bMoiiK
Leto VIII, številka 81, avgust 2004, naklada 15.000 izvodov, cena 1 SIT

QLITVE 2114
Qnsvo
•^^        Grndnj« in »kologU«, d.<J . Coif»
NIVO, d.d.
Lava 11, Celje
8 03/4224 100     I
www.nivo.si
ntoa/yo ie moaro
KOPROM
(glp* ploiia, proflll,
prltrdllnl maMrtal, vtj.kl...)
¦ 8ISTEMI  AmiBtrong  III!' IVSI'I
- PERLITE (>uhl ettrlhl)
- ALUMINIJASTE STFtOPNE
OBLOGE-  1MI V\\\
- ALUMINIJASTE FIKSNE
2ALUZIJE
- DEKORAT1VNI DODATKI
Clr). 6, 8274 Rak«
T.I..07/81 464 10
GSM: 041/60 8» 16
M&D^$PILER
Krško
07/490 56 78
borzno posredništvo^
vzajemni skladi
V    Varčujte drugače:
Invostlrajte v vzajwnrw sklmd»
all v rBzllčnB vrwtnottnm paplij9t
EFEHI KrttO. 1.0.1.
cesta 4. luiiia 2$. wo KrSHo
Tel.: 07/4902 0(0.
IZVEDBA USEH VRST ELEKTRO-
IHSTAUCU
ELEKTRIČHE MERITVE
TROOUIHA Z ELEKTROMATERIA-
LOm IN SUETILI
hse
Holding Slwenske olektiwne do i
Mot energije
Kmetijsko vrtnarska trgovina
8270 KRŠKO, Tel.: 07 49-01-605
JESENSKA PONUDBA ZA TRGATEV
IN OSTALA SPRAVILA
MLIN PECLALNIK INOX ELEK.
CENA: 129.100,00
STISKALNICA  LANCMAN
1201 189. 000,00
VSE DIMENZIJE KADI ZA GROZDJE
IN OSTALE POSODE
POSODA INOX VSEH DIMENZIJ
PROIZVAJALCA DOMETAL
^MLIN PECLALNIK BARVNI ELEK.
CENA: 79.506,00
Po zelo ugodnih cenah vam nudimo tudi
- semensko pšenico, ječmen ter ostala žita za seme, mineralna gnojila
- široko ponudbo enoloških sredstev (glivice in ostala sredstva)
- škropiva: Boom efekt 5/1 akcijska cena: 8.100,00 sit
Boom efekt 1/1 akcijska cena: 1.820,00 sit
Switch 1/1 akcijska cena: 28.025,00 sit
Chorus 1/1 akciska cena: 24.750,00 sit
Eclair 1/1 akcijska cena: 22.610,00 sit
Teldor 1/1 akcijska cena: 18.480,00 sit
Dels in 1/1 akciska cena: 9.585,00 sit
Touchdown 1/1 akcijska cena: 1.799,00 sit

trotja
Na naslovnid:
Primož Kozmus
Foto: Robert Sajovec
Posavski obzornik izdaja
Zavod Neviodunum v Krškem
Direktor zavoda
Silvester Mavsar
Uredništvo:
Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško
Tel.: 07 49 05 780, 49 05 782
Faks: 07 49 05 781
www.zavod-neviodunum.si,
obzornik@volja.net,
TRR: 03155-1086687920
Odgovorni urednik
Silvester Mavsar
Izvrlna urednica
Lidija Petrišič
Urednik informativne piiloge
Občine Krško
Matej Drobnič
Novinarja
Bojana Mavsar
Peter Pavlovič
Prelom in priprava za tisk:
Studio Neviodunum, Krško
Vodja trženja
Katarina Požun
Posavski obzornik izhaja od 15.
12. 1997 kot mesečnik za podro-
čje občin Krško, Brežice in Sevni-
ca, ki izhaja praviloma 30. v me-
secu. Rok za rezervacijo oglasne-
ga prostora je 10., za oddajo nena-
ročenih prispevkov pa 15. v mese-
cu. Za točnost podatkov v naroče-
nih rubrikah in prilogah odgovarja-
jo njihovi uredniki.
Tifk:
Delo - TČR, d. d., Ljubljana
Naklada:
15.000 izvodov
Šolski dnevnik
Ko sem pred kratkim pospravljala omaro,
sem pod kupom papirjev našla zvezek iz
tretjega razreda osnovne šole. 19. decem-
ber 1984.  Že pravi suvenir, saj takšnih go-
tovo ne delajo več. Na ovitku, ki je izgledal kot »kavbojke«, je
pisalo »lipa jeans«, v njem pa skrbno napisani računi odštevanja
in seštevanja, množenja in deljenja. Kljub temu da je vse bilo
napisano z navadnim svinčnikom, se po dvajsetih letih še vedno
vse odlično vidi in bere.
Najbrž je vsebina matematičnih zvezkov današnjih tretješolcev
približno enaka ali pa morda že kakšno stopnjo višje, kakršna je v
tern mojem zvezku, vendarle pa so v teh dvajsetih letih družbe-
no-politične spremembe korenito spremenile in vplivale tudi na
šolski sistem - v dobro boljšega znanja učencev .
V osemdesetih letih, ko smo še nekaj časa zjutraj pridno vstaja-
li ob prihodu učiteljice, pardon tovarišice, ali tovariša in vzklika-
li »Za domovino, s Titom naprej«, smo hodili v tako imenovane
celodnevne osnovne sole s polurnim samostojnim učenjem ali ta-
krat popularnim SU-jem, zvezke pa smo v matičnih razredih puš-
čali kar v šoli pod mizo. 0 tem, ko danes gledamo sosedove šolar-
čke, ki hodijo v šolo in nazaj s tri do celo devetkilogramskimi šol-
skimi torbami, ni bilo govora. Učbenike smo si »predajali« iz ge-
neracije v generacijo, šoli pa plačevali nekaj malega obrabnine.
V šolski hranilnici smo pridno varčevali in zbirali dinarje, v šolski
trgovini kupovali radirke in svinčnike ter pridno v okviru slavnega
družbeno koristnega dela čistili okolico šole, igrišča in steze. Ra-
di smo hodili v šolo. Res, da so si predvsem fantje zaradi prepo-
gostega »neprimernega obnašanja« prislužili kakšno klofuto, am-
pak to se je takrat zdelo prav.
A mi smo rasti, časi pa so se spreminjali. Takrat dominantno-av-
toritativni vlogi tovarišev in tovarišic, ki se je pravzaprav nismo
zavedali, se je vedno bolj ob bok postavljala vloga učenca kot
individualne osebnosti z dolžnostmi, a vendar z vedno več pra-
vicami.
Z letošnjim šolskim letom, ki se je pravkar začelo, je začel velja-
ti nov pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovnih solan,
ki šolarjem omogoča pravico do enakopravnega obravnavanja ne
glede na spol, raso in etnično pripadnost, veroizpoved in social-
ni status družine in druge okoliščine, učenec lahko sodeluje pri
ocenjevanju, ima pravico, da o svojem delu dobi sprotno, pravič-
no in utemeljeno povratno informacijo, da tudi izven pouka do-
bi dodatno razlago in nasvet, da sola zagotovi varovanje njegovih
osebnih podatkov in še bi lahko naštevali.
Čeprav se o pravicah učencev takrat ni govorilo, kaj šele prizna-
valo ali upoštevalo, je bil osnovnošolski čas poseben čas. Bil je
naš in sprejeli smo ga, kakršen je pač bil. In danes je čas novih
generacij. Tudi ti bodo, tako kot smo mi, v naslednjih dvajsetih
letih spoznali, da se bodo pravzaprav največ v življenju naučili
šele, ko bodo že zdavnaj zapustili šolske klopi.
Lidija Petrišič
IZ VSEBINE
4   Tridosot dni
8   Nas post.
Primož Kozmus
ATHENS 2004
16   Kamniti vrtovi
Posavja
17     Vsaka pesem so v
soncu lesketa
18     Dušan premagal pot
do Aton
26 Informacijo
Občine Krško
28 Zaporanovetraso
costs Sirica - Gornja
Bianca
31   Valitve 2004
po$dvjef)info
ObzorniK
avgust 2004
3
tridesBt dni
V Kostanjevici razmišljajo o
daljinskem ogrevanju
V  Kostanjevici na Krki ta čas   kar 64 % objektov ogrevajo s kurilnim
oljem, kar pomeni na letni ravni veliko količino v zrak spuščenih strupe-
nih emisij, predvsem ogljikovega dioksida. Poleg tega imajo stari kotli
na les zelo slabo izgorevanje, kar še dodatno prispeva k onesnaževanju
zraka, saj ti kotli spuščajo v zrak emisije ogljikovega monoksida. V Ko-
stanjevici lesna biomasa predstavlja dostopen vir energije, izraba le-te
pomeni večjo lokalno neodvisnost in preskrbljenost. Zato so po naročilu
Občine Krško v podjetju Eco Consulting izdelali študijo izvedljivosti da-
Ijinskega ogrevanja na lesno biomaso v Kostanjevici na Krki. Občina je
kot strateškega partnerja v projektu izbrala podjetje Lipa Kostanjevica,
zanimanje krajanov za daljinsko ogrevanje pa je precejšnje.
V  študiji, katere cilj je bil analizirati izvedljivost daljinskega ogreva-
nja na lesno biomaso v Kostanjevici, so obravnavali tri možne variante.
Za najboljšo se je izkazala tista, ki v sistemu vključuje industrijski pre-
del kraja, del otoka ter osnovno solo, centralne kotlovnice in nekaj sa-
mostojnih stanovanjskih in poslovnih objektov. Skupno število priključ-
kov je po tej varianti 43, predvidena dolžina trase daljinskega ogreva-
nja pa znaša 2.200 metrov. V študiji so poleg brezplačnega priklopa za
odjemalce predvideli tudi brezplačne toplotne postaje. V naložbo, ki
znaša okrog 215 mio SIT, sta tako že všteta dobra 2 kilometra trase, iz-
gradnja kotlovnice na lesno biomaso na območju podjetja Lipa Kosta-
njevica, nabava kotlov na lesno biomaso skupne mod 1,5 megavata in
vse pripadajoče opreme, toplotne postaje pri posameznih odjemalcih
ter celotno projektiranje.
Izračunani ekonomski kazalci za projekt so zelo ugodni, pomembno
pa je tudi dejstvo, da je za projekt možno pridobiti tako subvencije s
strani Republike Slovenije kot tudi sredstva s strani Evropske unije. Si-
stem bi lahko začel delovati že v kurilni sezoni 2005/2006. Po ocenah
Eco Consultinga naj bi bilo vso potrebno dokumentacijo mogoče prido-
biti do marca 2005, ko bi se lahko pričela gradnja. Glede na to, da gre
za manjši sistem, je po ocenah z izgradnjo možno zaključiti že do kon-
ca septembra 2005.
Daljinsko ogrevanje na lesno biomaso ima številne prednosti pred upo-
rabo fosilnih virov energije. Pomeni namreč moderen, udoben in ener-
getsko učinkovit način ogrevanja in priprave tople vode, visoko zaneslji-
vost oskrbe s toploto, dolgoročno cenovno stabilen način ogrevanja, pri-
hranek stanovanjskega prostora, prihranek časa, ekološko čisto ogreva-
nje, ki ne povzroča dodatnih emisij ogljikovega dioksida, zmanjševanje
količine odpadkov kot stranskih proizvodov lesnopredelovalne industri-
je ter čiščenje gozdov in grmišč, trajnostni razvoj z oblikovanjem pozi-
tivne zunanje podobe kraja pri razvoju turizma.....M.G.
Prvo sreoanja posavskih upokojencev
V soboto, 28.avgusta, se je v Krškem zbralo preko 800 upokojencev
iz Posavja. Njihovo prvo srečanje je organizirala pred dvema letoma
ustanovljena Pokrajinska zveza društev upokojencev Posavja.
Gre za nestrankarsko upokojensko organizacijo s preko pet tisoč čla-
nov, v katero so povezana  društva upokojencev iz občin Krško, Sevni-
ca in Brežice, in katere namen je, kakor je na srečanju poudarila pred-
sednica zveze Ana Pajič, z raznimi oblikami soustvarjati trenutke, ki so
prijetni za jesen življenja. V letošnjem letu v Pokrajinski zvezi društev
upokojencev Posavje pripravljajo program, ki ga podpira tudi Ministr-
stvo za delo, družino in socialne zadeve z naslovom V prihodnost z manj
trpljenja - več življe-
nja, v katerem je po-
udarek na pomoči so-
človeku, predvsem sta-
rejšim osebam, ki so v
tretjem  "življenjskem
obdobju osamljene in
odrinjene na rob druž-
be. Zbrane upokojen-
ce v krškem Kulturnem
domu so na prireditvi
pozdravili v imenu go-
stitelja in pokrovitelja
krški župan Franc Bo-
govič, Andrej Vizjak, župan občine Brežice, na območju katere bo sre-
čanje posavskih upokojencev potekalo prihodnje leto, pa tudi Vinko
Godec, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Rok Kržan,
član pokrajinskega odbora Društev upokojencev za Dolenjsko in Posavje
in predsednik nedavno ustavljene DeSUS Krško - Anton Planinc. Z več-
urnim prijetnim druženjem so posavski upokojenci nadaljevali tudi po
uradnem delu srečanja, ko so se v krškem hotelu ob pogostitvi in ob zvo-
kih glasbe tudi zavrteli. B.M.
*%&< k^ectZio
Otradtnft dud ob rokl Krki
Društvo zaveznikov mehkega pristan-
ka Krško je med 31. julijem in 10. av-
gustom že deseto leto zapored v Ka-
relčah ob reki Krki organiziralo tabor
Uživanje narave in družbe za otroke in
mlade med 12. in 16. letom. Tistim iz
krške občine ter Bosne in Hercegovine
so se letos pridružili še vrstniki iz Wa-
¦ lesa v okviru mladinskih izmenjav.
Okrog štirideset mladih je v družbi
vrstnikov in prostovoljcev preživtja-
lo počitnice v naravi, kjer so se pre-
ko različnih delavnic, od likovnih, vi-
deo in drugih, učili novih spretnosti in
veščin ter se, glede na to, da priha-
jajo iz različnih kulturnih okolij, pre-
ko igre in druženja z vrstniki učili tu-
di strpnosti.
Kot je dejal vodja skupine iz Walesa
Chris Herriot, so se za obisk v Slove-
niji in udeležbb na taboru odločili, ker
so želeli dati njihovim otrokom in mla-
dim priložnost, da spoznajo širši svet,
da spoznajo vrstnike iz drugih dežel in
drugih kultur ter na ta način širijo svo-
ja obzorja.
Posneli 20 sibnov
Društvo zaveznikov mehkega pristanka
Krško je med 13. in 23. avgustom na
Trški gori organiziralo mednarodni video
seminar, na katerem je štirideset udele-
žencev iz Špantje, Francije, Italije, Av-
strije, Srbije in Slovenije pod vodstvom
srbskega režiserja Želimirja Žilnika v
Krškem in okolici posnelo dvajset do-
kumentarnih, igranih in eksperimental-
nih filmov.Teme so izbrali iz lokalnega
okolja in se lotili položaja žensk v heavy
metatu, vsakodnevnega življenja mladih
deklet, romske problematike, zgodbe
dveh rajhenburških bratov iz leta 1434
in drugo. Filmi bodo na ogled v okviru
Luksuz festivala poceni filma 10. in 11.
septembra na Trški gori in v Krškem.
Pfitletnica Dijaske
skupnosti Posavja
Dijaška skupnost Posavja je ob peti ob-
letnici delovanja 14. avgusta v sode-
lovanju s Klubom posavskih študentov
organizirala že peti Grafitfest. Grafite
kot novodobno umetnost so mladi naj-
prej slikali na iverne plošče, pred dve-
ma letoma pa so se lotili poslikave na
stene. Tako so v tanskem letu poslika-
li steno na brestaniškem bazenu, letos
pa sta grafitarja iz Zagreba popestri-
la zidove krškega Mladinskega centra.
Vzporedno sta potekali tudi delavnici
vrtenja ognja in improvizacije, Dijaška
skupnost Posavja pa je ob tej priložno-
4
avgust 2004
ObzorniK
trideset dni
V mlin po ins ormacijo
Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki je zaključila 15 mio tolar-
jev vredno obnovo nekdanjega cistercijanskega mlina, verjetno edine-
ga tovrstnega v Evropi, ki jo je vodil konservator France Vardjan. V ob-
jektu bo po besedah direktorja Bojana Božiča vstopna info-točka ko-
stanjeviške Galerije,
pa tudi turistično-in-
formacijski center za
celotno Kostanjevico
na Krki, za prihodnje
leto pa načrtujejo, da
se bodo po ureditvi
mlinščice mlinska ko-
lesa tudi zares zavr-
tela. Sicer pa naj bi
k večjemu obisku naj-
manjšega slovenskega
mesta pripomogli tudi
dve novi označitvi tu-
ristične poti Po poteh
dediščine Dolenjske
in Bele krajine, ki se v Kostanjevici (z Galerijo in kraško jamo) dotika
tudi Posavja, ter novi turistični prospekti tamkajšnje ponudbe. P.P.
V obnovljenem nekdanjem samostanskem
mlinu bo novi kostanjeviški "TIC".
Sremičani jesoni prikljuceni na vodovod
Po kar nekaj letih prizadevanj je v sredini meseca julija na Sremiču
stekla gradnja vodovoda, ki bo priključen na krško vodovodno omrež-
je, s čimer bo okoli 180 uporabni-
kom zagotovljena neoporečna pit-
na voda. Investicijska vrednost vo-
dovoda na okoli 1700 metrov trase
znaša 59 milijonov tolarjev, dela
pa izvaja Cestno gradbeno podjet-
je Novo mesto. Vodovod, ki ga bo
prevzelo v upravljanje krško pod-
jetje Kostak, bo predan v uporabo
v jesenskih mesecih. B.M.
Motoristi na Valikih Malanoah
Na Velikih Malencah pri Krški vasi je sredi meseca potekalo 12. sreča-
nje motoristov v organizaciji brežiškega Moto kluba Škorpijon, ki je na
prizorišče ob reki Krki privabilo okrog 500 jeklenih konjičkov iz vse Slo-
venije, pa tudi iz Hrvaške, Italije, Slovaške, Nemčije in celo iz Anglije.
V okviru srečanja so se motoristi odpravili na turistično vožnjo po po-
savskih cestah, na ka-
teri so se ustavili tu-
di na mestu, kjer se
je na lanskem sreča-
nju smrtno ponesrečil
motorist, ter tarn pri-
žgali sveče. Člani mo-
to klubov so se pome-
rili v šaljivih motori-
stičnih igrah, za do-
datno atrakcijo so po-
skrbeli še trije padal-
ci, ki so doskočili na prizorišče srečanja, ob večernem programu z živo
rock glasbo in še čim, kar sodi na srečanje motoristov, pa se je zabava-
la množica dobre zabave željnih različnih generacij. P.P.
Motoristov je bilo na Vel. Malencah "kot trave"
Minister za zdravje v brežiški to/mm
V četrtek, 26. avgusta, je Sploš-
no bolnišnico Brežice obiskal mi-
nister za zdravje Dušan Keber s
sodelavci, ki se je z vodstvom bol-
nišnice, pa tudi s posavskimi župa-
ni in poslanci iz Posavja v Držav-
nem zboru, pogovarjal o nujnih
investicijskih vlaganjih in razvoj-
nih perspektivah brežiške bolniš-
nice. Beseda je tekla o zdravstve-
ni reformi pa tudi težavah, s kate-
rimi se sooča brežiška bolnišnica,
ki je predvsem zaradi povečanih izdatkov za zdravila in sanitetni mate-
rial ter prekoračenega obsega dela v prvih šestih mesecih letošnjega le-
ta pridelala že 30 milijonov tolarjev izgube. B.M.
Direktor Bolnisnice Breiice Tone
Zorko in minister za zdravje RS
Dusan Keber
sti gostila tudi sestanek Sveta Dijaških
organizacij Slovenije, kjer so pred-
stavniki pripravili plan dela za nasled-
nje šolsko leto.
MuzajskivlakzaotPOkB
Društvo Zagon iz Tržišča je tudi le-
tos organiziralo brezplačno počitni-
ško vožnjo z muzejskim vlakom, ki je
že sedmič pripeljal otroke iz vse Slo-
venije v Sevnico. Na železniški posta-
ji je bilo 21. avgusta zjutraj v Sevni-
ci nenavadno živahno. Policisti na ko-
njih in brez njih, novinarji in predstav-
niki Občine z županom Jancem na čelu
so najprej pričakali običajen Siemen-
sov vlak, ki je iz smeri Maribora pri-
peljal otroke iz. Pomurja, Štajerske in
Koroške, za njim pa je končno priso-
pihal tudi muzejski vtak z mladimi iz
Ljubljane in ostalih delov Slovenije.
Za skupno preko petsto otrok iz social-
no ogroženih družin, rejencev in vseh
ostalih otrok v Sloveniji, ki niso imeli
možnosti, da bi kako drugače prežive-
li nepozabne poletne počitnice, je že
desetič zapored s pomočjo številnih
sponzorjev poskrbelo društvo Zagon.
Prvi počitniški muzejski vlak so orga-
nizirali že leta 1995, ko so se otroci z
zelenim vlakom iz Ljubljane odpeljali
na Jesenice, od tarn pa so z muzejskim
vlakom vožnjo nadaljeval proti Mostu
na Soči in nazaj. Tudi naslednji dve le-
ti je vlak otroke vozil otroke, ki so ob
tern spoznavali lepote svoje domovine,
pripravili pa so jim tudi kulturni pro-
gram, športne igre in glasbo. Od leta
1998 naprej pa je muzejski vlak otroke
vozil v Sevnico, kjer so jim vedno pri-
pravili zanimiv kulturni in zabavni pro-
gram. Starost otrok so za letošnje po-
tovanje znižali, in sicer je letos starost
otrok od 7 do 12 let, medtem ko se bo-
do starejši otroci do 15. leta v sprem-
stvu starejših vzgojiteljev preizkusili v
varovanju mtajših otrok.
Mednarodnaizmenjava
uspala
Šest članov ktuba DZMP Krško se je
v mesecu juliju udeležilo mednarod-
ne izmenjave na temo MEJE v Fran-
ciji. Poleg njih so sodelovali še mla-
di iz: Poljske, Nemčije, Portugalske
in Francije. Udeleženci so ustvarjali
v različnih skupinah: cirkus, multime-
dia, video, gledališče, fotografija, iz-
delke pa predstavili v mladinskem cen-
tru Fecamp. Organizirana sta bila tu-
di dva izleta z ladjo ter obisk Pariza.
Nad projektom so bili navdušeni, saj so
navezali veliko prijateljskih vezi, imeli
možnost videti znamenitosti države ter
se seznaniti z delom v multimediji.
MaliOQlas
Nujno vzamem v najem manj-
še opremljeno stanovanje.
Kontakt: 041/550 376
studio g
ObžorniK
avgust 2OO4
5
trideset dnl
Ob prazniku obnovHi cerkev
V Koprivnici so 15. av-
gusta na veliki šma-
ren obeležili praznik
krajevne skupnosti, v
okviru katerega so. se
letos udeležili dopol-
danskega bogoslužja
v Marijini cerkvi s pre-
novljeno fasado, po-
poldan pa je Turistič-
no društvo Koprivni-
ca na izletniški kmeti-
ji Vertovšek že sedmo
leto zapored organizi-
ralo družabne igre, na
katerih so se pomeri-
le ekipe domačih dru-
štev, gasilskega, kulturnega, turističnega, mladi in lovci. L.P.
le tradicionalnih iqer se vsako leto udele-
ii veliko ekip kot tudi številni obiskovalci
in navijači.
Dolenjevaščani praznoval
15.avgusta so krajanke in krajani Krajevne skupnosti Dolenja vas pri Kr-
škem s krajšo slovesnostjo obeležili krajevni praznik, ki ga posvečajo
padlim žrtvam druge svetovne vojne iz te krajevni skupnosti. Po oprav-
tjeni slovesnosti bogoslužja v tamkajšnji cerkvi Sv. Marije so se pokloni-
li njihovemu spominu in k tamkajšnjemu spomeniku položili venec, ob
tern pa so se z minuto molka poktonili tudi spominu nedavno premihule-
ga krajana Pavla Predaniča, ki je bil dolgoletni predsednik KO DIS Do-
lenja vas. Sicer pa so kulturni program prispevale pevke tamkajšnjega
pevskega zbora Prepelice, ob tej priložnosti pa so podelili tudi prizna-
nja najboljšim balinarjem ter ekipama poročenih in samskih, ki sta se
dan pred tern pomerili na tradicionalnem tumirju. Praznovanje so kra-
janke in krajani Dolenje vasi nadaljevali v Pesjem, kjer je župnik Jo-
že Vogrin blagoslovil obnovljen vodnjak in križ v naselju pod železni-
ško progo. B.M.
Praznovali pri Sv. Lovrencu
Kot marsikomu, je to poletje muhasto vreme nekoliko pokvarilo načr-
te organizatorjem na Gori, ki so nameravali 7.avgusta praznik krajevne
skupnosti obeležiti na prostem, in sicer s priredbo znane Kozlovske so-
dbe v Višnji Gori v izvedbi članic in članov tamkajšnjega KD Sv. Lovrenc
ter s srečanjem krajanov, vendar jih je dež pregnal v prostore tamkajš-
njega Gasilskega doma, kjer so v nekoliko težjih pogojih vendarle iz-
vedli program in se po aplavzu, ki so ga poželi domači gledališčniki za
omenjeno igro, krajanke in krajani .družili ob glasbi skupine Lilija. Na-
slednji dan sta se v lepem vremenu v počastitev krajevnega praznika
zvrstili še dve prireditvi, in sicer športno-kmečke igre, na katerih so se
ob obilo zabave med seboj pomerile krajanke in krajani vasi, ki tvorijo
KS Gora, še več gledalcev in obiskovalcev pa se je zbralo ob tamkajšnji
15 in 35 metrski skakalnici, po katerih se je spustilo 33 tekmovalcev iz
štirih slovenskih klubov. V veselje domačinov je na "velikanki" v Spod-
njih Dulah prav član domačega ŠD Gora Aleš Martinjak s skokom 34,5
metra postavil nov rekord skakalnice. B.M.
p o&w je f^ info
INFORMAOflKO SREDlSČE POKRAJIHE POSAVJE ^-  "
V SPOMIN
CIRILU PLUTU
(8.11.1926, Gradac - 8.7.2004, Ljubljana)
Sveca širi luc in porabi samo sebe.
Življenje se izteče. Boleče začutimo,
da se moramo zahvaliti. Zahvaliti so-
delavcu. Zahvaliti za prispevek skupno-
sti. Ponovno in zadnjič. Potem ostane le
še spomin. Pred kratkim se je poslovil g.
Ciril Plut.
Njegovo delo je bilo usmerjeno pred-
vsem v izboljšanje pogojev za šolstvo in
za dvig življenjske ravni. Zares srečen je
bil le, če je vedel, da se kaj gradi, da ra-
ste kaj novega. Ni bil rojen za mirova-
nje, ampak za delo z ljudmi, za akcijo. Tako ga je učil že oče (ki
ga ob prihodu domov ni pozdravil z »dober dan«, ampak: »Prav, da
si prišel, jutri gremo kosit!«) v njegovi ljubljeni Beli krajini, kjer se
je rodil, preživel otroštvo in obiskoval solo. Dve leti po drugi sveto-
vni vojni se je zapisal učiteljskemu poklicu in prvič poučeval v Bo-
štanju, kasneje na Raki. 1950 je bil premeščen na šolo v Veliki Pod-
log. Ni le poučeval, vodil in obnavljal sole, ampak vodil tudi vaš-
čane, organiziral delovno, kulturno in družabno življenje v vasi. Od
1963. leta je bil ravnatelj sole v Leskovcu pri Krškem, 1967 izvo-
Ijen za poslanca prosvetno-kutturnega zbora v republiško skupščino
(1967-1974), bil je tudi detegat Republiške izobraževalne skupščine
ter predsednik občinske Temeljne izobraževalne skupnosti. Bil je
glavni pobudnik za tedanje srednjeročne programe, ki so zagotovili
izgradnjo novih in adaptacijo starih šol: Brestanica, Krško, Kopriv-
nica, Leskovec pri Krškem, Raka, Kostanjevica, Podbočje (skupaj
obnovljenih 21 in na novo zgrajenih 111 učilnic), prehod na enoiz-
menski pouk na vseh šolah v občini, posodobitev šolske opreme in
učnih pripomočkov, izboljšanje pogojev dela za učitelje ter izgrad-
nja vzgojno-varstvenih ustanov v vseh krajih, kjer so sole. V letih
1974-1982 je bil podpredsednik Skupščine občine Krško, vsa leta
zagnani organizator izgradnje komunalne infrastrukture v vseh kra-
jevnih skupnostih občine
Spominjali se bomo njegove bogate dediščine. Spominjali se ga bo-
mo kot človeka, ki je bil rojen za delo z mtadino in ljudmi in za
mladino in ljudi.
Tone Bizjak
In memoriam
Vsem članom šahovskega kluba Tri-
glav Krško ter vsem ljubiteljem kra-
Ijevske igre sporočamo žalostno novi-
co, da nas je po krajši botezni v 68. le-
tu starosti zapustil dotgoletni clan klu-
ba ter eden od utemeljiteljev obnove
80 let našega kluba gospod Pavel Pre-
danič iz Starega grada pri Krškem, sir-
si javnosti znan kot likovni umetnik.
Bil je predsednik ŠK triglav Krško v le-
tih 1987 -1989 in še posebej spodbujal
delo. z mladimi.
V imenu vseh članov našega kluba iz-
ražamo iskreno sožalje družini Pre-
danič.
6
avgust 2004
ObzofniK
Regionalna
Razvojna Agencija
POSAVJE
Regionalna razvojna agencija Posavje
ter partnerji
Srednja sola Krško
Ljudska univerza Krško
Razvojni center Brežice
Center za razvoj podeželja Posavja
Mladinski center Brežice
Vas v okviru projekta
Mreža vseživljenjskega učenja Posavje
v septembru vabimo na usposabljanja po naslednjih modulih:
•    Stalne izboljšave v osebnem in poklicnem življenju
izvajalec: Razvojni center Brežice
•    Mala sola za turizem in podjetništvo na podeželju
izvajalec: Center za razvoj podeželja Posavja
•   Tečaj računalniškega konstruiranja
izvajalec: Srednja sola Krško
•    Mehatronika - izobraževanje za vzdrževanje sistemov
avtomatizacije
izvajalec: Srednja sola Krško
•    Razvoj izboljševanja »Office Managementa«
izvajalec: Razvojni center Brežice
•    Andragoška mreža
izvajalec: Ljudska univerza Krško
•    Podjetniško razmišljanje med mladimi
izvajalec: Mladinski center Brežice
Terminski plan izvajanja posameznih modulov lahko dobite na spletni strani Regionalne razvojne agencije Posavje:
www.rpcp.nef in pri izvajalcih posameznih modulov.
Dodatne informacije: ga. Nataša Šterban Bezjak, svetovalka, RRA Posavje.telefon: 07 488 10 41, elektronska pošta:
natasa.sterban.bezfak@rpcp.net ter izvajalci posameznih modulov.
RRA Posavje, CKŽ 46, 8270 Krško, Tel.: 07/488 1040, Fax: 07/488 1050, E-mail: center@rpcp.net
ObzorriiK
avgust 2004
7
naš gost
Primož Kozmus, slovenski prvak in rekorder v metanju kladiva
Lahko bi »vzel« medaljo...
Letošnji največji svetovni športni dogodek - olimpijske igre v Atenah se je nas v Posavju dotaknil bolj kot sicer, ne le zaradi relativ-
ne bližine prizorišča, pač pa tudi zato, ker so na njem sodelovali in zelo vidno vlogo odigrali športniki iz naših logov. Ob svojevrstnem
prologu kolesarskega rekreativca Dušana Vodlana, ki je v skoraj 2000 kilometrov dolgem potovanju v trinajstih etapah uspel prispeti
v Atene hkrati z olimpijskim ognjem, sta bila v igri za olimpijski nastop vse do zadnjega tudi dva rokometna vratarja z našega konca.
Brežičan Gorazd Škof, ki je z reprezentanco osvojil srebro na letošnjem evropskem prvenstvu, je zaradi poškodbe ostal brez možnosti
za krstni olimpijski nastop že pred tedni, Leskovčan David Imperl, ki je Slovenijo zastopal že na prejšnji olimpiadi, pa je s selektorje-
vega spiska odpadel v zadnjem trenutku. Težko je reči, ali bi bil z njuno pomočjo olimp-jski izplen naših rokometašev kaj boljši.
Tako sta v slovenski reprezentanci neposredno sodelovala dva atleta, ki sta, kar je še posebej veliko vredno, zrasla na domačem sta-
dionu brežiškega kluba, in sicer skakalec s palico Jure Rovan in metalec kladiva Primož Kozmus. Za Rovana, ki je le mesec dni pred
odhodom ujel olimpijsko normo z novim rekordom 5,60 m, finalne uvrstitve sicer ni bilo pričakovati, med samim tekmovanjem pa
se je pokazalo, da tudi to ni bilo nedosegljivo, če bi le ponovil svoj najboljši rezultat. Jure je s skokom 5.50 m, kar ga je uvrstilo na
25. mesto med 40 tekmovalci, spadal v uspešnejši del slovenskih športnikov v Atenah, osebno pa se mu je pred zaključkom kariere
izpolnila velika želja - sodelovanje na največji športni prireditvi.
Podobno kot Rovanu se tudi dru-
gemu brežiškemu atletu Primo-
žu Kozmusu obeta dolga »vlada-
vina« v sicer ne tako množični, a
zato zelo ugledni in tradicionalni
atletski panogi - metu s kladivom.
To je športna disciplina, ki so jo
menda poznali že stari Germani,
v srednjem veku pa se je razširi-
la po vsej Evropi. Na Škotskem so
v prvi polovici 19. stoletja pogosto
namesto kamna uporabljali kova-
ško kladivo, kar je sorazmerno hi-
tro postalo disciplina na angleških
prvenstvih. Prvič je bila ta disci-
plina na programu drugih olimpij-
skih iger moderne dobe leta 1900
v Parizu.
PrimožBvi začetki
Primož je začel svojo športno pot
pred desetletjem, ko je v brežiški
Atletski klub FIT prišel v sprem-
stvu sestre Simone, ki je bila slo-
venska prvakinja in rekorderka v
metu kladiva med ženskami. Vsi,
ki se spominjajo njegovih začet-
kov, vedo povedati, da jim s svojo
suhljato pojavo ni dajal ravno pre-
pričljivega vtisa v izbrani atletski
disciplini. A njegov tedanji in da-
našnji trener Vladimir Kevo, tudi
sam slovenski prvak v metu kladi-
va, je po nekaj mesecih skupnega
dela menda že ugotovil, da je Pri-
mož iz pravega testa. To je kmalu
dokazal s tem, da je postavil vse
nove rekorde v mlajši in starej-
ši mladinski konkurenci, prvi pa
je podrl tudi državni rekord svo-
jega trenerja Keva, ki je znašal
71,16m.
V mednarodni konkuranci
Kljub mladosti si je Primož kot
najboljši v državi razmeroma hi-
tro nabral tudi mednarodnih izku-
šenj, vendar niti na olimpijskih ig-
rah v Avstraliji leta 2000 niti na
evropskem prvenstvu leta 2002
še ni dosegel pričakovanih rezul-
tatov. Spomin na olimpijski krst v
daljnem Sydneyu za Primoža naj-
brž ni ravno lep, saj je z metom
68,28 izpadel v predtekmovanju
in zasedel 38. mesto, čeprav je
istega leta metal že krepko preko
70 metrov (4. mesto na SPAR po-
kalu na Poljskem z 73,34). Na ev-
ropskem prvenstvu v Muenchnu je
z rezultatom 72, 36 m osvojil 24.
mesto, ki je samo potrdilo izredno
nihanje njegovih dosežkov, za ka-
tero pa je bil vzrok tudi v poškod-
bah. Vendar je že naslednje leto
sledil velik preobrat.
Leto velikega preobrata
V kroniko Primoževe športne kari-
ere bo prav gotovo z debelimi čr-
kami zapisano lansko leto, ko je
zabeležil izreden napredek. Naj-
prej je v Zagrebu 3. avgusta dose-
gel nov slovenski rekord z metom
81,21 m, s katerim se je vpisal
med tiste metalce, ki so prema-
gali magično mejo 80 metrov. Nje-
gov met je pomenil takrat sedmi
rezultat sezone, na večni lestvici
najuspešnejših držav v tej športni
disciplini pa je Slovenijo popeljal
na 17. mesto. Slovenija je po nje-
govi zaslugi med šestimi državami
z rekordom med 81 in 82 m, bolj-
ših pa je pet držav, ki imajo re-
kord od 82 do 83 m, dve državi od
83 do 84 m, tri pa od 84 do 85 m,
posebnost je seveda svetovni re-
kord Rusa Jurija Sejdiha iz daljne-
gd avgusta 1986 v Stuttgartu. Nje-
gov prejšnji državni rekord z ju-
nijskega mitinga v Pragi je znašal
79,81 m, tokrat pa je nanizal iz-
redno serijo s kar štirimi meti pre-
ko 80 metrov.
Med svetovnimi asi
Z rezultatom, ki ga je tik pred 9.
svetovnim prvenstvom dosegel v
Zagrebu, je Primož resno opozo-
ril nase, saj so ga do takrat pozna-
li predvsem ljubitelji tega športa
in nekateri tekmeci.
Primožu se je kot najmlajšemu v
konkurenci uspelo uvrstiti v veli-
Met kladiva je težkoatletska disciplina, pri kateri šport-
niki mečejo jekleno kroglo s težo 7,26 kg in z obsegom
110 do 130 mm. Krogla je pritrjena na tanko žičnato
vrv, na koncu katere je 11 cm širok ročaj. Skupna dolži-
na ročaja, žice in krogie mora biti med 117.5 in 121.5 mm.
Maksimalno dolžino meta tekmovalci dosežejo tako, da prime-
jo ročaj z obema rokama in na mestu kladivo večkrat krožno za-
vihtijo nad glavo. Nato se tekmovalci trikrat zavrtijo, pri. čemer
kladivo dobi zagon. V trenutku največje hitrosti atlet spusti kla-
divo pred linijo tekmovalnega kroga v smeri navzgor in navzven.
Če kladivo pri tem pade izven pahljačasto oblikovanega tekmova-
lišca, je met neveljaven. Prav tako met ne velja, če se tekmova-
lec med metom s katerimkoli delom telesa dotakne področja iz-
ven tekmovalnega kroga. Na tekmovanjih se tekmovalci običajno
pomerijo med sabp v treh serijah, najboljših osem pa ima potem
v finalu še dodatne tri poskuse.
8
avgust 2004
ObžorniK
naš gost
ÄmfiN^uü4
ki finale. V kvalifikacijah je v tret-
ji seriji vrgel kladivo 78 m in 10
centimetrov, s čimer se je nepo-
sredno kot osmi najboljši uvrstil
v nadaljevanje tekmovanja. V fi-
nalu je po prvi seriji celo zasedal
3. mesto, na koncu pa je z metom
79,68 metra zasedel 5. mesto.
Enako daljavo je vrgel tudi četrto-
uvrščeni Ukrajinec, a je bil Prsmo-
žev drugi najboljši met slabši od
Ukrajinčevega. Primoževo 5. me-
sto je bila tretja najboljša sloven-
ska uvrstitev v zgodovini svetovnih
prvenstev.
Po uspehu v Parizu je bil mladi
športnik deležen vse večje pozor-
nosti medijev, dobil pa je tudi va-
bilo na finale atletske Velike na-
grade v metu kladiva, ki je bilo
septembra na Madžarskem. Tudi
tarn je dokazal svojo vrednost in
z rezultatom 78,59 m zasedel 6.
mesto, ki mu je prineslo tudi ne-
kaj tisoč dolarjev nagrade. V po-
dobni konkurenci je nastopil tudi
v Jokohami na Japonskem. Sode-
lovati je začel z avstrijskim me-
nedžerjem Wagnerjem, ki skrbi
tudi za Jolando Čeplak. Novembra
2003 je bil Primož izbran za naj-
boljšega atleta leta 2003, na gla-
sovanju za športnika leta pa je za-
sedel drugo mesto, z le nekaj gla-
sovi manj kot deskar Dejan Košir.
Sanje o olimpijski medalji
Takoj po zaključku svetovnega pr-
venstva sta  s trenerjem  začela
razmišljati o letošnji, olimpijski
sezoni, katere vrhunec naj bi bil
nastop v Atenah, na katerega se je
Primož kvalificiral že z visoko uvr-
stitvijo v Parizu. Zdaj že mnogo
bolj znan športnik svetovnega for-
mata, ki ga vabijo na najbolj zna-
ne prireditve in v najbolj popular-
ne oddaje, je bil v svojih izjavah
zelo samozavesten in odločen, da
svoje cilje tudi doseže. Takim Iju-
dem, kot je Primož, je dovoljeno
imeti najdrznejše sanje. In od ti-
stega lepega avgustovskega veče-
ra v Parizu dalje je sanjaril o naj-
višjem možnem priznanju olim-
pijski medalji.
Začele so se dolgotrajne in napo-
rne priprave, med katerimi je Pri-
možu poleg trenerja Vladimirja
Keva kot običajno največ poma-
galo sodelovanje s fizioterapev-
tom Marjanom Ogorevcem. Po so-
delovanju na manj odmevnih tek-
movanjih doma in v tujini so opra-
vili zadnje priprave v Splitu, kjer
naj bi bili klimatski pogoji podo-
bni tistim v Grčiji. Prav v Splitu je
v začetku avgusta z metom 79,34
dosegel svoj najboljši letošnji re-
zultat, kar je potrjevalo zelo do-
bro pripravljenost in pričakovani
vrhunec forme v Atenah.
Atone 2004
In res je začetek v Atenah, ko je
Primož na petkovih dopoldanskih
kvalifikacijah vrgel kladivo 78,81
metra in se kot peti uvrstil v ne-
deljsko finale, obetal njegov boj
za najvišja mesta. Med navijači in
prijatelji so začele padati stave o
medalji in sledilo je napeto priča-
kovanje nedelje. Po sobotnih kva-
lifikacijah so v Primoževi ekipi že-
leli in pričakovali, da bo v finalu
kladivo vrgel vsaj 80 metrov, kam
pa bi ga tak met pripeljal, se niso
obremenjevali.
Vendar so bili že v prvem delu ne-
deljskega finala meti večine tek-
movalcev razmeroma kratki in tu-
di Primožev prvi met je meril le
75,82 metra. Temu je sledil met
77,08 metra, kar je bilo po tret-
ji seriji vendarle dovolj, da je kot
osmouvrščeni dobil priložnost za
tri dodatne serije.
Primož je svoj najboljši met na
olimpiadi (78,56 m) dosegel ta-
koj v nadaljevanju finala, v petem
poizkusu je vrgel 77,61m, v zadnji
seriji pa 78,24 m. Četrti met je na
koncu zadostoval za sedmo mesto,
kar pa je bila najboljša slovenska
moška atletska uvrstitev v Atenah
2004. Olimpijski prvak je postal
Madžar Annus, ki je kladivo vrgel
83,19 m, drugi je bil Japonec Ma-
rofushi, tretji pa BelorusTikon. Za
bronasto olimpijsko kolajno je Pri-
možzaostal 1, 26 m.
»Bila je priložnost, ampak nisem
je izkoristil, je Primož komentiral
kmalu po zaključku finala. »Nič,
treba je naprej, priložnost se je
ponudila, a je nismo izkoristili..
Upam, da je v Pekingu 2008 ne bo-
mo zamudili!« V njegovem glasu
je bilo čutiti, da je razočaran, še
zlasti pa se je zavedal, da so kljub
tolikokrat ponavljani mladosti pri-
ložnosti za olimpijske medalje v
življenju športnika resnično red-
ke. »Olimpijske igre so na spore-
du le vsaka štiri leta. Te so na ža-
lost mimo!«
Na potiv Peking 2000
Pravega vzroka za slabše mete od
pričakovanih najbrž niti sam ne
ve, v izjavah je ugotavljal, da jih
tehnično ni izpeljal najbolje. Tež-
ko je reči, da so bila pričakovanja
previsoka, saj jih je napovedoval s
prejšnjimi rezultati. Boginja Moi-
ra mu medalje pač še ni namenila.
Kot mnogim drugim na tem tekmo-
vanju, ki so ostali na nehvaležnih
četrtih mestih. Morda je tako tu-
di prav, morda še ni čas za tako vi-
sok rezultat, četudi je bil za dvo-
jec iz Brežic dosežek le nekoliko
grenak. Morda je to preizkušnja,
ki ob dosedanji vztrajnosti obeta
toliko lepše in žlahtnejše nadalje-
vanje. Tudi to je sestavni del kari-
ere vrhunskega športnika.
Če se Primož v Atenah ne bi uvr-
stil v finale, bi ga doma skoraj za-
gotovo čakali očitki, da ni zrel za
velika tekmovanja, kakršni so bi-
li pogosti pred Parizom 2003. Tako
pa nas je prepričal, da trezno oce-
njuje svoj dosežek. Ne skriva se za
drugimi, ne obtožuje razmer, v ka-
terih je treniral ali nastopil in kaj
podobnega, k čemur se radi zate-
kajo drugi Sportniki.
Prav je, da tudi po Atenah ohrani
velike načrte in najvišje cilje, kar
jih lahko ima športnik današnjega
časa - evropski in svetovni naslov
ter olimpijska zmaga, za povrh še
svetovni rekord. Tudi če bo samo
del tega uresnidl, bo eden naj-
večjih, še posebej za ljudi, med
katerimi je zrasel in za tiste, ki so
ga spoznali kasneje, a cenijo nje-
govo delavnost, vztrajnost in pre-
prostost. Zato za Primoža prav go-
tovo velja - nasvidenje v Pekin-
gu 2008!
Silvester Mavsar
»Razmere? Super. Vse je
bilo fajn, Stadion poln,
vreme odlično, samo jaz
nisem bil dober...«
»Prekinitev me ni zmotila,
samo jaz enostavno nisem
tehnično dobro metal...,
to je čisto moja napaka in
ni kaj drugega!«
»Bila je priložnost, ampak
moramo biti zadovotjni tu-
di s tem... Žal mi je, ker je
nisem izkoristil, saj bi lah-
ko vzel medaljo!«
y^i       POSAVSKI  IJT
ObzorniK
OfrzoriiiK
avgust 2004
9
gospodarstvo
P Montažno hale iz IGM Save
Osnovne dejavnosti družbe IGM Sava d.o.o. delimo v tri skupi-
ne: proizvodnjo in predelavo gramoza, kamna in peska, pro-
izvodnjo betonskih mešanic, ter proizvodnjo in montažo pre-
dizdelanih AB elementov.
V kamnolomu Gunte pridobivamo kakovostne dolomitne kamene
agregate, ki se uporabtjajo v avtocestni gradnji, pri gradnji spod-
njesavskih hidroelektram, pri različnih tamponskih nasutjih ter del-
no tudi pri proizvodnji betonskih mešanic in asfattnih zmesi. V graj
moznici Stari grad pridobivamo kakovostne naravne savske gramo-
ze, primerne za vse vrste betonov, tržišču pa ponujajo tudi droblje-
no frakcijo 0-4 mm.
S sodobno računalniško vödeno betonarno zmogljivosti 50 m3/uro
ter z možnostjo organiziranja prevoza proizvedenih betonov smo v
ospredju posavskih ponudnikov različnih vrst kvatitetnih betonov, ki
se vgrajujejo tudi pri najzahtevnejših projektih, npr. gradnji avto-
ceste.
Proizvodnja
predizdela-
nih AB ele-
mentov obse-
ga proizvod-
njo in monta-
žo AB montaž-
nih hal za in-
dustrijo (de-
lavnic, skla-
dišč, trgovin,
poslovnih in
gospodarskih
objektov), kmetijstvo (htevov za rejo živine in perutnine, strojnih
lop, senikov, silosov, greznic, opornih zidov, rešetk za govedo) ter
ostalih betonskih izdelkov (transformatorskih postaj, lovilcev otja,
omnia plošč,...). V železokrivnici s sodobnimi stroji za krivljenje ar-
maturnih mrež in palic ter z usposobljenimi zaposlenimi krivimo ar-
maturno železo za lastne potrebe, prav tako pa nudimo krivtjeno že-
lezo tudi fizičnim in pravnim osebam.
Pri gradnji hal ponujamo izdela-
vo montažnih ali klasičnih pasov-
nih temeljev, nosilno konstruk-
cijo iz montažnih ločnih nosilcev
s spremenljivim naklonom streši-
ne (15 - 35°), montažne fasade
s toplotno izolacijo ali brez nje,
pa tudi klasično pozidane zidove,
strehe iz lahke kritine ali opeke
v toplotno izolirani ali v neizoli-
rani izvedbi. Na željo naročnika
opravimo tudi ostala deta, deni-
mo pripravo gradbene jame, po-
zidave, vgradnjo oken, vrat, tla-
kov, opleska, instalacij in podo-
bno, vse do izvedbe "ključ v ro-
ke". Po potrebi nudimo tudi iz-
delavo p/ojektne dokumentacije. Montažno halo podjetja IGM Sava
odlikuje'prilagodljiva, cenovno ugodna ter kvalitetna izvedba in kra-
tek čas od zasnove do postavitve.
IGM Sava d.o.o., Velika vas 62a, 8273 Leskovec pri Krškem
Tel.: 488 00 30, 488 00 40, 488 00 55
E-mail: inf0@i3msava.si
Web: www.ismsava.si
naročena objava
Minister Kopač ustanovi
koordnacijsko komisijo koncendenta
Učinkovitost izvajanja projekta gradnje HE na spodnji Savi zahteva po-
leg aktivnosti investitorja in izvajalcev tudi uskiajeno sodelovanje raz-
ličnih državnih organov (ministrstev in organov v sestavi ministrstev) in
tudi lokalnih skupnosti. Takšno sodelovanje je potrebno predvsem pri
izgradnji infrastrukturnih ureditev na področju državne, lokalne ali vod-
ne infrastrukture. V ta namen je minister za okolje, prostor in energi-
jo Janez Kopač izpolnil obveznosti iz 4. člena dogovora 0 organiziranem
pristopu k izgradnji HE na spodnji Savi in konec avgusta ustanovil koor-
dinacijsko komisijo koncendenta, to je države.
Naloge in pristojnosti komisije so sodelovanje, usklajevanje in koordini-
ranje aktivnosti gradnje spodnjesavske verige med ministrstvom za oko-
lje, prostor in energijo (MOPE), ministrstvom za finance (MF), ministr-
stvom za promet (MP) in lokalnimi skupnostmi ter koncesionarjem HSE.
Tako so v komisijo imenovani predstavni-
ka MOPE (po en predstavnik direktorata
za okolje in direktorata za energetiko),
predstavnik ministrstva za finance, pred-
stavnik ministrstva za promet, predstav-
nik koncesionarja HSE (Bogdan Barbič) ter
predstavnika Občine Sevnica (Ana Grač-
ner in Niko Galeša) in predstavnica Obči-
ne Krško (Albina Bezjak). Komisijo bo vo-
dil predstavnik MOPE Silvo Smonkar.
Kot pravi direktor sevniške Ins re mag. Voj-
ko Sotošek, bodo učinki dela komisije bolj
kot pri gradnji HE Boštanj prepoznavrii
predvsem pri gradnji HE Bianca, Krško in
naslednjih v spodnjesavski verigi.
DADlqO DUaOOJOU
regionalna
Razvojna Agencija
POSAVJE
Ins ormacijska tocka za strukturne
sklade
V sklopu Regionalne razvojne agencije Posavje je začela delovati Infor-
macijska točka za strukturne sklade EU, ki zagotavlja informiranje in
obveščanje vseh potencialnih končnih prejemnikov in splošne javnosti
0 struktumih skladih in izvajanju Enotnega programskega dokumenta
za obdobje 2004-2006 na nivoju regije Posavje. Enotni programski do-
kument je ključni strateški in izvedbeni dokument, ki predstavlja osno-
vo za izvajanje evropske strukturne politike v Sloveniji in omogoča čr-
panje sredstev iz evropskih struktumih skladov. To so Evropski sklad za
regionalni razvoj (ESRR), Evropski socialni sklad (ESS), Evropski kme-
tijski usmerjevalni in jamstveni sklad (EKUJS) in Finančni instrument
za usmerjanje ribištva (FIUR). Osnovni namen stuktumih skladov EU je
zmanjšanje razlik v razvitosti med regijami v Evropski Uniji.
Na sedežu informacijske točke lahko dobite podrobnejše informaci-
je 0 struktumih skladih EU in kohezijskem skladu, objavljenih razpi-
sih, razpisnih pogojih in drugo. Na voljo je tudi promocijski material.
Informacije so na voljo tudi na telefonski številki (07) 488 10 52 ali'
na naslovu RRA Posavje, CKŽ 46, 8270 KRŠKO oz po elektronski poš-
ti center@rpcp.net.
Projekt financira Evropska unija.
10
avgust 2004
ObzofniK
OQlasl
Boš izgubil/a status dijaka ali študenta?
Ni panike! Oglasi se v Vzajemni. Darilo čaka.
Izguba dijaškega ali študentskega statusa pomeni:
•   Da se začenja novo obdobje tvojega življenja, ko se moraš postaviti na lastne noge.
•   Da imaš lahko v primeru zdravstvenih storitev visoke stroške.
•   Da nosiš odgovomost za pomemben del svojega zdravstvenega zavarovanja.
•   Da si moraš urediti dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
VzajemnaMladi je paket, ki ga potrebuješ!
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje potrebuješ, ker obvezno zdravstveno zavarovanje krije le del stroškov
tvojih storitev. S paketom dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja VzajemnaMladi pokriješ večino stroškov
zdravstvenih storitev.
Kaj nudi paket VzajemnaMladj?
Ponuja dopolnilno zdravstveno zavarovanje za mlade.
V primeru bolezni, poškodbe ali nesreče se ti ni potrebno obremenjevati s finančno varnostjo.
Če se ti status spremeni, ti lahko brezplačno uredimo mirovanje zavarovanja.
S sklenjenim zavarovanjem lahko kupiš film iz serije Zdravo gibanje skozi življenje po izredno ugodni ceni.
Kako do zavarovanja?
Oglasi se v poslovalnici VZAJEMNE: Bohoričeva 9, Krško, Trdinova 1, Brežice ali Trg svobode 12, Sevnica.
Klikni na www.vzajemna.si
Pokliči brezplačno številko VZAJEMNE 080 20 60.
Pri Vzajemni je zavarovanih več kot
1,2 milijona ljudi.
Lahko poskrbimo tudi zate!
VZAJEMNA
Jazzate, tizame.
^HrtavOaM^I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^B.        t^H      Ploninska cesta 33                            ^H
^E^Ufc^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Bf      W      8290 Sevnica                       H
^^^^^S^S^^^^^^^^^^^^^^^^^B^           07 8160 480                     H
ObzofniK
avgust 2004
11
gospodarstvo
Zaščita kakovosti
KrizBljsko-sremiških vin je
zaključana - kako naprej?
Zveza vinogradniških društev je na let-
ni skupščini 19. 7. sprejela elaborat za-
ščite kakovosti bizeljsko-sremiških vin.
Študijo je pripravil Kmetijski inštitut
Slovenije, odgovomi izvajalec dr. Julij
Nemanič v sodelovanju s priznanimi do-
mačimi strokovnjaki, ki je predstavitev
študije vinogradnikom Bizeljsko-sremi-
škega okoliša strnil v naslednjih bese-
dah:"5tudija kaže pot, kako začeti na
novo, drugače, uspešneje. Kakšen je iz-
hod iz negotovosti, ki jo doživljate že
nekaj let, predvsem pred trgatvijo«.
Študija je torej končana. Velika škoda
pa je, da ni potekala sočasno s projek-
tom cvička PTP. V Posavju ni bilo kle-
ti, kt bi se odločila za ta projekt in prav
zato se je samoiniciativno ustanovila in
organizirala Zveza društev vinogradni-
kov ob Bizeljsko-sremiški VTC. Studijo
imamo, kako naprej? Sledi ustanovitev
konzorcija, začasnega združenj gospo-
darskih organizacij ali fizičnih oseb za
dosego določenega cilja. Naš cilj je ja-
sen - rehabilitacija, revitalizacija in po-
novni komercialni vzpon bizeljsko-sre-
miških vin. Zbori vinogradnikov Bizelj-
sko-sremiškega okoliša, ki jih je organi-
ziral g. Franci Pribožič, predsednik OE
KGZ Brežice, so nas predvsem opozo-
rili na problematično stanje našega vi-
narstva. Realizacija študije zaščite ka-
kovosti bizeljsko-sremiških vin zahte-
va sodobno opremo predelave grozd-
ja. Cilj študije je, da pridelamo sadna
in zdrava vina z minimizirano uporabo
SO2. Takšna vina zahteva sodobni vinski
trg. To omogoča predvsem hladilna teh-
nika s kontrolirano - dirigirano fermen-
tacijo in hladno sterilno tehniko stekle-
ničenja. Te drage opreme, ki jo kolegi
na desnem bregu Save v gtavnem ima-
jo, na levem bregu praktično ni. To po-
meni, da kljub študiji trenutno nismo v
stanju pridelati zaščitenega vina v več-
jih količinah, ki bi ga pa lahko glede na
izjemne naravne danosti okoliša. Teh-
nološka opremljenost naših kleti je to-
rej največji problem in naslednji korak
k uspešni promociji in uveljavitvi. Za-
to se moramo bolj pogumno prijavlja-
ti na razpisane strukturne sklade. Orga-
nizirati se moramo v organizacije pri-
delovalcev, da bomo lahko uveljavlja-
li ponujena državna sredstva za izob-
raževanje in promocijo. Te nas naj ne
bo strah. Naša vina imajo pri zmernem
uživanju ugodne zdravilne učinke. te
posebej rdeča zvrst. Slogan Posavja in
vinorodnega okoliša Bizeljsko Sremič
je, da so jutra bližja soncu. Moč son-
ca pa se izrazi v tvorbi dragocenih anti-
oksidantov, še zlasti resveratrola, spoji-
ne v vinu, ki še posebej varuje življenj-
sko celico. Zdrava-neprizadeta življervj-
ska celica pa je temelj zdravja, poda-
Ijša mladost in življenje. Bizeljsko-sre-
miški okoliš je torej pravo naravno bo-
gastvo. Je kot bogato morje, v katerem
se razvijajo čudovite ribe. Študija nas
torej uči kako in s katero opremo ulovi-
ti ribo in kako jo pripraviti na trg. Ima-
mo torej bogato morje in bogato ribo...
Le še trnek potrebujemo.
Lojze Kunej
TERMOELEKTRARNA
BRESTANICA
PROIZVODNJA - JULIJ 2004
hse
Holding Shvenske etektrame ö.o.o
VIR	PROIZVODNJA		OBRATOVALNE URE	ŠTEVILO ZAGONOV
PLINSKI BLÖK 1	533	kWh	1	1
PLINSKI BLÖK 2	0	kWh	0	0
PLINSKI BLÖK 3	0	KWh	0	0
PLINSKI BLÖK 4	921.000	kWh	12	3
PLINSK! BLÖK 5	971.000	kWh	13	2
PARNATURBINA1	0	kWh	0	0
PARNATURBINA2	0	kWh	0	0
MERITVE EMISIJ - JULIJ 2004
Proizv.	Gorivo	S( mq	/m3	NO, mq/m3		CO mq/m3		Dimno število Bacharach	
		izmerjeno	dovoljeno	izmerjeno	dovoljeno	izmerjeno	dovoljeno	izmerjeno	dovoljeno
PB1	KOEL	256	1700	368	450	17	100	4-5	6
PB4	MIX	2.5	1700	84,1	150	3,8	100	1	2
PB5	ZP	7,9	35	85	100	5,4	100	0	2
ZP - zemeljski plin
KOEL - kurilno olje
MIX - zemeljski plin + kurilno olje
	RENAULT    Rabljena vozila				
					
		1.	RENAULT CLIO 1.2 RL L. 1998 3v, Prvi lastnik, garancija 1 -mesec	799.000,00 sit	
		2.	CITROEN XSARAI11.6 SX 5v. 2xair bag.klima.elektnčni paket.gar 3-mesece	1.750.000,00 sit	
		3.	RENAULT CLIO 1.2 16V BILLABONG L.2003 5v, Abs. 4xair bag, klima. el.pakel. gar. 6-mes	1.999.000,00 sit	
		4.	RENAULT MEGANE 1.6 e RN 1.1998 5v, 2xair bag.servo volan.el.stekla.prvi lastnik, gar.1-mes	1.290.000,00 sit	
		5.	RENAULT MEGANE CLASSIC 1.6 16V L2001 4v, Abs,4xair bag.električni pakel, gar.3-mesece	1.990.000,00 sit	
		6.	RENAULT LAGUNA 1.9 dCi 120 km L.2003 5v, Abs. avto klima, el.paket. radio cd.pot.rač.gar.18 mes.	4.400.000,00 sit	
		7.	RENAULT MEGANE IIBERLINE 1.6 16V L.2003 5v, Abs. 6xair bag klima. el.paket. gar.12-mes.	3.020.000,00 sit	
		8.	RENAULT TWINGO 1.2 AUTENTIOUE L.2003 3v, 2xair bag.električni paket,gar.12-mesecev	1.500.000,00 sit	
		9.	WW POLO 1.4 L.1995 3V, Lita platišča.nastavljiv sedežjepo ohranjen	765,000,00 sit	
		10.	SKODA FAVORIT CONFORT LINE L.1994 5v, Strešno okno, kovinska barva, registrirana	270.000,00 sit	
		11.	RENAULT MEGANE I11.6 16V aut.confort L.2003 5v, Abs.avto.klima.radio cd.elektnčni paket.gar. 12-mesecev	2 958.000,00 sit	
		12.	RENAULT LAGUNA 1.9 dCi 120 km DYN. L. 2003 5v, Abs, avto klima, el.paket, radio cd.pot.rač.gar.3 mesece	3.770.000,00 sit	
		13.	RENAULT TWINGO 1.2 pack L.1999 3v, 2xair bag.električni paket,gar.3-mesece	1 070.000,00 sit	
		14.	RENAULT TWINGO 1.2 L.2002 3v, 2xair bag.električni paket,gar.3-mesece	1.300.000,00 sit	
		15.	RENAULT CLIO 1.2 16V dynamique L.2002 3v, Abs, 4xair bag, klima, el.paket. gar.12-mes.	1.895.000,00 sit	
		16.	RENAULT MEGANE 1.9dCi aut.confort 120 KM L.2003 5v, Abs.avtoklima.radiocd.električm paket,gar.12-mesecev	3.400.000,00 sit	
		17.	RENAULT LAGUNA 1.8 DEDICACE L.1998 5v, Air bag.servo volan.abs.elekt.paket.gar 1-mesec	1.499.000,00 sit	
		18.	RENAULT SCENIC KALEIDO 1.6 L1999 5v, Abs,4xair bag.el.paket.meglenke.gar 1-mesec	1.640.000,00 sit	
		19.	DAEWOO LANOS 1.5 JULIET L.1999 4v, Servo volan,el.paket,klima,prvi lastnik.gar 1-mesec	937.000,00 sit	
		20.	RENAULT CLIO 1.2 16V AIR L.2002 5v, Abs, 4xair bag, klima, el.paket, gar.3-mesece	1 830.000,00 sit	
		21.	RENAULT CLIO 1.4 16V dynamique L.2001 3v, Abs, 4xair bag, klima, el.paket, gar.3-mesece	1.753.000,00 sit	
	ODKUP RABLJENIH VOZIL PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO			ZA STARO	
•			^J*"        "^^                     TPVAVTOBREŽICE, *L§l^    A ^S^^||              Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice wffmk /\ * /t/5N  Tel 07/49 91901'49 91907 Fax: 07/49 9I 910 V^IŠA-^V    1 CJ J    GSM: 041/703 460,041/703 490 ^^r                           '             W     TPVAVTOd.o.o., Kandijskac. 60,8000 Novo mesto		
12
avgust 2004
ObzorhiK
oglasl
Steklarna Rogaška d.d.
in
Rogaška Dekor Kozje d.o.o.
vabita
v soboto, 4. septembra,
in
nedeljo, 5. septembra 2004,
na svoje prodajno mesto
v okviru
5. KOZJANSKEGA SEJMA
v Kozjem.
Predstavili se bosta z njihovo ponudbo izdelkov
iz kristala, Rogaška Dekor Kozje d.o.o. pa bo
na prodajnem prostoru zagotovila strokovno
svetovanje pri izbiri poslovnih, promocijskih in
osebnih daril. Hkrati bo v soboto, 4. septembra,
prodajalna v Kozjem odprta ves dan.
\                             TA I
STANOVANJSKI OBJEKT BREZICE
Bizeljska c. 16, 8250 Brežice
V objektu je 13 stanovanj od 35 m2 do 78 m2
- 35m2 garsonjera za invalida
- 35m2 garsonjere
- 42m2enosobna stanovanja
- 6Om2 dvosobno stanovanje
- 66m2 dvoinpolsobna stanovanja
- 78m2 trosobna stanovanja
Stanovanja bodo vseljiva decembra 2004
Prodaja: LESNINA MTF, d.o.o., LJUBLJANA,
Parmova ul. 53 1000 Ljubljana,
tel.: 01 436 15 15, 041 718 750
OPTIK A KEBER
- okullstlčnl pregledl
- kontaktne leöe
- korekcljskl okvirji
Trdinova 1,8250 Brezice
Tel.: 07/499-22-33
Z VAMI ŽE 40 LET
CKŽ 65A, 8270 KRŠKO,
Tel.:07/49 02 560,
Fax:07/49 02 571
Poslovalnica SENOVO:
Tel.: 07/49 79 121
- Bogat darilni program
- Rezano cvetje, lončnice in enoletnice
- Poročna in žalna dekoracija
- Največja izbira gomoljev, tulipanov, narcis,
in hiyacint
- Zemlja za podtaknjence in gnojila
OBIŠČITE NAS IN PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO!
ObžofniK
avgust 2004
13
kultura
NOVICE ob robu
Forma viva žo dvajsotič
V kostanjeviški Galeriji Božidar Jakac so zaključili jubilejni 20. medna-
rodni kiparski simpozij Forma viva. To srečanje umetnikov, ki v Kosta-
njevici poteka že od leta 1961, so teta 1998 po 10-letnem premoru po-
novno oživili in od takrat vsako drugo leto na njem sodelujejo po trije
kiparji. Letos so od 2. do 30. julija hrastov les obdelovali Ljubljančan
Boštjan Drinovec, Črnogorec Sreten Milatovič in Romun Niculae Seap-
tefrati. Drinovec je svoje delo v kombinaciji hrastovega lesa in kovine
poimenoval Prvi stik, Milatovič je poleg hrastovine uporabil še steklo in
ustvaril Ostanke Noetove barke, težje opisljiva in bolj abstraktna pa je
ekspresionistična skulptura romunskega kiparja, poimenovana Akcent.
Že več kot 100 lesenih Skulptur obsegajoča zbirka kostanjeviške For-
me vive je tako bogatejša za nove tri tesene stvaritve, pri katerih gre
po besedah kustosinje Katje Ceglar za "še vedno klasično izvedbo pla-
stike, vendar z izrazito stilno vpetost v kontekst trendov sodobne likov-
ne umetnosti". Novost letošnje Forme vive je bila kiparska delavnica za
otroke pod vodstvom akademske kiparke Dragice Čadež, sicer pa je ce-
loten projekt stal nekaj manj kot 5 milijonov tolarjev. P.P.
Vsi trije udeleženci letošnje Forme vive so svoje skulpture (od le-
ve: Ostanki Noetove barke Sretena Milatoviča, Akcent Niculaea Se-
aptefratija in Prvi stik Boltjana Drinovca) postavili na istem delu
nekdanje^a samostanskesa vrta.
Srečanjo pod vaško Ipo v Podbočju
Kultumo društvo Stane Kerin Podbočje
bo v petek, 17. septembra, ob 19. uri
pripravilo Srečanje pod vaško lipo na
trgu v Podbočju, v okviru katerega so v
svojo sredo povabili domačinko Anico
Kos Varszak, ki že dolga leta živi v Bel-
giji in ustvarja zanimive lutke iz mav-
ca (na fotografiji), ki jih bo tokrat tudi
razstavila. Obiskovalce bodo domačini
popeljali v svet življenja Slovencev v
Belgiji, pokazali zanimivosti in skupaj
z g. Silvo Kosec, ljudsko pevko, zapeli.
Razstava bo odprta še v soboto, 18.
septembra od 8. do 12. ure, v nede-
Ijo, 19. septembra ob 8. do 12. ure in
od 14. do 18. ure, za skupine pa po do-
govoru. L.P.
V Bukošku odprfl
etnografski mozoj
Od 14. avgusta smo v Posavju bo-
gatejši še za eno zasebno zbirko
starih predmetov, ki bo odslej na
ogled javnosti. V Bukošku pri Bre-
žicah so odprli Etnografski mu-
zej družine Rezelj. Kot je na ot-
voritvi dejal zbiratelj in ustanovi-
telj zbirke Ludvik Rezelj, je pri
svojem terenskem delu opazoval,
kako propada dediščina, ki so jo
uporabljali naši predniki in stari
obrtniki. To pa ga je vzpodbudi-
lo, da je leta 2000 začel z zbira-
njem starih predmetov, ki je tra-
jalo štiri leta, letos pa je so s po-
močjo družine predmete uredili in
restavrirali. Njihovo idejo, da na-
pravijo etnografski muzej so pod-
prli tudi v Turističnem društvu Bu-
košek, kjer se nadejajo, da bo ime
kraja na ta način postalo znano po
vsej Sloveniji in celo preko nje-
nih meja.
V zbirki si bodo obiskovalci lahko
ogledali predmete, ki so jih Ijud-
je v naših krajih še ne dolgo tega
uporabljali v gospodinjstvu: naj-
več je likalnikov, pa mlinčki za
kavo, lončena posoda, jedilni pri-
bor, sita, ogledala, korita za pra-
nje perila. Na ogled je tudi zani-
mivo obrtniško orodje za krojaško
in čevljarsko obrt, orodje za mi-
zarstvo, kolarstvo, sodarstvo, ko-
vaštvo in žganjekuho. Med kmetij-
skim orodjem pa so stroji za obde-
lavo polja, leseni in železni plugi,
ogrebači, okopači, lesene in že-
lezne brane, kosilnice, obračalniki
ter mnogo drugega. Med zbranim
vinogradniškim orodjem so škar-
je, škropilnice, mlini za grozdje,
brente, škafci, sodi, preše. Poseb-
nost zbirke je stiskalnica za grozd-
je iz leta 1780.
Poleg brežiškega župana Vizjaka so
novo turistično pridobitev v Buko-
šku pozdravili predstavniki sosed-
njega turističnega društva, za sve-
čano razpoloženje pa so poskrbeli
člani pihalne godbe iz Kapel. S.M.
Ludvik Rezelj
likovna razstava
"Zakaj ptiči?"
Valvasorjev raziskovalni center Krško je
v sodelovanju z Občino Krško in krškim
javnim skladom za kulturne dejavnosti
v krški Dvorani v parku pripravil likov-
no razstavo avstralske Slovenke Nataše
Škof z naslovom "Zakaj ptiči?". Gre za
nadaljevanje lani začete izvedbe ideje o
razstavah umetnikov Slovencev iz sve-
ta, ki so del promocije zapolnitve gradu
Raka z Domom Slovencev po svetu. Ot-
voritev razstave je bila v četrtek, 2. sep-
tembra, na ogled pa bo do 2. oktobra.
Seminar zasaksof on
vKozjanskam parku
21. avgusta so na gradu Podsreda z uvod-
nim koncertom profesorjev mednarod-
ne sole za saksofon pričeli z zadnjim od
treh glasebnih seminarjev v okviru letoš-
njega Glasbenega poletja. Na koncertu
so se predstavili Dejan Prešiček in Dani-
el Gauthfer na saksofonu ter Jang Eun
Bae na klavirju. 28. avgusta pa so semi-
nar zaključili s koncertom slušateljev.
Drugi Anin večer
Kultumo društvo Leskovec in leskovška
župnija sta v cerkvi sv. Ane v Leskovcu
pripravila že drugi v nizu Aninih glasbe-
nih večerov, na katerem sta se predsta-
vila Marko Razboršek na trobenti in Pri-
mož Razboršek na klarinetu.
PIFF po PI-FFU v Krškom
Društvo zaveznikov mehkega pristanka
Krško je 14. avgusta na Trški Gori pripra-
vil izbor filmov s Festivala politično in-
korektnega filma, na katerem so si obis-
kovalci lahko ogledali španski igrani film
Rawal Recycle, finski eksperimentalni
film 99 let mojegaživljenja, španski ig-
rani film Karizma, švedski dokumentarni
film Mamonov tempelj in dokumentarni
film Presežek.
Idajnazasnovaza
sevniško knjižnico
Kot so sporočili z Občine Sevnica, so pri-
dobili idejno zasnovo za potrebne razši-
ritve občinske knjižnice na Trgu svobo-
de, ki trenutno deluje le na 170 m2 pros-
tora in razpolaga s 40.000 enotami knjiž-
nega gradiva, ki se bo v desetih letih po-
večal na 65.000 enot. Zasnova predvide-
va povečati prostor s posegi v mansardi
in ostrešju predvsem za oddelek z otro-
škim, mladinskim, referenčnim in do-
moznanskim gradivom, za prostor z ra-
čunalniškim, študijskim in avidovizual-
nim delom ter pisarnami in skladiščem.

14
avgust 2OO4
ObzorniK
kultura
Posavski Hografski leksikon
Že leta 2000 so v Krškem stekle priprave na izdajo obsežne knjižne Izdaje z
naslovom Posavski biografski leksikon, vendar so šele z ustanovitvijo Zavo-
da Neviodunum in še posebno uspešno realizacijo prvih založniških projek-
tov nastali pogoji, da se projekt sedaj lahko bliža zaključku. Posavski bio-
grafski leksikon Založništva Neviodunum nastaja v sodelovanju z domoz-
nanskim oddelkom Valvasorjeve knjižnice Krško in nekaterimi drugimi usta-
novami in posamezniki, zasnovan pa je kot sinteza klasičnega regionalnega
biografskega leksikona s popularnimi izdajami tipa »kdo je kdo«, ki zaje-
majo predvsem sodobnike z zelo različnih področij človekove dejavnosti.
Ker gre za lokalno oziroma regionalno delo, smo pri izboru upoštevali uvr-
stitve posameznikov v nacionalne splošne, biografske in druge specializira-
ne leksikone, enciklopedije in priročnike za posamezna področja oziroma
dejavnosti. Uvrščene so tudi pomembne osebnosti, ki so povezane s Posav-
jem samo zaradi bivanja, rojstva ali smrti v teh krajih, kar je za tovrstno
publikacijo dovolj zanimivo. Posavski biografski leksikon namreč ne bo le
suhoparen seznam priimkov in imen, saj ob običajnih biografskih podatkih
posredno prinaša obilicö informacij o različnih dejavnostih, ki so se odvija-
le na področju Posavja v posameznih obdobjih vse do današnjega dne.
Polona Brenčič
LJÜDSKA ÜNIVERZA 7^X!F KRŠKO
^^———^^——^—   učimo se za žiuljenje
Storite nekaj zase!
Izobražujte se, izpopolnjujte se, nadgrajujte svoje
znanje,... živite!
Zagotovo se v naši izobraževalni ponudbi najde me-
sto tudi za Vas.
Ponujamo Vam:
VISOKOŠOLSKO IZOBRAŽEVANJE:
Javna uprava, Fakultete za upravo Ljubljana
Visoka poslovna sola, Ekonomske fakultete Ljubljana
POKLICNO IN SREDNJEŠOLSKO
IZOBRAŽEVANJE:
Predšolska vzgoja
Bolničar-negovalec
Tehnik zdravstvene nege 3+2 (novo!)
IZOBRAŽEVANJE V PROSTEM ČASU:
Evropsko računalniško spričevalo ECDL (novo!)
Andragoška mreža - usposabljanje pedagogov za
izobraževanje preko spletnih učnih okoiij
Fotografski natečaj na temo Ohranimo zaklade
posavske naravne dediščine
...in še marsikaj bi se našlo!
Za vas smo dostopni :
osebno na Dalmatinovi 8 v Krškem,
telefonsko na 07 488 11 60,
elektronsko na info@lukrsko.si,
interaktivno na www.lukrsko.si/portal
KRŠKO, CKŽ 26; Tel.: 490 4000,
Izposojevališče VIDEM,
C. 4. julija 59; Tel.: 07/490 30 70,
Izposojevališče KOSTANJEV1CA,
Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210
aalvasorjeva
knjižnica
Krško.
Otroci in knjižnica
Z vsakim otrokom se svet rodi na novo. Mlado bitje si počasi sestavlja podobo sve-
ta, raziskuje svoje mesto v njem, skuša razumevati vzroke in posledice. Vsi star-
si želijo svojim otrokom dobro in vsaka doba želi vzgojiti mladino za vrednote,
ki jih ceni.
Živimo v nenavadnem času. Po eni strani smo prepolni besed o tem, kaj vse bi mo-
rali svojim otrokom dati, da bi se razvili v srečne in uspešne ljudi, po drug) pa nam
pogosto ne uspe dati niti lastnega časa, potrpljenja in umirjene premišljenosti s
katero bi jih vodili v vsak nov dan. Neprecenljiva vez med otrokom in starši, ki
traja vse življenje, nastane v otrokovih najzgodnejših letih. Otrok se takrat rado-
vedno odziva na vse, kar ga obdaja, pri čemer ga starši spodbujajo in usmerjajo.
Skupno prepevanje, listanje in prebiranje slikanic, barvanje pobarvank in risanje
še pripomorejo k odkrivanju otrokovih še neodkritih zmožnosti. Otroška domišljija
ne pozna meja, še posebej pa se razcveti, če jo ustrezno spodbudimo.
Starši smo z vseh strani deležni nasvetov in priporočil različnih vzgojnih strokov-
njakov, ponudba »nujno potrebnega« je tudi na tem področju prevelika in sili k
zavestni izbiri. Starši in vzgojitelji se odločamo glede na svoja prepričanja, na-
gnjenja, sposobnosti. Ena izmed stvari, ki jih je zagotovo dobro primakniti v po-
potno malho za življenje svojih otrok, je veselje do branja. Čeprav otrok do pr-
vega razreda šole praviloma še ne zna brati, mu s prebiranjem primernih knjig to
željo lahko vzbudimo. Če imajo starši sami pozitiven odnos do branja, bodo spod-
bujali bralne navade svojih otrok zelo spontano in neposredno. Najprej bodo brali
. zaradi užitka, skupnega preživljanja prostega časa, občutka bližine, ki se ob skup-
nem branju zagotovo poglablja, in tudi zato, da bodo otrokom s pomočjo knjige
odgovarjali na njihova številna vprašanja. Čeprav ne more nič nadomestiti knjig,
ki so otrokova last in se jih da znova in znova prebirati, postane gradiva v domači
knjižnid vseeno kmalu premalo.
Starsi lahko otroka že zelo zgodaj včlanijo v knjižnico in mu tako omogočijo vsto-
piti v neskončen svet besed, vprašanj in odgovorov. Knjižničarji si prizadevamo,
da bi bile knjižnice prijazni, vsem dostopni prostori, kjer bi lahko vsi obiskovalci
dobili ustrezne informacije in različne vrste branja. Knjižnica nabavlja kakovost-
no, starostni stopnji primerno knjižnično gradivo, ki naj bi bilo opremljeno tako,
da je bralcem čimbolj dostopno, pregledno urejeno in dovolj privlačno ponujeno.
Posebej pisana je ponudba gradiva v mladinskem oddelku, saj je potrebno upošte-
vati različne, zelo široke interese mladih bralcev.
Leposlovno gradivo za otroke je urejeno glede na tri starostne stopnje: C - lepos-
lovje do 9. leta starosti, P - leposlovje od 10. leta starosti in M leposlovje od 13.
leta starosti dalje. Izven starostnih stopenj je skupina L - ljudsko slovstvo. Stro-
kovna literatura za otroke je posebej zložena po sistemu UDK. Posebno mesto ima
raznolika skupina 5 - knjige, ki so primerne za otroke do tretjega leta. To so knji-
ge z malo preprostega besedila, ki poskušajo otrokom približati različne pojme in
situacije iz njihovega vsakdanjika. Njihova glavna značilnost je, da poleg poučne-
ga elementa vključujejo tudi element igre: knjige igrače in igralne knjige, cvilik-
njižice, knjižice razgrni se, skrivanke, gibljive knjižice, mehke knjige, knjige, ki
jih otrok »prebira« tudi s tipom, kartonke...
Nekoliko večjim je namenjena pestra in pisana zbirka slikanic, ki prinašajo sodo-
bno umetno ali klasično umetno ter ljudsko pravljico, realistične zgodbe za otro-
ke, ki obravnavajo tudi že zahtevnejše teme, načenjajo problemske teme. Otro-
kom lahko ponudimo že vsebinsko in jezikovno zahtevnejšo in raznovrstnejšo li-
teraturo, teksti pa so lahko že daljši. Zelo priljubljene so tudi poučne knjige za
otroke, ki na za otroke primeren način obravnavajo teme iz življenja, znanosti,
sveta okoli njih in v njih.
Pri ponudbi za otroke moramo tudi opozoriti na bogat izbor otroškega periodične-
ga tiska, časopisov za otroke in tudi revij o starševstvu in vzgoji za starše.
Pomembno mesto v izboru gradiva za otroke pa predstavlja vse številčnejše ne-
knjižno gradivo: avdio- in videokasete, CD-romi, CD-plošče, DVD-ji.
Obisk knjižnice z otroki lahko starši podaljšajo in skupaj preživijo prijetno urico
v igralnem kotičku, kjer imamo na razpotago veliko kvalitetnih didaktičnih igrač.
Starši lahko, ko se otroci igrajo, prelistajo časopise ali si izberejo gradivo zase.
V jesenskih in zimskih mesecih organizira knjižnica ustvarjalne pravljične urice za
otroke od 5. leta starosti dalje.
V dogovoru z vrtci v občini pridejo na skupinski obisk tudi otroci iz vrtcev.
Skratka: knjižnica je za otroke na široko odprta. In dobro in koristno za otroka in
njegovo prihodnost je, če čimprej vzljubi knjigo in spozna knjižnico, saj knjige po-
magajo pri odraščanju in v življenju.
Alenka Žugič Jakovina
ObzüFniK
avgust 2OO4
IS
KAMNITI VRTOVI POSAVJA
piše: Polona Brenčič
V aleji dreves ob prometni cesti ali pa ob
robu zaraščenega gozda v šumenju ve-
tra stojijo kamniti vrtovi, bolj ali manj
okrašeni s cvetjem, opremljeni z mogoč-
nlml marmornimi spomeniki all pa le z
drobnimi ieleznimi križi, malimi foto-
grafijami, z nešteto preteklimi zgodba-
mi o stiskah, boleznih, žalostih tamkajš-
njih ljudi, a tudl s pričevanji o življenju
in navadah nekdanjih prebivalcev oko-
liikih krajev.
Pokopališča oz. način pokopavanja umrlih se
skozi različna obdobja spreminjajo in ohra-
njajo značilnosti nekega časa. Kultura poko-
pališč oz. pokopavanja umrlih izvira iz pra-
davnine. Najstarejše odkrito pokopališče v
Sloveniji pa je prav v Posavju - nekropola v
Ajdovski jami pri Nemški vasi iz konca mlaj-
še kamene dobe. Prav s pomoqo starih gro-
bišč lahko ugotovimo način življenja, obre-
dja, kulturo, kulte, verovanja v zagrobno živ-
Ijenje, pogrebne rituale, izvemo kaj več o
orodju, nakitu, družbeni hierarhiji, prehra-
njevanju.
Večja pokopališča se pojavijo v Sloveniji ko-
nec bronaste dobe kot kultura žarnih gro-
bišč, ki jo je konec 8. stoletja p.n.St. zame-
njalo pokopavanje v gomilah, ki je posta-
lo najbolj razširjeno na Dolenjskem in tudi
v naših krajih. Čas Rimljanov pa z oblikova-
njem mest z mestnimi obzidji prinese drugač-
na pokopališča, ki so bila za razliko od pred-
hodnih pokopavanj pokojnika v človeških bi-
vališčih ali njihovi bližini, zunaj mestnega
obzidja. Vzdolž ceste, ki
je vodila iz mesta, so bi-
li urejeni grobovi in grob-
nice, ki so prišleke opoza-
rjale na povezanost živih
in mrtvih. Na območju da-
našnjega Drnovega je bi-
lo eno pomembnejših rim-
skih mest na slovenskem
ozemlju - Neviodunum,
kjer so med drugimi mate-
rialnimi ostanki našli večje
število   obcestnih   grobov.
Srednji vek in krščanstvo
umestita pokopališča ob
cerkve, vodilo jim je bilo
pokopavanje v blagoslov-
Ijeni zemlji in bližina svet-
nikov. Prostorske možnosti
teh pokopališč so bile ze-
lo omejene in tudi higien-
sko so bila vprašljiva, za-
to so pokopališča posto-
poma (pozni srednji vek)
začeli prestavljati ter jih ši-
riti bolj na obrobja nase-
lij. V drugi polovici 18. sto-
letja sta Marija Terezija in
njen sin Jožef II. izdala več
odredb povezanih s poko-'
pališči, leta 1787 pa je Jožef II. izdal ukaz o
selitvi pokopališč stran od cerkva. Ta proces
je bil sicer počasen, vendor se je ob tern bi-
stveno spremenil tudi odnos do pokopališč,
ki so bila do 19. stoletja ob cerkvah pomem-
ben družabni prostor, na katerem so se gle-
de na današnje družbene norme dogajale
nenavadne stvari - na tern prostoru so ce-
lo sklepali pogodbe, imeli sejme, plesali, se
dvobojevali, pretepali (leta 1507 je bil npr.
hud pretep na pokopališču na Raki).
Obisk današnjih kamnitih vrtov prinese mar-
sikatero razočaranje, saj so v zadnjih dese-
tletjih pokopališča v oblikovnem, arhitektur-
nem in urbanističnem smislu doživela veliko
preobrazbo. Le tu in tarn še naletimo na sta-
re grobnice in spomenike, ki kot postržki štr-
lijo med modernimi nagrobnimi ploščami.
Kulturno siromašenje pokopališč, ki je splo-
šen pojav v celotni Sloveniji predvsem v no-
vejšem času, je vidno tudi v Posavju. Že »Do-
lenjske novice« iz leta 1890 poročajo o tern,
kako ubogo je krško pokopališče. Podobno
ugotavljajo stoletje kasneje ob razstavi Po-
kopališča v Sloveniji, ki jo je leta 1988 pri-
pravil Arhitekturni muzej Slovenije, saj sodo-
bna pokopališča vedno bolj prevzemajo vlo-
go »komunalno-sanitarne deponije«, izgled
starih pokopališč pa je močno
prizadet.
Ob opustitvi starih pokopa-
lišč in selitvi na novo lokacijo
grobov in nagrobnikov večino-
ma ne prenašajo. Mnogi kon-
čajo na odlagališčih odpadne-
ga materiala, redki ostajajo na
starem mestu, kjer prepuščeni
neusmiljenosti narave in člove-
ka tonejo v pozabo, prostor pa
prej ali slej dobi drugačen na-
men. Tako se je npr. zgodilo tu-
di s severnim brežiškim poko-
pališčem, ki so ga po letu 1901
opustili in prenesli na današnjo
lokacijo, podobno je bilo tudi s
krškim pokopališčem pri cerkvi
sv. Križa. Le spomeniki, zarasli
z bršljanom, opozarjajo, da tu-
kaj še vedno počivajo zname-
niti krški možje, katerih duh še
vedno kroži nad mestnim par-
kom. Pokopavanje je bilo vse
do 18. stoletja v pristojnosti
cerkve, nato pa je pokopali-
ška dejavnost postopoma pre-
šla v pristojnost drzavne upra-
ve in postala del komunalne-
ga gospodarstva. Danes poko-
pališko dejavnost v Sloveniji in
tudi v Posavju urejajo občinski
odloki o pokopališkem redu, ki
določajo vse, kar je povezano s
pokopi, pogrebnimi svečanost-
mi, grobovi, urejanjem in vzdr-
ževanjem pokopališč.
Preučevanju pokopališke kulture v tujini po-
svečajo dosti večjo pozornost kot pri nas. V
ta namen ustanavljajo posebna zgodovin-
ska društva, v ameriških šolah celo priprav-
Ijajo seminarje na to temo. Kaže, da se tu-
di na tern dokaj nevsakdanjem področju raz-
iskovanja pripravljajo spremembe, saj je bi-
la letos tudi Slovenija vključena v pripravo
»Dnevov dediščine evropskih pokopališč«, ki
ga je prvič organiziralo Združenje kulturno
pomembnih evropskih pokopališč »ASCE« -
Asociation of significant cementeries in Euro-
pe, ki je bilo ustanovljeno leta 2001 v Bolog-
ni, z namenom ohranjanja zgodovinske, kul-
turne in umetniške vrednosti pokopališč.
Danes je v Sloveniji preko tisoč pokopališč,
v treh posavskih občinah pa jih je okoli pet-
deset, od tega kar dvajset v sevniški. A med
njimi je le še malo takih, ki niso doživela po-
polne preobrazbe s preoblačenjem v mar-
mor in beton. Malo je ostalo pokopališč, ki
se stiskajo ob cerkveno obzidje, s spomeniki
in znamenji, ki zaradi starosti in zapuščeno-
sti še komaj opozarjajo na neke druge case.
Nekatere izmed njih bomo obiskali in vam
jih predstavili v naslednjih številkah Posav-
skega obzornika.
Pokopališče ob cerkvi v Velikih Malencah,
občina Brežice. (Foto: S. Mavsar)
16
avgust 2004
ObzöfniK
VSAKA NOVA PESEM SE V SONCU LESKETA         piše: Maruša Mavsar
Dialog, ki poteka s pomočjo glasbe, je ena najbolj živih in popularnih oblik
sporazumevanja generacij. Tudi v prostoru Posavja je glasbena kultura do-
bro razvita. Več desetletij organiziranega dela posavskih glasbenih sol je pri-
pomoglo k razvoju izredno velikega števila kvalitetnih glasbenikov ter pev-
cev, ki delujejo v najrazličnejših profesionalnih in amaterskih zasedbah. Se-
veda so se nekatere skupine ter posamezniki uveljavili tudi v širšem sloven-
skem prostoru.
Vsekakor je najmočnejša in bolj znana plat posavske glasbene scene instru-
mentalni del ustvarjanja, medtem ko besedila ostajajo nekako v senci. Kaj se
torej dogaja s sporočili besedil, katerih avtorji so večinoma prav tako sami glas-
beniki, pevci ter člani skupin? S čim se lahko poistovetijo poslušalci na posav-
ski glasbeni sceni? Kaj nam dejansko pripovedujejo avtorska besedila mladih
ustvarjalcev in ali jim uspeva ohraniti svojo izraznost skozi slovenski jezik?
Kakšen pomen za svoj uspeh lahko pripišejo svojim besedam, kakšno sporočil-
no vrednost imajo le-ta za bralca, ki jih doživi brez glasbene podlage?
Na takšna in drugačna vprašanja bom poskušala odgovoriti z analizo besedil
posameznih skladb. Upam, da mi bo sčasoma uspelo poudariti tudi sociološki
aspekt ustvarjanja posavskih skupin in posameznikov, saj le-ti s svojim "de-
lom" uspešno združujejo poslušalce v skupine, ki se čutijo blizu mišljenju in
izraznosti teh glasbenikov.
Svoje mnenje o "besedilni" spretnosti naših glasbenikov si boste lahko tako
ustvarjali tudi bralci. Naši ustvarjalci vas bodo morda navdušili s svojo izpo-
vedjo, morda pa vas bo besedilo kakšne pesmi tudi razočaralo, a vseeno naj bi
to naše početje tudi avtorje opogumilo, da bodo v prihodnje svoji dobri glas-
beni podlagi dodali še več izvirnega, izrazno močnega besedila ter tako poka-
zali, da so lahko tudi mojstri slovenske, ne le angleške besede.
Ker mi besedila niso dovolj dostopna, vabim ustvarjalce vseh glasbenih zvr-
sti in avtorje vseh starosti, da mi pošljejo po najmanj pet avtorskih besedil
(izbor je vaš, a upoštevajte tako tista, ki jih imajo poslušalci najraje in ki so
vam najljubša.a tudi besedila ali pa , bodisi najbolje izražajo vaše poglede in
stil), priložite tudi kratek opis vašega dosedanjega dela, morebitne uspehe,
priložite pa tudi sliko, da vas bom lažje predstavila našim bralcem. Pišite na
naslov: marusamavsar(a vahoo.com. lahko pa tudi po pošti: Posavski obzor-
nik, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško - s pripisom Vsaka nova pesem.
Serija prispevkov je naslovljena s prvi-
ma verzoma iz pesmi Navdih brežiške-
ga kantavtorja Petra Dirnbeka, ki smo
ga pred časom že predstavili v naši re-
viji in sem ga izbrala za uvodni prispe-
vek. Njegova besedila so dostopna in
pregledno urejena na internetni strani,
ki je ena boljših strani posavskih glas-
benikov. Na spletu je objavljenih kar
petnajst besedil, kar omogoča iskanje
nekaterih skupnih značilnosti.
Glavna nit Dirnbekovih besedil je ljube-
zen, kar nam razkrijejo že sami naslovi
pesmi: RAD BI LJUBIL, BIL JE MAJ,
KER'MAM TE RAD, RADI LJUBLJE-
NI BI B'LI, ROŽICI itd. Poudarek ni na
sami igrivosti ljubezni, temveč na praz-
nini, ki je ostala za njo. Nepričakovan
konec dolgoletne zveze postaja zdaj
njegov, avtorjev, začetek - razočaranje,
žalost in strah pred novim pa se preto-
pijo v eksplozijo energije, ki zabrenka
na strune in postane njegov glas.
Iz pesmi RADI LJUBLJENI BI B'LI
4. in 5. kitica:
Meje punca zapustila.
Z njo sem hodil sedem let.
Si je drugega dobila,
ko šla študiratje v širni svet
A ostala je kitara,
z njopolepšal si bom dni.
Pel in pesmice bom pisal,
pa zabaval bom ljudi.
Pesem SAMO POJDI!
Prva kitica:
OdšlasL.
z nahrbtnikom polnim obljub in laii.
VEvropo...
tarn se nam vsem zadnje case mudi.
Prišla si...
z vzdignjeno glavo dlanmi potnimi.
In vrgla...
v naiven obraz mi njegove strasti.
Zadnja kitica:
Samo pojdi!
In ne oziraj se nazaj.
Samo pojdi!
S tujim moškim v tuji kraj.
Samo pojdi!
In ne oziraj se nazaj.
Samo pojdi!
Naj Evropa tvoj bo raj!
Čeprav se nam na trenutke zazdijo be-
sedila kot solzava kača, se v teh istih
ljubezenskih pesmih pojavljajo lepi
vložki humorja:
Iz pesmi SAMO POJDI!
Rod bi brezglavo te milosti prosil.
Zavijal v luno vse dolge noči.
Ko drugipo svojih te rokah bo nosil,
naj vsaj kakšen pruh ali išjas dobi.
In pozitivne iskrice:
S tabo rod bi srečo dihal,
skupaj jokal se, smejal,
bil tvoj veter, kibi pihal,
bil tvoj sonček in sijal.
Ljubezenska tematika je najbolj pogo-
sto glasbeno vodilo. Iskrenost kantav-
torja dopolni kitara, poslušalci se zlah-
ka identificirajo. Ravno zato služi nje-
gova neposrednost ¦ kot vez z občin-
stvom. Ceprav se ljubezenska temati-
ka kaže kot njegova najljubša, kot pol-
je, kjer je najmočnejši, pa so mene pre-
senetila predvsem besedila, ki se odda-
ljijo od otroskih rim k simboliki. Tukaj
govori predvsem o življenju in smislu.
Pri tern upoštevam, da je prejšnja te-
matika gotovo lahkotnejša in lažja tu-
di za izvedbo, pri teh verzih pa lahko
za trenutek obstaneš in jim dovoliš puš-
čanje sledi:
JUTRO IN NOČ
Novo,
mladojutro se budi...
Iz barvjajčne razbitine
zarja se v novi dan poraja.
iz nje mogočno,
zlato sonce vzhaja.
Nato narava
skrije se v ozadje...
Iz nemih, hladnih his
nemirni človek pridrvi,
ves ljubi mir in skladje
umaie in skali.
Pa pride noč
kot oblii na rane...
Vase vsrka svet,
da zaspi in se umiri,
kakor dobra mati
nov dan nam podari.
Posrečena je tudi pesem
TEMNI ANGELI NOČI, sledijo 2., 3.
in 4. kitica:
Nek hudič me vedno goni.
V meni vre nemirna kri.
Kdo semjaz in kdo so oni...
TEMNI ANGELI N0ČI.
Svet drvi, se ne ustavi,
a jaz priganjam ga še bolj.
Vem, da nisem večpripravi,
a vse kar leze dal bi dol.
Kako naj zvest bom tebi draga,
ko zvestobe tame ni.
K men poslani so od vraga
TEMNI ANGELI NOCI.
V pesmi ZVESTOBA STANE
nam pove:
Ker rod bi bil nekdo,
mladost vso preštudiraš,
se za dnarjem ženeš,
na starost itak hirai.
Pol življenja zreš naprej,
ostanek gledaš preko ramc.
Potem ostaneš čisto sam
in si ližeš rane.
In ne glede na to, da je vse..
Vse to je eno sranje
brez prave perspektive.
Ostanejo le solze
in obletnice ušive
Pa ostaja pesem:
(ZA VSE LJUDI)
2. kitica:
S pesmijo si krajšam
svoje dni.
Rad bi jo ponesel
med ljudi.
Slutim, da k vragu
gre ta svet.
Veste, sploh ni lahko
bit poet.
Sam Dirnbek ugotavlja, da ni lahko bi-
ti poet. Največja šibkost njegovih pes-
mi so rime na I, saj so le te za tvorje-
nje najlažje in nasploh najbolj razšir-
jene. Najraje uporablja rimo abab, pri
stopicah navadno ne ohranja vzorca.
Večkrat je uporabljena beseda RAD
(15 krat), SREČA in izpeljanke 7 krat,
medtem ko je samostalnik SRCE upo-
rabljen v teh besedilih samo enkrat,
glagol ljubiti pa le trikrat.kar kaže da
Dirnbek ohranja pestrost jezika kljub
ponavljajoči se tematiki. Po enkrat se
poimenuje kot : KRETEN, BUDALA,
DEBIL. Veliko je vzklikov in retoričnih
vprašanj. Jezik je pravilen, za lažji po-
tek pesmi in mladostni pridih pa je prav
prijetno za uho okrajšal nekaj besed in
verzov: so pr'jatli nama b'l; Tud' ti se
ne oglasiš mi; Itak veste, kak' je b'lo;
zarad' staršev bolj ne smem; in se na-
me spom nla;
Peter Dirnbek torej zna z besedami,
bolj šibak je z motivi. Na srečo pa nam
nekaj pesmi vendarle namiguje, da bo
Peter pesnil in skladal tudi o drugih
življenjskih vsebinah in nam dal še več
priložnosti za miselne postanke.
In še zadnja kitica pesmi SANJE:
Kaj naj spijem, da ubijem
v ustih trpek mi okus?
Bolje, da se ga privadim
in iivim naprej svoj blues.
ObžofhiK
avgust 2004
17
šport in rekreacija
Susan premagal pot do Aten
Dušan Vodlan se je skupaj z bratom Bojanom, ženo Zorko, sinovo-
ma Sebastijanom in Luko ter Boštjanom Bogolinom 18. avgusta zve-
čer vrnil v Krško, kjer so jim prijatelji pripravili sprejem z zabavnim
programom. Pet dni pred tern je Dušanu uspelo prevoziti 1808 kilo-
metrov od Krškega do olimpijskih Aten.
Na pot so se Vodlanovi podali 29. julija in prve etape po Hrvaški so Duša-
nu in Bojanu kljub vročini šle dobro od nog. 5 prvimi hujšimi težavami se
je Bojan spopadel na sedmi skoraj 200-kilometrski etapi od črnogorske
Budve do albanske Tirane, ko je moral premagati številne strme vzpone
in visoke prelaze, pa tudi naslednja etapa do makedonskega Ohrida je
bila zelo naporna in jo je Dušan
zmogel le ob pomoči izkušenej-
šega kolesarja brata Bojana. V
Ohridu jim je sprejem pripra-
vilo stovensko veleposlaništvo
v Makedoniji. Nato so Vodla-
novi dosegli še zadnjo, sedmo
državo na svoji poti, olimpijsko
Grčijo. Prost dan je Dušan iz-
koristil za 9 km dolg vzpon na
Olimp, nato pa se je spopadel
še z zadnjimi tremi etapami po
grških cestah. Najhujšo krizo
je Dušan moral premagati na
predzadnji etapi, ko je 45 km
pred koncem doživel t. i. "hit-
ting in the wall" sindrom, kar
pomeni, da se je prignal do
skrajnih meja svojih zmožno-
sti. Ob pomoči spremljevalcev
je premagal tudi to težavo in
naslednji dan prispel v Atene,
kjer jih je na slovenskem vele-
poslaništvu sprejel Olimpijski komite Slovenije (na sliki desno). Po ogle-
du cestne kolesarske dirke na Ol so se Vodlanovi odpravili domov. Dušan
je v Sisku ponovno sedel na kolo in po 80 km zmagoslavno prispel v Kr-
ško, kjer so ga na Šajspohu pričakali prijatelji in znanci. "Vesel sem, da
sem uresničil svoje sanje, sodelovati na olimpijadi, obenem pa sebi in
drugim dokazati, da zmorem tudi tako zahtevno pot, in to mi veliko po-
meni", je povedal po vrnitvi domov.
Dulan in brat Bojan ob prihodu v Atene
Ob mojem podWgu, ko sem se na svojstven način udeležil letošnjih olimpijskih
iger, se iskreno zahvatjujem Občini Krško in vsem sponzorjem, ki so mi s svoji-
mi prispevki omogočili to pot. Prav tako se zahvaljujem vsem prijateljem, ki
so me spodbujali in verjeti, da bom to pot tudi opravil. Predvsem pa se želim
zahvaliti kolesarjem, ki so me spremljali do meje in tudi ob povratku iz Aten.
Hvala lepa vsem nastopajočim, vsem, ki so me spremili v Atene in me pricaka-
li ob povratku.
Projekt so omogočiti: Glavna pokrovitelja: Občina Krško, Vipso Senovo; Pokro-
vitelji: Šmarješke Toplice, Elmont Krško, Občina Celje, Taxi Simby Celje, Ra-
diestezija Stojnšek, Rudar Senovo, Žolna šport Ljubljana, Zavod Regio, Bull
Dog Šentjur, Fructal Ajdovščina; Sponzorji: Adria Mobil Novo mesto, Timi Kr-
ško, Avtoservis Ivan Vizlar s.p. Raka, Smole Jože s.p. Novo mesto, Elektronik
Brežice, Optika Rime Krsko, Mobitel, Zavarovalnica Triglav, Safari Krško, Ma-
xisport Čerin, Evrosad Krško, Avtosen, Slašcičarna Jagoda, Hardi Krško, Foto
BB Krško, Gama Krško, OMV Istrabenz Krško, Studentski servis Maribor, Mer-
cator Dolenjska, Gostilne: Murko, Debeluh, Italia, Gadova peč, Križaj, Pohle,
Racman. Medijski sponzorji: TV Krško, Radio Energy, Posavski Obzornik.        (
Dulan VODLAN
rui lt/uxtfio
TrtnwdalJaJakBnaDP
Na državnem prvenstvu deklic in deč-
kov so plavalci krškega Celulozarja
znova dosegli kar nekaj lepih uvrstitev.
Najbolj se je izkazal Jaka Kramaršič, ki
je osvojil dve 2. mesti (50 in 100m hrb-
tno), na 200m hrbtno pa je bil 3.. Od-
lično je plaval tudi Krešo Radunovič, ki
si je s krepko izboljšanimi osebnimi re-
kordi priboril 11. mesto na 200m pros-
to in 50m hrbtno, na 400 in 100m pros-
to pa je za las zgrešil finalni nastop.
Presenetil je tudi Jure Jerele z uvrstit-
vijo v finale na 50 prsno, Luka Gorenc
pa je tokrat še nabiral izkušnje. V mo-
štvenem tekmovanju so plavalci Celu-
lozarja zasedli sotidno 12. mesto.
Jsrnoj Onrarzel bronast
Na julijskem absolutnem, mladin-
skem in kadetskem prvenstvu Sloveni-
je v plavanju se je od plavalcev krške-
ga Celulozarja najbolj izkazal Jernej
Omerzel, ki je v disciplini 100 m hrb-
tno med mladinci zasedel odlično 3.
mesto, uspešno plavanje pa je dopol-
nil še s 4. mestom na 200 in 5. na 50 m
hrbtno. V absolutni konkurenci je Ja-
roslav Kovačič uspel priplavati do 6. in
7. mesta na 100 oziroma 200 m hrbtno.
Rok Kerin je v disciplini 200 m mesa-
no osvojil 4.mesto, na 200 m hrbtno pa
je bil 5. Med kadetinjami se je s krep-
ko izboljšanimi osebnimi rekordi oko-
li 20. mesta uvrščala Nina Mandl, med-
tem ko sta v absolutni konkurenci po-
dobne uvrstitve dosegli Maja Marušič in
Dolores Žičkar. Prvenstva se zaradi po-
škodbe ni udeležil kandidat za najvišja
mesta Matej Fuerst.
Pfinadržavnaprvakinja
V Kočevju je 21. avgusta potekalo dr-
žavno prvenstvo v triatlonu in fina-
le slovenskega pokala v akvatlonu za
GRAND
Slovenije
KRŠKO
Sobota,
4. September
2004, ob 19. uri
ob 18.30 glasbeni gost
MIRAN RUDAN,
po prireditvi velik ognjemet
www.speedwaykrsko.com
18
avgust 2004
ObzorniK
šport in rekreacija
Prvi posavski akvatlon odlicno uspel
Multisport klub iz Krškega je 8. avgusta na bazenu Brestanica organizi-
ral prvi akvatlon (plavanje + tek) v Posavju. Tekmovalci iz 9 slovenskih
klubov so merili moči v različnih kategorijah in razdaljah. Domačini so
se odlično odrezali, saj je Maja Marušič zmagala med mlajšimi mladin-
kami, kjer je bila Dolores Žičkar 2., Nina Mandl pa je zmagala med ka-
detinjami. Rok Vegelj je bil 2. med člani, Jaka Kramaršič 2. med dečki,
Marko Stručič 2. med mlajšimi dečki, Patricija Kozole 3. med kadetinja-
mi, Tjaša Sušin 3. med deklicami, Aljaž Drobnič 5. in Jaka Pavlič 6. med
mlajšimi dečki, Ingrid Kozole 6. med mlajšimi deklicami, Žan Tkalec 5.
med dečki, Krešimir Radunovič 5. in Jure Jerele 6. med kadeti.
Lotos že čez 600 kolesarjev
Rekreativno kolesarsko društvo Krško je 15. avgusta organiziralo že 12.
tradicionalni kolesarski maraton s startom in ciljem v Kostanjevici na
Krki, letos drugič pod imenom "maraton po deželi cvička". Tokratne-
ga maratona se je udeležilo 607 kolesarjev iz celotne Slovenije, ne-
kaj pa jih je prišlo tudi iz tujine. Najmlajši udeleženec iz Krškega je bil
star komaj šest let, najstarejši pa je bil 74-letni Danilo Pečnik iz Brežic.
Organizatorji so nagradili tudi najštevilčnejšo 6-člansko družino Kukovi-
čič iz Krškega ter najštevilčnejšo 41-člansko ekipo Landstrass iz Kosta-
njevice na Krki, prezrli pa niso niti udeleženca, ki je prišel iz najbolj od-
daljenega kraja, tokrat iz Nemčije. Kolesarji so sicer lahko izbirali med
krajšim 30-kilometrskim maraton in daljšim 90-kilometrskim na kate-
rem je bil najhitrejši Novomeščan Bogdan Fink.
ZaključiR športm vftonde
Mladinska športna zveza Posavja je 21. avgusta na igriščih pri Bazenu
Brestanica pripravila zaključni turnir Poletnih športnih vikendov 2004,
na katerem so se pomerile najboljše ekipe iz vse Slovenije. V finalu je
v malem nogometu sodelovalo 14 ekip, med katerimi se je najbolj izka-
zala ekipa Slabiči iz Sevnice, druga je bila ekipa Bar M iz Dobove, tretja
pa ekipa Pizzerija Račko iz Krškega. Med deset,imi košarkarskimi ekipa-
mi je zmagala ekipa Detroit iz Krškega, druga je bila novomeška ekipa
Smogovci, tretja pa brežiška ekipa Ptuj 2.V odbojki na mivki je pri mo-
ških zmagala ekipa Red bull iz Ljubljane, pri ženskah pa ekipa Exxtasy
iz Kranja. Mladinska športna zveza Posavja je poskrbela tudi za sprem-
Ijevalni program, v okviru katerega je na ekshibicijski malonogometna
tekm krški občinski svet s 3 : 2 premagal mlade Posavja.
Rekord skakaM» Atesa Marttajaka
Športno društvo Gora je ob prazniku Krajevne skupnosti Gora 8. avgu-
sta na skakalnici v Spodnjih Dulah pripravilo tekmo v smučarskih sko-
kih na plastiki. Pred
približno 300 gledal-
ci je nastopilo 33 tek-
movalcev iz štirih klu-
bov. Med mladinci je z
novirn rekordom ska-
kalnice (34,5 m) zma-
gal domačin Aleš Mar-
tinjak, 3. pa je bil
še en domačin Valter
Alegro. Med deklica-
mi do 14 let je zma-
gala prav tako doma-
činka Vesna Alegro, na
klubskem prvenstvu-
ŠD Gora na manjši skakalnici pa Gašper Čižmek pred Samom Kolarjem
in Borisom Klenovškom.
Doskok na plastični skakalnici v Sp. Dulah
Župan skakal n zmaoal
Na Borštu je tamkajšnje Športno društvo 15. avgusta že drugo leto za-
pored pripravilo tekmo v skokih v vodo s 7-metrske skakalnice na mostu
čez reko Krko. Nastopilo je 16 tekmovalcev, predvsem domačinov, pri-
šli pa so tudi iz Mirne, Maribora, Ljubljane in Mosta na Soči. Najstarej-
ši skakalec, Ivan Golob iz Dolenje Pirošice, je štel kar 72 let, najmlaj-
ši, domačin Domen Krkovič, še ne polnih 11, nastopila pa je tudi ena
tekmovalka, 18-letna Alja Pincolič iz Kostanjevice na Krki. V kategoriji
starejših od letnika 1970 je najboljše ocene dobil župan občine Brežice
mag. Andrej Vizjak, v kategoriji letnik 1970 in mlajši pa Mariborčan Bo-
rut Karničnik, ki je številne gledalce navdušil tudi s saltami.
dečke in deklice. Tekmovalci Multisport
kluba iz Krškega so se odlično odrezati,
saj je Nina Mandl postala driavna prva-
kinja v super sprint triatlonu med ka-
detinjami, med mlajami mladinkami je
Maja Marušič osvojila naslov viceprva-
kinje, Dolores Žičkar pa je bila tretja.
Rok Vegelj se je med člani uvrstil v zla-
to sredino, Jaka Kramaršič pa je zmagal
med starejšimi dečki v akvatlonu in tudi
v razvrstitvi slovenskega pokala.
Sedemzmao
sevniskHi atletov
V Črni na Koroškem je potekal 23.
maraton Kralja Matjaia, ki so se ga
uspešno udeležili atleti Atletskega
ktuba Sevnica. Med člani absolutno je
na 10 km dotgi progi zmagal Borut Ve-
ber, med mladinci Vid Zevnik, med čla-
nicami absolutno Barbara Resnik, An-
ton Zevnik pa je bil 9. med člani D. Do-
men Zevnik je zmagal na 3000 m dol-
gi progi za decke letnik 1993 in mlaj-
še, pri dečkih letniki 1989-92 so Sevni-
čani osvojili prva tri mesta (1. Lucijan
Sinkovič, 2. Luka Kranjec, 3. Miha Pov-
šič), pri deklicah istega letnika je zma-
gala Maja Teraž, Saša Sladič pa je bi-
la tretja, med mlajšimi mladinci pa je
zmago slavil Tadej Mirt.
Kadeti RK Atom KrekotretJ
Kadeti krškega rokometnega kluba v
zasedbi Primož Petrič, Marko Arh, De-
nis Simakovič, Simon Gorišek, Nejc
Deržič, Tomi Slamar, Matej Kozole,
Grega Zevnik, Matic Oblak, Boris Jaz-
bec, Blaž Šalamon in Tomaž Miklavčič
pod strokovnim vodstvom Oskarja Ko-
vača ter Dušana Šiškota so se v Opati-
ji udeležiti mednarodnega kadetskega
rokometnega turnirja, na katerem je
nastopilo 10 ekip iz Slovenije in Hrva-
ške ter zasedli odlično tretje mesto.
Radtoamatorjl zmagufejo
Posavska radiokluba Krško in Amater
Sevnica sta se udeležila radioamater-
skega tekmovanja na Pohorju. Med pi-
onirji je zmagal krški tekmovalec Nejc
Deržič pred Sevničanom Davorjem Moži-
čem, Krčan Kiemen Mavsar pa je bil če-
trti. Pri ženskah je zmago slavila Krčan-
ka Eva Mirtič pred klubskima kotegicama
Majo Marušič in Adrijano Moškon in Sev-
ničanko Nino Radi. Med juniorji so trojno
zmago dosegli sevniški tekmovalci Dani-
lo in Tomaž Kunšek ter Luka Ločičnik.
Bron Jelerjeve v ItaHji
Odprtega karatejskega prvenstva me-
sta Grado v Italiji sta se 28.8. s sloven-
sko reprezentanco udeležili tudi čla-
nici KBŠ Rajhenburg Jasmina Grilc v
športnih borbah nad 60 kg in Marija Je-
ler v katah in športnih borbah do 60 kg.
Jasmina je zaradi treh premočnih kon-
taktov izgubita v 1. krogu, Marija pa je
osvojila 5. mesto v katah in 3. mesto
v športnih borbah, s čimer je osvoji-
la prve tri kvalifikacijske točke za na-
stop na februarskem evropskem prven-
stvu, ki bo v Grčiji. Prav tako se je tek-
movanja udeležil trener Sašo Vaš, ki je
od 25. 8. dalje trener slovenske ženske
kadetske in mladinske reprezentance.
36 dvojicv Brestanici
Odbojkarsko društvo Brestanica je 31.
julija organiziralo turnir v odbojki na
mivki za ženske in moške dvojice, ude-
ležilo pa se ga je 22 moških in 14 žen-
skih ekip iz Slovenije in iz Hrvaške, od
tega iz Posavja tri moške in dve žen-
ski ekipt iz Brestanice. Pri ženskah je
bila po skupno 28 odigranih partijah
najboljša ekipa OLE-OLE iz Meiice, pri
moških, ki so skupno odigrali 42 med-
sebojnih srečanj, pa je slavila ekipa
Lekarne Flerin iz Ljubljane.
ObzorniK
avgust 2004
19
oglasi
KRSKO
VIDEOSTRANI
>  KRONIKA
>  NOVICE
>  KAŽIPOT
>  SPORT
>  OKOLJE IN PROSTOR
VREME
>  POMEMBNA OBVESTILA
>  MALI OGLASI
>  OGLASNA SPOROČILA
INFORMATIVNAODOAJA
ZANIMIVI DOGODKI
NA PODROČJIH:
>  GOSPODARSTVA
>  POLITIKE
>  KULTURE
ŠPORTA
«JEJTETY KRŠKD,
da boste vedeli več
MARKETING
TV KRŠKO
07/49 05 780
neviodunum(3)volia.net
Pozanimajte se
o ugodnih možnostih
oglaševanja

	Rabljena vozila							RENAULT	
									
		it.	TIP VOZILA	LETNIK	BARVA	km	DODATNO - OPREMA VOZILA		
		1	TWINGO 1.2 AIR	2003	m. rjava	7,000	1 lastnik, klima, el. stekla. ogtedala, airbag		
		2	TWINGO 1.2 WIND	1998	kov. modra	70,000	1.lastnica, zelo dobro ohranjeno, platnena streha		
		3	CLIO II 1.2 3V	2000/9	bela	74,000	1. lastnik 2 x airbag, el. stekla,		
		4	CLIO II 1.2	2000	rdeča	47.000	1. lastnik,		
		5	CLIO 1.2FIDJI	1997	rdeča	98,000	1. lastnik. daljinsko zaklepanje,		
		6	CLIO III 1.2 16V 5 V	2002	kov.zelena	43,000	1. lastnik. dynamiq, klima,abs,4xairbag,el. paket, radio,..		
		7	CLIO III 1.2 16V 3 V	2001/02	srebrna	20,000	2 lastnica. dynamiq, klima		
		8	CLIO III 1.2 5 V	2002	srebrna	22,000	1. lastnica,, abs. el stekla in ogledala, 4 x airbag		
		9	CLIO III 1.2 16V 3VBILAB.	2003	m. modra	15,000	avtoradio, bilabong, kot nov		
		10	CLIO III 1.5dci5V 100KM	2004	črna	9,000	100km, privilege/lux - 420.000 cenejši od novega		
		11	SCENIC 1.6 16V RT	2000/10	oranž-rdeča	106,000	abs, klima, el. pakel, lita platišca. sv, servisna knjiga		
		12	SCENIC 1.6 16V RT	2000/10	kov. srebrn	109,000	abs, klima, el. paket, sv, servisna knjiga		
		13	SCENIC 1.6 16V	1998	kov. moder	153,000	abs, klima, el. pakel, atermično steklo		
		14	SCENIC 1.9DCI	2002	kov.rdeča	66,000	abs, klima, el. paket. 1 .lastnik, atermično steklo		
		15	SCENIC 1.9DCI	2001	küi/. siva	141,000	abs, klima, el. paket. esp, atermično steklo		
		16	ESPACE 1.9 DCI	2004	srebma	2,000	novo vozilo. 900.000 sit cenejše od novega		
		17	ESPACE 2.2 DCI	2004	srebrna	2,000	novo vozilo,		
		18	LAGUNA 1.8 16V	1999	kov zlata	76,000	1. lastnik, klima, el. stekla, ogledala, airbag,		
		19	LAGUNA 1.8 16V RXE	1998	bela	105,000	el, paket, servo, dcz, klima, airbagi, abs		
		20	LAGUNA 1.8 16V GT EXPRESS.	2001	kov. siva	39,000	avt.kiima. Bxairbag, 4x stekla, pot. rac\, avtoradio cd		
		21	LAGUNA 1.8 16V EXPRESSION	2001	kov. modra	62,500	avt.klima. 6xairbag, 4x stekla, pot- rac\. avtoradio cd		
		22	LAGUNA 1.8 16V EXPRESSION	2001	rdeča	32,000	avtomatska klima, abs, el. paket. pot. rač.,		
		23	LAGUNA 1.9 DCI 120 KM Faza 2	2000/12	srebrna	43,300	odlična. kot nova, nekaramboliran		
		24	LAGUNA II 1.9DCIGT120KM	2003	srebrna	43,000	odlična, kot nova, nekaramboliran		
		25	LAGUNA II 1.9DCI ICAR lim.	2004	srebma	0	1 .lastnik, avtomatska klima, nov avto!!!		
		26	LAGUNA II 1.9OCI ICAR GT	2004	kov. siva	0	1 .lastnik, veliko opreme, 500.000 srt cenejša od nove		
		27	MEGANE 1.6 16V COUPE"	2000/01	srebrna	102,000	1 lastnik. klima, servo, el. paket, strešni nosilci, abs		
		28	MEGANE 1.6e	1996/07	srebrna	141,000	1.lastnik, klima, servo, el. paket, deljiva zadnja klop		
		29	MEGANE 1.6eAIDA	1998	srebrna	73,000	1 .lastnik, servo volan, daljinsko zakl., avtoradio, el. paket		
		30	MEGANE 1.6e	1997	bela	125,000	2.lastnik. servo volan, airbag		
		31	KANGOO1.5DCI	2003	bela	19,900	1, lastnik, servo volan, el. paket, abs, klima. odličen		
		32	KANGOO 1.5 DCI FURGON	2003/10	srebrna	3,880	60km, kot nova!!! 2.640.000 sit (250.000)		
		33	KANGOO 1.2 16V KOMBI BUS	2004	srebrna	0	klima, kov. barva, el. stekla, polica. avtoradio cd, 2xairbag		
		34	R19 1.8 RTi	1994	kov. siva	225.000	1.lastnik, servisna knjiga, el. paket, servo, klima		
		35	R19 1.4 ADAGIO	1996	rdeca	188.000	1.lastnik, servisna knjiga, ...		
		36	FIAT BRAVA 1.4	1996/97	kov. siva	127,000	1 lastnik, nepoškodovan, zelo lepo ohranjen		
		37	FIATPUNTO 1.2 16V GO	2003	kov. plave	11,000	1 .lastnica, kot nov. vsa oprema		
		38	VWVENTO 1.8	1994	beia	250,000	1 .lastnik, servo volan, centralno zaklepanje		
		39	DAEWOO MATIZ SE	1998	kov. zlata	53,000	1. lastnik. servo volan, el. paket, servisna knjiga		
		40	KIACLARUS 1.8	1998	kov. srebm	131,000	1. lastnik, klima, abs, el. paket,		
		41	KIASEPHIA1.8GLY	1997	kov. zelena	90,000	1,lastnik, električna stekla, servisna knjiga, .,,		
	ODKUP RABLJENIH VOZII PO SISTEMU STARO ZA NOVO IN STARO ZA STARO.								
	Avtocenter Krašna, Škocjan 22, tel.: Vaše zadovoljstvo je					07 38 46 112, MatjažKrašna naš uspeh			
^credit!
^^Htt 15. avgusta     ^
^^HLoktobra 20MH
JESENSKI KREDIT
Tudi za tiste, ki nimajo odprtega
osebnega računa pri SKB banki.
Podrobnejše informacije in informativne
izračune lahko dobite v vseh poslovalnicah
SKB banke ali na spletnem naslovu
www.skb.si
20
avgust 2004
ObzorniK
oglasi
k        ^a.iir -. '=iiN;a rjBsdd.. SekftJWC. 5, 8LK-  Viv.'mftsto
VIP program šolskih zavarovanj
! Varnejši s Tilio!
v   Mar   mmm
VamotA Inovatiimošt Prilngodjfivoat
zavarovalnica tilia d.d.
Šolsko nezgodno^^^^^^^k
predšolskih otrok
osnovnošolskih otrok
dijakov
študentov
Tiuli tin wmr.znv-tilin.si

Tel.: 07/393 55 00, www.foto-asja.si
Pravi trenutek za
nakup digitalnega
fotoaparata.
Ugodne cene
in možnost nakupa
na obroke.
Ohranjamo vase spomine
Poslovalnice: Krško v TA-BU centra, Novo mesto, Sevnica
(W%*lm%M    ***** wcä^c
WtkWmMWAmm za otroke, mladino in odr&tle
PUsiU vrtee
DruiabnipUs
Standardni in, latintko
omeriiki ptesi
Aerobik*
Hip ¦ Hop
BreoduloMce
SUp
Jazz    Disco
Mtutekeiuki teeaj
Frt«: l(or Vldm»r
041/935 342, 070/663 058,07/49 05 065
Pridružite se osvajalcem medalj z
clrfxivnih in svetovnih prvenstav!!!
OBČANI OBČIN SEVNICA IN BREŽICE!
POSAVSKI OBZORNIK LAHKO PR EJ EM ATE
BREZPLAČNO NA SVOJ DOMAČI
ALI SLUŽBENI NASLOV. PLAČALI BOSTE
SAMO STROŠKE POŠIUANJA, Kl ZNAŠAJO
1.000 TOLARJEV ZA 12 MESECEV!
Pokličite od 9. do 13. ure na telefon: 07 49 05 780
ali nam pišite na e-naslov: neviodunum@volja.net.
ObzorniK
ObzörniK
avgust 2004
21
oglasi
Kako do vozniškega izpita po
1.1.2005
Nov Zakon o varnosti cestnega prometa bo prinesel številne spre-
membe in novosti pri usposabljanju kandidatov za voznike mo-
tornih vozil.
Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo je prišlo do mnogih sprememb na
področju slovehske zakonodaje. Nov ZVCP, ki je bil v državnem zboru
sprejet 17.06.2004 in bo pričel veljati 01.01.2005, je formiran po vzoru
nekaterih evropskih držav, vsekakor pa vsebuje tudi specifike naše de-
žele. Ekspertna skupina, ki se je ukvarjala s pripravo zakona, se je zgte-
dovala predvsem po zakonih o varnosti v cestnem prometu v skandinav-
skih deželah. Tako so sprejeli metodologijo usposabljanja kandidatov za
voznike motornih vozil, ki je v zgoraj omenjenih deželah obrodila sado-
ve in veliko pripomogla k boljši varnosti v cestnem prometu. Tako dik-
cije novega ZVCP-ja sovpadajo s cilji Nacionalnega programa o varno-
sti cestnega prometa, ki je že pokazal prve rezultate, saj je leta 2003
na 5lovenskih cestah umrlo 242 ljudi, kar je najmanj v obdobju samo-
stojne Slovenije.
Kandidati za voznike motornih vozil B kategorije (osebnega vozila) se
bodo lahko vpisali v avtošolo, ko bodo dopolnili 16 let in 6 mesecev. V
avtošoli se bodo udeležili teoretičnega dela usposabljanja (tečaj CPP),
ki bo trajal najmanj 40 pedagoških ur. Kandidat za voznika bo moral biti
prisoten najmanj 32 ur, preostalih 8 ur pa se bo lahko izobraževal samo-
stojno s pomočjo literature ali elektronskih medijev. Po zaključku teo-
retičnega dela usposabljanja bo moral kandidat uspešno opraviti preiz-
kus znanja iz teorije pred dvočlansko komisijo avtošole. Še vedno bo po-
trebno opraviti zdravniški pregled in izpit iz prve pomoči. Praktični del
usposabljanja (vožnja motornega vozila) ne bo smel biti krajši od 20 ur.
Po zaključku praktičnega dela usposabljanja bo kandidat moral uspešno
opraviti preizkus znanja iz vožnje pred dvočlansko komisijo avtošole.
Ko bo kandidat dopolnil 17 let in uspešno opravil oba dela usposablja-
nja, bo lahko vozil osebni avtomobil, če ga bo med vožnjo spremljal
»spremljevalec«. Spremljevalec bo lahko eden od staršev, posvojiteljev,
skrbnikov ali rejnikov, ki je star najmanj 30 let in ima veljavno vozni-
ško dovoljenje za vožnjo motornih vozil B kategorije najmanj 7 let in v
evidenci nima več kot 5 kazenskih točk. Pod enakimi pogoji bodo lah-
ko spremljevalci tudi stari starši, strici, tete, bratje in sestre, če bodo
s tern pisno soglašali starši, skrbniki ali rejniki.
V obdobju vožnje s spremljevalcem bosta morala kandidat in spremlje-
valec opraviti vsaj 2 uri vožnje z učiteljem vožnje (inštruktorjem avto-
šole). Kandidat lahko vozi s spremljevalcem, dokler ne dopolni 18 let,
ko mora uspešno opraviti vozniški izpit pred republiško izpitno komisi-
jo. Vozniški izpit bo sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela tako
kot sedaj. Ko kandidat uspešno opravi vozniški izpit, postane voznik za-
četnik (2 leti), kateremu se izda »karton voznika začetnika« za sprem-
Ijanje dodatnega usposabljanja voznika začetnika.
Program dodatnega usposabljanja za voznika začetnika vsebuje: vožnjo
odličnosti, vadbo varne vožnje in skupinsko delavnico o varnosti cest-
nega prometa in psihosocialnih odnosih med udeleženci cestnega pro-
meta. Voznik začetnik se mora programa usposabljanja, ki traja 12 ur,
udeležiti po predpisanem zaporedju. Prvi del vožnje odličnosti, ki jo
bodo izvajale avtošole, bodo morali vozniki začetniki opraviti v obdo-
bju 2-6 mesecev po izdaji voznjškega dovoljenja. Enodnevno vadbo var-
ne vožnje z vključeno skupinsko delavnico, katero izvajanje bo zago-
tavljala Javna agencija za varnost cestnega prometa Republike Slove-
nije, bodo morali vozniki začetniki opraviti v obdobju 4-10 mesecev po
izdaji vozniškega dovoljenja. Drugi del vožnje odličnosti pa bodo mo-
rali vozniki začetniki opraviti v obdobju 8-12 mesecev po izdaji vozni-
škega dovoljenja.
Pa cena? Za storitve avtošol ni pričakovati večjih sprememb. Se pa bodo
vsekakor povečali skupni stroški kandidata za opravljanje vozniškega iz-
pita zaVadi programa usposabljanja za voznika začetnika.
Igor Prah, univ. dipt. ekon.
Pomočnik direktorja Izobraievalnega centra Prah
Vodja avtošole Prah
Sodelujte v veliki nagradni igri računalniške trgovine
lATCnUCIäl RAČUNALNIKI
joslovnem centru TABU Krško
Z obiskom v trgovini
do skuterja #yamaha
in ostalih bogatih
nagrad
več o nagradni igri na:
www.lainternet.net/trgovina/
brezplačno
darilo
ob nakupu
računalnika
veönamenski nahrbtnik
možnost nakupa na obroke • gotovinski popusti
ugodna izdelava internetnih strani
kupon za 5% gotovinski popust
1A11: b idj :\: rei r ačunalniki
BREZPLAČNO DO IZPITA B KATEGORUEÜH
posTANiTE 8000. KANDIDAT avtošole center-prah
IN PREJELI BOSTE KUPON ZA BREZPLAČNO USPOSABUANJE za
vozniški izpit B kategorije V AVTOŠOLI CENTER-PRAH.
Avtošola center-Prah je bila ustanovljena 01.08.1990. Od dneva
ustanovitve pa do danes so strokovni sodelavci vozniki-inštruktorji in
predavatelji Avtošole CENTER-PRAH usposobili več kot 7.800 voznikov
različnih kategorij in ustanovili 7 poslovalnic Avtošol CENTER-PRAH
VPIŠITE SE DO 31.12.2004 in mogoče boste 8000. kandidat prav VI
Ura vožnje B kategorije od 3.300 sit
Vsi kandidati vpisani do 31.12.2004 sodelujejo v nagradni igri z
bogatimi nagradami.
www.prah.si
>            _______RDEČA ŽTEVILKA 24UR_______
(«EEED
Brežice
Trdinova 1 (PC Čepin)
Krško
CKŽ 130 (pri stadionu)
Sevnica
prostori AMD Sevnica
22
avgust 2004
ObžorniK
nagradna križanka
	^^_                                   Oortna cona Leskove B^R                 *        naa vulkani2ierstvom Ui ¦ 1   tm     fml   1      ¦  fitnes ^m^m              %     %   %      '   skupinske vadbe (aerob ^^^^^^^^^^^^^   I   programi hujšanja ^•fZ.ü i i/   J3          •   sistem osebnega trenerj ^—^—' ¦ ' ^ZZi'C          |   sodobni programi vadbe Inf. 041-762 001, www.bfit-glaser.si BG FIT anO FGGL TUG DIFFGRGf									:c letič ka) a			AVTOR: MATJAŽ HLADNIK	INDUSTRI-ALEC TOVARNAR	OSEBNI DOHOD.EK	ENOTA PESMI	ZAŠCsTA ZAKNJIGO	SNOP, PRAMEN
													DOMACA PTICA, Kl NESE JAJCA ZMRZNJENA VODA					
											ORODJEZA ZABUANJE ZEBLJEV DEL ZIVALSKEGA							
															ZNAClLEN PREDSTAVNIK			
										«!	BOHINJSKI KRAVJI...				PRMDV PUŠCAVI			
																		NATRU
				PRAVNA PRIPADNOST DOLOČENI DRZAVI	RIMSKA 2	NAPLAfilLO, AŽIJA	VIRTUOZ NA INDIJSKEM SLASBILU BANSURI (STEVEI	DRZAVA BLIŽNJEGA _VZHO0A MAJHEN OREH					DEL UUBUANE PODŠMARNO GORO					
																		
				>									NAPAD, NASKOK					
	izpitobz, fakultete tevnazjv												OSKAR LANGE					
		akuucku za pridobi-A DOKTOR									ZVITEK					ZENSKA. KIPOJE VOPERI	NEPREW-SUENOST, NESMISEL-NOST	ZAČETEK IN KONEC ABECEDE
											OSEBA, Kl JE NOČEMO IMENOVATI							
UDOBEN POLOŽAJ NA KAVČU																		
	KONEC RECEDE				NAŠ SKLA-DATEU (PATRIK)							KISELJU2NI SADEŽ						
												ZNAMKAGSM APARATOV						
					3													
JEZIK STARIH RIMLJANOV										•			SOPENJE					
	VROPSKA VALUTA						MAJHEN ČUK						TRESENJE					TEZJE BESEDE: AOGK), SORN. VAI
E													NIZEK MOSKI GLAS					
							VARJENI SlV.ZVAR											
	LE8NA rOVARNA LOGATCU					PRAVICA UGOVORA DEBELNA ROGOVILA					EVGEN BAVČAR			NIZJA LESNATA RASTLINA				AMERlSKI KITARIST (STEVE)
V											KARAMBOL			TOCENJE SOLZA				
	NINA ERANČIC				VODNE ŽIVALIS KLESČAMI					BOLGARSKI PESNIK (TEODOR)								
					MARTIN EDEN					POJAVNA VODI								
	¦ELEOLOG							KOŽAZ LASMI	VILI RESNIK			INSTRUM. SKLADBA						
									ODER, ESTRADA			DEL ARHAIKA						
	MESTOV TURČUI 3R. ENOS)						PRIKAZEN, SPACEK						HLAČE NA 3/4					
(							ATEK						PODLAHT-NICA					
	NACE IMONsilfi				PTICA UJEDA NORDÜSKA BOGINJA MORJA						6RKI, Kl oklepata Crkov			OLIVER TWIST	EMIL NAVINäEK			WDUSKI PISATEU (RAJA)
											OR. ČRKA				24 UR			
	OTROCI									ŽELEZNlSKA POSTAJA								
NAJBOU RAZSlRJEN JEZIK VZHODNE AFRIKE										SKLAONJA								
	1000 kg						POLONA JUH			LETOVIStE PRIOPATUI				SEVERNO-atlantski vojaSki PAKT				
Geslo križanke pošljite do 20.septembra 2004 na naslov: Po-
savski obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«.
Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike
naslednjih nagrad, ki jih podarja B-FIT Center:
1.  mesečna vstopnica za B-FIT Center
2.  3 dnevne vstopnice in 1 h osebnega trenerja
3.  1 dnevna vstopnica in 1h osebnega trenerja
Nagrajenci 80. številke:
1.  Urška Zidar, Stolovnik 45,
8280 Brestanica
2.  Vida Petelinc, Artiče 32B,
8253 Artiče
3.  Tanja  Železnik,  Prvomaj-
ska 53, 8290 Sevnica
Geslo 80. številke:
NOV
KLJUČ
ZA VAŠO
NEPREMIČNINO
Obzornik
avgust 2OO4
23
okolje in prostor
Vloga mediatorke pri vzpostavljanju
stika z lokalno skupnostjo
agencija
arao
Pri izboru lokacije za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov (NSRAO) se že v zasnovi in načrtovanju postopka poja-
vi vprašanje oziroma dilema, kako vzpostaviti stik z lokalnimi skupnostmi, torej kako lokatni skupnosti posredovati informacije in
kako pridobivati »feedback«, povratne informacije. Agencija za radioaktivne odpadke (ARAO) se je po vzoru nekaterih razvitih dr-
žav, ki zahtevne probleme na področju okoljske politike rešujejo tudi s pomočjo mediacije (posredovanja) in mediatorjev, odloči-
la, da v postopek iskanja in izbire lokacije vključi neodvisnega posrednika oziroma t.i. mediatorja. To zahtevno vlogo je prevzela
posavska rojakinja Margareta Jeraj Kunc.
Mediacija je zahtevno delo
Uspešnosti stikov z lokalnimi skupnostmi in njihova kvaliteta je zelo
pomembna in od tega je močno odvisen nadaljnji postopek pridobiva-
nja lokacije. V ARAO se tega zelo dobro zavedajo, zato so tej fazi dali
ustrezno težo in dovolj časa. Februarja 2002 so angažirali mediatorko z
bogatimi izkušnjami, ki je prevzela nalogo vzpostavljanja in zagotavlja-
nja povezave in neodvisne komunikacije med dvema stranema, vklju-
čenima v postopek, torej med investitorjem in lokalno skupnostjo. Go-
spa Jeraj Kunc je v svoji predstavitvi zapisala: »Zavedam se, da me kot
mediatorko v postopku izbora lokacije za odlagališče NSRAO prav go-
tovo čaka- zahtevno delo. Ta izziv sem sprejela po skrbnem premisle-
ku. Danes se namreč srečujemo z vse številnejšimi okoljskimi proble-
mi in vesela bom, če bom s svojim delom lahko prispevala nekaj k hi-
trejšemu reševanju.«
Margareta Jeraj Kunc se je rodila na Libni pri Krškem. Diplomirala je
iz kemijske in živilske tehnoldgije. Več kot 10 let je delala v Cemen-
larni Trbovlje kot vodja tehnologije, zatem pa vse do upokojitve v
kemični tovarni Hrastnik, kjer je bila najprej vodja analitike, nato
pa vodja razvoja in aplikacij. Tudi po upokojitvi je ostala polno ak-
tivna in je ustanovila manjše podjetje za proizvodnjo kemijskih iz-
delkov, projektiranje in inženiring. Ob tern skrbi tudi za posestvo na
Libni nad Jedrsko elektramo Krško, kjer ima trajen nasad lešnikov.
N8 vsiljBvanjB, ternvoč dogovarjanje
Vloga mediatorke ni, da bi komurkoli karkoli vsiljevala, pač pa da bi laj-
šala in vzpodbujala stike in prenos informacij med investitorjem in lo-
kalnimi skupnostmi in s tern prispevala k lažjemu in hitrejšemu dogovar-
janju. Temu se je naša mediatorka že ob začetku svojega dela zavezala,
prav tako tudi k skrbi, da so javnosti dostopni vsi podatki, ki so na voljo
in s katerimi razpohgajo strokovne službe, ki pripravljajo trajno odla-
gališče radioaktivnih odpadnih snovi. »Moja nič manj pomembna nalo-
ga je tudi zbiranje mnenj, dilem, vprašanj in pobud prebivalcev lokal-
nih skupnosti. Kot mediatorka bom poskrbela, da boste na vaša vpraša-
nja dobili popolne in verodostojne odgovore in da bodo vaša mnenja in
Mediatorka nima namena, da bi komurkoli karkolsvsiljevala, pač že-
li le lajšati in vzpodbujati stike in prenos informacij med investitor-
jem in lokalnimi skupnostmi ter s tern prispevati k lažjemu in hitrej-
šemu dogovarjanju. Ob tern tudi zbira mnenja, pobude in vprašanja
prebivalcev tokalnih skupnosti in skrbi, da ta vprašanja dobijo po-
polne in verodostojne odgovore ter da so mnenja in pobude posre-
dovane ustreznim državnim institucijam.
pobude posredovane ustreznim državnim institucijam, ki postopek pri-
pravljajo. Izmenjava informacij, mnenj in stališč ni časovno omejena.
Dokler se bodo pojavljala vprašanja, bom skrbela, da boste nanje tu-
di dobili odgovore«, je gospa Jeraj Kunc še zatrdila ob začetku svojega
delovanja kot mediatorka.
Ključna je demokratičnost postopkov
Marsikje v tujini je mediacija že dobro uveljavljena oblika dela, pri nas
pa je še sorazmerno nova praksa, ki se zato še oblikuje in nastaja v in-
terakciji z javnostjo. Ciljna publika tovrstne mediacije so vse lokalne
skupnosti, oziroma z besedami mediatorke: "Zato je moj namen nave-
zati stike z vsemi lokalnimi skupnostmi, tistimi, ki imajo potencialna
območja za odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov, in ti-
stimi, ki takih območij nimajo. Vse imajo enake pravice do informacij".
Če njeno poslanstvo stmemo v en stavek: mediatorka skrbi za demokra-
tičnost postopkov, ki edino lahko privedejo do sporazumne odločitve o
lokaciji slovenskega odlagališča NSRAO.
Gospa Jeraj Kunc poudarja, da je potrebno javnost vključiti v posto-
pek izbire lokacije za odlagališče povsem na začetku postopka ozi-
roma čimprej. Prvi korak pri tern je informacija o NSRAO in o odla-
gališčih zanje, saj se večina populacije s tern problemom ne srečuje
vsak dan in jim je to področje manj poznano. Na osnovi te informa-
cije sledi povabilo lokalni skupnosti k sodelovanju. Pomembno pa
je tudi, da se zavedamo še enega dejstva: v procesu celotnega po-
stopka ima lokalna skupnost namreč možnost kadarkoli izstopiti, tu-
di še v času terenskih raziskav, oziroma je iz postopka izločena, če
te raziskave ne dajo ustreznih rezultatov.
Vir: Dr. Irena Mele: Kako vzpostaviti stik z lokalno skupnostjo. Raopis 12,
december 2002.
24
avgust 2004
ObzorniK
okolje in prostor
Zakaj zbiramo nevarne odpadke
ločeno?
\ 50 let
kostak
Nevarne odpadke po vetjavnih predpisih ni dovoljeno odlagati skupaj z ostalimi komunalnimi odpadki. Takšni odpadki, pomešani z
drugimi ostanki odpadkov na odlagališču, razpadajo in nevarne snovi lahko pronicajo do podtalnice oziroma do virov pitne vode. Si-
cer predstavljajo glede na količino le majhen delež celotnih odpadkov, lahko pa okolju prizadenejo hudo škodo, ker so strupeni, ne-
kateri pa težko razgradljivi. Ko kupimo izdelek, ki vsebuje nevarne snovi, nase prevzamemo odgovomost, da jih porabimo ali odlo-
žimo na varen in okolju prijazen način, saj nevarnost za zdravje in okolje predstavljajo še mnogo let za tern, če jih brezbrižno od-
vržemo. Ravno zato jih je treba obravnavati skrajno resno. Spomnimo se prenekaterih dogodkov v preteklosti. Samo liter odpadne-
ga olja ali manjša količina škropiv lahko povzroči pravo katastrofo!!!
Strupene kemikalije, kot so raz-
lična sredstva za varstvo poljščin
pred pleveli in škodljivci (pestici-
di, herbicidi) ali pa ostanke umet-
nih gnojil (nitrati, fosfati), pada-
vine izpirajo v tla in onesnažijo
podzemno vodo. Bodite previdni
na prekomerno ali nepravilno gno-
jenje z mineralnimi gnojili in gno-
jevko. V podzemnih plasteh se vo-
da sicer naravno prečisti, žal pa
vse prepogosto preseganje dovo-
Ijenih vsebnosti različnih kemika-
lij kaže na to, da naravni filtri pro-
ti takšni vrsti in količini onesnaže-
nja ne zadoščajo. Ponekod količi-
ne onesnaženja presegajo maksi-
malno dopustne koncentracije,
zato je potrebno izvajati različne
zaščitne in sanacijske ukrepe. Le
tako se bo stanje kvalitete danes
že prekomerno onesnaženih pod-
zemnih voda postopno zopet iz-
boljšalo. Splošen ukrep za zmanj-
šanje onesnaževanja npr. v kme-
tijstvu je, uvedba dobre kmetij-
ske prakse, kar pomeni primerno
porabo gnojil (ne gnojenje pred
dežjem, čim manj umetnih gno-
jil), omejitev porabe škropiv, po-
speševanje kultur z dolgo vegeta-
cijsko dobo in podobno.
V podjetju Kostak bomo poskrbe-
li, da v mesecu septembru v akci-
ji zberemo čim večjo količino ne-
varnih odpadkov iz gospodinjstev.
Akcija zbiranja nevarnih odpadkov
poteka skladno s predpisi Pravilni-
ka o ravnanju z odpadki, vsako le-
to enkrat, predvidoma v jesen-
skem času. Odpadke hranite doma
na varnem, primernem mestu, po
možnosti v originalni embalaži, do
objavljenega občasnega odvoza.
Če smatrate, da je hranjenje ta-
kih odpadkov doma nevarno, vam
ponujamo možnost, da jih pripe-
Ijete na Zbirni center za ravnanje
z odpadki Spodnji Stari Grad, kjer
jih bodo prevzeli za to usposoblje-
ni delavci.
Med nevarne odpadke se uvršča-
jo: olja in maščobe, barve, laki,
razredčila, črnila, lepila, umetne
smote, topila, kisline, baze, pral-
na sredstva, fotokemikalije, zdra-
vila, ostanki škropiv, umetnih gno-
jil, baterije, akumulatorji, flou-
rescentne cevi in drugi odpadki,
ki vsebujejo živo srebro, aerosoli
(pršivke), oprema, ki vsebuje klo-
rofluoroogljike, elektronska opre-
ma-tiskana vezja, gospodinjski
odpadki, ki se po veljavni zakono-
daji štejejo za nevarne,... Odslu-
žena vozila in njihovi deli ter ko-
sovni odpadki ne sodijo med ne-
varne odpadke in jih v tej akciji
ne bomo prevzemali.
V lanskem letu je bila akcija po
naši oceni zelo uspešna, predvsem
zato, ker ste številni občani že
sprejeli tak način zbiranja odpad-
kov. Stehtali smo natanko 11.920
kilogramov nevarnih odpadkov iz
gospodinjstev. Zbrana količina,
preračunano na prebivalca občine
Krško (27.586 prebivalcev, SURS ¦
popis 2002), znaša 0,4311 kg na
prebivalca, kar je v primerjavi s
predlansko letno akeijo 4,311 krat
več (0,1 kg/preb - v letu 2002).
Zbrano je bilo torej 2.465,50 kg
odpadnega olja, 1.222,70 kg škro-
piva, zdravil, 2.060,50 kg barv,
lakov, 575,00 kg 200 litrskih so-
dov,  5.219,00 kg akumulatorjev,
276,20 kg ostankov kemikalij in
116,12 kg baterijskih vložkov.
VELJAOPOZORITI:
¦    tekoči odpadki naj bodo zaprti,
-    z nevamimi odpadki naj rokuje
polnoletna oseba,
-    različnih odpadkov ne združuj-
te v večje embalaže, ker lahko
povzročite kemično reakeijo
¦    odpadek naj bo po v originalni
embalaži,
-    embalaža, v kateri boste nosili
in vozili nevarne odpadke, mo-
ra omogočati varen prenos,
-    prevzem  gospodinjskih  nevar-
nih odpadkov je BREZPLAČEN,
¦    prevzem je NADZOROVAN, saj
akeijo vodi strokovno osebje,
vozilo pa je posebej prilagojeno
za prevoze nevarnih odpadkov.
Vabljeni ste, da vse nevarne od-
padke prinesete na zbiralna me-
sta in nam prepustite, da jih ne-
škodljivo predelamo. Akcije bo-
do uspešne, če se bomo vsi zave-
dali problema nevarnih odpadkov
in temu ustrezno ravnali. Za brez-
plačen prevzem nevarnih odpad-
kov je bilo potrebno določiti pri-
merne lokaeije. Odločili smo se,
da vam omogočimo kar se da laž-
jo oddajo nevarnih odpadkov, za-
to smo izbrali kar 19 lokacij, ka-
tere smo na podlagi predhodne-
ga ogleda razporedili po celotnem
območju občine Krško.
URNIK ODVOZA NEVARNIH ODPADKOV		
Četrtek		
23. September 2004		
- KS Gora	pred gasilskim domom	15°°-1530
- KS Veliki Tm	pred sedežem KS	15<5-163°
- KS Senuše	pred gasilskim domom	1645.1730
- KS Raka	pri osnovni Soli	1745-1830
- KS Leskovec	pri osnovni soli	1900.2000
Petek		
24. September 2004		
- KS Veliki Podlog	pred novim gasil. domom	15°°-15<5
- KS Podbočje	pri osnovni soli	16°°-16<5
- KS Kostanjevica	pri osnovni šoli	17°°-17«
- KS Krško Polje	pri igrišču na Drnovem	1815-1845
- KS Leskovec	pri igrišču v Veliki vasi	1855-1925
Sobota		
25. September 2004		
- KS Koprivnica	pri osnovni soli	08°°-0830
- KS Koprivnica	Veliki Kamen pri trgovini	0835-0905
- KS Senovo	pred domom XIV. divizije	09'5-10°°
- KS Brestanica	parkirišče med TUŠ-em in Elekt.	1010-1055
- KS Rožno-Presladol	pred sedežem KS	1110-11«
- KS Krško	tržnica	12°°-1330
- KS Krško	za občinsko zgradbo	13"°-151°
- KS Zdole	nasproti pokopališča	1530-1615
- KS Dolenja vas	pri trgovini Gregor	1630-17'5
ObžoriiiK
avgust 2004
25
iz občine Krško
Taksa za obremenjevanje voda
S 1. septembrom bo Kostak Krško, kot izvajalec lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in pa-
davinskih voda na območju celotne občine Krško, začel z izvajanjem sklepa o obračunavanju državnih taks za obremenjevanje vo-
da na celotnem območju občine, torej tudi za vodovode, ki niso v lasti Občine Krško. Na predlog občinske uprave so svetniki sklep
sprejeli na 19. seji občinskega sveta.
Podjetje Kostak upravlja vodo-
vodno infrastrukturo v lasti ob-
čine Krško, ki oskrbuje približ-
no 22.000 prebivalcev. Ostali se
oskrbujejo preko sistema t.i. va-
ških vodovodov. Medtem, ko se
od prvih, ki predstavljajo 80% lo-
kalnega prebivalstva, taksa ob-
računava že od leta 1996, Ured-
ba o taksi za obremenjevanje vo-
de(Ur. list RS, št 41 /95, 44/95, 8/
96, 124/00, 49/01, 8/2004 on 23/
2004) določa, da so zavezanci za
plačilo takse na območju lokalne
skupnosti vsi uporabniki, ki so pri-
ključeni na kanalizacijsko omrež-
je ali imajo greznice in niso dolžni
izvajati obratovalnega monitorin-
ga. Ker okolje oziroma vode obre-
menjujejo vsi občani, je Kostak,
kot izvajalec lokalne javne služ-
be odvajanja in čiščenja komunal-
nih odpadnih in padavinskih voda
na območju celotne občine in kot
zavezanec za plačilo takse v lokal-
ni oziroma državni proračun, dol-
žan takso obračunati od vsakega
posameznika, torej tudi od pre-
ostalih 5.500 prebivalcev v obči-
ni Krško.
Uvedba taks na celotnem podro-
čju občine omogoča enakovreden
položaj vseh prebivalcev, hkrati
pa gre za pospešitev procesa ure-
janja izvajanja gospodarske jav-
ne službe oskrbe s pitno vodo v
skladu z obstoječo zakonodajo tu-
di na območjih, ki so sedaj ureje-
na s t.i. vaškimi vodovodnimi si-
stemi, ki jih upravljajo vodovod-
ni odbori.
Sprejeti sklep določa, da se za
območje občine Krško, razen po-
dročij, na katerih so oziroma bo-
do zgrajene čistilne naprave, upo-
rablja enotna cena, ki jo izračuna
zavezanec na osnovi določil Ured-
be o taksi za obremenjevanje vo-
de. Za posameznega člana gospo-
dinjstva bo tako mesečna obreme-
nitev 4 m3 oziroma 494,00 tolar-
jev (brez DDV). Za zidanice obre-
menitev znaša 2 m3/mesec, za
gostinske lokale 10 m3, za trgovi-
ne 5 m3, za sole se mesečna obre-
menitev določi po njihovi dejanski
porabi, kakor tudi za porabnike, ki
imajo urejen vodovodni priključek
v skladu z odlokom o pogojih do-
bave in načinu oskrbe s pitno vo-
do na območju občine Krško. Ce-
na takse je sestavljena iz količine
komunalne odpadne vode in cene
za enoto obremenitve, ki jo določi
Vlada Republike Slovenije.
Takse za obremenjevanje oko-
Ija so državne takse in zato tu-
di prihodek državnega proračuna.
Po uredbi so tako zbrana sredstva
namenjena za izgradnjo kanaliza-
cijskega omrežja in čistilnih na-
prav oz. rekonstrukcijo ter inve-
sticijsko vzdrževanje obstoječih
sistemov. Občina mora imeti pro-
gram izgradnje in rekonstrukcij, ki
ga vsako leto predloži Ministrstvu
za okolje, prostor in energijo. Na
podlagi potrjenega programa Ob-
čina Krško vsako leto uresniči in-
vesticije oz. investicijsko vzdržu-
je kanalizacijsko omrežje in čistil-
ne naprave. 150 milijonov tolarjev
sredstev, ki jih bo Občina Krško le-
tos zbrala s taksami, bo namenila
za izgradnjo čistilne naprave Bre-
stanica, na kateri bo čiščena ko-
munalna odpadna voda s področja
Brestanice in Senovega.
V preteklih letih se je iz sredstev
taks izvedla rekonstrukcija kana-
lizacijskega sistema v Krškem in
zgradila čistilna naprava ter ka-
nalizacijsko omrežje v Kostanje-
vici na Krki. Med pogoji, ki omo-
gočajo investiranje takse v lastni
občini, je izjava, da je taksa ob-
računana v vseh gospodinjstvih. V
nasprotnem primeru taksa ostane
v državnem proračunu, kar bi po-
menilo, da občina ostane brez 150
milijonov tolarjev investicijskega
denarja na leto.
Skupščina delnicarjev družbe Kostak
Krško, 30. 8. 2004 - Na 11. redni skupščini družbe Kostak iz Krškega so predstavniki delnicarjev med drugim na predlog manj-
šinskega delničarja sprejeli sklep, s katerim so upravo družbe pooblastili za ustavitev civilnih sodnih postopkov zoper odgovor-
ne osebe v Togrelu in pod jetju GIP-0 Posavje, in sicer pod pogojem, da se tudi nekdanje vodstvo omenjenih družb odpove vsakrš-
nim zahtevkom zoper družbo Kostak.
Sodni spori med družbama Ko-
stak in Togrel ter podjetjem Osa
oz. pravnim naslednikom pod-
jetjem GIP-0 Posavje so se za-
čeli že leta 2000 po odproda-
ji deleža in dokapitalizaciji To-
grela. Za družbo Kostak najpo-
membnejša tožba je bila zaklju-
čena jeseni 2002, ko je sodišče
razveljavilo prodajo 53% deleža
Togrela podjetju Osa, d.o.o, in
kasnejšo dokapitalizacijo z ne-
premičninami.
Marca 2003 je. vodstvo Kostaka
sklenilo sodno poravnavo z novo
upravo podjetja GIP-0 Posavje
(dotedanjo direktorfco Silvano
Mozer je nasledil Stane Budič).
S to sodno poravnavo je bilo del-
no poplačano oškodovanje druž-
be Kostak, ki je nastalo z odtu-
jitvijo večinskega deleža v druž-
bi Togrel.
Zoper štiri nekdanje vodstvene
delavce Togrela in podjetja GIP-0
Posavje je uprava Kostaka vloži-
la štiri odškodninske tožbe, ome-
njeno sodno poravnavo pa s tož-
bo proti Kostaku izpodbija Silva-
na Mozer, nekdanja predsedni-
ca uprave Kostaka in kasneje di-
rektorica podjetja GIP-0 Posav-
je. Pred skupščino družbe Kostak
je manjšinski delničar predlagal
razširitev dnevnega reda skup-
ščine s predlogom, da se oboje-
stransko ustavi omenjene sodne
postopke.
Občina Krško, ki je s 43-odstot-
nim deležem največji delničar
Kostaka, se je v nastali situaciji
podrobno seznanila s tožbami ter
pridobila pravno mnenje Inštituta
za gospodarsko pravo pri Pravni
fakulteti vMariboru. Prof. dr. Ma-
rijan Kocbek v pravnem mnenju
povzema, da je srriiselno ustavi-
ti sodne postopke in s tern zadr-
žati veljavnost poravnave, ki sta
jo lani sklenila družba Kostak in
podjetje GIP-0 Posavje. S pred-
logom ustavitve sodnih postop-
kov je bil seznanjen tudi kolegij
občinskega sveta, ki se veänsko
strinja z ugotovitvami mnenja
Inštituta za gospodarsko pra-
vo. Tako je predstavnik Obči-
ne Krško na skupščini delnicar-
jev glasoval za ustavitev sodnih
postopkov.
Ustavitev civilnih sodnih po-
stopkov nima vpliva na izvedbo
kazenskih postopkov zoper mo-
rebitne odgovorne osebe, ki jih
izvajajo pristojni državni organi
po uradni dolžnosti.
26
avgust 2004
ObzÖfüiK
iz oboine Krško
VARNOST V CESTNOI PKOMETIJ
HHMF""^    I  Svet za preventivo
W^^R/ttmM   'n vzgojo v cestnem prometu
^^^s^ ¦¦    občine Krško
Prometna varnost ob prvem
šolskem dnevu
Krško, 30. 8. 2004 - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu Občine Krško je na novinarski konferenci predstavil pred-
videne aktivnosti ob bližajočem se prvem šolskem dnevu, pripra-
vo na evropski teden mobilnosti, regijsko akcijo »Brezhibno vo-
zilo je varno vozilo«, ter projekt Mestnega avtobusa v Krškem.
Predsednik sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu Obči-
ne Krško Ivan Petrišič je povedal,
da želijo v sodelovanju s krško po-
UcijsKo upravo zagotoviti čim več-
jo varnost na cestah vsem učen-
cem in prvošolcem, ki bodo prve-
ga septembra prestopili präg uče-
nosti. Kot je poudaril, akcija pote-
ka že od aprila, ko so pozvali sole,
da pripravijo načrte varnih šolskih
poti, pred prvim šolskim dnem pa
so popravili tudi vse talne označbe
in odstranili ovire, ki zmanjšujejo
preglednost na cesti. Za prvi šolski
teden je Svet za preventivo v cest-
nem prometu skupaj s policisti ob-
likoval posebne ekipe za varovanje
učencev na nevarnih mestih, kjer
bodo poskrbeli tudi za praktično vzgojo. Prve dni pouka bodo ekipe dežu-
rale od 7. do 8. ure zjutraj in od 11. do 13. ure. Ob vsem tem je Petrišič
poudaril, da imajo posebno vlogo pravzaprav starši, ki s pravilno vzgojo in
predvsem zgledom na svoje varovance najbolj vplivajo. Ker je otroke za-
radi njihove majhnosti v prometu mogoče hitro spregledati, jih bodo opre-
mili z odsevniki in rumenimi ruticami. Policija pa bo skrbela tudi za poo-
stren nadzor prometa in prevoza otrok.
Medtem, ko v občini Krško varnosti v cestnem prometu skrb posvečajo že
leta, pa letos prvič načrtujejo aktivnosti ob evropskem tednu mobilnosti.
22. septembra bodo tako zaprli cesto skozi staro mestno jedro in opozorili
občane, da je možno živeti tudi brez avtomobila, in sicer z uporabo javne-
ga prevoza, ki okolje manj obremenjuje. Na javnih mestih bodo poskušali
zagotoviti tudi boljšo mobilnost za invalide s posebnimi potrebami. Krška
občinska uprava je tako že pristopila k akciji z zbiranjem ponudb za pre-
novo nekaterih pločnikov, kar naj bi omogočilo lažji sestop iz njih.
Naslednja najavljena aktivnost pa je tudi akcija »Brezhibno vozilo je var-
no vozilo« v okviru katere bodo potekali brezplačni pregledi motornih vo-
zil in ugotavljanje njihove tehnične usposobljenosti.
0 mestnem avtobusu v Krškem, je Ivan Petrišič povedal, da je analiza nje-
govega 11 -mesečnega poskusnega obratovanja pokazala, da se je tovrstna
oblika prevoza med občani izredno uveljavila, in da je avtobus postal ne-
pogrešljiv. Analiza je še pokazala, da plačilo 100 tolarjev za vozovnico po-
kriva le 1 /3 stroškov obratovanja, preostali 2/3 pa je bilo potrebno zago-
toviti iz občinskega proračuna Občine Krško. Kljub temu se je Občina od-
ločila financirati mestni prevoz tudi v bodoče, iz proračuna je tako za le-
to 2004 namenila 10 mio tolarjev. Prevoz z mestnim avtobusom torej osta-
ja, prav tako je nespremenjena cena prevoza, mogoče so le manjše ko-
rekture v voznem redu.
Ivan Petrišič
S prvim šolskim dnem bo na cestah tudi več otrok.
Csrarjova v Kerinovem Grmu
V petek, 2O.julija, je Kerinov Grm, največje romsko naselje v občini Krško,.
že drugič obiskala predsednica vladne komisije za zaščito romske etične
skupnosti in pravosodna ministrica Zdenka Cerar. V mesecu juliju si je na-
mreč na povabilo nevladne organizacije Papilot v Krškem ogledala strokov-
no usposabljanje pripadnikov romske skupnosti, tokrat pa se je seznanila
in si na povabilo koordinatorja v naselju in hkrati člana krškega občinske-
ga sveta Zdravka Kovačiča tudi konkretno ogledala naselje in se seznanila
z bivalnimi razmerami v Kerinovem Grmu, v katerem trenutno živi 170 pri-
padnikov romske skupnosti. O reševanju romske problematike je Cerarje-
va ob svojem obisku poudarila, da bo slednje učinkovito, v kolikor bo vsako
ministrstvo v okviru svojih pristojnosti reševalo romsko problematiko ozi-
roma osnovna naloga za reševanje romske problematike naj bi bila še ved-
no v pristojnosti občin, vendar ob ustrezni državni pomoči. Občine, na ob-
močju katerih živijo romske skupnosti, se lahko namreč po novem prijavi-
jo tudi na državni razpis za pridobitev sredstev iz tega naslova. V zadnjih
štirih letih je Občina Krško iz občinskega proračuna za legalizacijo naselja
Kerinov Grm namenila že 120 milijonov tolarjev, od tega več kot polovico
za odkup parcel na okoli štirih hektarjih zemljišča. Zato je skrajni čas, me-
ni tudi krški župan Franc Bogovič, da se v reševanje romske problematike
s sofinanciranjemvkljuä tudi država, sicer bodo dela na izgradnji potreb-
ne infrastrukture v Kerinovem Grmu potekala počasneje.
Ob obisku so Romi iz maselja Cerarjevi izročili spominsko darilo, ki so ga iz-
delali tamkajšnji otroci, in jo pogostili tudi z divjačinskim golažem. Na po-
vabilo ministrice Cerarjeve se je župan občine Krško Franc Bogovič v pet-
ek, 27.8.2004, v Ljubljani udeleiil posveta o romski problematiki.
Romski svetnik Zdravko Kovačič in predsednica vladne komisije za
zaläto romske etične skupnosti in pravosodna ministrica Zdenka
Cerar
Obzornik
avgust 2OO4
27
iz občine Krško
Obisk v Bajini Bašti
Občina Krško in občina Bajina Bašta sta leta 1975 podpisali listino
o pobratenju. Zelo dobro medsebojno sodelovanje so leta 1991
prekinile vojne razmere, v mesecu juliju 2001 pa so prijateljske
stike obnovili. Sedaj jih utrjujejo iz leta v leto, najboljši način za
slednje pa so zagotovo osebna srečanja. Potem, ko je delegacija
iz Bajine Bašte Krško obiskala v začetku julija, so župan in pred-
stavniki občine Krško Bajino Bašto obiskali zadnji vikend julija ob
njihovem občinskem prazniku.
Kot po navadi so predstavnike naše občine v Bajini Bašti sprejeli ze-
lo gostoljubno. Ob prihodu jim je dobrodošlico izrekel tamkajšnji žu-
pan Bobah Tomič, ki je že ob minulem obisku v Krškem izrazil občudo-
vanje nad naprednimi koraki slovenske države, med slednjimi je kot
največjega označil vstop v EU, ki si ga želijo tudi sami, čeprav se tre-
nutno nahajajo v nezavidljivi gospodarski situaciji.
Prvidan obiska v Srbiji je bil namenjen ogledu Hidroelektrarne Peru-
čac, kamor so se z motornim čolnom popeljali po kanjonu Drine. Dan
so zaključili z otvoritvijo in ogledom razstave pokojnega hidrologa in
projektanta številnih srbskih hidrocentral in se tarn srečali še z direk-
torjem Drinskih elektrarn, ki posluje tudi s slovenskim elektrogospo-
darstvom.
Nedelja je bila namenjena obisku v Osnovni šoli Rajak Pavičevič Baji-
na Bašta, kjer so se srečali s tamkajšnjim ravnateljem osnovne sole,
gimnazije in Strojne tehnične šole. Kot je bilo opaziti, se na šoli pov-
sod kaže aktivno sodelovanje s pobrateno Občino Krško. Vidni znak
slednjega so številna darila preteklih let, ki spominjajo na njihove ob-
iske v Sloveniji in na obiske Krčanov v Bajini Bašti. Tokrat so oboji po-
udarili, da želijo obuditi in spodbuditi stike med srbskimi in sloven-
skimi otroci, ki so se nekoč že obiskovali. Osnovna sola Jurija Dalma-
tina je k temu takoj napravila konkreten korak inotroke iz Bajine Ba-
ste oktobra povabilo v Krško.
Zadnji dan obiska so nadaljevali na proslavi ob dnevu občine Bajina
Bašta, s katero se je srečanje med uradno pobratenima občinama, ki
medsebojno sodelovanje ohranjata in krepita že skorajda tri dese-
tletja, tudi izteklo.
Zapora nove trass ceste
Salce - Gornja Bianca
Krško, 25. 8. 2004 - Trije lastniki zemljišč, kjer poteka nova
trasa ceste med Selcami in Gornjo Blanco, so ob 8. uri zjutraj
zaprli odsek omenjene ceste. Lastniki so zahtevali dogovor o
višini odškodnine in plačilo za zemljišče, kjer poteka nova tra-
sa ceste. Obvoz je bil urejen po stari trasi.
Občina Krško je leta 2001 na podlagi soglasja dvaindvajsetih (22)
lastnikov zemljišč in odločbe o priglasitvi del Upravne enote Kr-
ško začela z ureditvijo 1400 m dolgega odseka ceste Selce - Gor-
nja Bianca. Na podlagi razpisa v Uradnem listu RS je bila septem-
bra 2001 sklenjena pogodba z izvajalcem del, ki je dela zaključil
31. 12. 2003.
Skupna površina zemljišč, ki so bila uporabljena za rekonstrukcijo
ceste, znaša hektar in 13 arov. Občina Krško je postopek parcelaci-
je za ureditev lastniških razmerij ter izplačil nadomestil za zemljiš-
ča začela 17. 5. 2003.
Zaradi dolgotrajnih geodetskih postopkov in zapletov zaradi dedo-
vanja, postopek parcelacije še ni zaključen, zato Občina Krško še ni
izplačala dogovorjenih nadomestil. Višina slednjih bo določena po
končani parcelaciji, in sicer na podlagi uradne cenitve zemljišč in
sklepa Občinskega sveta o odkupu.
Na podlagi 7. člena Zakona ojavnih financah (Ur. list RS, St. 79/99,
724/00, 79/01, 30/02, 56/02 -ZJU in 110/02-ZDT-B), doloäl Odlo-
ka o proračunu občine Krško za leto 2004 (Ur. list RS, St. 29/04)) in
Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije
(Ur.l. RS, St. 47/03) objavlja Občina Krško, CKŽ 14, Krško
Javni razpis
za sofinanciranje obnove mestnih jeder
v občini Krško za leto 2004
I.   Neposredni proračunski uporabnik:
Občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško
II.  Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektne dokumenta-
cije za funkcionalno obnovo stavb v mestnih jedrih Krško in Ko-
stanjevica na Krki in sofinanciranje izvedbe obnov zunanjih delov
stavb s ciljem funkcionalne izrabe in izgleda.
III. Upravičenci za dodelitev sredstev po tem razpisu:
Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki:
•   so lastniki zgradb v predelu starega mesta Krško od vhoda iz
Pijavške strani do mostu čez reko Savo oziroma so lastniki
zgradb na otoku v mestu Kostanjevica na Krki,
•   so ali bodo do konca razpisa pripravile dokumentacijo za ob-
novo ali so dela tudi izvedle;
•   so dela izvedle na osnovi veljavnega dovoljenja;
•   lahko predložijo ustrezne račune za izvedbo del v letu 2004
(do konca razpisnega roka) z dokazilom o plačilu;
•   niso prejele sredstev iz drugih razpisov.
IV.  Višina razpoložljivih sredstev:
Okvirna višina sredstev namenjenih za sofinanciranje projektne
dokumentacije je 5.000.000 SIT na proračunski postavki 5762 Pro-
jekt obnove individualnih his v mestnih jedrih in za sofinanciranje
obnove v okvirni višini 8.000.000 SIT na proračunski postavki 5761
28
avgust 2004
ObzoffiiK
iz občine Krško
Nakup in obnova stanovanj. Sredstva se delijo na podlagi meril,
ki so sestavni del tega razpisa. Najvišji odobreni znesek po posa-
meznem upravičencu je lahko do 20% vrednosti skupnega razpisa-
nega zneska.
V. Rok za izvedbo:
Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2004 v skladu s
predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Rok za črpanje odo-
brenih sredstev je 31.12. 2004.
VI.Merila za dodetjevanje v razpisu zagotovljenih sredstev:
Posamezne vloge bodo točkovane na podlagi postavljenih meril,
ki so podane skozi točkovnik:
1.  Točkovnik za odobritev sredstev za projektno dokumenta-
cijo:
•   dokumentacija za obnovo fasade v vidnem polju iz glavne
ulice 50 točk,
•   dokumentacija za obnovo fasade v stranskih območjih 20
točk,
•   dokumentacija za obnovo strehe 50 točk,
•   dokumentacija za dodatna podstrešna stanovanja za odda-
joiOOtočk,
•   dokumentacija za lokale s turistično ponudbo (spominki,
bižuterija, gostinska ponudba, predstavitvene dejavnosti,
turistične sobe,...) 80 točk,
•   projektna dokumentacija za obnovo objekta kulturne de-
diščine 80 točk,
•   obnova zunanjosti gospodarskih objektov 20 točk,
2.  Točkovnik za odobritev sredstev za sofinanciranje izvede-
nih del v letu 2004:
•   obnova fasade v vidnem polju iz glavne ulice 150 točk, če
omet močno odpada in se zaradi dotrajanosti menja tudi
stavbno pohištvo,
•   obnova fasade v vidnem polju iz glavne ulice 100 točk, če
se lušči zaključni sloj in je potreba po menjavi stavbnega
pohištva,
•   obnova fasade v vidnem polju iz glavne ulice 50 točk, če
se obnavlja zaključni sloj
•   obnova fasade v stranskih območjih 40 točk,'
•   obnova strehe 120točk,
•   priprava dodatnih podstrešnih stanovanj za oddajo za vsa-
ko pridobljeno stanovanje 100 točk
•   odprtje ali dopolnitev obratujočega   lokala za turistično
ponudbo (spominki, bižuterija, gostinska ponudba, pred-
stavitvene dejavnosti) 80 točk,
•   obnova zunanjosti objekta kulturne dediščine 180 točk,
•   obnova zunanjosti gospodarskih objektov 20 točk,
Večje število zbranih točk pomeni višjo uvrstitev na prednost-
ni vrstni red.
Občina Krško bo uvrstila prosilce tako, da bo sofinancirala iz-
vedbe najmanj 20% in največ do 40 % celotne vrednosti pro-
jekta na osnovi izkazanih dokazil o izvedenih delih.
VII. Vseblna vloge:
Vloga je sestavljena iz izpolnjenega prijavnega obrazca in doku-
mentacije k vlogi.
Prijavni obrazec izpolni prijavitelj z vpisom verodostojnih poda-
tkov.
Dokumentacija k vlogi mora vsebovati:
1.  Prijavni obrazec,
2.  Dokazila o lastništvu objektov,
3.  Projektno dokumentacijo,
4.  Popis del in predračunsko vrednost investicije,
5.  Pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma lokacijsko infor-
macijo;
6.  Fotografijo stanja pred izvedbo del,
7.  Fotokopije računov in dokazil plačil izvedenih del,
8.  Izjavo vlagatelja, da sprejemajo razpisne pogoje, ki so sestav-
ni del javnega razpisa,
VIII.  Obravnava vlog:
1.  Vloge bo obravnavala in pripravila predloge za dodelitev sred-
stev tričlanska strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje
župan.
2.  Vse pravočasno prispele popolne vloge bo strokovna komisija
ocenjevala na podlagi meril, ki so sestavni del javnega razpi-
sa.
3.  Vlagatelje nepopolnih vlog bo komisija v roku osmih dni od
odpiranja vlog pisno pozvala, da jih dopolnijo v roku petih dni
od prejema obvestila. Nepopolna vloga, ki jo predlagatelj v
navedenem roku ne bo dopolnil, se zavrže.
4.  Prepozno prejete vloge se zavržejo, neutemeljene pa zavrne-
jo.
5.  Na podlagi predloga komisije župan s sklepom odloči o višini
dodeljenih sredstev.
6.  Upravičencu bodo sredstva nakazana v roku 30 dni po podpi-
su pogodbe obeh pogodbenih strank in predložitvi pisnega za-
htevka. Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenje-
nimi pogodbami.
IX. Rok za prijavo in način prijave:
Vloge s predpisano dokumentacijo po tern razpisu morajo prispe-
ti najkasneje do ponedeljka 25.10.2004 na naslov: Občina Krško,
Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, 8270 KRŠKO.
Pisne vloge morajo biti poslane v zaprtih ovojnicah, opremljene
z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: " Ne odpiraj - jav-
ni razpis obnova mestnih jeder."
Odpiranje vlog bo izvedeno do 2.11. 2004 na Občini Krško. Odpi-
ranje vlog ne bo javno.
X.  Rok v katerem bodo potencialni prejemniki obveščeni o izidu
razpisa:
Na podlagi predloga komisije odloča o dodelitvi sredstev župan
Občine Krško v roku 30 dni po izteku razpisnega roka s sklepom.
Istočasno bodo upravičenci pozvani tudi k podpisu pogodb. Če
upravičenci' v roku osmih dni od prejema sklepa ne vrnejo pod-
pisane pogodbe se šteje, da so odstopili od zahtevka za pridobi-
tev nepovratnih sredstev.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka lahko vlagatelj vloži pritožbo
od dneva vročitve sklepa vlagatelju na župana Občine Krško. Pre-
pozno vložene pritožbe se zavržejo. Pritožba se pošlje priporo-
čeno po pošti na Občino Krško. 0 pritožbi odloči župan, njegova
odločitev je dokončna.
XI.  Informacije:
Razpisno dokumentacijo lahko zainteresirani, od dneva te obja-
ve do izteka prijavnega roka, dvignejo v času uradnih ur na Od-
delku za gospodarske dejavnosti Občine Krško, CKŽ 14, Krško.
Dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom posreduje Mi-
los Kukovičič tel. 07/4981309, e-mail: milos.kukovicic® krsko.si
vsak dan v času uradnih ur.
Številka: 351-03-59/2004 0405
Datum: 03. 09. 2004
Občina Krško
Župan
Franc BOGOVIČ
ObzorniK
avgust 2004
29

POSAVC d.o.o. Levsfttovo ulica 2o, 6250 Brežce   f^^^^^^^^H
poswcE
050/621-307
informacije: pos/ova/n/ce Sfudenfskega serv/sa Posavc
Brežfce, Krško, Sevn/ca
wwu;. poSQO'C. SL
Cena ure vožnje B kategorije s ?5% popustom za člane        ^«„^     V^
^fudenfskega servisa Posavc, ter 5% količinskim popustom:(r\\     /*¦
Organiziramo tečaje PRVE POMOČt,
VARNEGA DELA S TRAKTORJI,            i
ter tečaje za VODITEUE ČOLNOV.   }
Prijave na telefon: 07 / 49 05 220 oz.
osebno v poslovalnicah ŠS Posavc v Brežicah, Krškem in Sevnicft
Adriatic*
zavarovalna družba d.d.
CGN»
Ijubljanska banka
VOLITVE
V DRŽAVNIZBOR
R SLOVENIJE 2004
3. oktobra bodo potekale volitve v
Državni zbor, na katerih bomo volili 90 po-
slancev oziroma poslank. Kot doslej bomo volili
po proporcionalnem sistemu s popravki iz večin-
skega sistema. Slovenija je razdeljena na osem
volilnih enot, vsaka od teh pa na volilne okra-
je, ki jim v primeru Posavja ustrezajo sedanje
občine Brežice, Krško in Sevnica (volilni okra-
ji St. 5, 6 in 7 v 6. volilni enoti s sedežem v No-
vem mestu). Iz vsake volilne enote je izvolje-
nih po enajst poslancev, dva pa izvolita narod-
ni skupnosti.
mm ^m
Kandidat Rok Kržan, Brežice
Za spoštovanje, doslednost in srečno
življenje vseh dobromislečih!
DeSUS
***** generös
Anton Planinc
Krško
•      skrb za /dravo okoljc
ohraniti naravno zdrayju neškodljivo okolje
sanirati že prizadeto okolje v največji možni meri (takoj ali postopoma)
•      skrb za zdmvo dni/lvno klimo \ inedscbojnih odnosih in u.sharjanju Icmu priincmih
socialnili pogojev /a /dim« /ivljcnje
•      skrb /a /manjsanji.' hrczposelnosli / naslcdnjimi ukrepi:
ustvariti pogoje za pospešcno gospodarsko rast
ustvariti pogoje za šolanje in zaposlovanje mlade populacije polne ustvarjalne
energije, iniciativnosti in neutrudne pri svoji produktivnosti
ustvariti pogoje, da se izkušnjc in znanje starejše populacije prenaša na mlajše;
poskrbeti je treba, da se vitalnost starejših odraža v ustvarjalnosti ekonomskega
pomena za celotno skupnost
•      pn/ade\anja /a naš splošcn iiaproiek s ciljcm. da bodo nasi oiroci in vmiki imcli Icp-
šo in ncobrcmoiiicno hodoCnost
•      skrb in pri/adevanja. da bo stains upokojenccv pri/nan kot neokmjena pravica mi
osnou ininuleiia do la
•      pri/adevania in .in^a/iranic da so v Krško pripcljcjo kraju in sooialni konfigiiraciji
prinicnic progranic IX1
Za kaj bi se zavzemal, če bom izvoljen?
•      Najprej bi se zavzemal, da bi bila občina Krško, predvsem pa samo mesto Krško,
nam bolj prijazna. Želim, da bi oživelo staro mestno jedro.
•      Okolica naj bi bila zdrava, zato bi se zavzemal za ekologijo, saj imamo v občini
dve veliki tovarni, ki nas redno opominjajo, da je (Crško velik ekološki problem.
Tovarna VIPAP je v lasti tujcev, za
katere mislim, da premalo skrbijo za
ekologijo in za tehnološko posodobi-
tev.
Druga tovama je NEK. Obratuje že
od leta 1981 in še danes nima reše-
nega vprašanja, kam z radioaktivni-
mi odpadki. Ti ostajajo v Krškem.
Prisotnost nuklearne elektrarne in pri
njej kopičeni radioaktivni odpadki so razvrednotili nepremičnine neposredne in
širše okolice elektrarne. To vprašanje ni bilo nikoli docela odškodninsko rešeno za
prizadete občane.
Zavzemal se bom, da se odprta vprašanja vpliva NEK na neposredno okolje strpno
in z razumom obdelajo in najdejo rešitve za oškodovance. NEK z oskrbo z elek-
trično energijo sega v celotni slovenski in hrvaški prostor. Koristniki tega pa mo-
rajo razumeti, da je treba škodo, ki je storjena okolici, povrniti.
Vpliv NEK na okolje zaradi obratovanja in prisotnosti radioaktivnih odpadkov
ima širše negativne razsežnosti, ki so dolgoročnega značaja in so vezane tudi za
razgradnjo NEK.
Večina ostalih gospodarstev občine je v rokah privatnikov. Njihov odnos do de-
lavcev pa ponekod zahaja v anomalije spoštovanja dela v zdravem in varnem oko-
lju. Tudi pri izplačilih osebnih dohodkov že tako skromna izplačila zamujajo in s
tern do skrajnosti zaostrujejo življenjske pogoje delavcev. Zavzemal se bom, da
bodo delavci zdravo in varno delali, da bi tako zdravi dočakali starostno pokojni-
no s polno delovno dobo in ne predsiasno.
Posebej izpostavljam prizadevanja za izpopolnjevanje in modernizacijo zdrav-
stvenih ustanov v Posavju. Izpostavljam opremo za interventne zdravstvene pose-
ge pri srčnih bolnikih.
W- ^i* sM            zavarovama am» d.d.

BW: TVSk gRgJL
Obz'orhiK
avgust 2004
31
LÖS
volitve 2004
Marjan Kurnik:
Posavje si zasluži državna in evropska razvojna sredstva !
Na tiskovni konferenci v ponedeljek, 23.08.2004, sem se prvič javno predstavil kot kandidat na listi LDS za le-
tošnje državnozborske volitve. Menim, da je čas izrazito političnih velikih tem postopoma mimo. Pred nami so
novi izzivi, kako Slovenijo predvsem gospodarsko in tudi drugače umestiti v Evropo. V takem delu parlamen-
ta pa kot izkušen gospodarstvenik prav gotovo lahko kaj premaknem, tako v prid države kot lokalne skupnosti
7, vsemi njenimi specifičnimi problemi.
Situacija v gospodarstvu v Sevnici zagotovi ni tipična in je bistveno slabša od povprecja Slovenije. Gre za to,
da parlament in vlado prepričamo, da so taka območja upravičena do posebnega statusa. Skozi ustrezno zako-
nodajo na davčnem področju, skozi ukrepe spodbujanja odpiranja novih delovnih mest, usmerjanju tujih in-
vesticij, regionalizaciji in še na mnogih drugih področjih se da zagotoviti, da bomo postopoma vsaj ujeli pov-
precje Slovenije.
LDS kot vodilna stranka ob novih poslancih in osvežitvi svojih vrst to prav gotovo lahko doseže.
V Kopitami sem direktor dobrih deset let in vem, da je v parlamentu premalo ljudi, ki se na gospodarstvo spo-
znajo, zato teče večina »debat« v trošenju in ne v ustvarjanju. Trdno slovensko in lokalno gospodarstvo je nujni pogoj za vsa ostala področja življenja.
Zaradi te moje osnovne usmeritve sem 03.09.2004 v Sevnico povabil ministra za evropske zadeve g. mag. Milana M. Cvikla na razgovor z gospodarstveniki.
Jože Avšič za poslanca
Občinski odbor LDS Brežice se je odločil, da za volitve v Državni zbor ponovno kandidira dosedanjega dol-
goletnega poslanca, gospoda Jožeta Avšiča. Njegove bogate izkušnje in dosedanji poslanski dosežki zagotav-
ljajo, da bo njegova ponovna izvolitev pomembna za nadaljnji razvoj Brežic, Posavja, pa tudi države v ce-
loti.
Kot pobudnik in prvopodpisani predlagatelj Zakona o koncesiji za gradnjo verige Savskih elektram na posav-
skem obmocju je zagotovil, da se je ta projekt premaknil iz mrtve točke in daje gradbišče v Boštanju oživelo.
Z velikim angažiranjem in ob sodelovanju poslanskih kolegov bo do konca leta zgrajena celotna avtocesta od
Obrežja do Otočca, obljublja pa, da bo do konca novega mandata dokončana tudi do Ljubljane.
Tik pred koncem mandata je dosegel, da je uvrščena sedanja regionalna cesta od Brežic, preko Bizeljskega
proti Mariboru med ceste nacionalnega pomena, kar bo zagotavljalo hitrejšo in kvalitetnejšo posodobitev te
pomembne prometne povezave. Na Obrežju bo nastal meddržavno pomemben prometni terminal. Vse to je
zapisano v nedavni Prostorski strategiji Republike Slovenije in vse to na predlog poslanca Avšiča.
Ob dobremu delovanju občin, razvojnih agencij in centrov ter gospodarskih nosilcev bo naše obmejno podro-
qje doseglo hitrejši razvoj. Njegova zamisel o turistični coni na območju Sotle in Gorjancev se že uresničuje,
storjeni bodo prvi koraki z otvoritvijo v letošnjem septembru.
Ciljev in nalog za naslednji mandat si je zadal veliko. Prepričani smo, da jih bo tudi uresničil.
JožeAvšič, Posavčan in Brežičan v srcu.
Antonija Glas Smodič
kandidatka LDS za poslanko v Državnem zboru Republike Slovenije
Občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije Krško je za svojo kandidatko na državnozbor-
skih volitvah izbral Antonijo Glas Smodič, ravnateljico Osriovne sole Jurija Dalmatina Krško.
Smodičeva je rojena 1.1.1954, živi v Brestanici, je poročena in mati dveh otrok, sina, ki je že
v službi, ter hčerke srednješolke. Po izobrazbi je profesorica zgodovine, na krški osnovni šoli
pa dela že 27 let. Najprej je bila učiteljica, nato pomočnica ravnatelja, zdaj pa je že tretji man-
dat na mestu ravnateljice. Še vedno poučuje zgodovino v enem oddelku, "da ohrani stik z učen-
ci", kot pravi.
Antonija Glas Smodič ni članica stranke LDS in bo na volitvah nastopila kot nestrankarska
kandidatka. "Področje ki ga najbolj poznam, je področje vzgoje in izobraževanja, zato menim,
da lahko na tem področju naredim največ koristnega. Svoj program pa born predstavila v času
predvolilne kampanje, ki se začenja 3. septembra", dodaja Smodičeva.
Antonija Glas Smodič
32
avgust 2004
ObzofniK
POOZ aA*i|OA
iJlälTGZ-liQZäJ^^kandidatiNjSiizaidrza^iiiZb^
Us Ci Nova Slovenija
¦W   l^ßm   Krščanska IJudska stranka
Kandidat N.Si v 6 volilnem okraju na jesenskih
parlamcntarnih volitvah "bo Janez Požar univ.
dipl. inž. Rodil sc je 5.9.1966 v Ljubljani. Svojo
mladost je preživel v vasici Kompolje pri Scvnici.
Po osnovni soli se je vpisal na Srednjo elektro solo
v Trbovljah. Študij je nadaljeval na Elektrotehniški
fakulteti, kjer je tudi diplomiral in si pridobil naziv
univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike.
Iskanje nove zaposlitve in poroka z ženo Nata-
šo, zdravnico-anesteziologije, ga je pripeljala leta
1994 v Krško. Je oče dveh sinov, Mateja in Andre-
ja, ki prinašata dodatno živahnost in nagajivost v
njihovo družino. Zaposlen je v Nuklearni elektrarni
Krško, kjer s svojim strokovnim znanjem in oseb-
nimi lastnostmi prispeva k skupni varnosti elek-
trarne. S svojim delom, jasnimi stališči ter odpr-
tim odnosom do sodelavcev in vodsrva gradi svo-
jo poklicno pot.
Politično je začel delovati na lokalnih volitvah leta
2002 z včlanitvijo v N.Si in kandidaturo za občin-
ski svet. Leta 2003 je bil izvoljen za podpredsedni-
ka OO-N.Si Krško in koncem leta 2003 potrjen za
kandidata na državnozborskih volitvah leta 2004.
Je clan normativno pravne komisije pri občini Kr-
ško, član upravnega odbora Valvasorjeve knjižnice
in Valvasorjevega razvojnega centra.
Ima sproščen, odprt in pozitiven odnos do soljudi.
Družina mu je poleg delovanja za narodovo dobro
najpomembnejša. Je pokončne drže, lastnih stališč,
na trenutke tudi trmast a pripravljen sprejemati pro-
tiargumente. Probleme rešuje racionalno na osnovi
strokovnih in znanstvenih spoznanj. Njegov pogled
je usmerjen v prihodnost, razvoj, združevanje naro-
da kot celote in skupnega nastopa v svetu.
Nova smer, nova priložnost. Nova Slovenija so
osnovna izhodišča volilnega programa, ki ga bo
zagovarjal. Zavzemal se bo za oblikovanje drža-
ve, v kateri je mogoč razcvet slovenskega gospo-
darstva - to je države, ki zna ustvarjati ugodno de-
lovno okolje, ki nagrajuje ustvarjalnost in podjet-
nost državljanov, ki krepi kapitalski trg ter omogo-
ča smotrno porabo javnih sredstev in njihovo pre-
glednost. Zavzemal se bo za izobraževalni sistem,
v katerem bodo mladi deležni kakovostnega izob-
raževanja, ki bo cenilo predvsem kvaliteto znanja
in ne le kvantitete in jih bo funkcionalno priprav-
ljalo na življenjske izzive. Zaveda se pomena ob-
likovanja skupne prihodnosti, ki mora vključevati
tako skrb za družine kot tudi za šibkejše člene naše
družbe ter razvijati aktivne programe za vključitev
v delovni proces za vse, ki so vanj sposobni prispe-
vati. Predvsem pa se bo zavzemal za pravno drža-
vo, ki bo tudi v praksi pomenila enakost pred zako-
nom za vse in bo med ljudmi povrnila zaupanje v
državne institucije vključno s sodstvom.
Prepričani smo, da boste volivci in volivke v pred-
volilnem obdobju prepoznali lastnosti in prednosti
našega kandidata in ga 3. oktobra 2004 podprli s
svojimi glasovi na volišču.
OONSiKrško
Stane P&W
iKrftkTÄ
SDffl
Spošlmaiie \iili\kc in \oh\ci. Civil nami no dr-
/auio/horske \<>lii\c. Koi kandidal stiMiikc SDS
\ Krškcni sc sprašujcm. ali si /elite oluaniti obslo-
jcce stanje.Vem. il;i \am je dowilj nei/polnjcnih
obl|iib in r;i/nih atet. ki oslancju itcka/nnvaiie. Mi
vain nudinui druiiačno pul.
li'iidili sc homo /a \eejo jjospodarsko kN. /a
miinjše socialnc ra/likc. /a bolj piaučno ra/deli-
lev davkov. /a uvcclbo linanene discipline, uskla-
je\aii|c plar \ jauiem scklorju. /a uslano\ile\ re-
¦jij. ^kralka /a \cc|o varnosl in slahilnosl. N'ekda-
iijn \cl|a\o morajo dubili Imli nioialne wcdnolc
I sUarili je polrebno pogo|e /a veqo rodnosl. d.i
ne homo kol narml i/nmrli. Naš iilj je. da Slmen-
ii na lem piostoru ohslaiicino ^e 1000 let
I epo \as |in/ilra\ l|a kaiidul.il SDS \a\ kandidal.
Skupai slopimo s Slo\eni|o po inn i poll


SDS
Da ho naša sonOna slran Alp posiala rcsniOno sonO-
na /a \se. ki inkaj /ivmio. je pulivliiin \ pj \ i \imi
/iitintmili piimen in napredek tiospodarstx u. /aio.
ker bo samo uspcMio ;jospodarst\ o pnneslo:
•     \ee del<n nil) mesl / ¦¦nosiiiahn)" plaeo
•     u\ denaija /a /dra\sl\u in soeialo
•     \ee denarja /:i šulsi\n in /tuinost
•     \eC denarj.i /a knllnro in unielnos!
•     \ee denarja /a pokcjuine
Osebnu sc bum /a\/emal. da biulnveii.i. /akunodai-
na. linanena. pl.ičua in šolsk.i pulilika usmciicna ta
ko. da bo spudbiijala napicdek ^'ospmlarsha 'Indi
la/ne pomori moia|u prill »\ pra\c lokc
SDS sposlujc vrednole. ki so lemelj napralne in lui-
m.inc dru/be. sanio \ null |im inoramo nicslo. ki |im
pnpada. Sknpai lahku damo \eO sonej lislnn. ki ua
najbulj pulrebiijejo. pred\scni pa našim oirokoni.
..•racfE'ir-*';

'SDS
Cosa\ jc in tibeina Brc/itc je naše skupno donia-
Oc okolje in prostor. kjer ^c hmlo ra/\ijali tudi na-
si utiuei. /alo mu moramo omoyoOiti eini hitrejši
ra/\o| /lasti |e pomembnii. da / /ni/an|cm da\-
ko\ in /dni/o\aii|ein dr/a\nih in lokalnih >red-
slc\ iistvanniu bol|še pouoie /a ia/\u| piciK^cm
mahli in ^ivdnjih podjeti|: ila po\c/cino tun/cm.
kniclijstvo in /nameiiitosti naših krajex: da usta-
no\inio pokrajino Co-.a\|c. kjer homo holje ra/-
\ i|ali MiKivo (tudi \ isuke slroko\ ne sole), /drav -
sl\o (bolnišniea Ure/icc). kulluro. sport. Kl|u0no
je. da iniamo \ I .iiihljain sirokm ne in udloOne Iju-
di. ki ^c /na|o pu-ilav Mi /a -*\o| kra| in s\o|e I nidi
lei pndobili i mi \cc dr/aMieua denarja /a skup-
ne ra/vojnc pro|cktc. \erjaniem. da mi |c lo \ /a-
dti|ih stu ih letih uspelo. /alo \ as pro-am /a /aupa-
nje tudi \ priliodii]e.
ObzoirniK
avgust 2004
33
volitve 2004
Ob 135-letnici Sevniškega tabora
13. TABOR SIS
SEVMCA - NEDEUA, 5. SEPTEMBER 2004
Osnovni program:
10.00    Sv. maša v cerkvi Sv. Križa v Boštanju
12.30    SLAVNOSTNA KONVENCUA SLS s predstavitvijo vseh
kandidatk in kandidatov SLS za poslance DZ RS
13.00    Družabno srečanje s ČUKI, NUŠO DERENDA,
harmonikarji TONIJA SOTOŠKA,
ansamblom ŠTAJERSKIH 7 in
skupino PEPEL IN KRI
Vzporedni program:
8.00 -12.00 in 14.00 -18.00
Vodeni ogledi znamenitosti Sevnice
in njene okolice
13.30 dalje družabne in športne igre
Organizirana bo animacija in varstvo otrok!
Za primer hade vrocme aJi dežja bo poskrbljeno!
Petek, 3.9. 04 ob 15.00 - Krško, Hotel Sremič
SREČANJE COSPODARSTVENIKOV,
OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV
ob 17. uri PREDSTAV1TEV PROCRAMA SLS
Sobota, 4.9.04 ob 17.00 - Dvorana MC Brežice
JAVNA TRIBU1YA: MLADINSKI CENTER
PARTNER LOKALNE SKIPNOSTI
21.00 SfVBica ZABAVAV0RGAN1ZACU1NCSLS
Organiziran avtobusni
prevoz, odhod ob 8.00 izpred
blagovnice Vele v Domžalah. „
Prijave in nformacije: 041
967 418 Rado, www.sls.si
SLS.
Slovenska Ijudsfca stranka
www.sls.si
Brezplacni volilni golaž!
Lepo vabljeni!
34
avgust 2004
ObzorniK
volitve 2004
Kandidati 5L5. v Posavju
Kristijan Jane
Združena funkcija župan - poslanec se je v slovenskem prostoru izkazala kot ze!o dobra, tako za lokalno
skupnost (uspešnejši nastop do države), kot za državo (neposrednost pri izpostavljanju lokalnih pogledov na
državne pristojnosti). Znanje in izkušnje iz gospodarstva in politike želi župan Kristijan Jane kot poslanec
izkoristiti v dobro Sevnice, regije Posavje in Slovenije. Pri svojem delu med številnimi dejavniki v družbe-
nem dogajanju izpostavlja sodelovanje in iskanje racionalnih rešitev. Pri tem je pomembno tudi povezova-
nje s poslanskimi skupinami v dobro občine in regije, kjer je potrebno pridobiti širšo podporo za projekte,
večji vpliv na reševanje gospodarskih problemov in pomoč pri tehnološkem prestrukturiranju in razbreme-
njevanju delovno intenzivnih gospodarskih panog.
»Želim si še hitrejši razvoj naše občine ter večjo zastopanost lokalnih problemov in problemov malega člo-
veka v Ljubljani. Sevnica potrebuje poslanca, ki bo v dobro prostora deloval povezovalno, nekonfliktno,
ki bo z jasnimi stališči zastopal interese širokega kroga ljudi. Znam sodelovati tudi s političnimi nasprotni-
ki in na tak način si predstavljam tudi delo v parlamentu«, pravi Kristijan Jane, kandidat za poslanca v ob-
čini Sevnica, ki ga je h kandidaturi med drugim vzpodbudil tudi odličen rezultat na parlamentarnih volit-
vah pred štirimi leti.
Ana Somrak
Za poslanko v Državnem zboru RS bo v občini Krško na listi SLS kandidirala podžupanja Ana Nuša Somrak.
Kot povezavo med interesi države in lokalnega okolja v posavskem prostoru izpostavlja predvsem projekt
izgradnje spodnjesavske vcrige hidroelektram, aktivno sodelovanje pri reševanju vprašanj, ki so povezana z
delovanjem in razgradnjo jedrske elektrame, ter regionalizacijo oziroma oblikovanje regije Posavje.
»Za kvalitetnejše življenje v Posavju potrebujemo predvsem nova, pravzaprav nadomestna delovna mesta,
saj propad kovinske (SOP, Kovinarska) in tekstilne (Labod, Jutranjka, Beti) industrije ter zapiranje obra-
ta celuloze v Vipapu zahtevajo odpiranje novih delovnih mest. Kot državnozborska poslanka želim z aktiv-
nim sodelovanjem pri načrtovanju in izvedbi državnih projektov, ki se bodo izvajali v našem prostoru za-
gotoviti, da se z njimi izboljša kvaliteta bivanja in ne obratno,« pri svoji kandidaturi za poslanko v držav-
nem zboru izpostavlja Ana Somrak.
Med ostalim želi doseči ureditev statusa prostovoljnih gasilcev, predvsem v razmerju do delodajalcev. Zav-
zema se tudi za odpravo obdavčitve sredstev, ki jih prostovoljna gasilska društva zbirajo za nakup gasil-
ske opreme.
Več o Ani Somrak lahko preberete na njeni spletni strani www.anasomrak.net.
Roman Baškovč
V Brežicah bo kot kandidat SLS na letošnjih državnozborskih volitvah nastopil Roman Baškovč. V svo-
jih programskih izhodiščih izpostavlja razvoj podeželja in kmetijstva ter gozdarstva. Ob tem je potrebno
vzpodbujati tudi zaposlovanje, samozaposlovanje v malih in srednjih podjetjih, za enakomeren razvoj regij
pa doseči decentralizacijo države. V svojem programu se zavzema tudi za ureditev družinske politike, ki je
nujna zaradi neugodnih demografskih trendov, zato je potrebno zagotoviti finančno varnost mladih družin.
Za trajnostni razvoj pa je pomembna dobra vzgoja in izobrazba. Glede lokalnih vprašanj Roman Baškovč
pravi, da morajo biti posegi v okolje in prostor čim manj škodljivi in morajo ohranjati življenjski prostor tu-
di za prihodnje generacije.
Roman Baškovč živi v Brežicah, zaposlen pa je na Inšpektoratu za kmetijstvo v Krškem in pokriva podro-
čje vinarstva.
ObžoTniK
avgust 2004
35
volitve 2004
Zavihajmo rokave!
Tra bodo imela noVTnfflWnraWne olajšave tudi v Posa™
za nova kvalitetna in dobro plačana delovna mesta   ;flH
za kvalitetno in varno življenje ob jedrski elektrarni  VH
za cenejša stanovanja za mlade družine                     H
Iza razvoj podeželja in podjetnega kmeta                     fl
za območja brez cestnin                                          B
za nov most čez reko Savo                                       fl
Robert.
Ostrelic
^loyenija je naša
www.s:n.si
volitve 2004

Prihodnost za vse
Kdo je Jože Ribič?
Jože Ribič seje rodil 26. 11. 1958. Stanuje na Senovem, Tomšičeva ccsta 4 a. Zaposlen je kot zava-
rovalni zastopnik, je strojni tehnik, nadaljuje pa s šolanjem na Visoki upravni šoli. Je poročen in oče
treh otrok. Izhaja iz rudarske družine. Dcluje v Svetu KS Senovo, kjer opravlja funkcijo predsedni-
ka. Zclo uspcšen je kot predsednik Društva »Sončck« Posavje, je član kulturnega društva in clan Ob-
močncga združenja veteranov vojnc za Slovenijo Krško.
V Državnem zboru se bo zavzemal predvsem za:
•     gospodarski razvoj Posavja,
•     ohranitev zdravega okolja,
•     razvoj podežclja,
•     socialno pravičnost (zaposlovanje, pokojnine, pravice invalidov),
•     skladen razvoj regij,
•     brezplačno izobraževanje,
•     kakovostno delujoč zdravstveni sistem.
Jože Ribič jc kandidat ZLSD Krško za poslanca v Državnem zboru RS v naslednjem mandatnem
obdobju.
Osnosno sodilo solilnega programa ZLSD je:
»Prihodnost /a vsc!« To pomcni. da sc bomo
/av/emali /a vsc tislc srednote, ki zagotaslja-
jo \ največji možni mcri gospodarski razvoj in
socialno pravičnost. (iospodarska rast pomc-
ni s laganjc v /nanje. spodbujanje ra/soja pod-
jctništva. konkurenčnosl donia in /nolraj llni-
jc: pomcni dohitcti v čimkrajšem času ra/viic
Olanicc Unije. Slovcnija jc sposobna doscči ta
cilj. Vcndar gospodarski razvoj v smcri boga-
tc dm/be ni namenjen sam scbi ali pcščici ka-
pitalistos. Prcdstaxljati mora osnoso /a vsc-
stranski ra/\oj ssch posame/nikox. /a /ago-
lax Ijanjc socialne pras ienosli. /a kakosostno
/isljcnjc slchcrncga divas Ijana. Socialna pra-
sičnost pomcni precisscm odpiranjc novih de-
losnih mest. mo/nost i/obra/bc mladih. sta-
nos anja /a mladc dru/inc. kakox osino dclujoč
/dras stseni sistcni. ki bo dostopen /a ssc. ra/-
soj kullurnc dejasnosli in ohranjcsanjc kullur-
nc dciliščinc. skladcn ra/soj rcgij. ra/s-oj po-
tlc/clja s posebnim pomlarkom na bodočnosii
nialcga in srednjega kmcta. ohranilcs /drasc-
ga okolja. socialna skrb /a tistc. ki so pomoči
rcsnično poircbni. varosanjc člosckosih pra-
s ic. nc glede na spol. narodnost in s croi/po-
scd. tcr varnost in mir s naši dr/asi. /dru/c-
na lista socialnih demokratos sc bo tudi \ na-
slcdnjcm mandatu /aszcmala /a tc cilje. Zato
bo sodclos ala / s semi listimi. ki so enakega ali
podobnega mnenja kol mi.
Tudi naša občina sc bo inorala /as/cti /a hi-
trcjši gospodarski ra/s-oj. /I SI) bi> podpirala:
hitcr ra/soj gospodarslsa (i/koristiti s sc
danc mo/nosti).
anga/iranjc obstojecega kadros skega
potcnciala.
uporabo sredstcs. ki jih dobi občina
na racun dclosanja NHK /a stimulaci-
jo lehnolosko modcrnih gospodarskih
dru/b.
/agolas Ijanjo nosih dclosnih mcsl -
/manjsati nc/aposlcnost.
na področju kullurc: i/gradnjo nose
\alsasorjcsc knji/nicc (modcrni kijltur-
ni in multimcdijski center), incdites sla-
tusa (ialerijc Bo/idarja .lakca (dcnacio-
nali/acijski problem).
/dras sis o: oliranitcs liinkcije jasne
/drasstsone slu/be s noscm Zdrasstsc-
nem domu Krško.
i/obra/esanjc: /agotas Ijanjc primemih
pouojes /a delo desetletne osnosne so-
le in solidne pogojc /a i/sajanjc progra-
mos na srednji soli.
dokončno urediti status posasske regi-
jc (liilrcjši in usklajen ra/soj Posas ja.
močnejše us el jas Ijanjc v divas ncm in
cs ropskcm okvirju).
\ se le naloge. in Se mnogo drugih. predstas-
Ijajo /a bodocega poslanca i/ našc občinc sc-
liko obsc/nost s Divasnem /boru kakor tudi s
pose/osanju / obeani. V ZLSD sum prcpriča-
m. da bo naš poslanski kandidat JOŽK RIBIČ
ssojo poslansko nalogo uspesno opravil. Zato
prcdlagamo solilcem. da se solites poslanccs
\ Divas m /bor 3. oktobra /agotoso udcle/ijo
in mu odda|o ss oje glasos e.
OblffhiK
avgust 2004
37
oglasi
I?-
www.alegculF1
FRJZER8TVO
POD ALJŠEVAMJS LAS
UT*J«VANJL H0MTOV
MODNOLfČCNJi
^¦HnR^Birnbek s.p.
¦fei.: 07 49 66 333
¦SM-SMS: 031 428 258
i)i'.ofo?iESfl<<U*n, ii.it.inc en1
'    "   ;i? www ARffikirtSNicilo com
e -mail: alenfia^alenkinstudiocorr
" 3t§DI0 BREffl^^B
Maleja Dirnb^m
Tel.: 07 49 66 3jH
HH^MMMBni Kvdlitetne storuvel
jwww. Ale9||JgHJtJ8J|J0|
IZKORISTITE
KUPON
-10% prvi obisk
Srudio Estet
- kozmetika
- aroma masaže
- ne$a rok
- francoska manikura
- umetni nohti
- parafinske obloge
- medicinska pedikura
: - frizerstvo
* Lidjja Urbane s.p.
Kajühova 1, Breiice
Tel.: 0749 62 466, GSM: 041 555 432
TPR RUNOVEC
Kmetijsko vrtnarska trgovina
- kmetijski material
- gradbeni material
• VSe Za VrtiČkarStVO [okrasno grmiče^flH^HRe)
- gospodinjski plin
IVAN IN MARTA d.n.o., Ob potoku 9, 8270 Krško,
Tel.: 07 49 26 605 Tel/fax: 07 49 01 60S, el. pošta: tprrunovec@car.si
9*f0Hto> ANGELIKA
J   V PiOSTORM CEBONA'
* ZA LEPOTO LAS BOSTA POSKRKLA
ANDREJ - TUTO ml. in
NATAŠA - TAŠA
IDELOVNI ČAS: Pon. - P«t. 08-19, Sob. 7-12
I ANGELIKA MIHORIČ, s.p., CKŽ 132b, 1270 Kriko
I Tel.: 07/49 22 222, GSM 051 306 302
CO
OPTIKA
8TQJAN   BAUTIN   «.I*.
GKULISTIČNI
PREGLEDI
KDNTAKTNE
LEČE
SDNČNA
_______DCALA______
__g__
DALMATINOVA   1
TEL.ID7   49   22812
SEVNICA
TRG   SVOBODE   1 4A
TEL.:  O7B1   62  62D
Oekin
i—mfnAm
VULKANIZERSTVD, AVTDMARKET,
BAR, RDČNAAVTDPRALNICA
CKŽ 132 B, B27D KRŠKO
Tel.: 07/490 34 70, Fax: 07/490 34 71, gsm: 041/697 839
STORITVE IN SVETOVANJE
PODROČJlDCLOVNIHRAZiamJ
• pogodbe o zaposlitvi
¦ dokumenti za nastop na delo in prenehanje
delovnega razmerja
. podjetniške pogodbe
- akt o sistematizaciji in ostali akti
VOPgWJB PQgLOVMtH KMJKŽC POPJETWIJTVO
Anka Koprivnk *#.. Cmü tafkii *tov 132* 8270 Krtto
Wj 07/400 4f 00.08M: 041481 MB
TELSM" d<4Pu«%
'¦I V"vlH9 SBHwycS
WMMmAwumtm
NIHM 8KTHH
www.tttoatslr a-ntil: tHsat@ttal.Mt
CP1M, 8ŽOT Brtttmlct, tri.: 07/41 73-580
38
avgust 2004
ObzoriiiK
oglasi
FRIZERSKi
8 Cy UDI^
MATURANTSKE PRIČESKE
PODALJŠEVANJE LAS
%ENOVO( Bohorska cesta 11, Tel.: 07/ 48 81 927
Del. čas: pon. - pet.: 8-19 ure, sobota: 7 -14 ure
!

del. čas: pon - pet 8.00 -19.00, sob 8.00 -12.00
Tel.:07/49-02-540 Fax.:07/49-09-549, www.gama.si
^MM|    ...........
13^L1
L   OREIAL  ™
SCHWARZKOPF
FRIZERSKI3
-^ktp.i..ip.
CKŽ 135c, TC JOB Krško
tel.:07/488-1 -614
GSM:041/ 950 - 529
^PffimBpr od 7.30 do 20. ure, SOBOTA od 7. do 14. ure
Vljudno vabljeni na delavnk»
TUR1ZEM
KOT DOPOLNILNA DEJAVNOST
NAKMETUI-
2. septembra 2004, ob 9. uri,
v Hotelu Sremič Krško.
Podjetniški center Krško
C84TS4
p                               "WM
I Zlikaj me!
i
|H'B55 BÄPI'BS?
Prnt Express - llkalnl servls, Čsrnelčeva 7,8250 Brežlce.
Til.: 07 486 1000. UM: 061 3M 100. mall: |irastnpratt@iMJMt
rnuEqran|ipadmiihUUMitrgttnl>tMt >m totrttaru.HMdMkf M K7IlutancprlIrttaa
KINOLOŠKO DRUŠTVO KRŠKO
Organizira tecaj
šolanja psov
v petek, 3.9. 2004
ob 17.uri na
hipodromu Brege
Več Informacij doblte na tel.:
070 795 776, 041 419 859
ObzorniK
avgust 2004
39

Le 2 km od Slovenske meje.
otvoritev: 27. 8. ^004, ob 10. uri

MSnsTite možnost
povračila davka!
' fla
^^^7^1^1
MMWdCX t lURMltK
trgovina za sport
in prosti čas
Hipermarket
|ADUT|
specializirana prodajalna
za dom in gospodinjstvo
111   O vZT   ...   banka, lekarna, cvetličarna, zlatarna, čistilnica, optika, frizerski salon
ter bogata ponudba oblačil in obutve ... Vse skupaj na več kot 14.000 nrr1 prodajnih površin!
Medtem ko boste ob pijači poklepetali s prijatelji, otroke čaka zabava v otroškem kotičku!
V Erini restavraciji v 1. nadstropju, pa boste okusili užitek italjanske, ameriške in francoske kuhinje!
EH*. ttJ, PrO—in KX 35O« Y»h»K ¦¦¦.»¦¦¦!
ERA
Centar Samobor