKvitza, ki je vzhodno od Belgrada pri Semederevu in dalje proti vzhodu odtod prestopila Donavo, se je morala boriti s težavami močvirnih tal otoka TemeŠa, ki so zelo ovirala prehod, katere pa je le premagala uspešno. Mesto in trdnjavo Smederevo je že zavzela in napreduje sedaj v južni smeri. V bojih za višine južno in vzhodno od Belgrada so zavezniki zopet napredovali. Srbi poizkušajo tu z vsemi močmi braniti veliko cesto in pa železnico v Niš. V Belgradu se nahajajoče zavezne čete sedaj spravljajo vojni plen. Vsega skupaj je bilo doslej zajetih devet ladijskih topov, vsekakor tujega izvora, med njimi eden pri naskoku sedmograškega pešpol-ka št. 31, in 26 bronastih topov. Mesto je v bojih seveda zelo trpelo. Gornjo in dolnjo trdnjavo, tvorniški predel. Kali-megdan in okolico so težko poškodovale topovske kroglje in po njih nastali požari. Ravno ta^o je tudi boj moža proti možu za hiše okoli trdnjave povzroči! razna razdejanja. O bojih v Belgradu in okolici poroča Pesti Hirlap«: Na višinah vzhodno in južno od Belgrada so se Srbi močno upirali. Vkljub velikim izgubam, ki so jih i-meli v pouličnih bojih, se je posrečilo srbskim polkom, ki so se umikali z občudovanja vredno hitrostjo, da so se ustanovili na višinah, ki obvladajo Belgrad. Naše čete so nato naskočile drugo srbsko obrambno črto. Naša artiljerija je kar najuspešneje podpirala to akcijo, ki je postajala vedno močnejša, nakar je posegla vmes pehota. Zavzeli smo prehod in vse višinske srbske postojanke nemške čete zavzele južne dele mesta. Naš pehotni naskok ie bil tako silovit, da je sibinjski pešpolk št. 31 mogel osvojiti vkopan angleški ladijski top, ki ga Srbi niso mogli odpraviti pravočasno. Belgraj-ske vV kažejo sledove strahovitih bojev. -bno huda so razdejanja v Starem wStu, odkoder je začela naskakovati naša pehota, podpirana po artiljeriji in strojnih puškah. S Kalimegdana je izginilo drevje in Karadjordjev spomenik. Iz trdnjave so bile srbske čete izrinjene z bajonetnim naskokom. Istočasno sc naskočili trdnjavo od severozapada Nemci, ki so zasedli konak in se potem na Tera-cijl sešli z avstro - ogrskimi četami, ki so erodirale od Milanove ceste sem. bro ravnanje v bojih 2., 3. in 4. septembra svoje posebno priznanje in svojo zahvalo. Ta pohvala naj se razglasi vsem četam armade. — Feldmaršal nadvojvoda Friderik«. _ Z nemiKo-ruskega bojišča. BEROLIN, 13. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. oktobra. Vzhodno bojišče. — (Hindenbur-gova armadna skupina): Zapadno od Dvinskega je razpadel ruski napad v našem topovskem ognju. Izjalovili so se sovražnikovi poizkusi, da bi se polastil po nas zasedenega otoka Miadziolskega jezera. Ruski napad severovzhodno Smor-gona, ki je dospel do naših ovir, je bil zavrnjen. Neki naš zrakoplov je prošlo noč izdatno obmetal z bombami utrjeno in s četami napolnjeno mesto Dvinsk. — (Armadna skupina princa Leopolda Bavarskega): Nič novega. — (Linsingenova armadna skupina): Sovražnik je bil pregnan iz njegovih postojank pri Rudki-Biel-skem-VVolski in vržen preko črte M. H. Aleksandrija—višine severno odtod. Nemške čete armade generala groia Bothmer-ja so vrgle sovražnika severozapadno od Hajworonke (jugozapadno od Burkanove-ga) iz več postojank. Vrhovno armadno vodstvo. I avsfrij DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: 13. oktobra 1915., opoldne. 11 a I i i a n s k o bojišče. — Včeraj popoldne so Italijani s težkimi in srednjimi kalibri začeli obstreljavati lafraunsko visoko planoto. Tudi proti posameznim odsekom primorske fronte je razvijala sovražna artiljerija povečano delovanje. Približevalni poizkusi italijanskih pehotnih oddelkov proti Vršiču in tolminskemu predmostju so bili zavrnjeni. V severoza-padnem delu doberdobske planote je na- -----... — pad z ognjem prisilil sovražnika, da ie Istočasno so beže zapustil svoja najsprednejša kritja. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Porotilo Cadorne. DUNAJ, 12. ^Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 11. oktobra: Sovražnik razvija veliko delavnost v obrambnih in cestnih delih, ki jih pa zelo motj uspešen ogenj naše artiljerije in drzni napadi majhnih oddelkov. Ob soški fronti so 9. in v noči 10. oktobra po intenzivni artiljerijski pripravi in uporabi ročnih granat zelo številne sovražne čete napadle naše postojanke desno od Slatenika, v bovški kotlini, na Mrzlem vrhu/ v tolmin- skem. krnskem odseku, pri Doljah. pri Plavali in pri Zagori ob srednji Soči. Sovražnik ie bil povsod odbit ob težkih izgubah in je izgubil tudi nekaj ujetnikov. Cadorna odreja. RIM, 13. (Kor.) Cadorna je odredil, da so v vojaškem okupacijskem ozemlju od 24. dne meseca majnika dalje pa do dneva, ki se šele določi, vse izvršene prodaje, odstopitve in druge lastninske izpre-membe nepremičnin, pravic in kreditov ter zastave in hipotekarne obremenitve nepremičnin brez vsake pravne veljave, in prav tako vse odstopitve trgovskih ali industrijskih obratov ter sploh vsak čin, ki skuša avstrijsko osebo ali korporacijo nadomestiti v njenih prvotnih pravnih odnošajih z drugo osebo. Izvzeti so slučaji, v katerih je na prošnjo najvišje poveljništvo dalo posebno dovoljenje. Z zopafnesa uojltta. BEROLIN, 13. (Kor.) WoItfov urad poroča: Veliki glavni stan, 13. oktobra. Zapadno bojišče. — Angleški naskoki severovzhodno Vermellesa so bili odbiti z lahkoto. Vzhodno Soucheza so Francozi zopet izgubili nekaj kosov jarkov, v katerih so se 11. t. m.^e mogli vzdržati. V Šampanji se je snoči izjalovil francoski napad južno Tahure. Na istem mestu davi ponovljen, v več valovih izvršen napad je razpadel popolnoma. V Vcgezih so Francozi na zapadnem pobočju Schratzmaennla izgubili del svojih postojank. Vrhovnp armadno vodstvo. Poročilo feldmaršda Frencba. LONDON. 12. (Kor.) Feldmaršal French poroča: Iz podrobnejših poročil izhaja, da so našo fronto južno od labasseeškega prekopa 8. oktobra iiapadle močne sovražne sile. Sovražnik se je predvsem poizkušal polastiti apnenice severno griča 70. Tudi med Hulluchem in Hohenzol-lernskim okopom se je razvijala velika energija. Moštva, ki so napadala pri ap-nenici, smo odpravili s kombiniranim ognjem pehote, strojnih pušek in artiljerije. Nihče ni dospel do 4( metrov pred našimi zakopi. Tudi severn odtod, med Hulluchem in kamenolomi je bil odbit napad ob težkih izgubah. Naše čete, ki so zasledovale umikajočega se sovražnika, so se polastile zakopa zapadno od Saintnel-le. Sovražniku se je posrečilo samo na eni točki vdreti v fronto, namreč v južni zvezni jarek Hohenzollernskega okopa, iz katerega so ga pa pregnali metalci bomb. Nikjer nam ni bilo treba uporabiti rezerv. Zadali smo sovražniku težke izgube. Zdi se, da so naše lastne izgube še manjše, kot pa se je cenilo izprva. Poročilo nemškega generalnega štaba 9. oktobra, da se je angleški napad severozapadno Vermellesa ponesrečil ob velikih izgubah, ni resnično: Nismo izvršili nika-kega napada. Včeraj je bilo enajst spopadov v zraku, v katerih so v devetih slučajih zmagali naši letalci. Angleške izgube. LONDON, 12. (Kor.) Zadnji seznam izgub izkazuje 210 častnikov in nad 4000 mož. Delcasse odstopil PARIZ 13. (Uradno). Minister zunanjih stvari, Delcasse. je podal demisijo. Demisija je bila sprejeta. Ministrski predsednik Viviani sprejme ministrstvo zunanjih stvari. __________ Proti cenzuri v Parizu. LYON, 12. (Kor.) Kakor poroča »Re-publicain« je odbor pariškega časnikarstva sklenil včeraj soglasno, da predloži vladi obširno utemeljeno protestno spomenico proti nezakonitim zaplembam in ustavitvam velikega števila pariških listov. Francoski ministrski svet. PARIZ, 12. (Kor.) Ministrski svet, ki se je pozno popoldne sestal pod predsedstvom predsednika Poincareja, je razpravljal o diplomatičnem in vojnem položaju ter o raznih, parlamenta se tičočih vprašanjih. PARIZ, 12. (Kor.) -Patrie« poroča, da mora minister zunanjih stvari Delcasse zaradi splošne oslabelosti, ki ima svoj vzrok v velikem naporu, še nekaj dni o-stati v sobi. Stavke na Angleškem. LONDON, 12. (Kor.) V Dublinu je izbruhnila stavka pristaniških delavcev, po čemer so prizadete štiri paroplovne črte. Boje se, da se gibanje, ki je nastalo zaradi zavrnitve mezdnih zahtev, razširi na \ druge črte. — V Bradfordu so predilni-ški pazniki, ki jim niso bile privoljene mezdne zahteve, napovedali stavko na 14. t. in. Ako bi delodajalci, kar se najbrž zgodi, zaprli tvornice, bi bilo tisoče delavcev brez dela. _ Amerikanska nota Angleški. LONDON, 12. (Kor.) »Morning Post« javlja iz Washingtona 11. t. m.: Lansing je danes zjutraj osebno izročil VVilsonu amerikansko noto Angleški, ki protestira proti nezakonitemu načinu, kako AngTe-. ška ravna z amerikansko trgovino. Pred-j sednik je prvikrat videl noto. \Vilson želi dobiti od Angleške obvezno obljubo, preden se decembra meseca sestane kongres. Ker kakih dvajset članov zastopniške zbornice in senatorjev južnih držav namerava povzročiti gibanje, se za toliko časa prepovedo, vse pošiljatve orožja zaveznikom, dokler ne bo amerikanska trgovina z nevtralnimi pristanišči neovirana. ________ S turških bojišč.' CARIGRAD, 12. (Agence Tel. Milli). — Glavni stan javlja: Dardanelska fronta: Naša artiljerija je bombardirala sovražni-tabor v okolici Bujukkemikli in je povzročila sovražniku težke izgube. V ariburn-skem in seddiibahrskeni odseku slab obojestranski pehotni in artiljerijski ogenj. V okolišu vzhodno Elariša je bilo sestreljeno sovražno letalo. Letalca sta bila ujeta. Potopljeni transportni parnih!. BEROLIN, 12. (Kor.) Zasebni dopisnik Wolffovega urada poroča iz Aten: Kakor doznavam, se množe slučaji torpediranja angleških in francoskih transportnih par-nikov v Egejskem morju. Zadnje tri dni sta bila potopljena en angleški in en francoski transport. Francoski transport sć je nahajal, kakor je bilo dokazano brezpogojno in tudi že javljeno, na ladji >Sam-blin Haver« med Malto in Kreto z nad 2000 francoskimi vojaki na krovu. KODANJ, 12. (Kor.) Iz Trelleborga se poroča: Včeraj ob južni obali Oelanda potopljeni nemški premogovni parnik je »Gutrune« iz Hamburga (3000 ton). LONDON. 12. (Kor.) Lloyds poročajo: Govori se, da je bil parnik »Halizones* potopljen. Posadka je bila rešena. Uesii z Balkanc. Francoski ministrski predsednik o položaju. PARIZ. 13. (Kor.) V včerajšnji zbornični seji je podal ministrski predsednik Viviani v imenu vlade izjavo o diplomatičnem položaju. Omenjal je, da je. lmkare-ška pogodba zapustila pri caru Bolgarov in v bolgarskem narodu globok srd. Zvezne vlade so si prizadevale, da bi iznova ustvarile slogo na Balkanu. Na romunski strani niso bila prizadevanja zaman. Da bi zadovoljila bolgarski narod, se četve-rozveza ni obotavljala, ter je zahtevala od Srbije velike popustitve. Postopanje Srbije je dalo povod grški vladi, da je ohranila svojo pričakovalno politiko. Bolgarska vlada je odgovorila dvoumno na naše predloge, se pogajala istočasno z našimi sovražniki, podpisala dogovor sTur-čijo in se je obvezala napram Nemčiji. Glede na to postopanje Bolgarske srno u-meknili svoje predloge in dobili zopet svobodo delovanja. Da podpiramo Srbijo, moramo skozi Solun. 2e sedaj se Francoska in Angleška, sporazumno s svojimi zaveznicami, strinjate popolnoma, da se pomaga Srbiji, ki nas je prosila pomoči, in v korist Srbiji,Romunskt in Grški zagotovi varovanje bukareške pogodbe, za katero smo.poroki. Francoska in angleška vlada ste edini glede števila čet. Rusija se priključuje svojim zaveznicam, da pomaga Srbiji. Nikdar ni bilo soglasje med zaveznicami večje, nikdar nismo imeli večjega zaupanja v skupno zmago. — Zbornica je bila nato odgodena do srede. Ruski glas k položaju na Balkanu. PETROGRAD, 13. (Kor.) Razpravljajoč o političnem položaju na Balkanu, izjavlja »Rječ«, da je edino sredstvo proti politiki kraljev Konstantina in Ferdinanda sedaj netenje gibanja proti vladarjema v grškem in bolgarskem narodu. Bolgarske pritožbe in grožnje proti Srbom. SOFIJA, 11. (Kor.) Oticijozna »Narodni Prava« citirajo članek grškega lista »Nea Alithia«, po katerem so srbske oblasti pod pretvezo, da so prišle na sled tajni bolgarski organizaciji v Bitolju in podružnicam v Velesu, Štipu in Prilepu, v omenienih kratili zaprle veliko število Bolgarov. »Narodni Prava« pripominjajo: Srbi se sistematično prizadevajo, da bi izčrpali bolgarsko potrpljenje in izzvali Bolgarsko v povračilo njihovih zločinov. Sistematično se opominja bolgarska vlada, naj končno prične delati v svojo iir plemenskih bratov varstvo. Nam preostaja le. da uporabimo pravi trenutek, da damo Srbom zasluženi odgovor. Deloma ustavljen železniški promet v Srbiji. BUKAREST, 12. (Kor.) Romunska vlada je bila obveščena, daje železniški promet med Prahovim in Zoitzo (morda Za-ječar?) v Srbiji iz vojaških ozirov ustavljen. Da pa se ne pretrga popolnoma zveza med Romunsko in Srbijo, se je na o-menjeni progi uvedel avtomobilski promet. ___ Bolgarski poslanik odide iz Londona. LONDON, 13. (Kor.) Bolgarskemu poslaniku so bili dostavljeni potni listi. Uest! iz Grške. Izjava srske vlade. ATENE, 11. (Kor.) V zbornični seji je ministrski predsednik Zaimis podal izjavo, da vlada po skrbnem premotrivanju mednarodnega položaja opira svojo politiko na isre temelje, na katerih jih je politika Grške zasledovala od začetka vojne. Da varujemo svoje življenjske koristi, bo naša nevtralnost oborožena. Bodoče postopanje se bo ravnalo s,u dogodkih, katerih razvoj bo vlada zasledovala z največjo pazljivostjo. Vlada je prepričana, da jo bodo poslanci podpirali v tem kritičnem času. Venizelosova izjava. ATENE. 12. (Agence Havas). V zbornici je izjavil Venizelos, ki je poprijel za besedo po ministrskem predsedniku Zai-misu, da nihče noče povzročati v deželi notranjih nemirov. Z cziroin na sedanji položaj bo večina zbornice podpirala vlado, dokler vladna politika ne prevrže temeljev moje politike, o kateri ie zbi rnjca že glasovala. Ako bi ne '' 'ne s Srbijo, bi nas prisilila naša ,, ia stopimo iz svoje nevtralnosti v^clcj, kedar se hoče kaka druga država povečati na naše stroške. Ne gre za to, da se ve, ali hočemo vojevali ali ne, temveč je treba vedeti, kedaj moramo pričeti vojno. Nikakor ne smemo dovoliti Bolgarski, da porazi Srbijo, da bi nas potem napadla z vsemi silami. Duša naroda si pravi, da je v korist Grške, da se Bolgarska razbije. Ce bi zmagala Bolgarska, bi bilo helen-stvo popolnoma uničeno. Venizelos je izrekel željo, da bi se politi' vlade izkazala bolje kot pa se je i.j^.^a. IzRrcavanJe u Solunu. LONDON, 11. (Reuterjev urad). Daily Ne\vs.T poročajo iz Aten: Prvotni operacijski načrt zaveznikov sc je izpremenil. Izkrcavanja čet v Solunu se nadaljujejo, toda čete se ne odpravljajo v majhnih oddelkih v notranjost dežele, temveč se zbirajo v velikem številu v Solunu. Švedski protest proti kršenju nevtralnosti. STOCKHOLM. 13. (Kor.) Švedska vlada je naročila svojemu poslaniku v Londonu, naj protestira zaradi kršenja nevtralnosti Švedske po angleškem i>odvod-niku v Vzhodnem morju. I/java dalmatinskega deželnega odbora. ZADER, 13. (Kor.) Vesti, ki so se opetovano pojavile v časopisju entente o ma-hinacijah posameznih oseb iz južnih i;o-krajin monarhije, tako tudi iz Dalmacije, ki izrabljajo svoje bivanje v inozemstvu, v to, da pod pretvezo zastopanja narodnih idealov agitirajo v obliki prav dvomljive pustolovske politike proti monarhiji, so dale dalmatinskemu deželnemu odboru kot najpoklicanejšeinu zastopniku avtonomnih interesov dežele povod, da ie pred kratkim v soglasno sprejetem, za javnost določenem sklepu konstatira!, da odklanja dalmatinsko prebivalstvo vsako skupnost z ljudmi iz svoje srede, ki i>od-vzemajo nekaj, kar nasprotuje tradicionalni, tudi v sedanji vojni ponovno dokazani udanosti Dalmatincev do cesarja in monarhije. Kot tolmač lojalnih čustev dalmatinskega ljudstva obsoja deželni odbor najodločnejše vsako akcijo, ki bi iskala bodočnost Dalmacije izven okvirja monarhije. Ta spontana manifestacija avtonomne deželne uprave ie našla po vsej deželi navdušenega odmeva. Razna mesta so sc izrekla solidarnim s stališčem deželnega odbora ter so izrazila svoje dinastično in državi zvesto mišljenje v navdušenih udanostnih brzojavkah. Tretje vojno posojilo. DUNAJ, 13. (Kor.) Nadvojvoda Ludo-vik Viktor ie podpisal 500.000 K tretjega avstrijskega vojnega posojila, »Splošni pokojninski zavod« 7,500.000 K, >Av-strijska rudokopna družba« 4,000.000 K, Avstrijski kreditni zavod na avstrijsko posojilo 45,000.000 K. na ogrsko 15 milijonov kron, skupaj torej 60 milijonov K. Ofenziva centralnih »lasti na Balkanu. Položaj kaj primerno opaža vi iiciicr-Zeitung : Prvi korak (ofenzive centralnih vlasti) je storjen. O nadaljnem razvoju stvari, o strategičnih možnostih, o času, ki jih bodo zahtevale operacije — pisati ugibanja o vsem tem, ne bi imelo smisla. 2e izbira prehodnih mest preko Donave, Save in Drine (o operacijah preko te reke nimamo do tega hipa še nič vesti. Op. ured. »Ed. ), dokazuje, da se pripravlja ofenziva v obsežnem stilu na široki fronti. V koliko se nastop Bolgarske zaplete s temi operacijami, o tem nas morejo poučiti šele dogodki. Da pa to že danes sili Srbe v delitev moči, je na dlani. Vemo, da so vlasti četverosporazuma v Solunu izkrcale čete, doznajemo, da bo četam četverosporazuma v prvi vrsti ta naloga, da preprečijo sodelovanje bolgarskih in turških čet, čujemo o oiačenjih, ki so jih Turki mogli pritegniti v Galipolj, odkar Stran n. .EDINOST- Štev. 285. V Trstu, dnfc 14. oktobra 1915. pogodba z Bolgarsko odvzela vsa-b radi severne meje. Tako je ves sil balkanskih držav prišel v gi-ura usode za balkanski polotok je zisten banje: prišla. s /Ce nje o i lako-I liko pi ti evr cija k Franc koni, I roka. lunHH mM preko Srbije, čini bo s posredovanjem Bolgarske zagotovljena komunikacija s Turčijo bo tam od Severnega morja vse vno na enkrat, pa vsaj po malem zopetno otvoritev zaprtih službenih panog. Tako je bilo mogoče že v juliju pripustiti prometu najprej blagovne vzorce na večji del vojnih pošt. — K prvi grupi vojnopo-it Fa oznaea nalogo in namen seda-jštnih uradov so zaporedoma prihajale enzive centralnih vlasti na Balkanu j vedno nove grupe in tudi v minolem te-L-: »Ta vojna ni naperjena to pot to-j dnu se je znatno povečalo število onih roti Srbiji, kolikor preko Srbije pro- j vojnopostnih uradov, ki so odprti za pro-opskemn vzhodu.? Dosedaj je Tur-'met z blagovnimi vzroci. — Ali tudi, kar rep k o odbijala napada Angležev hi se tiče pometa vcjnopošlnih zavojev, je >zov. Sedaj gre za to, da se Tur- c. in kr. višje armadno poveljstvo izpo-ki so se doslei izolirano borili, poda znalo prvi pripravni trenutek za vzposta-da se zagetove komunikacije žnji-lvitev istega in je že začetkom meseca -cliio pa dovoz pomožnih sredstev.. septembra otvorilo precejšnje število voj-i centralni vlasti izvojujete pot j nopoštnih uradov prometu vojnopostnih zasebnih zavojev. — Temu se pridruži začenši z dne 4. oktobra prav obsežno število vojnopostnih uradov, ki se objavijo posebe* Ostali vojnopoštni uradi, za katere mora z ozirom na poti in komuni-cijskc razmere, ostati promet z zavoji začasno še nadalje zaprt, se odpro razpošiljanju zavitkov v prvem ugodnem tre-notku, ki. kakor je pričakovati, ni več prav daleč. — Po pridobljenih izkušnjah ni mogoče vseh vojnopoštnih zavitkov, ki centralnih vlasti nima interesa na tem, da vedno prihajajo v nešteviiuih množinah, bi to debelo razkosal ter da bi se n h ne- sli ran jati v prostorih za zbirališča zavit-cporeCno dokazana živijenska sila popol- kov. ki se zamorejo dobiti v zaledju, in nema uničila, pak bi mogel izkušeni Pasić tuui ni izvedljivo da bi se take ogromne morda razmišljati o drugih možnostih, j množine odpremljale na obstoječih pro-nezo-Ii o skrajnem odperu do poslednje | ™etmh cestah z odpremnimi sredstvi. nasip, sila! Vel* ravne ubirar vlasti, Srbiji. ki ziiskt ga nc obali postavljen železen poruši nobena sovražna siinptomatično. na način, ki se na-4 presenetljivo razlikuje od doslej ili glasov na strani glasit centralnih se izraža ^Berlincr Tageblatt o Piše namreč: »Nikdo na strani ki kaplie krvi.« In znani nemški vojni pisatelj; so na razpolago. _ _ Moraiit.meni prilično v soglasju s tem: j. Ha se zamorejo vpostevati skladiščne Srbska vojaka se nahaja s skrajno kri-M" transportne priložnosti in se prepreči tičnc.n položaju. Njeno vodstvo se ne bo {popolna opustitev za gospodarske odno-varalo o tem. da stoji pred težko odgo- j saje v * * 1 1 živ iki Srbije, vendar bi hoteii v njenem I šiljanja, kakor tudi gotove dnevne pre- z nad vse važnega prometa zasebnih ornnsrjo da ima pred "seboi borbo " na j zavojev, je bilo treba glede zavitkov na iviienjč in smrt. Pa naj smo tudi sovra- bojno polje izbrati getove predmete po- ^m šiljanja. kakor tudi 1 interesu, da se izogne temu preuvi Ur1 i. Pi ril/ Dia liticno kaznovanje Srbije bi se moglo doseči tudi brez uničenja 100.000 hrabrili mož. Na vsak način je srbska vojaka obilno preskrbljena z vsemi možnimi vojni': i potrebščinami in brezpogojno sposobna za operacije . Razmerje med Bolgarsko in Grško ie še vedno nejasno in se še ne da niti slutiti o namerah poslednje proti* prvi, čim začne bolgarsko - srbski spopad. Nekatere vesti hočejo sicer vedeti, da se pogajanja med tema državama uspešno nadaljujejo in da se oživlja nada, da pride do zbliženja med njima. pa se Daify Chronide- povzpenja celo do grožnje na adreso Grške, ako bi ta ne hotela biti ententi na uslugo, češ. da bi se že vsak poizkus precrečanja izkrcavanja smatral za sovražen čin. V Atenah se ne bi mogla — tako grozi — vzdržati nobena monarhija, ki bi napadla vlasti, ki gospodujejo nad Sredozemskim morjem. Po vsem tem moremo pokazati na eno razliko med načinom centralnih vlasti in onim entente: dočim prvi nastopati skladno. z jasnimi cilji in pozitivnimi dejanji militarične naravi, pa operirajo poslednje še vedno s poizkusi moraličnega pritiska — to je: z zastraševanjem. Ali mogle bi motiti tudi v tem svojem računu, ka- daie, ter določiti, da se smejo razpošiljati izključno le vojaško - opremili predmeti, obleka in tobak s pritiklinami (smotke, svaičice in tobak, pipe, cevke za smodke svalčice. cerna in železna vžigala z lun-to), vojnopoštni zavitki pa oddajati samo v pondeljek, torek in v sredo vsakega tedna. Poštni uradi so upravičeni in dolžni, da Z2L poskušujo zaukažejo predajniku pred sprejemom odpreti zavoje, ali jih po sprejemu sami odpreti, da se prepričajo o dopustnosti vsebine. Zavitki z nedopustno vsebino se ne sprejemajo, ali ne odpremljajo dalje, temveč vračajo predajniku proti izterjanju povratne poštnine. Dovoz zavojev vojnopoštnim uradom se bo vršil samo od slučaja do slučaja, kakor bodo dopuščale operacijske raz-reme, potemtakem šele po daljšem ležanju. — Jestvine in drugi kvarljivi predmeti bodo torej praviloma, tudi če se spregledajo, odpremijo in ne vrnejo predajniku, dospevali prejemniku v največ slučajih v neužitnem in zdravju škodljivem stanju-. Pošiljanje jestvin bi torej pomenilo le tratiti živež. Veliko število vojnopostnih zavitkov, ki se je nabralo iz prejšnjih poslatev v raznih skladiščih za najdene zavitke v zaledju, izhaja deloma iz slabega omota-nja, deloma tudi iz nepravilnega naslov-Ijanja. Iz dotičnih naslovov se ne da u-gotoviti ne naslovljencc, nc pošiljatelj. Potrebno je torej skrbno paziti na omot in pravilno naslovljenje. Pošiljanje zavitkov iz enega na druge vojnopoštne urade je na bojnem polju neizvedljivo. Nezadostno naslovljeni zavitki se bodo torej vračali pošiljatelju. Kakor na drugih poljih, tako je tudi pri instituciji vojne pošte potreba složnega in razumnega skupnega delovanja najširših krogov prebivalstva z vojno in civilno državno upravo, da se doseže koristen uspeh. Vojna uprava je ukrenila vse, da omogoči izdaten promet voinopoštnih zavitkov. civilne poštne uprave napnejo vse moči, da se bo ta promet vršil brez zadržka. Će se bo občinstvo pri uporabi vojne pošte samo omejalo na ono mero, ki ubrani zavod preobremenjenja z odvečnimi in brezkoristnimi pošiljatvami, bo kor so še že v marsikaterem. Kajti' tudi I vojna uprava zamogla promet z vojno- v tej vojni na Balkanu pripade venec zmage nadkriljajočemu vodstvenemu duhu in nadkriljajočiin — bataljonom. Junaštvu srbske vojske vso čast! Nikdo jej ga ne odreka, kakor smo videli iz zgornjih izjav nemških avtoritet.Ali pa se more katera bodi članica entente — relativno govoreč — primerjati Srbiji? Daleč, daleč za njo so vse... in to dejstvo bo padalo težko na tehtnico.... Promet z vojnopoštnlmi zavitki. C. k. poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo nastopno objavo: Kakor} je znano, je vsled nezadržnega prodira-» nja zveznih armad proti vzhodu in s tem J provzročenega zdaljšanja etapnih linij ter j vsled prenosa napadanja daleč notri v rusko ozemlje, ubogo na komunikacijah.] morala nastati težka občutna omejitev v vojnopoštni službi. — Posebno se je morala odkloniti pripustitev prometa z zavitki četam na bojnem ^.^r ... —j vHuiiega treba začasno ustaviti tudi pro-merz blagovnimi vzorci. — Višje armadno poveljstvo se je popolnoma zavedalo dalekosežnosti teh omejitev, pa ni moglo preprečiti te neizogibnosti v očigled vzrokov, ležečih izven njegovega obmo-. tja. Edina možnost, ki je bila dana. je obstajala v tem, da se kar mogoče hitro in | energično ukrene vse potrebno v svrho, da se ustvarijo predpogoji za zopetno o-tvoritev zaprtih službenih' panog. Glede vseh teh priprav bodi povdarjeno, da se voina pošta boljše opremi z avtomobili. Vsled teh priprav z ene strani in vsled razvoja zadevnih operacijskih razmer z\ druge strani je nastala v predpogojih za ; službeni obrat vojne pošte polagoma ona} iz lemcuiha, ki je provzroCila, če ne ta- poštnimi zavitki ne samo stalno vzdržati, marveč po obdelanju dovoza vsakočasno nujnih predmetov omogočiti celo razpošiljanje manj nujnih stvari (užitni predmeti. ki se lahko drže). AprovizocljsKe stvari. Kcj se dobi ti teden ? Kakor čujemo, se ta teden prodaja v prodajalnah aprovizacijske komisije: polentna moka, riž in kava ter nakaznice za olje. Domače oestL Povodom smrti nadvojvode Ludovika Salvatorja, ki je bil v našem mestu splošno znan po svoji Ijudomilosti in ljubeznjivosti, je cesarski komisar na nj^ gov mrtvaški oder v imenu Trsta položil venec. Oskrba krme. C. kr. namestništvo tr-polju in je bilo j žaško opozarja, da ima prodajo ovsa, pšenice, ječmena, oljnatih tropin itd. in razpolaganje z deteljo centrala za krmo. Ta krmila ne bodo zadostovala po sedanjem stanju, radi česar se priporoča največja varčnost. Treba bo raztegniti kolikor mogoče zeleno krmljenje in pritegniti tudi taka krmila, ki se dosedaj niso rabila. Ker se radi zapretja vsakega uvoza temu pomanjkanju ne da odpomoči, in ker se u-prav na živinsko produkcijo v vojnih časih stavljajo največje zahteve, je stvar ne le previdnosti, temveč tudi patrijotiz-ma, da vsak kmetovalec skuša doseči podaljšanje svoje zaloge na krmi. Vlada stori, kar je v njeni moči, da živinorejcem priskoči v tem pogledu na pomoč s tem, da bo dajala tu obstoječa krmila po kolikor mogoče nizkih cenah, skrbela za nadomestna krmila in skušala nabaviti krmila iz inozemstva. Toda v tem jo morajo podpirati živinorejci sami s tem, da ravnajo previdno in varčno. Oproščenje letnikov 1865 do 1872 za živinorejce. C. in k. vojno ministrstvo je pripravljeno izposlovati oproščenje ali odpust v črni vojski služečih oseb, za ona gospodarstva, ki imajo več kot 25 glav goveđe, za dobo prezimovanja živine, ako ni doma nobene moške delovne moči. V postev pridejo v prvi vrsti 43 do 50 letni. Prošnje naj se vlože na političnih okrajnih oblastvih. Dvojna mera! Prejeli smo: Od nedeije 10. t. m. dalje se ne sme prodajati kruli brez zelenih izkaznic. Trgovci, oziroma prodajalci, kakor tudi krčmarji itd. so tudi po predpisih obvezani zahtevati od gostov izkaznice in ne smejo dati kruha, nc da bi odrezali del izkaznic, ter morajo odrezke izročiti. Dejstvo pa je, da »Delavske zadruge « niso zahtevale zelenih izkaznic izjavivši, da te (zelene) še niso potrebne! Mi smo morali dati odrezati dnevno število izkaznic in si ne moremo kupiti več ne moke in ne kruha — oni drugi pa si lahko za ostale jim listke kupijo moke ali pa kruha!!!! Dvojna mera! Društvo tobakarnarjev je imelo v nedeljo izreden občni zbor, na katerem so izvolili deputacijo petih članov, ki naj se predstavi -finančnemu svetniku finančnega inspektorata — pod kateri spadajo tudi tobakarne —, gosp. Della Rosa in mu pojasni razne nedostatke, na katerih so trpele nekatere tobakarne glede razdeljevanja tobaka med posamezne kategorije. V resnici pa so se udeležili te deputacije le zastopniki kategorij A in B, torej nižjih kategorij. G. finančni svetnik je v navzočnosti g. Chierego, nadzornika tehnične finančne kontrole, deputacijo vljudno sprejel, dobrohotno poslušal predložene prošnje ter obljubil, da dokaza-n e nedostatke odpravi ter ustreže prošnjam, v kolikor so veljavno podprte — kolikor bo to v njegovi moči. Poznavajoč pravičnost in dobrohotnost gosp. finančnega svetnika, je odšla deputacija z u-verjenjem, da stori, kakor je obljubil ter da se bo razdeljevanje tobaka vršilo u-godneje za male tobakarnarje. Opozoril pa je, da se more vsled raznih razmer zopet dogoditi, da bo dohod tobaka oviran, kakor je že prišlo v zadnjih treh mesecih. V takih, gotovo pa le prehodnih slučajih, se bodo tobakarnarji morali zadovoljiti z nekoliko skrčenimi množinami. O tem sporočajo člani deputacije dotičnim tobakarnarjem, ki so jim poverili to akcijo. Gospodu finančnemu svetniku Della Rosa pa izrekajo svojo zahvalo na izkazani ljubeznivosti in dobrohotnosti. Znižanje voznin v svrho obiskovanja bolnih in ranjenih vojakov. Ministrstvo za notranje stvari je priobčilo tukajšnjemu namestništvu, da so ogrske kraljeve železnice sedaj privolile, da se bodo mogli pripadniki avstro-ogrske monarhije v svrho obiskovanja bolnih in ranjenih vojakov voziti na rečenih železnicah po znižanih cenah in sicer v IIT. razredu o-sebnih in brzovlakov za polovične vozne karte. Kot svojci se smatrajo starši, otroci, sestre in soproga. Znižanje se dovoljuje le pri potovanjih nad 50 km. Vozne karte za polovično ceno se izdajejo pri blagajni le tedaj, ako morejo svojci predložiti obveščenje od strani tiste bolnišnice. kjer se nahaja dotični bolni ali ranjeni voiak in če vodstvo bolnišnice po-trja, da je vojak, ki se ima obiskati, nameščen v dotični bolnišnici ter da ni nobenega zadržka proti obisku. Dalje mora deželna politična okrajna, oziroma policijska oblast s pritiskom pečata in podpisa potrditi sorodniško razmerje imenovanih oseb, ki hočejo obiskati vojaka. Slednjič mora biti označena začetna in končna postaja železniške črte, po kateri se hočejo dotičniki voziti. Na označeni način oblastveno izdano obveščenje od strani bolnišnice je toliko na potu tja, kolikor nazaj pri blagajni opremiti s pečatom in vrniti imejitelju, ki je mora pokazati pri pregledovanju voznih listkov in vrniti po vožnji z voznim listkom vred. Namestništvu se nalaga, naj primerno obvesti o tem podrejene politične oblasti, ki imajo izdajati potrdila. — V Avstriji se dovoljuje olajšava za II. in III. razred, na Ogrskeiri pa le za III. razred. V Avstriji pripadajo k opravičencem tudi zaročenci (neveste), dočim so na Ogrskem izključeni. V Av-s t r i j i se dovoljuje olajšava tudi k pogrebom. dočim Ogrska v takih slučajih ne dovoljuje znižanja vozrtine. Levica naj ne ve, kar daja desnica! Češka šolska družba (Ustredni Matice Školska) je prejela pismo, ki mu je bilo priloženih 10 bankovcev po 100 K. skupno torej 1000 K. Podpisan pa je bil — »neki prijatelj Matice,« — Odbor družbe seveda ni mogel drugače, nego da se je nepoznane, v tem slučaju res plemenitemu darovatelju javno zahvalil v listih. To je res plemenito rodoljubje. Možu je dovolj zavest, da je storil narodno dobroto in mu ni do tega, da bi ga obdarovanka poznala in ga slavila! Ravnal se je po tistem znanem reku: levica naj ne ve, kadar daja desnica! Podružnica Glasbene Matice v Trstu. Gojenci glasbene šole, naj se zbero danes, v četrtek, popoldne ob 3 v društvenih prostorih, da se jim naznani urnik. Sprejemajo se še tudi novi gojenci. Odbor. Neprijeten — glas. Z imenom „La Voce" (Glas) je začel izhajati v Trstu minolega torka nov italijanski dnevnik. Sodeč po vsebini prve številke hoče ubirati drugačne politične potii nego jih je hodil — pogoreli „Piccclo" neprijetnega spomina, ali v enem mu hoče, kakor se zdi, ostati veren nasled-'nifc: v politiki nasproti slovenskim sodeže-lanom, oziroma v potajevanju slovenskega življa in resničnega narodnega značaja dežele. Med domačimi vestmi poroča o „naših italijanskih ranjencih na Dunajuter našteva med drugimi italijanskimi ranjenci: Martina Babica iz Pazina, Vladimirja P e r t o t a iz Trsta, Z e j i n a Frana iz Ajdovščine, Mateja Prodana iz Buzeta. Za ta novi „Glas" so torej Buzet, Pazin, Ajdovščina „naši italijanski kraji". In to vzlic dejstvu, da šteje n. pr. buzeška občina blizu 20.000 duš in med temi — da ali ne — kakih 300 Italijanov. Malo drugačno raz-meije je v pazinski občini, da niti ne govorimo o Ajdovščini, ki je notorično izključno slovenski trg. Novi „Glas" zveni torej res nekam neprijetno za slovenska ušesa. Prošnja. Ali bi prodal kdojtnjige: „Koča j za vasjo", „Na Poljani", „Črna smrt" In i kake letnike „Brenclja", „Komarja" in „Ježa". Prosi zanje župnik Meško, Marija na Žili, pošta Beljak. III. vojno posojilo so nadalje podpisali: Banca generale di depositi (tržaška podružnica) K 2,500.000; Prva tržaška rižarna K 600.000; dr. Gustav^Krausenek K 25.000; Hirschel & Lackenbacher K 3000; Ana Petrič K 1000; Ivan Ciabej K 1400; Peter pl. Chiurco K 2600; tvrdka M. Weiss K 20.000; julij Nikolich K 6000; Mici Struzzi K 2000; G. Bacichi K 2000; Julij Szabo K 300 ; odvetnik dr. Alojz Battistella K 3000; Franc Pauletich K 800; Aleksander Toppo pl. Bordoforte K 3000; Klasing & Co. K 20.000; B. K. K 2000; Olga Fleischmann K 10.000; Henrik Cortan K 5t00; Jurij Sa-ridachi K 5000; Nikolaj Brigiacco K 2000; Karolina pl Matiazzi-Giani K 50.000; Ema grofica Rota K 3000; Macedonij Zucalli K 2000; Gabriei Tedeschi K 2O0O; Neimenovan K 2000; Neimenovan K 11.000; Sil-vij Cega pl. Celio K 500; Peter Dodmasei K 30.000; dr. Gino Gelcich K 1000; bratje Hermannstorfer K 3000 ; M. V. Bussanich K 30.000;, M. Cramer & J. Schwarz K 10.000; Ivan Freno K 5000; tvrdka Ignac Weiss K 100.000; Pavel Barich star. K 20.000; Pavel Barich ml. K 10.000; dr. Aleksander Sevastopulo, na račun Alberta in Elvire Bertin K 10.000.__ Mestna zastavljalnica. Ker nam mestr.a zastavljalnica noče pošiljati svojih objav, posnemamo po drugih listih: Dane«, v četrtek, od i) dop. do pop. te bodo v mestni zastavljalnici prodajale na dražbi „dragocenosti", zastavljene ine?'eca februarja 1. 1914 na zelene 1 stke serije IGo in sictr f-Brucker namesto venca Avgust Oblasser (AViest-baden) K 50 in Viktor Pfeifler K 50 v korist Rdečega križa. Zbirka K 3D 32 v korist Rdečega križa iz pusice izpostavljene v prostorih mestnega fizika ta ob priliki antikoleričcega cepljenja. — Delavci obL-in.-ko plicarne K 17 kot meseča prispevek za jsklad za brezposelne. — Zveza strojnikov avstr. Llojda K 50 v korist križa. £BKaaBE£HaSBBaES3iSCE!3£i£3a&33SESa 1 ■ le iz: milnega Mi nedmiM | S Bersinann žCo.,D6JinndL2iii,T£ii£ii«n S 2 uživa" vsestransko priljubljenost vsled svo- J V- jeg-a izbomega učinka in dokazani neprekos- h a Ijivosti za odpravo poletnih mehurčkov in B g racijonelno negovanje kožo In lepote. Na 5 ■ tisoče zahvalnih pisem. Mnoga odlikovanja! ■ B Paziti je pri nakupu na zmmiko ,-Stecken- B gj pferd-4 in na polno ime tvrdke ! Pobiva se J ■ po K 1*— v lekarnah, mirodilnicah in par- gl ■J femerijah. Ravno tako se je-obnesla lilijna B J krema „M a n e r a" (80 stot.) za ohranitev § nežnih belih rok. ■ n a ■BisssHBBiBazzBsaisossarEsaBaaH fjftl 7ff rfftrtl'1 J° naslov najnovejši slo-9»9Uj LUl UUill venski pe-mi, ki slika v poljudnem tonu sedanji svetovni boj in požar. — Pe er.i je pisani s posebnim ozirom* na brambo naših me). Založila in izdala jo je knjigarna J. Stoka. Posebno primerna je ta pesem za deklamacijo v šoli, društvih, družbah itd. Tiskana je na tankem kaitouii v velikosti Ji razglednic in na navadnem papirju. Prodaja se po lU in 6 vin. komad. Preprodajalci dobijo primeren popust po množini ki jo vzamejo. 700 Štokova trgovina prodaja cigaretni papirček „K.vcelsior" po K 2"7;> škatljo. vojno dopisnice (Feldpost) po R 2 tisoč in u prej 700 Tončka! Anonimnosti odiozne ! Fo^j ji.• naslov, sicer odpošljem pisma Vkš ci ju. f>26 U v Trstu"ul. dM Sa'ice št/v. »i (Piazza Barrieru vecchia' se barvajo ženske in moške obleke vsaka barve, brez razpare. Č" stijo. in likajo se obleke i • zai-t jri. Pela se izvršujejo tekom 3 dni. Cene zmerne ~>27 KHPim uolno K 7 kg. Pavlo v ič, Via Vasari St. in. G K) TfAflnflP kupi dnevno novo in rabljeno volno CljUvLl po konkurenčni in visoki ceni. Prinest ali pisati DEBIASIO, ul. Cliiozza št. :U. Me&IIrann levo. soba se odda (K 24) pošteni gospodična 11. Cominerciaie 0, III. nad. 517 Humlzna jabolka s:! š> & po povzetju A. OSLT p. G usta n j Koro-ko Kazpo-Silja se tudi vino, jabolčnik, suhe češpljc in novo zdravilno vodo „Silva vrelec". T><15 IllKH Mftffviftlf lovk.-i čuvaj v Rezarju, pošta IVUH ngUVCU, Če mikal Istra, ima dva dobro dresirana fem.ača za prodati po jako nizki ren: Obadva šekaste barve, eden star đve leti in eden 8 mesecev. 512 Potrtim srcem JO Spod naznanjamo, t:a je naš stric po dolgi in mučni bolezni danes 13. t. m. cb 4. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v četrtek 14. t. m. ob 4 pop. iz hiše žalosti v liarkovljah št. 340. BARKOVLJE, dne 13. oktobra 1015. od št. 213.400 do št. 218.000. Padel je na stopnjicah. Marija Cunja« ki stanuje v ulici Ponderes št. 3, j'e snoč* ob sedmih pripeljala na zdravniško postajo! % svojega desetletnega sina Marija, kateri se je bil težko pebil po hrbtu in ra glavi, ker je padel, idoč po stopnjicah, po katerih je bila neka ženska razlila lug. Zdravnik mu je podelil slučaju primerno pomoč. Umrli Prijavljeni 13. t. m. na mesteni fizikatu: Bek Gabrijela, 2 meseca, Istrska cesta štev. 14 • Blažek Artur. 13 mesecev, uL del Vento štev. S Petrovčič Alojzij, 10 mesecev, Greta štev. 42') j Sadek Amalija. 60 let, ul. deli' Acquedotto št. 73 > Taučer Andrej, 84 let, Barkovlje št. 570 ; Vodo-pivec Silvester, 10 mesecev. Sv. Mar. Magdalen«^ zg. št. 021). V mestni bolnišnici: Kofol Marija, S^ let; Peroso Peter, 42 let: Serdoč Alojz'j, !>0 let Umetni zobje z in brez čeljusti, zlate krone in oDroSiki VILJEM TUSCHER konces. zobotehnik TRST, ul. Cenenim SI. 13, II. n. Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. cg^r^^Mar^.?-i.tsg.ggr ££s5K3 ^^.s-JuiM KM® zelje 8. vrste sms vedfto v za-I@£3i tvrdka na Broj 3832/15. li smislu zaključka općinskog upravnog odbora cd 4. oktobra 19\5t raspišiije se na- BerovL Datovlt došli cesarskemu komisarju. Ravnateljstvo veslarskega društva ,Adriau v počastitev spomina tovariša Salvatore KaLsler K 30 v korist Rdečega križa. Cesareo & Carroelick, lastnika kavarne „degli Speccbi", odrekajoč se plačilu /.a dobavljena živil3, 72-30 za čaj, ki ga rezervira damski odbor za vojake na bojišču. Tvrdka Savel D. Mo-diano K 1877 80, in sicer K 1253 v poravnavo za „ zneske, izplačane iz sklada za brezposelne od 17. tječaj na m;estO opunskog kanceliste sa go-do vštevši 9. oktobra delavcem njenega podjetja djšnjom plaćom za sada od IdOO Kr. koja in K 624 80 kot dar istemu skladu. Občinski funk- ^ se dotičniku iz občinske blagajne u m ie- MiJ pr^^^^c^eJe^inK sečnim an.ecipatnim obrocima isplaćivan. 131B-22 kot prispevek za mesec oktober. — Arrizo Natjecatelji treba da izkazu, da su sasvim . —. ----vn:— n^iKonpt.in sposobni vršiti dužnosti općinskog kance- liste. Molbom imaju izkazati svoju dobu, državljanstvo, svjedočbe školske i dobrog trieznog ponašanja, dosadanje službovanje i poznavanje jezika, osobito hrvatskog kao uredovnoga i do konca oktobra t. g. pod-pisanom podnesti. Valjan činovnik može napredovati u s!u/.bi. Občinsko poglavarstvo u Kast v u, dne 7. oktobra 1915. Predsjednik opć. upravnog odbora: J E L U Š I Ć. Artelli v počastitev spomina Viljema DeJvecchio K 20 v korist Rdečega križa. V počastitev sjkj-mina Josipine Oblasser, roj. Brucker, Ernestina Erbold, roj. Marinitscli K* 20, Marija Marinitsch K 50 in Josip Marinitsch K 50 v korist Rdečega križa. Učiteljski zbor evangelične Sole K 23 SO kot mesečni prispevek v korist Rdečega križa. — Aleksander Roth in -oproga v počastitev spomina Josipine Oblasser pl. Brucker po upravi lirta „Os004. TEG E FON hu varnostno celico (eafe deposits) za Hhrsrabo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drug.h vrodnot, popolnoma varno proti ulomu in poraru, urejtno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem po na£n]ljih cenah. STANJE VLOG WB 10 MILIJONOV Mm ni: ri Via 12 e^jii h id 5 it S Ujb«;? » mi 6:3T36i si