■ffKlS AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINU DAILY NEWSPAPEE CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, JUNE 18, 1945 LETO XLVIII—VOL. XL /III Masfr zabela in namizno olje je zopel poskočilo za dve točki Washington. — Od včeraj zjutraj naprej je OPA ukazal točke za mast, zabelo in namizna olja za 2 pointa višje od 10 na 12. To je že drugo zvišanje teh potrebščin v enem mesecu. Sirovo maslo in margarin ostaneta na sedanji veljavi. Urad za kontrolo cen zagovarja to zvišanje vsled tega, ker računa, da bo zaloga teh potrebščin za 3. četrtletje komaj 751,- 900,000 funtov, dočim je znašala zaloga za sedanje četrtletje še 814,200,000 funtov. Razdeljevanje teh potrebščin ni povsod enako. Mnogo okraji' poročajo, da ne dobe toliko, ka-: Ostro je kor določa racioniranje. Pekarije bodo smele v 3. četrtletju rabiti samo 70 odstotkov masti in olj od tega, kar so porabile leta 1942. Dozdaj jim je bila dovoljeno rabiti 80%. ADMIRAL NIMITZ JE ODGOVORIL V Akronu je stavka pri Goodyear zavrnil kritike glede osvajanja otoka Okinawa na Pacifiku Diplomacija na delu LONDON. — V soboto je dospel z letalom v Moskvo bivši poljski premier Stanislav Mi-kolajczyk, ki zastopa poljsko ljudsko stranko. Udeležili se bo razprav glede reorganizacije poljske vlade. Za njim stojita Amerika in Anglija. WASHINGTON. — Vladni uradniki so izjavili, da je obisk genreala de Gaulla pri predsedniku Trumanu odložen za nedoločen čas. LONDON. — Francoski vladni krogi računajo, da bo predsednik Truman obiskal generala de Gaulle v Parizu po končani konferenci vfelikih treh v Berlinu. WASHINGTON. — Predsed. nik Truman bo v prihodnjih 40 dneh potoval kakih 16,500 milj. Najprej bo posetil zaključno sejo zastopnikov Združenih narodov v San Franciscu, potem se bo podal pa v Evropo n^ konferenco s Churchillom in Stalinom. Sestanek bo enkrat med 5. in 27. julijem blizu Berlina ali v Berlinu. -o- Obravnava proti 16 Poljakom prične danes v Moskvi Moskva. —Sovjetsko vojaško sodišče bo pričelo v pondeljek 18. junija z zaslišanjem proti 16 poljskim voditeljem, ki so ob-dolženi sovražne akcije za hrbtom ruske armade na Poljskem. Obtožnica se glasi, da so imeli Poljaki radijsko postajo, potom katere šo bili neprestano v zvezi s poljsko vlado v Londonu. V tem so se pa že pričeli razgovori med poljskimi zastopniki glede formacije nove vlade. Rezultate bodo predložili komisiji, ki obstoji iz ameriškega poslanika Harrimana, angleškega poslanika Kerra in sovjetskega komisarja Molotova. -o- Trdi premog se je zdaj podražil Washington. — Vlada je dovolila višjo mezdo kopalcem trdega premoga ter obenem dovolila družbam, da smejo zvišati ceno trdega premoga za 75 centov. Od 6.5 do 8 funtov bodo dajali sladkorja gospodinjam za prezerviranje V Clevelandu in 19 okrajih, ki spadajo pod lokalni OPA, bodo danes odbori za racioniranje dajali karte za sladkor za prezerviranje. Odbori za racioniranje smejo dati na vsako osebo od 6.5 do 8 funtov, kakor uvidijo resnično potrebno. Toda več kot 8 funtov sladkorja ne bo dobila nobena oseba. Urad za kontrolo cen bo koncem tega meseca videl, koliko sladkorja za prezerviranje lahko določi za mesec julij. OPA prosi vse gospodinje, naj vprašajo samo za toliko funtov sladkorja, kolikor ga resnično potrebujejo za prezerviranje sadja in sočivja. -o—- Belgijskega kralja danes pričakuje domov; vlada je odstopila Bruselj, Belgija. — Danes pričakujejo domov v Belgijo kralja Leopolda, ki se nahaja v Salzburgu, Avstrija. Policija je zastražila vsff kolodvore in glavna poslopja, tako tudi radijske postaje in brzojavne urade. Pričakuje se namreč generalne stavke v protest proti kralju. Vlada, kateri na čelu je bil socialist van Acker je včeraj odstopila. Obljubila pa je, da bo vzdržala red, dokler ne bo izbrana nova vlada. -o--— Vlada je utrgala za 37% sladkorja Washington. — Za izdelavo sladoleda in za mehko pijačo je vlada utrgala 37% sladkorja nad kvoto, ki so jo dobivali v tretjem četrtletju lanskega leta. To velja za dobo od julija do septembra. Mrs. Erjavec se je morala podvreči operaciji Mrs. Josephine Erjavec, glavna tajnica Slovenske ženske zveze, se je morala podvreči operaciji in se nahaja zdaj v St. Lukes bolnišnici v Chicagu, 111. Želimo ji skorajšno okrevanje. Uradno osobje bo delalo 40 ur pri Thompson Co. Kakih 2,500 uradnega osob-ia v treh tovarnah Thompson Products Co. bo delalo odslej 40 ur na teden, dočim so delali dozdaj po 48 ur. Delavci bode Guam, 17. jun. — Admiral Chester W. Nimitz je danes pri konferenci časnikarjev ostro-zavrnil kritike, ki doma kritizirajo kampanjo na otoku Okinawi. da so preveč počasi jemali letališča. Dalje so kritiki pisali, da je pehotno poveljstvo pognalo marine naravnost na japonsko' linijo, mesto da bi Japonce prijemali od strani, in jim prišli za hrbet. Admiral Nimitz je izjavil, da je šla operacija na Okinapi od rok kar najboljše v danih raz-, merah. Poudarjal je, da je neprestano deževje zelo oviralo napredovanje ameriških čet, ki so morale gaziti blato do kolena,) ako so hotele naprej, dočim so stali Japonci v svoji liniji naj mestu. Dalje je admiral izjavil, da so kritiki, ki pišejo take stvari o bojnih operacijah slabo informirani, in da ne pišejo v najboljšem interesu Zed. držav. --p- Japonci imajo v rokah nad 13f030 iijef iiifcov iz Bataana Manila__Od več kot 18,000 ameriških vojakov in mornarjev, ki so jih Japonci v začetku vojne zajeli na Bataanu, je bilo dozdaj osvobojenih komaj 1,447. Kakih 3,200 jih je uradno proglašenih'mrtvim. O usodi ostalih 13,000 pa se ne ve nič. Najbrže so v japonskem ujetništvu kje na Japonskem, na Kitajskem ali na Formozi. Sodijo, da so Japonci odpeljali mnogo ameriških vojakov domov na Japonsko, kjer zdaj pospravljajo razvaline požga-nih mest. Na stotine jih je umrlo na morju, ko so ameriški bombniki in podmornice potopile japonske ladje, ki so vozile vojne ujetnike s Filipinov. Patton je bil kmalu spet v sedlu Hamilton, Mass. — General Patton je dospel na svojo far-j mo, kjer bo ostal dva tedna na oddihu. Par ur zatem, ko je dospel domov, je že sedel na svojem ljubljencu Konohiki, katerega je ukazal osedlati, čim je stopil na svojo pristavo. Patton je znan kot izvrsten jezdec. -_o-— V železniški nezgodi v Italiji 50 ubitih Rim. — Dva vlaka, ki sta vozila zavezniške in italijanske vojake, sta trčila blizu Orvieto. V Rim je došla brzojavka, da so že našli 50 trupel, da jih bo pa gotovo še več. --o-- Razstrelba v Ljubljani je ubila 5 oseb in nad 300 ranila London. — Radio iz Belgrada naznanja, da je v Ljubljani eksplodiralo 300 vojaških avtomobilov, napolnjenih z municijo Najmanj 5 oseb je bil0 ubitih in nad 300 ranjeni. Razstrelba je bila tako silna, da se je zrušilo 11 hiš, a šipe na oknih po vsem mestu so popokale. Kako je prišlo do razstrelbe, poročilo ne pove. Washington bo danes slabil Eisenhow@rja na obisku Washington. — Danes, v pondeljek, dospe v Washington general Eisenhower, poveljnik vse zavezniške bojne sile v Evropi. Eisenhower dospe lob enajstih dopoldne na letališče in sicer naravnost iz Pariza Dreko Bermu. de. Eisenhowerja bo pozdravil na letališču general Marshall, načelnik generalnega štaba. Potem se bo vila avtna povorka do poslopja vojnega oddelka, kjer bo generala pozdravil vojni tajnik Stimson. Potem bo nadaljevala proti kapitolu. Na vogalu Pennsylvania Ave. in 14. cesta bodo Eisenhower ju izročeni ključi od Washingtona. Ob 12:30 bo pa Eisenhower pozdravil obe zbornici kongresa. Navzoči bodo tudi vsi člani najvišjega sodišča. Ob 2:30 se bo pa javil general pri predsedniku Trumanu v Beli hiši. NADŠKOFIZ N. Y. BO MORDA TAJNIK VATIKANA Rim. — Vatikanski krogi so izjavili, da bo najbrže prihodnji državnik tajnik papeške države newyorški nadškof Francis J. Spellman. Državnega tajnika izbere papež, potrdi ga pa zbornica kardinalov. Ker je v teh časih potovanje zelo otežkočeno in bi mnogo kardinalov ne moglo prisostvovati zborovanju v Rimu, imenovanje državnega tajnike najbrže ne bo pred božičem. Mesto državnega tajnika je prazno od časa smrti kardinala Maglione, ki je umrl 22. vagu-sta lansko leto. -o-— Dekle zabodlo očima Ko je prišla 12 letna Fanny Butler domov, 2370 E. 57., je našla svojo mater in očima v te-pežu zunaj na verandi. Očim je imel v roki nož. Dekle je zavpi-lo očimu, naj spusti nož. Ker se ni zmenil za to, je odšlo dekle v kuhinjo po dolg nož in zabodlo očima, da je umrl, še predno je dosegel bolnišnico. VOJNA PROTI JAPONCEM (Pondeljek 18. junija) GUAM — Danes zgodaj zjutraj je 450 bombnikov B-29 bombardiralo štiri japonska mesta. Vsa štiri mesta delajo vojne izdelke. GUAM — V neki duplini na otoku Okinawa so našli truplo japonskega admirala Minoru Ota, ki je bil poveljnik japonske mornarice na tej bazi. Admiral Nimitz poroča, da je dozdaj padlo na Okinawi ali bil0 zajetih 82,139 Japoncev, torej jih ne preostaja več dosti. Vladni delavski odbor je ukazal stavkar jem na delo Cleveland, O. — Lokalni vojni delavski odbor je ukazal stavkarjem pri Diamond Alkali Co. v Fairport, O., da naj se takoj vrnejo na delo, Če hočejo da se njih zadeve obravnava postavnim potom. Firma producira umeten plin za kuho in ž njim zalaga do 80,-000 odjemalcev v severno vzhodnem delu države Ohio. Unija pravi, da so šli delavci na stavko zadnji petek, ker je podjetje najelo zunanje kon-traktorje. Vodstvo podjetja pa trdi, cla so ji vzroki stavke povsem zagonetni. Nov grob V soboto popoldne je umrl Andrew Motokanovič, star 54 let, stanujoč na 4206 St. Clair Ave. pri družini Urankar. Bil je samski in nima tukaj sorodnikov. Rojen je bil na Hrvaškem. Tukaj je bival 31 let. Pogreb bo v torek zjutraj ob deve tih iz želetovega zavoda. -—o--—. Kupujte vojne bonde! . Armada in mornarica sta za obvezno vežbo nate mladine Washington. — General Marshall, načelnik generalnega štaba, general Eisenhower, admirala King in Nimitz, vojni tajnik Stimson in mornariški tajnik Forrestal, so izjavili, da morajo imeti Zed. države tudi v mirnem času vojaško treningo za mladino. To so podprli z izjavo, da se bomo edino na ta način zavarovali v bodoče pred napadom od zunaj. "Ako nočemo, da bo naša obrežna mesta zadela usoda Vra-šave, Berlina, Manile in Tokia, moramo imeti vedno pripravljeno rezervno bojno silo," je izjavil admiral Nimitz. "To je zadnja vojna, tekom katere se sovražnik ni dotaknil naše dežele. In ako hočemo to preprečiti tudi v bodoče, moramo biti pripravljeni vsak čas," je" izjavil Nimitz. --o-- Končana stavka Delavci pri Lamson & Sessions Co. so v soboto odglaso-jvali, da se vrnejo danes na delo. Unija je s podjetjem poravnala nesporazum. Okrog 900 delavcev je bilo par dni na stavki. Nad 20,000 delavcev je brez dela vsled stavke, razglašene včeraj Akron, O. 17. jun. — Več kot 20,000 delavcev je brez dela vsled stavke pri Goodyear Tire & Rubber Co. Stavko je razglasila unija kavčukastih delavcev, ki spada k CIO. Stavkarji so takoj razpostavili piketne straže, dočim je stopila stavka" v veljavo uradno ob 4:30 zjutraj. Za stavko so delavci glasovali še 28. maja potem, ko se je pogajala unija s podjetjem d^jh tedna brez uspeha. Za stavko je glasovalo 8,561 delavcev, proti 3,039. Stavka je bila razglašena en dan prej, predno bodo slično glasovali glede stavke tudi pri Firestone Tire & Rubber Co. Računajo, da se bo udeležilo glasovanja do 15,000 delavcev. Vodstvo Goodyear Co. je brzojavno obvestilo urad za vojno produkcijo in armadno poveljstvo v Washingtonu, da je vsled stavke prenehalo vse delo v teh tovarnah. ■ Podjetje trdi, da je bila stavka razglašena brez napovedi in da je to kršitev pogodbe z unijo. Vsled stavke je ostal0 doma nad 16,000 delavcev in od 4,000 do 5,000 osobja v pisajrrtah, katerim.....piketne straže, ne puste skozi. Razne važne vesti iz prestolnice * Poslanski odsek za živila priporoča, da bi se za 6 mesecev ustavil ves izvoz sladkorja iz dežele, ki ne gre za vojaške svr-he. Ua ta način bi ostalo v deželi 170,000 ton sladkorja za domače prebivalstvo. * Urad za vojne informacije bo moral prekiniti vse delovanje doma in v Evropi, če bo obveljal zmanjšan proračun za ta urad, kot ga je odobrila poslanska zbornica. * Evropa bo importirala v prihodnjih 12 mesecih 800 milijonov bušljev žita. To je rekord od leta 1929, ko je Evropa kupila v inozemstvu 900 milijonov bušljev žita. Zed. države ga bodo dale 285 milijonov bušljev. Kanada 375, Argentina pa ostalo. Največ žita potrebuje Anglija. * V Zed. državah se je znižalo število ovac od 50 milijonov glav na 41. Ovčarji pravijo; da se jim jih ne izplača rediti, ker dovoljena cena ne krije niti stroškov. Angleške ženske bodo čakale 10 mesecev London. — Ameriška armada pravi, da bodo morale čakati angleške žene, ki so poročile ameriške vojake, kakih 10 mesecev, predno bodo mogle v Ameriko. Vzrok temu je pomanjkanje prostora na ladjah, ki morajo najprej odpeljati domov vojake. Kakih 4,000 angleških žena in otrok čaka na prevoz v Ameriko. VSE JE ODVISNO OD USPEHA NA VODI Spokane, Wash> — Na neki restavraciji se je oni dan pokazal napis sledeče vsebine: "Zaprto ! Nobenega mesa! Ves kuhinjski štab je šel lovit ribe. Odprto zopet v četrtek, upamo. Servirali bomo ribe." p ilU '^ssr 1 == 6. PEHOTNA 1VIZIJA t DOMA rie parniki so pripe-tali v New York vče-kompletno divizijo ;W York, 17. jun. — Vsa 86. °tna divizija je dospela vče-'2 Evrope domov. Divizija del 3. armade pod povelj-■l1 gen. Pattona. štirje preji' parniki so pripeljali 14,-■ •Uož, ki so zgodaj spomladi , * nemško linijo zapadno od j 1 !eilsburga in bili prvi, ki so j * Stopili reko Donavo, v Bava- j ni [ _ 1 a divizija je odšla v Evropo j .'etošnjega februarja. Zdaj ] domov mlada in pogum- j t'! !H Odide v nove boje na Pair* i it ^ansportom je dospelo do- ( f(j fantov iz Ohio, med te- 3 4 Clevelandčanov. Vojaki f " °najprej poslani v taborišče " H N. J., od tam pa v 20 £ ^ taboriščna centra po deže- i ^oder b0 poslan vsak na ( |ff'v dom na dopust. I F Clevelandčani, ki služi- J I ^ 86. diviziji, ki je včeraj | !'a v New York, vidimo tu- 1 i slovenskega vojaka, nam- Jfc. Ray F. Milavec iz 1069 |U!' St. Cleveland, O. / 'v., __,, , i ^Ttinius in ; J llCKES BOSTA ! e- S12 URADA J Kington: — Dnevnik Post l ! v St. Louisu prinaša j | iz Washingtona, da bo j j , °dnjih par tednih odstav. ^ „4 *ot državni tajnik Edward «0: j Junius, katerega bo nado-"" ! James F. Byrnes. j "1 časopis tudi zatrjuje, da I Kasno odstavljen notranji | / Harold Ickes ,ki je še edi-od prvega Roosevelto- ] kabineta, torej služi že 12 ^ % ki je znan po svojem ^ J^em jeziku, bi rad še ostal . trdi poročilo. baznih naselbin ': Colo. — Dne 8, maja f ubit v Nemčiji William .—i l' ki zapušča ženo, dvelet-L ^ rko, starše, tri sestre in V Nemčiji je bil ra-•f j Jhn Ivan. j ? York. — V predmestju -.^odu je 25. maja umrla vZupane, stara 51 let in J v Mengšu pri Kamniku, ji1" je prišla v Ameriko le-i Zapušča moža, dva si-j r^e hčeri, brata Ivana Ru-P l$jl sestro Tessie Lacjan. ^ Pa. — Dne 5. junija je ^ j rank Pustovrh, rojen 16. ■0 1878 v Poljanah nad t Loko. Zapušča ženo, dva ] |ji hčer. k aUkee. — Dne 9. maja ! h 'a Anna Stiglitz, stara !Sdoma iz Beljaka na Ko. * t3 odkoder je prišla v ° Pred 42 leti. Njen mož ^ed vojno na obisk v J*3stni kraj, v Gornji grad i^ki dolini, kjer ga je voj- A f°kla in se ne ve- ali je še SV J zaPušča tri hčere in : več vnukov in vnukinj. Al ^ !4. maja je umrl v West f* v George Klobuchar. Za- LJkZen°in hžer- ~~ Poročila J°hn Skušek in Violette " Vh. j Tedenski koledar za racioniranje 1 KONZERVE — Plave znamke N-2 do H-l so v veljavi zdaj. >1-2 do S-2 so veljavne do 30. junija. MESO, sir,, sirovo maslo itd. —i Rdeče znamke E-2 do Z-2 so r veljavi zdaj. E-2 do J-2 so veljavne do 30. junija. SLADKOR — Znamka 36 je veljavna do 31. avgusta. ČEVLJI — Znamke, 1, 2 in 3 "airplane" iz knjige 3 so ve-javne do preklica. Nova znamka pride v veljavo 1. avgusta. GAZOLIN — Znamka A-15, za 4 galone, je veljavna do če-;rtka. Znamka A-16 bo veljavna od petka naprej pa do 21. sep-;embra in sicer vsaka za 6 galon. B-6 in C-6 ter B-7 in C-7, B-8 n C-8 — vsaka za 5 galon. B-6 in C-6 so veljav-ne samo do 1. julija. .London. — Na neki postaji zapadno od Lyona je francoska druhal napadla vlak, ki je vozil do 500 španskih delavcev iz Švice domov v Španijo. Najprej je množica razbila okna v vlaku, potem pa vdrla v vlak, kjer je z železnimi drogi in drugim napadla delavce. Neko poročilo trdi, da je bilo pri tem ubitih 20 Špancev, ranjenih pa nad 360. 4 * FRANCOZI SO KAMENJALI VLAK, KI IE VOZIL ŠPANSKE DELAVCE DOMOV Vlak, ki je privozil iz Švice, se je obrnil zopet nazaj po napadu. Francozi, ki so vlak napadli, so mislili, da se vozi domov španska brigada, ki se je borila z Nemci proti Rusiji. Toda španska vlada trdi, da so bili to španski delavci, ki so delali v Nemčiji in da je francoska vlada garantirala vlaku varen prehod po južni Franciji. 2 ^ »MERlSKA DOMOVINA, JUNE 18, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA r r AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEO, Editor) 8117 St. Clair Ave. BXnderson W2S CleveUmi I. Oblo. _____Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Doitl, celo leto »'<.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta «3.60. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti 6etrt leta $2.25. Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: Celo leto $«£0. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $6.50 per fear. Cleveland, by mall, $7.60 per rear. U. s. and Canada. $3.50 far 6 months. Cleveland, by mall. $4-00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.26 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single cople« s cents. na letališčih. Tak je odgovor med Benešem in Stalinom. Nobeden ne pove, ali bodo te čete v deželi, da se Čehi ne prevzamejo v svoji samostojnosti. Taka je tedaj svoboda Češke. Podobna kot ona Sircev, ki so Zastopani kot neodvisna država na konferenci v San Franciscu, pa vendar Francozi njih mesta bombardirajo, če niso pridni. To je svoboda malih narodov po tej vojski, potem, ko so vsi podpisali, da soglašajo z idejami Atlantskega čarterja. jj^^Čez^ Entered as second-class matter January 5th. 180$. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1878. No. 140 Mon., June 18, 1945 Češka prihaja na vrsto Rusija se je zagradila proti ostali Evropi z vrsto držav, ki so od nje odvisne. V diplomatskem jeziku se to pravi: Rusiji prijazne. Toda v vsaki izmed teh držav je ruska politika nekoliko drugačna. V nekaterih hoče doseči sovjeti-zacijo hitreje, v nekaterih to pripravlja počasneje. Na Poljskem sedi sedaj čista komunistična vlada, pa Rusi so pripravljeni, da jo, če treba, malo pomešajo z drugimi elementi, ki niso nevarni. V Jugoslaviji je vlada, kjer skrbno pazijo, da ima komunistična stranka večino, vendar svet še vedno varajo s tem, da tu pa tam pravijo, da so samo za demokratično Jugoslavijo. O Rumuniji se ne izve ničesar več; ta je čisto zatonila pod sovjetsko komando. Iz Bolgarije vemo iz zadnjega časa le to, da je tajnik največje in pri ljudeh najvplivnejše stranke, to je kmečke stranke Dimitrov zbežal na ameriško poslaništvo, da ga komunisti ne bi ubili. Ta stranka je bila vedno proti Nemcem in je po imenu tudi udeležena pri sedanji vladi. Toda ubogi Dimitrov ni vsega ubogal, kar so hoteli komunisti, in je zašel v težave. Tako deli Rusija in njeni komunisti "svobodo" vsaki deželi na svoj način. — Povsod pa je in ostane en končni cilj in ta je popolna sovjetizacija vseh držav, ki so Rusiji "prijazne." Zdelo se je, da so najbolje odrezali Čehi in da ima tam komunistična stranka najmanj besede med vsemi od Rusov odvisnimi državami. V sedanji vladi sta celo dva katoliška duhovnika. Šramek in Hala, oba znana organizatorja češkega katoliškega naroda. Toda tudi na Češkem ne skrivajo boljševiki, da je njih končni namen deželo posovjetiti, če tudi ne naenkrat, ampak polagoma. Zadnja'poročila pravijo, dr« Čehi prijazni objem prijaznega ruskega medveda že močno občutijo in jemljejo močno za zlo. Poročevalcu N. Y. Timesa Daniel T. Brighamu se je posrečilo da je prebil nekaj dni na Češkem tudi za rusko okupacijsko fronto in opazoval tamkajšne razmere. "Ko so zamenjali nemško gospodstvo za takoimenovano "rusko osvoboditev," tako "pravi dopisnik — "Čehi skrbi polni težko čakajo, da bi se spremenila takoj in temeljito moskovsko politično in gospodarsko razmerje do češkega naroda. Znamenja narodnega nezadovoljstva je mogel korespon-dent opazovati v obilni meri na svojem devetdnevnem potovanju po deželi' "Nji zapadnjem Češkem so ameriške okupacijske čete, ki dajejo ljudem poguma za obnovo in obljubljajo pomoč, toda v ruski okupacijski coni je komaj kaj zakrito, da se namerava sovjetizacija posebno v industrijskih centrih in to s politično ekonomskim pritiskom. Radi teh kritičnih razmer je y tem delu komaj mesec dni po končanih sovražnostih izginila vsaka volja, da bi se dežela obnovila iz lastne moči. Pritisk ubija vsako veselje za to obnovo, čisto drugače kot je v delu, ki je zaseden od Amerikancev. Dopisnik pravi, da je imel dovolj priložnosti študirati, kako ruska uprava davi češko gospodarstvo. Vojaško so Prago in druga večja mesta Rusi "vrnili" Čehom, toda neposredno pred Prago stoje tri ruske divizije kot znamenje'okupacije ali osvboboditve. Praga je tako natančno kontrolirana, da se ne da prepeljati iz okolice niti ene zelenjave brez posebnega ruskega dovoljenja. Ruske vojaške oblasti smatrajo Čehe na spiošno za "slabe otroke," ki jih je treba šele politično vzgojiti. Ta vzgoja bi bila po potrebi vojaška vzgoja. To nasprotje med češkim narodom in ruskim okupatorjem je dopisnik zlasti opazoval na nekem shodu, kjer je šlo za zbiranje prostovoljcev za novo češko armado. Jugoslavija, Poljska in Češka morajo namreč imeti nove močne armade. Vse to seveda na vzpodbudo ali ukaz Rusije. V kakšen namen? Ves svet se vprašuje. Toda odgovora ne upa na glas nihče povedati iz strahu, da se ne zameri Rusiji. Ponavlja se politika starih Rimljanov. Tudi njim so morali zbrati vsi "prijateljski" narodi armade, ki so potem prelivale kri za svoje gospodarje. Tudi Čehi sedaj zbirajo na sovjetski ukaz prostovoljno armado "prostovoljcev." Ob taki priliki je slišal dopisnik govornika, ki je povedal svoje misli o Rusih v tej-le obliki: "Naša domovina je bila osvobojena, pravite vi vsak sam pri sebi. Torej potrebujemo samo toliko armado, ki more vzdržati našo narodno suveren i teto in nič več. Dobro! Jaz pa vam pravim čisto določno: Naša armada mora biti mnogo večja kot vi mislite. Močna mora biti dovolj, da požene naše "osvoboditelje" od naših vrat in jih drži daleč proč. Češka mora biti vrnjena domačinom." Dopisnik pravi, da je nejevolje krivo tudi ropanje osvoboditeljev in še hujše reči. Tudi lahkomiselno uničevanje in rušenje, ko ni bilo nobene vojaške potrebe več, je mnogo pomagalo k splošni nejevolji. Dovoljujejo pa Rusi na Češkem nekatere politične stranke in celo shode. Vendar morajo biti vsi politični voditelji registrirani. Torej so Čehi le korak pred Jugoslavijo kar se tiče "svobode," pa seveda en korak za Jugoslavijo kar tiče hitre sovjetizacije. Toda le nič se ne varajmo, pride čas, ko bodo komunisti mislili, da so dovolj trdno v sedlu in da lahko hitreje jezdijo — tudi na Češkem. Končno pravi doptsnik, da se češka vlada pogaja, da bi bila okupacija čimpreje končana. Toda tudi potem, ko se umaknejo ruske okupacijske čete, bodo ostale v deželi manjše sovjetske vojaške posadke na strategičnih točkah zlasti "Jugoslovanski O b z o r" v Milwaukee je prinesel v najnovejši številki uredniško izjavo, ki je vredna zlatega okvirja. Par besed iz nje: "Mi verujemo v slovanstvo, to se pravi v SLOVANSKO VZAJEMNOST na DEMOKRATSKI in KULTURNI podlagi, in ne v kakšno slovansko totalitarsko "močno roko," to je DIKTATURO, ki bo padla in že pada po Slovanih prav tako, ali pa še bolj, kakor po vseh drugih. V tako vseger-mansko "močno roko" je veroval Hitler in njegov nacizem, danes pa svet — z nemškim narodom vred — lahko vidi, kam vodi tak krivi nauk. Mi za sebe si ne želimo, da bi svet kdaj Slovane tako sovražil kot sovraži danes Nemce. . ." Vsa čast listu, ki nima pod svojim naslovom podpisa: Glasilo katoliškega slovenskega delavstva. . . pa bi ga imel z večjo pravico kot neki drugi list. Toda naslov in napis je lahko tak ali tak, vsebina lista odločuje, da človek ppesodi, kje je kaj pameti in kje je ni. * Papež Pij XII. je izrekel dne 2. junija pred vsem svetom na slednje besede: "Ubogi svet! O njem bi še danes lahko reklo z besedami Kristusovimi: Njegov novi položaj je hujši kot oni, iž katerega se je s tolikim trudom izmotal. Sedanji politični in socialni položaj nam narekuje te svarilne besede. Žal, že smo morali v več kot eni pokrajini objokovati umore duhovnikov, deportacijb civilistov, pobijanje državljanov brez vsake obravnave ali iz osebnega maščevanja. Nič manj žalostne niso vesti, ki so prišle do nas iz Slovenije in Hrvatske." Papež se ni dalje pomudil pri "žalostnih vesteh" iz Slovenije. Toda iz onih par stavkov, ki jih je izrekel, preden je omenil Slovenijo in Hrvatsko, se da sklepati, kakšne so tiste vesti. In niso nič drugačne kot so bile one, ki jih je o-znanjala in napovedovala že vsa ta leta na primer "Ameriška Domovina." Pa so dejali, da dela golo — propagando. . . Amerikanski Slovenec je nekaj čaba držal z nami. Potem se je skoraj naenkrat premislil in je potegnil s komunistično "vseslovansko" propagando — da se poslužimo besed "Jugoslovanskega Obzora." Hvalevredno pa je od Ame-rikanskega Slovenca, da se rad in pogosto bavi z govori in nagovori in priporočili sv. Očeta. Nedavno je končal svoj takratni uvodnik z besedami: Da bi svet le poslušal papeža in se po njegovih naukih ravnal! Prav lepo povedano! Mi da-des dostavljamo: Da bi le A-merikanski Slovenec poslušal papeževe besede in se po njih ravnal! m Ta kolona se je potrudila, da je dobila pred oči ali vsaj pred ušesa glede štirih slovenskih urednikov njihovo privatno mnenje, kar se tiče goros-stasnih poročil iz knjige "V ZNAMENJU OSVOBODILNE FRONTE." Dva od teh urednikov sta "katoliška," eden je liberalen, zadnji je brez barve. Nobeden teh urednikov ni pripravljen v svojem listu javno obsoditi partizanskih umorov. In zakaj ne? Odgovor prvič: Veliko je pretiranega in neverjetnega. . . Odgovor drugič: Take reči je pač počela neodgovorna "druhal" . . . Odgovor tretjič: Kar kljub temu še ostane, seveda obsojam, strogo obsojam. . . toda samo privatno, ne pa kje v listu. . . Zakaj pa ne tudi v listu? Zakaj nič takega ne prinašate, saj s tem vendar stvari zakrivate in ste krivi napačne propagande, tako da mnogo ljudi misli, da so partizani res od vsega početka pravi osvoboditelji na roda. Dokazano pa je, da so se te reči vršile po načrtu partizanskega vodstva. Odgovor: Ce hočemo, da pride slovanska bodočnost, je treba zanjo tudi žrtev. . . Naš odgovor: "Ce ima "slovanska bodočnost" priti po takih potih, naj le ostane, kjer je bila. Mi smo potem rajši Cu-lukafri kot Slovani. Berem popis nekega Juda, koliko je pretrpel pred to vojno, preden je zagledal Ameri-kance, ki so zasedali Rim. Pretresljiva je njegova zgodba. Komaj zadržuješ solze, ko jo bereš. Pa imaš pred seboj skozi vso zbodbo—enega samega človeka ! Nenadoma se spomniš, da je danes na svetu drugačen nauk. Nauk, ki pravi, da en sam človek čisto nič n£ pomeni. Pa tudi en milijon posameznih ljudi nič ne pomeni. Samo celota — DRŽAVA! — ima svoj pomen. Ce je treba, da milijon posameznikov gre skozi take in podobne ali še hujše stvari, kot je šel ta Jud, ni to nič — samo da država pride do svojega. . . Tako je učil Hitler, tako Mussolini, takp uči Stalin. Čemu sploh objavljati in prinašati ljudem pred oči, kar je pretrpel ta ali oni posameznik. Cemu vzbujati v bralcu "nedržavna" čustva, da mu radi trpljenja ENEGA samega človeka silijo v oči solze. . . Ob takih vprašanjih se moraš odločiti: Ali boš obudil vero v "močno roko" in se sramoval svojih solz — ali boš pa pomislil, da si še vedno KRŠČANSKI človek in te tvojih solz ne bo sram! Da, to je bistvena razlika med naukom krčanstva in med nauki modernega totalitarizma, ki ga je do zvrhanosti polna "slovanska" Sovjetija; Krščanstvo vidi v vsakem človeku dušo in začenja pri posameznem človeku. Po krščanskem nauku je država radi človeka tu. Moderni totalitarizem pa uči, da je človek tu radi države. In če bi en sam človek moral iti skozi take stvari radi totalitarnega slovanstva kot je šel oni Jud radi totalitarnega germanstva, se mora krščanski človek zgroziti ob tej misli, ne pa v imenu slovanstva umivati svoje roke nad grozotami, ki jih svet doživlja še zmerom, dasi je prišla v toliko dežel že — "osvoboditev." * Ali boste imenovali tole komedijo, tragedijo ali tragi-ko-medijo? Amerikanski Slovenec naprej in naprej razlaga "slovanstvo" in rine vse slovanske narode v naročje Sovjetiji. Proč od drugih vplivov, ki niso slovanski, proč od zapadne-ga sveta in njegove politike! In tako dalje in tako dalje. Ta-ko list, ki sme tako pisati samo radi tega, ker izhaja sredi "za-padnih vplivov" . . . Pride pa na uredništvo pismo od človeka, ki je nekaj izkusil in ve, kako je s tistim "slovanstvom" tam. Kako in zakaj je Amerikanski Slovenec prišel do tega, da je tisto pismo objavil, ne vemo. Vemo pa, da se v tistem pismu bere dobesedno: "Ce ne pridejo k nam (v Slovenijo) Amerikanci in Angleži, je naš narod končal." Pretirano? V hipnem obupu zapisano? Preveč malodušno? Upajmo. Najbrž je res tako. Kljub temu! Ali ni kar smešno, iz Amerike reševati slovanstvo, ko pa TAM sodijo, da pri tem reševanju slovanstva "končuje" tisti slovanski narod, ki je NAM pač najbližji? In ta narod da "končuje," ne ako ne pridepo Rusi, ampak "ako ne pridejo Amerikanci in Angleži. . ." Taka misel je prihajala iz 'Slovenije že skozi zadnja tri leta, pa v Ameri-kanskem Slovencu so se norčevali iz nje. . . * Torej Snoj je spet 'minister' in sicer v komunistični vladi Slovenije! Kako da je šel v tako vlado? Prav zanimivo bi bilo, če bi ta kolona dala edino pravi odgovor na to vprašanje — in daleč bi se slišal odgovor. . . Pa je zanimivo tudi poslušati, kako nam ribajo "ministra" Snoja pod nos! Partizan je postal. . . Izneveril se vam je Vsa vaša propaganda zoper partizane je s tem izgubila podlago. . . Ce je Snoj šel v slovensko ministerstvo iz prepričanja in je hotel s tem podpreti Kidričevo vlado, naj se prime za nos v prvi vrsti Adamič in vsa nje gova tovarišija. Ali ni Adamič tisti, ki je pred vso Amesiko tako slovesno praznoval Snoje-vo — politično pogrebščino? Zdaj je pa naenkrat TAM Snoj, ne pa Adamič, kot je svoj čas mislil, da bo, dokler mu ni newyorški La Guardia splomladi leta 1943 rekel, ko je prišel 'Lojze vprašat, kdaj bosta odrinila čez morje: "Lojze, zora puca biče dana. Let's win the war first!" S tem je šla Lojzttova komanda v Sloveniji po vodi in potem je šel praznovat Snoje vo pogrebščino. Pa bi bil moral praznovati svojo ! Ce je torej Snoj * potegnil s Kidriči, naj Adamič hitro tudi svojo zadnjo knjigo—slovesno PRE KLICE!-Ali naj pa vsaj tudi Snoja dene poleg Vidmarja in Kidriča med "New Leaders" Slovenije. . . Bolje pa je, če Adamič počaka. Toda počakati morate tudi vi, ki nam Snoja ribate pod nos. In zato bo tudi ta kolona počakala s svojim odgovorom Kdor se pa hoče tako sijajno prenagliti, kot so se svoj čas mnogi radi nekega Kuharjeve-ga govora — saj smo v frej kontri! prav Molotov ali so imeli prav oni "zunanji časniki," ki so vedeli naprej povedati, kaj bo Sovjetija napravila iz baltiških "petelinčkov?" Odgovor seveda: Razmere so se spremenile. Pika! Da, razmere! Apetit se ni spremenil. Bilo ga je že takrat toliko kot ga je danes. In še eno se ni spremenilo — Mo-lotova in drugih sovjetskih veličin ni bilo nič sram, pa jih tudi danes ni. Dvoličnost in hinavščina tam ne pomeni gr-dobije. Pomeni — čednost! Ali naj takim rečem pritrjujemo — v imenu "slovanstva?" V Pragi 14. in 15. marca 1939 Iz zapiskov slovenskega očividca Molotov je govoril svoj u-radni govor na seji najvišjih so-vjetov dne 31. oktobra 1939 Med svojim dolgim govorom je rekel poleg drugega: "Poseben značaj pogodbe o medsebojni pomoči (z baltiškimi državami) nikakor ne pomeni, da se bo Sovjetska Uni j a vtikala v notranje razmere Estonije, Latvije in Litve kakor nekateri zunanji časniki skušajo pokazati. Nasprotno! Vse te pogodbe (med Sovjetijo in baltiškimi državami) imajo namen, da se garantira nedotakljivost in popolna neodvisnost vseh držav, ki so te pogod be podpisale, in da se nikakor ne vtikajo v notranje zadeve druga druge. . . " Tako je govoril Molotov pred dobrimi petimi leti. Kaj je med tem nastalo iz "prijateljskega" razmerja baltiških državic in Sovjetije? Ali je imel Štirinajsti marec 1939 je bil v Pragi neverjetno razgiban, kritičen dan. Ce bi bilo mogoče meriti temperaturo razpoloženja in občutij; bi dobili čudno grafično krivuljo naglih vročičnih sprememb. Vsa Praga je bila ha nogah. Kamorkoli si stopil, povsod si videl zaskrbljene obraze, in ce si prisluhnil razgovoru dveh ljudi na ulici ali omizja v kakšnem lokalu, si lahko povsod ugotovil, da so ljudje pozabili svoje osebne skrbi in interese. Vse je bilo napeto in še v ozračju si čutil, da se dogaja nekaj izjemnega Jasno je bilo, da je to dan zgodovine; trenutek daljnosežnih odločitev. Še zjutraj, ko so listi priobčili vest o seji slovaškega "snema," sta se v čeških čuvstvih borila med seboj črnoglednost in rahla vera. — Ni mogoče, da bi nas bili Slovaki zapustili!— mi je dejal znanec, ki je sicer dobro poznal slovaške prilike in neprilike. Ko sva se zopet srečala nekaj ur pozneje, je po-besil glavo in skušal skriti solze. Glas mu je drhtel in komaj je bil mogel povedati nekaj besed. Medtem so izšle nove izdaje listov, ki so začele pripravljati prebivalstvo na to, kar se bo zgodilo. V prvih popoldanskih urah je bil že objavljen usodni bratislavski sklep. Ceško-Slovaške ni več. . . . Ljudje so se ustavljali na poti in nemo strmeli v liste z njihovimi velikimi naslovi. Na Vaclavskem trgu je bilo kakor v mravljišču, če razdereš mravljam gnezdo, ki je njihov svet. Od septembra 1938 so se Cehi že nekoliko privadili železnemu koraku zgodovine. Udarci niso več tako boleli. Toda to, kar je prišlo /14. marca, je bilo še vedno presenetljivo. To je bolelo. Ogorčenje in solze, razdraženo vpitje in molk, s'o se menjavali prav kakor vreme tega dne, ki je bilo na hipe jasno in toplo, na hipe oblačno in mrzlo. Že 14. marca popoldne se je sestal češki narodni svet, da sestavi oklic na narod. Besedilo je izšlo naslednjega dne, ko ga je drveči plaz dogodkov že prehitel. Bilo je samo dokaz, da niti odlični narodni voditelji niso slutili, kaj prinese prihodnji dan. V inozemskem tisku so se tiste dni pojavljale senzacionalne vesti o boljševiških nemirih v Pragi. Kdor je bi! takrat v prestolnici propadajoče države, se je lahko prepričal, da stvarnost ni bila nikdar tako daleč od takih senzacij, kakor v tem primeru. Praga je bila silno vznemirjena in nervozna, toda v vsej svoji bolesti čudovito disciplinirana in uravnovešena. * Okrog štirih popoldne so priobčili listi vest, da je prezident dr. Hacha odpotoval v Berlin. S prijateljem sva pravkar sedela pri pivu. Spominjam se, da se je pojavil kolporter in za-vpil senzacijo posebne izdaje. Gostje so planili pokonci in (Dalje na S strani) :e verjamete al' pa n "Urška ima gotovo dob« j prostorne kastrole, v ka 3aca čikice," od sile dopa^ :alezujem Jima, da ga v P_ /em trenutku vjamem v P . "Vprašaš! Naše kastroJe cot zvon, to rečem. I, , iih pa prodaja, bi racMe ^ ivali Jim svojo robo, W ^ iobra. Midva se sploh zelo jro razumeva pri kupciJ1, mo kadar se primeri, da Pn_ tem našem oknu ta ali ona segnije, ali če Jimmy Pos ' nje trdnost s kladivom ^ s žogo in je treba nove, ^ va z Jimom v štacuni vel' bate. Šipo sicer zelo rad P da, vdene jo pa v okno s i nerad. Nekaj časa mi ^, ja, naj ne kupujem sip> ^ s tem ženskam pri hiši z ^ lajšano delo, ko tisfega ^ . ne bo treba omivat. Ker P ( vztrajam in zahtevam SIp ^ začne učiti, kako se šipa & ; večjo lahkoto dene v ok» ^ maže s kitom in tako da J ^ nuja mi šipo, naj jo lep°vdeI,< domov in jo šele doma ^ v okno. S tem, trdi J^ od sile gospodarski ' odvrnjena vsaka nevai'1 bi šipo po poti ubil. .j Ko mu očitam, da se^P , sel okno sem in da ri® £ dil zdaj domov s šipo in pa doma drugo z drUfc*p,.i znanil, se končno vda-okno v roke, dvakrat P; z dletom in odstrani z 0 v. navlako, z očmi P*eH1 ol)te kost okna, vzame šip0' 1 ^ z rezilom, odrezan kos ^ kot jaz odlomim piškot' (]le( kit, potegne s posebni^ gor in dol in šipa je^v "Na, vidiš," ga ucim's(J t ti gre lepo od rok, Pa j braniš." i j j ne < "Saj ne rečem, da ^ , ampak šipe prodaj v okna devati je Pf '1 0 fci tudi ti cajtenge pi»®s' jih pa ne raznašas, vem." ■ . „, • t S tem konkretnim ^ ^ ; me je'čisto p a rial g ^ konca sem mu dal Pr ,ge[rl , pa ni bilo rečeno, da ] 1 hodnjič spet prinesel ^ J ga pomolil Jiinu P° otri. { šipo je treba deti »u (leij sva bila zopet v stal1 ^ i Ampak nekoč sem » prijaznost vseeno ne _ je Iv več izlorabil in kak?!oVek,|! strašno potrpežljiv c iZkOi'|i ga hotel takrat masa 0» ti. Dokler sem mu n^g* mala in velika v ofl malo pocajhnal, Pa u nfl vil. Ampak ko sem ^M prinesel vrata od 0K® katerih je bilo eno j d| ubito ter ga P*?8'1, pj. 1 šipo notri, rne je 1 vf,qtW gledal, nekaj časa ^.^na® garaže, potem je P'1 -n od'fl od cigarete po tleh ^fl izjavil: "Nak, zdaj. ,lclil položaj še brezupnejši, razpoloženost ljudi še mračnejša. Na slavnem Vaclavskem trgu, ki ga obvladuje mogočna palača Narodnega muzeja in pred njo Myslbekov spomenik sv. Vaclava, so nastale zanimive formacije. Osrednji položaj med progami cestne železnice je zavzelo nemško vojaštvo s tanki in strojnicami. Vojaki so bifi v polni vojni opremi in so stali v dveh vrstah tako, da so se med seboj dotikali s hrbti. Njih zasnežene postave so bile mirne, obrazi na videz nezain-teresirani; samo oči so švigale sem in tja, opazovale občinstvo in ogromne palače tujega velemesta. Zadaj za vojaki se je razvrstila plast češke policije, Za njenim kordonom pa se je menjavalo občinstvo; vsakdo se je za kakšen trenutek ustavil in molče gledal novo podobo trga, na katerem se je odigralo toliko narodnih slavnosti . . . Videl sem nepozaben prizor na Vaclavskem trgu. Okrog spomenika "vojvode češke dežele" sv. Vaclava se je zgostila množica ljudi. Veter je še vedno nosil sneg, nebo se je skoraj še bolj stemnilo. Skozi za-mračeni trg, kjer se je rjava barva uniform, motornih vozil in storjnic odbijala ob belino snega in rahlo zabrisane barvne poteze palač, so neugnano in mirno prihajali vojaki tuje armade. Na mah se je med množico pred spomenikom češkega kraljia-ysvetnika dvjgnil koral. Pridružili so se mu drugi in kmalu se je začula v vsej jasnosti in preprosti lepoti stara češka himna. Morda še ni bila nikdar nobena molitev temu svetniku tako ganljiva, kakor je bila v tem hipu, ko jo je pelo sto in sto drhtečih glasov in ko se je zdelo, da vsako mo-dulacijo glasu spremlja solza, potekajoča iz spoznanja obupa, nemoči in neizprosne resničnosti . . . "Ne daj poginiti ne nam ne bodočim . . .", je prosila pesem svetnika, čigar vladarski lik osvetljuje češko zgodovino DELO DOBIJO DELO DOBIJO THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za hišno oskrbovanje ZA POSLOPJA V MESTU Poln ali delni čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. pred tisoč leti. Popoldne so se ulice prilično izpraznile, vsako je rajši ostal doma, če mu že ni bilo treba iz hiše. Medtem je okupacijska vojska zasedla vse vojašnice in oblastva. Zvečer so bili že ob devetih zaprti vsi lokali in nihče ni smel na ulico. Po velikem mestu, ki je preživljajo prvo noč svoje nove usode, so patru-ljirali močni oddelki nemške vojske. Drama 14. in 15. marca je bila končana. MALI OGLASI Perica bi rada delo Rada bi prala za kako slovensko družino. Nasov dobite v uradu tega lista. (140) Hiša naprodaj —na 920 E. 220. Št. vogal Miller Ave. 6 sob, za 1 družino. Oglejte si to hišo in če vas zanima, nam dajte ponudbo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Matt Intihar 630 E. 222. St. IV 2644 ali IV 0678 ^ (140) Sprejme se dve ženski za čiščenje, eno za podnevi, eno za ponoči. Zglasite se v uradu na 842 E. 79. St. HE 2000. (x) Ženske COMPTOMETER OPERATORICE STROJEPISKE JUNIOR STENOGRAFKE GENERAL CLERKS POMIVALKE POSODE 48 ur na teden Plača in overtime Zglasite se The Osborn Mfg. Co. Lahko dobite hišo 12 sob za $1900 Hišo, katero lastuje Joe Pečjak, ki je bila deloma v požaru, lahko dobite skoro zastonj. Garaža je vredna $600, dovoz $200 in klet $800, torej dobite hišo in lot za $300. Obrnite se pojasnila na Wm. J. Kennick 6530 St. Clair Ave. od 7 do 8 zvečer (Jun. 14, 16, 18) Oprema za mesnico Proda se vsa oprema za mesnico; se mora naglo prodati. Vprašajte na 1101 Norwood Rd. (140) PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4213 Popravljamo Popravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, šivalne stroje in druge električne predmete. Mi kupimo ~ in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripelje- r mo na dom. St. Clair Repair Service 71 7502 St. Clair Ave. 111 EN 7215. ^ mm HHKj^, «s< hhf: iii:5 p S|HHp&. "j., WKBm BHHHBw|BMy r^lpf" K| • jhB^'m.'SS' jSuM ■■h ' i^P^M^HH Slovenec išče dekle ali vdovo ; z enim ali dvema otrokoma, v j svrho ženitve. Starost od 35 \ do 50 let. Katera želi dober ! dom, naj se zglasi in če mogoče i pošlje sliko na naslov: Joseph Starich 851 N. 14th Street Milwaukee 3, Wis. (142)| 5401 Hamilton Ave. (140) Tovarniški delavci PRESS HANDS MACHINE OPERATORJI GALVANIZERS Delavci za. splošna tovarniška dela Dobra plača od ure in overtime J & L Steel Barrel Co. 8806 Crane Ave. En blok južno od Union (140} sSiS®.... ammgbm Japonski sniper ji so z vso silo zadrževali napredovanje naših čet na Okinmva. En tankov ski oddelek se je prostovoljno javil, d a bo pešcem skrajšal pot in jo je ubral s svojim tankom kar skozi poslopja, kjer so se skrivali japonski sniper ji. Tanlc jo je mahnil preko dvorišča in pobral par hiš s seboj. MALI OGLASI Rodney Adams Heating Service Instaliramo nove furneze na plin in premog. Popravimo vse vrste furneze. Inštaliramo pihalnike in termostate Za točno postrežbo pokličite l KE 5200 550 E. 200. St. __________(X) Stanovanje v najem V njem se odda stanovanje 5 sob m kopalnica; odrasli družini. Naj emnina je j ako zmerna. Vprašajte dopoldne na 1604 E. 41, St., za dej. (141) Na tisoče Slovencev se je poslužilo Asthma Nefirin zdravil za naduho in dobili so olajšavo. To zdravilo dobite pri nas. M a n d eI Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. ;iHUllllllMMIMIMIII||lllllllillllllllllllH-^ z. S = ZA DOBRO PLVMBINGO I | IN GRETJE POKLIČITE | I A. J. Budnick & CO. | PLUMBING & HEATING 6631 St. Clair Ave. § Bus. Tel. HEnderson 3289 = S Residence IVanhoe 188» H ' i iiUUIIIIUIIIIllIIIUIilllllllllllllllllUlllUlw dlj>v 'n Jerica sta se ozirali kos i prt kaj da počenjajo doma- ] pas' ' Ti so stopali s prešer- ljei •oles !|)ostjo v glasnem razgo-;1j k'1 štorih, kjer so se pro- Ma ^ed«1- 'kupovali odpustki. Tam 'je re1 na tleh siromašno de- ki elod< košarico pred seboj in kol j Si J jabolka, po tri za en in , pri k' Gašper se je zadel z nuj jaŠip'košaro in jo prevrnil, za 0sk^ pot°čila jabolka po bre- sla a]j p 'e je zakričalo in steklo ' 3 i® 111 jokom za svojo robo; kli< "j'^ d 4 so se grohotali, in ta i(j pr :Wnii še kakšno jabol- se preblizu, in vpil: ne. va Mcaj imaš še eno," in tri. ker 1: ev je porabilo pri-, eio " P°biralo za svoj žep. ' ' oki if(lobe!" se je jezila ena a „ i je stala v bližini. "Da bo 1P 'nf f se je zgodilo??" je ' * % p Rozala in za njo Ma- je < iI10' r fica. iht 0 Ties' *).!" je dejala ženska. " vde"* ^tam," — pokazala je ng (0, ki ifja — "ki gleda kakor ^ 5Vek, Jinik, je prevrnil ubo-n0st, etu košaro z jabolki, joče sirota in pobira Ma 1 pj-ii !' ^ve uri daleč je pri- kle ™ J^a in zdaj nima ne Hv< olcnd 6 denarja, če ni to Villi! objestnih pobalinov lglpri S videla, in eden dru- I tej ^e kakor hrvaški pra- P , , ^ Se je zgražala natihem 1131 otel i6 P°besila °či- Jerica Vilo da morda Gašper ' V^l j^lašč; nesreča da se ^ ,1Pt in ni treba vselej * J 6 f»ke vmes. cle ,K, |°ke!" se je hudovala «>> ti 2 nogo je sunil, z nosi se 6ln ga videla." *Je molčal in si mislil, ni l]'< da spozna Mana, kdo i je ! 'hodi, in podobne misli rut°\ Veta, ki se je nekoli-, p° 3-.ko je videl, da se če %je. Gašper je nosil ,f:1iko srce iz pisanega pti« katera ga hoče?" se II S Vn pogledal postrani ilVgenr 2daj Jerico, ki sta se III Ifliji ',v nekakšni zadregi. I s, ^ ponudil ne tej, ne 1 "rj. ^ iztegnili roke. Gaš- 10 jet ■ ^Pretno umeknil svo- le/i'1 f A C S P 0 M I N h d» 1,0J \,Sletnice nesrečne z k^EGA PRELJUBLJE- J rtl i J Nikdar pozablje-nl ' p!' $1 PrOGA IN OČETA, II je p IN BRATA % Frederick Ubic j pa 1 i t ( 11 ell > | C*1*' službi žrtvoval svoje 1 ; in (k itl vedno zaspal ] wlž< Junija 1943. 1 ■jg £ ^ ' ,alU 11 ij^rt Te jo odvzela. m dve leti počivaš, ] jd » V^žbi domovine , ■n Si P ; pot se je končala. 1 "V,lem ^aj počivaj ] 4 4 luč Ti sveti naj. 1 | >: ^ ' v ' Sll n Marie Marn. Mr. in Mrs. John Merzlikar, Mr. Ako smo slučajno katero ime pomotoma >*' ^ n Mrs. Vincent Beno, Mr. in Mrs. Frank Klop- pustili, prosimo oproščenja, ter se vsem ?l% :ic. Frank Cerne in družini, Mr. in Mrs. Ben. najlepše zahvaljujemo za vso pomoč in tol*f' >1 anonick Mr in Mrs. L. Pecek, Mr. Anthony Najlepša hvala tudi pogrebnemu zavoda ** > Iidonis, Mr. Frank Ambrose, Mr. Adam Palia- žele in sinovi za lepo urejen pogreb in vsesV* d] na, Mr. John Bogdan, Faculty, Willson Jr. High sko poslugo. drž % E Tebi, ljubljena mamica, ki si se tako nenadoma in brez slovesa poslovila od nas ter odšla *J* vojn :jer ni ne trpljenja ne muk. pa kličemo počivaj v miru v hladni ameriški zemlji. Sedaj P°6iV** :raj Tvojega življenjskega druga, našega očeta, ki je legel k večnemu počitku dne 1. junija l941 ^ eta. Srca naša so žalostna, ker izgubili smo roditelja, ki sta nam bila vse, a spomin na blaga Jjdo lam bo ostal v trajnemu spominu, dokler tudi mi ne pridemo za vama! ^ Žalujoči ostali: stes FRANK in JACOB LUNDER, sinova ^ r AGNES KRAŠOVEC in FRANCES LUNDER- ^ ^ MRS. JOHN KLAUS, sestrična S DOMINIK KRAŠOVEC, zet Vil: ROSE in VIDA. sinahe v starem kraju pa dva brata, dve sestri in \k{ n>. J® več sorodnikov Uej * H: H Cleveland, Ohio, 18. junija, 1945. No, V BLAG SPOMIN DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA ISKRENO LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA, SINA, BRATA IN STRICA Louis Rozman ki se je ločil od svojih dragih in za vedno zaspal dne 18. junija, 1943 Dve leti je sedaj minilo, kar Tvoja pot se je končala, dragi prenaglo si zapustil nas in utihnil je Tvoj veseli glas. Mi pa ne moremo biti veseli, ko danes spomin na Te budimo, srce, ki vedno za nas je skrbelo, našlo prezgodnji je večni pokoj. Na Tvoj grob sladko sonce sije, med nami ostal je ljubeč spomin, počivaj v miru, blaga duša, in večna luč Ti sveti naj. Žalujoči ostali: MARY ROZMAN, soproga; LOUIS, sin. LOUIS in TEREZIJA ROZMAN, starši; MARY, SOPHIE in STEPHANIE, sestre; DANIEL, nečak. Cleveland, O., 18. junija, 1945. PRALNIKE, VACUUM ČISTILCE IN RADIJSKE APARATE fnf POPRAVLJAMO EAST APPLIANCE SERVICE & SALES 18724 St. Clair Ave. IV 7263 ..........................................................................................mini