je zgornjevipavski časnik Ajdovščina • November 2006 • številka 50 • 7800 izvodov • cena 0 sit »Abrahamov skih« petdeset številk »zgornjevipavca« Ko ljudje zajadramo v ta leta menda dozorimo. Da postanemo modri in razumnejši, nekakšni voditelji svoje črede naj bi (lahko) bili. Pa je temu res tako? Težko bi rekli. Marsikoga ta »zrela« leta pahnejo v občutke prihajajoče betežnosti, hi-Pohonderskega občutka minevanja vitalnosti, da ne rečem mladostno-sti. Ni se treba prepuščati takim mislim. Naslednji dan (in leto in dan pozneje) ste lahko prav takšni kot prej, morebiti le bogatejši za nekaj novih izkušenj, dobrih misli ali črnih dogodkov. Stvari, ki jih pač Prinaša življenje pred in po petdesetem. Kadarkoli ste lahko igrivi, če intate igrivost v krvi. Latniku upam, da to uspeva. Nekaj 'grivosti, za ščepec intelektualiz-ma, za pih političnosti in provokativnosti, dovolj informativnosti in povezovalnosti v okolju na katerega računa. Ko smo pred (približno) tremi leti »pod latnikom« gostili ttestorja slovenskega novinarstva Jurija Gustinčiča, smo ga povpraša-ii, kakšen časnik se mu Latnik zdi, je rekel: »Fantje (seveda je mislil tudi dekleta), za lokalni mesečnik ste odlični, pravšnja mera pri česanju časa, ki ga zapisujete. Ne silite v velike teme, prepustite jih medijem, ki so Za to poklicani in si mislijo, da so veliki«. Zdi se, da je le potrdil to, kar smo podzavestno želeli tudi sami, brez kakšnih dolgoveznih analiz in “strateških usmeritev«, ki so slej ko Prej v zadnjem času v modi, vendar bolj na jezikih, kot pa resnično teht-ne in potrebne. Vaši odzivi, drage bralke in bralci, ki so povečini pozitivni (no tudi kako pikro nam spustite, kot se sPodobi, kar nam je seveda dobrodošlo; najslabše bi bilo, če bi osta-Sali hladni in neprizadeti) pravijo, da bomo štiriletnika znali uspešno solati in došolati ter prepustiti mladostnim igram, zaletavostim in potopnemu zorenju. Seveda z vašo Pomočjo! Ivan Mermolja - Iče Listopad filiSilSii ? -»V. : V ...........................................................................' lepih odvisnosti. gospodarstvo Vipavski vinarji po Trentinu V okviru mednarodnega projekta VINUM ESI je Razvojna agencija ROD konec oktobra organizirala za vinarjem na zgornji Vipavski vinski cesti dvodnevno strokovno ekskurzijo po italijanskem Trentinu. Ekskurzije se je udeležilo 50 vinogradnikov in vinarjev. T^den od glavnih ciljev med-Jlanarodnega projekta VINUM EST je tudi prenos znanj in sposobnosti. Prav s tem namenom se je poln avtobus vipavskih vinarjev odpeljal na strokovno ekskurzijo po hribovitem italijanskem vinorodnem območju Trentino, kjer so vinogradi po trgatvi žareli od jesenskih barv. Vipavskim vinarjem so njihovi kolegi iz Trentina skozi degustacije in pogovore predstavili svoje vinorodno območje, avtohtone sorte, vinske kleti in strategijo trženja svojih vin. Vinarje so toplo sprejeli tudi na območni zbornici Tretnino s.r.l., kjer jim je bil predstavljen projekt ‘Vino’, ki je v celoti financiran s strani lokalne skupnosti. Glavni cilj tega projekta je dvig prepoznavnosti domačih vinskih sort tako v Italiji kot tudi v tujini. V prijetnem in sproščenem vzdušju so naši vinarji zaključili obisk Trentina v priznanem Kmetijskem inštitutu S.Michele, kjer jih je sprejela in skozi inštitut popeljala priznana enologija slovenskega rodu Mateja Gravnar. Ob množici novih spoznanj in izmenjavi izkušenj, čaka na vinarje udejanjanje novih smelih načrtov. S&nh feast South VAs« \INTERREG IIIC Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 38 53 800 £ ra rod@siol.net, W: www.ra-fod.sl ~Y Na Zemonu Najboljša vina Razvojna agencija ROD je v četrtek, 23. novembra na dvor^ Zemono, letos že drugo leto zapored, podelila listine odličnos*1 petim najboljšim vinom na zgornji Vipavski vinski cesti. T Tokviru mednarodnega pro-V jekta VINUM EST je med 46 prispelimi vinskimi vzorci strokovna komisija KGZ Nova Gorica konec septembra na ocenjevanju vin izbrala pet najboljših. Za najboljše ocenjeno vino domače vinske sorte pinela je bila izbrana Pinela, letnik 2005; Vinska klet Štokelj, Damjan Štokelj iz Planine, za najboljše ocenjeno vino domače vinske sorte zelen je bil izbran Lanthieri Zelen, letnik 2005; Agroind Vipava 1894 d.d., za najboljše ocenjeno belo vino pa je bil izbran chardonnay Mandrija, let- nik 2005, prav tako iz Agroind3; Zmagovalca med rdečimi vin' sta merlot, letnik 2003; PosesU0 SUTOR, Družina Lavrenčič Podrage ter modri pinot, letnik 2004; TILIA Vinska klet, Melit" in Matjaž Lemut iz Potoč.Vinsk' zmagovalci se bodo v začetku n"' slednjega leta predstavili na pr°' mocijskem dogodku v Bruslju. Promocijski dogodek Zemonu se je zaključil z mislij0’ da so tovrstne prireditve nadvse spodbudne, potrebne in vsekakot koristne za naše vinorodno ob močje. ijboljša varovalka je pravi naslov. ŠKAPIN )) Elektrotrgovina Škapin Ajdovščina, tel.: 05 364 41 67 » Elektrotrgovina Škapin Vipava, tel.: 05 367 13 70 Most po katastrofi Sredi novembra je minilo šest let od katastrofalnega plazu, ki je v Logu p0^ Mangartom odnesel del vasi, porušil več hiš in pod seboj pokopal sedem domači' nov. Na obletnico plazu, 17. novembra, so slovesno predali namenu tudi nov, sod0' ben most čez Predelico, ki ga je zgradilo Primorje. Most so poimenovali po Miho6^1 Štruklju, gradbeniku svetovnega slovesa, ki je bil rojen v hiši ob nekdanjem mos^ čez Predelico, plaz pa ju je pred šestimi leti odnesel. Štrukljevo življenjsko pot op'; suje tudi nova knjiga Gorazda Humarja, ki je izšla tik pred dogodkom. Ker se je pr' Štrukljevih pravilo pri Mostarjevih, nosi nov most ime Mostarjev most. TJetdeset metrov dolg in 13 metrov JL visok most, v katerega je vgrajenih 3000 kubičnih metrov betona, je zares nekaj posebnega, saj je zgrajen tako, da bi morebitni vnovični plaz odnesel sredinsko prekladno konstrukcijo, medtem ko bi opornika ostala. Tako se plazeča masa ne bi zagozdila ob mostu kot pred šestimi leti in potem še z večjo silovitostjo bruhnila navzdol, pač pa naj bi sproti odtekala po strugi. K temu naj bi pripomogel tudi razbijalec murastega toka, ki ga je Primorje zgradilo že pred časom. Čeprav je katastrofa pustila med prebivalci neizbrisen pečat, pa življenje teče dalje in Log postaja ena najbolj urejenih vasi na Bovškem. Pred časom sta namreč župan občine Bovec Danjel Krivec in generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj podpisala pogodbo za izvedbo komunalne infrastrukture v Logu pod Mangartom. Naložba zajema gradnjo vodovoda, kanalizacije, nove električne napeljave, telefonije... Pri prenovi vodovoda bo treba zgradi'' vodohran, raztežilnik, primarni vod°' vod, sekundarno omrežje do novih hi in priključiti obstoječe stavbe. Pritn°rie bo zgradilo še primarno kanalizacijsk0 omrežje po vasi in sekundarno oinreZ je do novih hiš, obstoječe stavbe pa *e bodo priključile kasneje. Zraven sodi)0 še kanali oziroma meteorna odvodnja-Ker bo vas že sicer prekopana, bo Pfl ložnost še za postavitev električne^" omrežja in sicer pod zemljo. Prestavi oziroma zgraditi bo potrebno tudi tfa fo postajo. Podobno velja za telefon* jo. Pogodba zajema še ureditev cest d° novih hiš. Nekatere nujna predhodn" dela pa je Primorje opravilo že tudiv sklopu gradnje mostu čez PredelR0 Rok za izvedbo je zadnji dan junija Pfl hodnje leto. Dela za gradbince pa še ne bo zmanjkalo, saj je potrebna še dokoU na sanacija samega plazu Stolže, še Pfei pa izgradnja mostu pri Mlinču, na ce* proti Predelu. ep gospodarstvo ^bolko ne pade daleč. Gospodinjski aparati za vsak žep BO let za lepoto °žef Kobal {1904 - 1981) je bil eden izmed štirinajstih otrok družine iz Budanj. Mali »brihtnež« ie za brivca in frizerja izučil pri svaku Kolakoviču v Idriji (tam še vedno dela frizerski salon Rakovič). 1926 se je poročil (z Ivano Humar) in v Ajdovščini odprl najprej brivnico, kmalu pa tudi *®nsk° česalnico. Od štirih otrok, sta dva šla po njegovi poti. Ivo, ki se je izučil pri očetu, ]e 1956 ^dprl svoje frizerstvo v Kopru {vodi ga še danes), po Jožefovi upokojitvi pa je hčerka Ana(Zgavec) eta 1972 prevzela obrt na ajdovskem »Plaču«. 1991 se je »pri mami« zaposlila Petra, ki od leta ^98 tudi vodi Frizerski salon Žgavec. [jetra (Pahor), kar spoštljiva tra-dicija je za vami, pravzaprav za tabo,801et...? . ^es je! Živ stik s preteklostjo 'Utam. Po pripovedovanju mame, Pa tudi naših stalnih, in reči mo-|rarrii zadovoljnih strank. Naša »delnica« je bila eden prvih salonov na Goriškem. Že moji predhodniki so imeli žilico za novosti in sPtemljanje modnih trendov, ki so ^0 pomembni za našo dejavnost. ako so »naši« med prvimi začeli j1 Poznano »trajno« (včasih so ji re-. tudi »permanenti«). Soseda je 'nformacije prinesla z Dunaja, od koder je pozneje moj nono dobili potrebne priprave, pripravke 111 navodila. To je bilo nekaj...! K^ko se spomniš svojih začetkov v!em poklicu? ob rojstvu me je nono do-0cil »ta bo pa frizerka« in so me V tc'm duhu tudi vzgajali. Že kot ttala deklica sem se motala po j*alonu,.sortirala navijalke, čistila ttače...Potem sem že hodila »po ate« in pometala. Vseeno sem se P° osnovni šoli odločila, da grem ^a ekonomsko šolo in ne na fri- zersko. A, kaj češ, po končanem šolanju sem šla delat v salon kjer sem bila dobra za pomožna dela. Počasi sem se uvajala v svet trajne, barvanja in striženja, kar je temelj dobrega friziranja. Učila me je mama.Preden sem prevzela salon sem se morala došolati za frizerko, za pridobitev izobrazbe frizer. Triletno šolo sem opravila v pol leta, z izpiti. V salonu sem delala že tri leta in sem imela že veliko delovnih izkušenj. Tako sem ga prevzela in ga vodim, upam, uspešno. Imam dovolj zagnanosti in želje po novem. Kar je osnova! Dosti se jih je že izučilo pri vas, kako gre to danes? Frizerjev je danes veliko. Zelo težko je dobiti dobrega. To pomeni, da ni le frizer ampak še domiseln oblikovalec, ki mora imeti smisel za oblikovanje in estetiko, kaj stranki priporočat, jo malo pocrkljati z masažo...Sposobnost komunikacije, da se s stranko pravilno odločita o spremembi njene frizure. Psiholog, da stranko spozna in presodi kakšen stil frizure želi in pa delaven, da lahko vse te svoje sposobnosti uporabi pri svojem lepotilnem posegu. Glede šolanja mislim, da je še vedno premalo poudarka na praksi, ker s prakso pridobiš tudi vsa ta potrebna znanja za uspešno in kreativno delo. Kaj je frizerski zadnji hit, kje in kako se seznanjate z novostmi? V frizerstvu se moda obrača kot pri oblačenju. Sedaj so bili nekaj let hit ravni zlikani lasje. Danes se to že spreminja in delamo malo več kodrastih - valovitih frizur. Iz mehkih linij striženja prehajamo na paževske, trdo postrižene frizure. Fru-fru, franža pa je še vedno zelo aktualna. Bodisi kratek, dolg, asimetričen mehko ali trdo postrižen. Ker se vračajo kodri se je posledično vrnila tudi trajna oz. preparacija las. Preparati so novih sestav, izboljšani, preparacija zdrži do tri mesece. Glede barv in samih tehnik barvanja so pa mnenja zelo deljena. Nekatere tuje velike frizerske hiše prisegajo na tople rjave barve v tonu čokolade, kapučina, tobaka, medu in pšenice; nekatere pa na hladne, pastelne, skandinavsko blond barve, barve v tonu perle. Ne barva se več v zelo kontrastnih tonih razen pri frizurah, ki so že same po sebi ekstravagantno postrižene in stranka zna tako frizuro nositi, ker spada k njeni celostni podobi. Petra, še dosti zadovoljnih strank vam želimo. Ivan Mermolja GA Vipava Gospodinjski aparati d.d. - trgovina Vipava je edina trgovina na našem področju specializirana za prodajo gospodinjskih aparatov. Po polletnem delovanju, smo za kratko predstavitev, vtise in mnenje poprosili gospoda Jaka Žnidaršič novega poslovodjo in prodajalca v GA Vipava. GA Vipava je relativno nova trgovina na našem koncu. Koliko časa že deluje in kaj vse lahko kupci v njej najdejo? Trgovina GA Vipava v Farna centru je odprta od meseca aprila letos. Prisotni smo torej dobrih šest mesecev in lahko rečem, da smo z zanimanjem kupcev in prodajo zadovoljni, čeprav je vedno lahko tudi še boljše. Pri nas lahko najdete praktično vse: male in velike gospodinjske aparate, zabavno elektroniko ( TV aparate, DVD aparate, hišni kino...), računalnike, fotoaparate in še kaj bi se našlo. Govorimo o specializirani trgovini. Kakšne so po tvojem mnenju primerjalne prednosti take trgovine? Predvsem je to zelo velika ponudba preko 2400 aparatov. Prednost je prav gotovo tudi skrb podjetja, do so vsi prodajalci strokovno usposobljeni in strankam znajo svetovati pri nakupu. Lahko rečem, da poznamo skoraj vsak aparat. Za vse novosti pa podjetje poskrbi, da jih spoznamo na strokovnih izobraževanjih in seminarjih. Poleg tega sta nakup in dostava v naših trgovinah zelo enostavna. Vsak mesec izide nov akcijski katalog, vedno je ažurirana spletna ponudba, tako da si na internetu lahko v vsakem trenutku pogledate našo ponudbo, cene in ostale pogoje nakupa. Kupcem so na voljo praktično vsa možna plačilna sredstva razen čekov, tudi kredit do 24 mesecev. Kaj je najnovejšega? Novost v naši prodajalni, ki je na voljo od sredine oktobra je »Mobitel točka« prva in edina v vipavski občini. V tej dodatni ponudbi poskrbimo za sklepanje naročniških razmerij z Mobitel d.d., imate možnost nakupa gsm aparatov, mobi paketov, mobi kartic, dodatne opreme in seveda svetovanje. Pa naj te še predstavimo. Kolikor vem si Ljubljančan. Kaj te je prignalo v Vipavsko dolino? Kaj ti je pri nas všeč? Drži, res prihajam iz Ljubljane, vendar lahko rečem, da se trudim postati Vipavec. Tudi prej sem bil zaposlen v podjetju GA - gospodinjski aparati. V Vipavsko dolino meje pripeljal nežnejši spol, ja, fejst punce so tu doma. (Pogled mu nekam uide.) Sicer pa mi je pri vas všeč to, da je življenje bolj umirjeno kot v prestolnici. Pred desetimi leti sem prav v Vipavi odslužil vojaški rok in vedno sem si želel vrniti. Ni kaj dodati, če si nekaj močno želiš, če v nekaj verjameš, se ti želja zagotovo izpolni. Marjan Krpan Vi Pavška Farna v Sežani Zmagovalna fotografija iz Slovenije Trgovski center Karsika ^djetja Farna - Vipava je center kupilo letos januarja od podjetja BTC Terminal d.d. iz Sežane, ker je le-to odpovedalo trgovski dejavnosti. Trgovski center Karsika je v najstrožjem centru Sežane na . *ler>kovi ulici 1 v neposredni bližini osnovne in srednje šole ter večje stanovanjske soseske. Center IIT|a 2.030 m2 poslovnih površin in še 2.000 m2 veliko lastno parkirišče, odprt pa je bil v letu 2001. v kozi celotno letošnje letu so v ta -entru izva)ali projekt adap-/i6 in preureditve prostorov, v 0 )e bila preurejena in pove-ana prodajalna elektromateriala J^jetja Cembos iz Kopra. Nato so 11 Preurejeni in odprti poslovni r°stori za Trgovino z metražo in šivilstvom in frizerski salon ter na novo zgrajena prodajalna Step s tekstilom in delovnimi oblekami. V centru pa je že ves čas enota Nove Ljubljanske banke d.d. in restavracija Apetit. Največ sprememb je doživel prehrambeni supermarket, ki je velik 950 m2 in sedaj potrošnikom ponuja kar 10.500 različnih proizvodov. Preurejen je bil oddelek sadja in zelenjave in delikatese ter na novo odprt vinotoč podjetja Agroind iz Vipave. Aktivnosti celostne ureditve zaključujejo te dni z otvoritvijo mesnice podjetja Mip iz Nove Gorice, ki bo zaokrožila ponudbo supermarketa. Mesnica je velika 50 m2 in je namenjena kupcem marketa in gostincem ter večjim potrošnikom s širšega območja Sežane. Vrednost celotne investicije v preureditev centra in novo mesnico pa je 72.4 milj.sit. Zlasti so ponosni na dejstvo, da so vsa preureditvena dela organizirali tako, da center ni bil zaprt niti en dan, ampak je ves čas nemoteno posloval. S to otvoritvijo pa dela še niso končana, saj bo kmalu sledila preureditev restavracije Apetit, v center pa naj bi kmalu prišla še dva trgovca. imi Iz Ajdovščine V začetku leta je INTERREG III c razpisal natečaj za najboljšo fotografijo na temo mednarodnega sodelovanja (Images on interregional cooperation). TV Ta natečaj je prispelo veli-IMko fotografij izmed katerih jih je 16 prišlo v ožji izbor. Dokončno je zmagala fotografija, ki jo je posnel Jožef Člekovič iz Sela z naslovom “Zbirka kamnov Vinumest”. Fotografija predstavlja kamne iz držav; oziroma pokrajin, ki sodelujejo v tem projektu: Saale-Unstrut NEMČIJA, Vas County MADŽARSKA, Weinidylle Sudburgeland AVSTRIJA, Bullas ŠPANIJA, Gran Canaria ŠPANIJA, Planagria Sardinija ITALIJA in Vipavska dolina SLOVENIJA. Komisija se je strinjala, da zma- govalna fotografija izmed vseh najboljše predstavlja mednarodno sodelovanje. Fotografija je razstavljena v Evropskem parlamentu in tudi objavljena na portalu Evropskega parlamenta. imi ( 4 ajdovski odi evi Seja Občinskega sveta Občine Ajdovščine Prva - konstitutivna V četrtek, 16. novembra popoldan, je v sejni sobi Občine Ajdovščina potekala prva - konstitutivna seja Občinskega sveta. Prvo zasedanje novo izvoljenih svetnikov je bilo namenjeno predvsem spoznavanju, slovesnim zaprisegam ter imenovanju podžupanov, komisij in odborov. Qvetniki so izmed sebe najprej O izbrali najstarejšega - Anton Šinigoj je do slovesne zaprisege župana vodil sejo. V uvodnem nagovoru je čestital županu ter svetnikom za novo, oziroma ponovno izvolitev nato pa med drugim pozval tudi k strpnemu dialogu in pozitivni komunikaciji v naslednjem štiriletnem obdobju. Sledilo je imenovanje začasne komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki je po poročanju predsednika Občinske volilne komisije, Grozdana Šinigoja, potrdila mandate izvoljenih svetnikov ter župana. Grozdan KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA: Anton KREŠEVEC, predsednik Ivan KRAŠNA, član Igor BENKO, član Miran GREGORC, član Alojzij KLEMENČIČ, član Šinigoj je povedal, da so volitve v Ajdovščini potekale mirno, brez večjih težav in posebnih pritožb. Zavrnjena je bila ena sama kandidatura, po volitvah pa je komisija prejela samo eno pritožbo in še ta je bila prepozna. Svetniki so se soglasno strinjali s predlogom začasne komisije in potrdili novo sestavo Občinskega sveta Občine Ajdovščina. Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak se je zahvalil vo-lilkam in volilcem za ponovno izvolitev, nato pa je slovesno izjavil, da bo svojo funkcijo opravljal po ustavi in zakonih, vestno ODBOR ZA FINANCE IN PREMOŽENJSKE ZADEVE: Jožko PREMRN, predsednik Igor FURLAN, član Sonja ŽGAVC, članica Robert KRKOČ, član David MARC, član in odgovorno, v dobrobit občine Ajdovščina. S tem je tudi uradno zasedel županski stol Občine Ajdovščina za naslednja štiri leta. Ob sebi bo imel dva tesna sodelavca - podžupana Občine Ajdovščina sta tako Borut Kolini, ki prihaja iz vrst SD in se bo posvečal predvsem družbenim zadevam ter Igor Česnik iz stranke SLS, ki bo imel na skrbi gospodarstvo. Tudi podžupana sta prebrala slovesno izjavo ter tako potrdila novo zadolžitev. Do konca seje so svetniki predlagali in izvolili naslednja delovna telesa občinskega sveta: ODBOR ZA DRUŽBENE ZADEVE Andrej RUTAR, predsednik Josip TROHA, član Ivan UŠAJ, član Klara ŠTRANCAR, članica Dušan MIKUŽ, član STATUTARNO PRAVNA KOMISIJA: Borut KOLOINI, predsednik Danijela LIKAR, članica Marjan VELIKONJA, član Miroslav GERŽINA, član Stanislav BAČAR, član KOMISIJA ZA VLOGE IN PRITOŽBE: Anton ŠINIGOJ, predsednik Valentin KRTELJ, član Marija CIGOJ, članica pripravila Sanda Hain ODBORZA GOSPODARSTVO IN GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Karlo LEMUT, predsednik Suzana KRAŠNA, članica Borut VALES, član Ivo BOSCAROL, član Dr. Marko BAJEC, član ODBOR ZA UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA Janez LAMPE, predsednik Roman BRATINA, član Valentin KRTELJ, član Ožbej MARC, član Peter VELIKONJA, član KOMISIJA ZA PRIPRAVO INVESTICIJ V KMETIJSTVU Karlo LEMUT, predsednik Anton KREŠEVEC, član Anton ŠINIGOJ, član Radovan ŠTOR, član Albert KRAVOS, član Kazimir ČEBRON, član Miloš GRUNTAR, član Zrno na zrno Planina pri Ajdovščini - V nedeljo, 26. novembra, so Planinci s prireditvijo, naslovljeno Zrno na zrno, v krajevni kulturni dom privabili prek 250 obiskovalcev, ki so si priborili svoj košček v dvorani, in še enkrat toliko tistih, ki so se morali zaradi prostor- ske stiske obrniti že na vratih. A ktiv gospodinj je tako slav-z\jiostno odprl razstavo od Zrna do kruha in predstavil svoj 20 minutni film z istim naslovom. Vrhunec popoldnevajebilaigra, ki so jo odigrali amaterski igralci vaškega gledališča, komedija Lovski golaž. V stilu se je nadaljeval preostanek večera. Gospodinje so postregle z lovskim golažem, za katerega so poskrbeli planinski lovci, manjkalo pa ni niti domačega jagra. Svoj prostor na stenah dvorane so si izborile tematske fotografije domačega amaterskega fotografa Marka Kobala ter razstava slik domače umetnice Irene Furlan in planinskih otrok, ki so ustvarjali Čudoviti svet pravljic. Program sta popestrila Pevski zbor aktiva gospodinj s Planine pod vodstvom Vlaste Pipan Jejčič in Mladinski pevski zbor. Zaradi velikega zanimanja bodo Planinci predstavo ponovili v nedeljo, 10. decembra, ob 17h, v kulturni dvorani na Planini. M. Č. Izjava Občine Ajdovščina ob medijski kampanji za izgradnjo piramide v Ajdovščini /^\bčina Ajdovščina o izgradnji objekta, namenjenega evrop' Vaškemu letalskemu muzeju v Ajdovščini, še nima uradneg3 mnenja. Doslej je med pobudniki ideje ter predstavniki Občine Ajdovščina potekalo nekaj neuradnih pogovorov, na katerih Pa ni bilo predloženih uradnih in podpisanih predlogov ali drugih ustreznih papirjev ter se o pogovorih niso vodili zapisniki. Ker medijskega poročanja ne moremo jemati za uradno pobud°> od pobudnikov ideje v bližnji prihodnosti pričakujemo uraden predlog, ki mora biti podprt s čim bolje izdelano študijo umestitve v prostor in finančno konstrukcijo ter z argumenti o dejanskih možnostih izgradnje takšnega objekta. Dotlej pa se bo Občina Ajdovščina vzdržala uradnih komentarjev ideje. Župan Marjan Poljšak Obvestilo Občinske uprave Ajdovščina Konec leta se bliža, z njim pa tudi nekateri opravki, ki jih je potrebno postoriti v naslednjih dneh. Tako morajo vsi gostinci, ki posluje)® v podaljšanem obratovalnem času, najkasneje do 15. decembra 200 prijaviti urnik obratovanja gostinskega obrata za prihodnje leto. Podaljšani čas obratovanja pomeni odprtje in poslovanje loka'11 pred 6.00 uro zjutraj ali po 22.00 uri zvečer, nanaša pa se na g°' stinske obrate, ki se nahajajo v strnjenih naseljih ali v poslovno stanovanjskih objektih, torej uredba velja za večino lokalov v obči®1 Ajdovščina. Obrazce za prijavo podaljšanega urnika zainteresirani dobijo v vložišču Občine Ajdovščina (informacijski pult srednjem nadstropju občinske stavbe), kjer je mogoče poravnati tudi upravno takso v vrednosti 4.250 sit. Občina Ajdovščina frJS NOVICE S TIC AJDOVŠČINA TIC Ajdovščina prejel priznanje STO Na »predmartinov« petek je v Ormožu potekalo srečanje predstavnikov vseh slovenskih TIC- ev, ki sodelujejo s Slovensko turistično organizacijo kot skrbnih' turističnega portala www.slov£' nia.info. Tovrstna letna srečanja so namenjena predvsem druženj®’ pa tudi pregledu minulega del®-Oba zgornjevipavska TlC-a, T'^ Ajdovščina in TIC Vipava sta se očitno dobro izkazala pri sodelovanju, saj sta prejela PRIZNANJ® za prizadevno in kakovostno ur£" janje lokalne turistične ponudb® na uradnem slovenskem turističnem portalu www.slovenia.inf0' Vabimo vas, da si portal ogledate, našli boste obilo turističnih in prireditvenih informacij, ®ta' tističnih podatkov, inforniaei) pravno-formalnega značaja, 'e' pih fotografij ter še marsikaj zanimivega. Kino se vrača v Ajdov V' v*« scmo Ajdovščina je bila včasih znana po odličnih filmskih predstavo ter po dobro obiskani kinodvorani. Zaradi mnogih razlog°v' med katerimi je zagotovo na prvem mestu skokovit naprede informacijske tehnologije, je ajdovski kino počasi začel ugas0 ter lansko leto, s prenovo Dvorane 1. slovenske vlade, popol®0' ma ugasnil. Mnogi ste spraševali in iskali informacij o ponovne®1 zagonu kina - torej pričakujemo, da bo Dvorana 1. slovensK vlade v nedeljo, 3. decembra, polna ljubiteljev dobrega film0- T TAjdovščino se torej vrača do-V bri stari kino - v decembru poskusno, v novem letu pa - če bo dovolj obiska - čisto zares. Prvo nedeljo, 3- decembra ob 20.00 uri, bo na sporedu vele-uspešna Da Vincijeva šifra, naslednjo nedeljo, 10. decembra, bodo najprej na svoj račun prišli otroci, ob 16.00 uri si bodo lahko ogledali risanko Mali pišček, zvečer ob 20.00 pa Pirati s Karibov, 2. del, za malo večje otroke. D0 konca decembra si bo v ajd°v skem kinu moč ogledati še risa® ki Avtomobilčki in Ledena doba 2. del ter triler Parfum. V prvl dneh novega leta pa vam ajdo'' ski kino ponuja še 2. del zabav®0 sinhronizirane risanke Garfio* 1 odrasli pa se bomo lahko nas®®0 jali Boratu. Dobrodošli v ajdovskem ki®®’ 5 ajdovski odmevi Odlični vtisi s 6. Vrtovčevega pohoda ePrav je najprej kazalo, da se bo vreme kar držalo, smo se na nedeljsko jutro zbudili v moker dan. Kljub bojaznim organizatorjev pa dež in mraz nista pregnala hodnikov, ki so se množično - preko 2000 jih je bilo - udeležili 6. pohoda po Vertovčevih poteh. Va Pohodnika I Ucli letos lahko govorimo o mnogih presežkih na poho-U’ Predvsem pa velja pohvaliti °mačine iz vseh treh krajev-'h skupnosti: Ustje, Planina in Šmarje, ki so gostoljubno sprejeli pohodnike in jih kraljevsko postregli. Najprej pod velikim hrastom na Ustjah, kjer smo se zjutraj lahko okrepčali s čajem, kavo, piškotki, pa tudi kaj močnejšega se je dobilo. Tisti, ki so zjutraj prišli do hrasta, so poleg vsega prej naštetega dobili tudi vse potrebne informacije o poti in dogajanju. Velik del obiskovalcev pohoda pa se je podal kar proti Dolenjam. Tik nad Dolenjami, ob poti, ki pelje na Planino, je cerkvica sv. Marjete, ki je bila na dan pohoda odprta, v njej pa je bila na ogled postavljena razstava umetnin enega domačih umetnikov, ki je navdušila pohodnike. Z velikim zanimanjem so si ogledovali tudi cerkev sv. Kancijana na Planini, ki je bila odprta prav v ta namen. Pred cerkvijo pa so domačini na Marta in Jože s Planine stojnicah ponujali slastne dobrote z njihovih kmetij. V Šmarjah je pričelo kar pošteno deževati, kljub temu pa je bilo razpoloženje odlično, hrami ponudnikov pa polni sicer nekoliko mokrih, vendar zadovoljnih pohodnikov. Cerkev Marijinega imena v Šmarjah je bila zopet pretesna za vse, ki so želeli spremljati mašo. Tisti, ki so ostali pred njo, so dogajanje lahko poslušali preko zvočnikov. Takoj po maši se je pred spomenikom Matiji Vertovcu odvila še kulturna slovesnost, katere niti je povezala domačinka, novinarka Primorskih novic, Mateja Poljšak. Pohodnike so pozdravili predstavnik KS Šmarje Simon Makovec Kržišnik, župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak ter predsednik društva Matija Vertovec Stane Bačar. Odprti hrami v Šmarjah Pred povratkom v dolino je pohodnike čakalo še eno presenečenje. Na Vrtovčah so se povezali domači ponudniki in turistično društvo ter povabili mimoidoče pod šotor: na ogled razstave starega kmečkega orodja, na pokušino slastnih dobrot s kmetij, na prikaz kuhanja žganja, na veselo druženje.... Veselje se je nadaljevalo na cilju, pod hrastom na Ustjah. Vreme se je »uneslo«, pot je bila za nami, pred nami pa le še ples ali dva, kozarček ali dva in slovo. Marsikdo je domov odnesel spominek - kantico dobrega domačega vipavca, stekleničko žganja, kaki, med in medene dobrote, kolo sira, nekaj klobas,.... Tokratni, 6. pohod po Vertovčevih poteh, je prvič organiziralo Društvo za od- Pršutka je bla saldu duobra Kuhanje »šnopca« na Vrtovčah krivanje in varovanje naravnih in kulturnih vrednot Matija Vertovec, ki je bilo ustanovljeno prav za namen priprave pohoda ter ohranjanja spomina na našega pomembnega rojaka. Člani si lahko čestitajo, odlično so opravili svojo nalogo. Mi pa komaj čakamo na 7. pohod, ki bo prvo nedeljo po martinovi nedelji, novembra 2007. foto in tekst sh Družabno srečanje pod hrastom b a*stava pri Cebronovih na Brjah aimon Gregorčič jn Brejci a martinovo so na Brjah na Vipavskem slavili mlado vino, edvsem pa so se z odprtjem razstave spomnili imenitnega slo-"skega pesnika Simona Gregorčiča, ki je del svojega življenja re2ivel tudi v tej vinogradniški vasici na Vipavskih gričih. zirnir Čebron in Borut Koloini na odprtju razstave Razstavo je na domačiji Lojzetu Čebronu. ebronovih postavil magi- j^\r Umetnostne zgodovine Borut sodelavec Goriškega žin 6' Prikazuje vez med dru-Sj ° Ebronovih, vaščani Brij in rionom Gregorčičem. ’ Ute°n^re8orčiejeosemlet(1873 far' tP riužboval v Rihenberški je n ’amor sPadajo tudi Brje, kjer llk °ueeval brejske otroke vero-po/^ P‘l obiskoval tudi v vasi Ho °|Ceri0 sestro Katarino in nje-Še | ririino. Potomci Gregorčiča anes živijo na Brjah. ]j0 razstavi, ki bo na ogled do Žeilfa ^ecembra, sta izšli tudi zlo-ila ^‘'''naslovom Simon Gregorčič doj/ri*1 1872 - 1881 in ponatis ^^b^e. ki jo je Gregorčič pisal Brejski vino gradniki pa so izbrali najboljše o< najboljšega in ga nalili v posebne spominske stekleničke, posveče ne Simonu Gregorčiču. Tako ogled razstave, kot tud pokušino brejskih vin, vam pri poročamo! Za dodatne informa cije se lahko obrnete tudi na TI( Ajdovščina. foto in tekst sh »Kmetje bomo postali redka jata ogroženih ptic« V četrtek, 16. novembra se je v Domu krajanov na okrogli mizi, ki jo je organiziralo Društvo kmečkih žena zgornje Vipavske doline, kmetijska svetovalna služba Ajdovščina in Zveza kmetic Slovenije, zbralo kakih 50 predvsem članic društev Kmečkih žena iz Vipavske doline. Beseda je tekla na temo Kako tržiti... T Tvodne misli so pripadle U Marta Pipan s Planine, ki je tudi kandidatka za »kmetico leta«. Precej pesimistično in melodramatično ter lirično je zaključila, če bo šlo tako naprej, »bomo kmetje postali redka jata ogroženih ptic«. Zakonodajo o društvih in osnovne poudarke je podala Linda Kogoj iz kmetijske svetovalne službe. Trženje je pojem, ki nekako vdira v vse pore našega življenja in je za ponudbo, s katero se ubadajo tudi društva, še kako pomembno. Kako in kje ter pod kakšnimi pogoji prodati, kar na kmetiji zraste, je povezano z zahtevno zakonodajo (ureja jih Zakon o trgovini, Zakon o društvih..., številni podzakonski akti in kdo ve kaj še vse), ki jo je predstavil Matjaž Logar, prihajal je iz Ministrstva za gospodarstvo. Bolj ali manj smo debelo gledali, kaj vse je treba vedeti in znati, če hočeš prodati doma spečeno potico. In kateri vse inšpektorji te lahko pridejo pogledat! In seveda kaznovat! O vseh teh zagonetkah so govorili predstavniki tržnega in živilskega inšpektorata, pa še kdo je imel prste zraven. Kot bi želeli to dejavnost še dodatno otežiti, ko je že sedaj, tudi s finančnega stališča, že zavezana številnim računovodskim pastem in odgovornostim. Vprašanja in pomisleki so kar deževali. Pustimo času čas, ali pa....? Ivan Mermolja Popravek in dodatek V članku »Silvo ima rad motorje«, ki smo ga objavili v 49. številki Latnika, moramo dodati nekaj novih dejstev, ki jih je Silvo Čermelj izvrtal v zadnjem času. Prijazno so mu pomagali v Muzeju motociklov v Vranskem, kjer si ljubitelji motorje in bencinske zgodovine nabirajo takš- ne in drugačne dodatne informacije. BMW, o katerem smo pisali, verjetno, pravijo nosi oznako R24 ali celo R23. Gotovo pa je še starejši in so ga postavili med letnike 1938, kar se mu je sicer že zdelo, dodaja Silvo s Potoč. Uredništvo Pet let CMD Ajdovščina smo ob dnevu odprtih vrat obeležili zadnji petek novembra, ko so bili mični prostori v južnem preoblečenem krilu kompleksa nekdanjih vojašnic Srečka Kosovela že od dopoldan dalje na voljo zvedavim očem. /^MD domuje v drugem nad-V^stropju ajdovske Hiše mladih, ki je zatočišče mnogim vitalnim srcem, željnim ustvarjalnega druženja. To obiskovalca objame že ob barvitem vhodu, ga s poskočnimi koraki prek kamnitih stopnic še kar drži in skozi prva nihajoča vrata desno se odpre središče dejavnega mladega sveta, ki se mu ne gre upreti. In smo vstopili tudi v popoldnevu 24. novembra, peti dan v tednu peti obletnici v čast, v znano malo dvorano, tokrat s stoli posejano. Toplo domače vzdušje je označilo obeležje, še preden se je uradno začelo, četudi bi bili lahko obiskovalci gosteje posejani. Volitev čas je pač za nami, a zato morda gostje iskrenejši. Šenka Božič, mentorica Tečaja sodobnega plesa pod okriljem gostitelja, nas je z uvodnim nastopom plesno ogrela in v besedi ji je sledila direktorica Centra za socialno delo Ajdovščina, Bogomira Ipavec. Dotaknila se je CMD-jevih začetkov od Centra za socialno delo do Hiše mladih in njihovega glavnega vodila, ki mu želja kaže način in mu zavetje drugega nudi dom. In Center mladinskih dejavnosti v Ajdovščini daje prav to, zavetje za druženje in varno preživljanje prostega časa, pa so se mnogi veliki načrti uresničili in danes, ko je njegova prepoznavnost v okolju odmevna, zagotovo služi svojemu namenu, mladim. A mirovanje ne botruje razvoju in družba se prijaznih odprtih rok ne brani, pa jih čaka še mnogo dela. Tudi sedanji CMD je rezultat dejanj mnogih in zahvala gre vsem; za finančno pomoč, prostovoljno delo in redne ali občasne obiske. V imenu občine Ajdovščina, njegove ustanoviteljice, je spregovoril njen župan, Marjan Poljšak; vse prisotne podrobno prisrčno pozdravil, tudi sam poklonil zahvalo sodelujočim pri projektu in se veselil očitno plodnih petih let. Pojasni, da je podpora Občine temeljila na želji po zmanjšanju dovzetnosti za droge in veri v gradnjo prijaznejše solidarne skupnosti ter medsebojnih odnosov v njej. Dati možnost za spremembe in aktivno preživljanje prostega časa je bilo vodilo ‘hrane za dušo’, vzpodbujanja prijaznosti in dobrih del. In ob zaključku občutenega govora tudi želja k nadaljnjemu uspešnemu delu, saj je pozitivna praksa dobrodošla vsem. Sledil je ogled filma o delovanju Centra med leti 2001 in 2006. Pa smo se kratko in jedrnato tudi vizualno prepričali o vrsti konstruktivnih radostnih druženj v organizaciji tega projekta za mlade. Zadnja govorniška beseda je šla vodji projekta Centra mladinskih dejavnosti Ajdovščina, Marjetki Boj/con, ki je podrobneje predstavila program in dejavnosti znotraj njega. Načini, ki koristno zapolnjujejo prosti čas mladih, jih informirajo in spodbujajo k aktivnosti, so mnogoteri. Tako vsakodnevno organizirajo prostočasne, športne in kulturne dejavnosti, umetniške delavnice, nudijo učno pomoč, izvajajo mladinske tabore in izlete, družabne igre, tudi turnirje, poleti igre na bazenu, pozimi na snegu in letno sodelujejo pri akcijah drugih društev ob prireditvah, podobnih kot je prihajajoči ‘veseli december’. Letošnjemu bodo mladinske dejavnosti pustile pečat tudi z novoletnim delavnicami izdelovanja čestitk in novoletnih okraskov, ko bodo namenjene vsem, ne zgolj članom centra. Tako kakovostno preživljanje prostega časa presega pasivnost vsakdana in vzpodbuja h kreativnosti. Zaposleni si prizadevajo, da bi zadostili potrebam in željam mladih, ki lahko obiskujejo informacijsko točko in brezplačni internet ter z letošnjo jesenjo izbirajo tudi med učenjem veščin Afro-kubanskega bobnanja, sodobnih plesov ali španskega jezika. CMD ponuja in predstavlja varen prostor za druženje in zabavo mladim, predvsem srednješolcem, a ko so lani začeli na Centru za socialno delo ločeno izvajati program za osnovnošolce, je tudi število mlajših uporabnikov poskočilo. Že do oktobra letos so, po besedah gdč. Bovcon, zabeležili več obiskov kot v lanskem letu, ki jih krona 20 do 30 posameznikov dnevno, tudi teh ki so sodelovali pri pripravi petega obeležja in jim gre še posebej zahvala. Pa smo se pred klepetom ob soku in prigrizku radi prepustili še ritmu osmih bobnov pod vodstvom Roka Škarabota, ki je vzpodbudil bit nas samih. In bili enotni v dejstvu, da 15 tisoč obiskov potrjuje pet let prave smeri. In tudi prihodnost skrbno krojijo. Matjaž Jazbar pojasni, da je z obletnico zaživela nova spletna stran, razmišljajo o širši ponudbi jezikovnih tečajev, k sodelovanju pa vabijo vse, ki bi svoje znanje in veščine radi posredovali. Nenazadnje nudi CMD idealne razstavne prostore različnim umetniškim zvrstem in na pomlad se obeta extempore, saj je pravšnja lega odlično izhodišče ustvarjanju. Še na mnogo plodnih let, sončnih ljudi in odprtih vrat. LS Ajdovščina - regionalni center? V težnji po napredku, je v zadnjih nekaj letih opaziti željo po tem, da bi Ajdovščina postala neke vrste regionalni center. Vprašal bom: čemu? Ljubljana je regionalni center. Več kapitala, več služb, vendar tudi več brezposelnih. Če le imajo možnost .Ljubljančani kupujejo hiše od Krasa do Kočevja. Vsake toliko časa kak lokalni pomembnež zakriči: “Delovna mesta” in že cela občina ali regija kleči na kolenih. Tako je bilo tudi takrat, ko je prišel “stric iz Amerike”in rekel, da bi rad vložil miljardo dolarjev v zabaviščni center blizu italijanske meje. Toda vedite, da ta stric ni naša žlahta in ne misli ponosno deliti zelenih dolarjev svojim sramežljivim nečakom. Ta stric je najprej s prstom na zemljevidu poiskal točko kjer piše Venecija ( Benetke ) eno svetovnih čudes. Tja se stekajo vsi evropski in svetovni turi- stični tokovi. Kar je meni znano, so Benetke in še precejšnji del Italije glavna turistična vaba za ameriške popotnike. Italijani pa so seveda dovolj sposobni in poslovni ljudje, da kakšnega kapitalsko močnega poslovneža iz tujine niti slučajno ne pustijo medse.In že smo tu - najbljižja lokacija je Nova Gorica. Takorekoč idealna pozicija za trženje ameriških turistov po Italiji. No, in recimo, da ta zabaviščna bajta že stoji. “Napolnimo” jo torej z osebjem; 1. SOBARICE: Romunke, naše so predrage, ker imajo bajto in avto in bi rade šle poleti na morje, 2. VZDRŽEVALCI: Moldavci itd., vzroki isti, 3- KRUPJEJI: ljudje z visokošolsko izobrazbo, ki smo jih na primorski fakulteti izučili za razne redke težko zaposljive poklice, 4. ŠEFI: to so tisti, ki se za center zavzemajo že od začetka in sebe že vidijo na dobro plačanih položajih. Tako približno bi se svet zavrtel v tej smeri - problemi bi ostali isti, le na drugem nivoju. Zaradi kilave občinske politike je v zadnjem času odšlo iz ajdovske v vipavsko občino približno sto kvalitetnih delovnih mest. ( podjetja Enoop, Tehimpeks, Vzmeti Bačar, Dometal ). Ne dvomim tudi, da bodo v novozgrajenih sodobnih poslovnih prostorih proizvodnjo še povečali in zaposlili še več ljudi. Prav nič ni vredno tudi zagotavljanje Ajdovcev - češ eni gredo, drugi pridejo - ker je v tem smislu torej vsota enaka nič. Občutek imam, da se hoče ajdovska gospodarska politika rešiti s tem, da se oprijemlje vsakega ploha, ki slučajno priplava po Hublju. Tudi v tej občinski štiriletni garnituri novih mornarjev s starim kapitanom ne vidim ekipe, ki bi bila sposobna izdelati vsaj trden splav. Marjan Božič iz Žapuž Zdravstveni dom Ajdovščina Učni zavod« Skladno s pravilnikom o pogojih, ki jih mora izpolnjevati zavod ^ izvajanje pouka dijakov zdravstvenih šol in študentov visokošolsK zavodov za podelitev naziva učni zavod smo februarja 2006 Ministrstvo za zdravje naslovili vlogo za pridobitev že navedene^ naziva. Želeli smo pravočasno pridobiti dovoljenje za opravljorll dejavnosti učnega zavoda in se vključiti v izobraževalni ptocei zdravstvenega kadra. Dijakom in študentom iz naših občin želj1110 omogočiti opravljanje praktičnega pouka srednje zdravstvene s o že res, da je Podnanos dober JDvir navdiha s še toplo preteklostjo, zagotovo pa je tudi dober gostitelj, saj so domačini velikodušno sodelovali pri sestavljanju delčkov in po besedah vzgojiteljice Irme Jež, je bilo tudi za ogled celote veliko zanimanje. Eno mesečni projekt ‘Bilo je nekoč...’ je gradilo 37 otrok in štiri vzgojiteljice, ki so bile v pristnih primorski nošah tudi spremstvo ehodu prek neh£^ skega dne. Od htS avnimi mlinčki 1 ipomočki do 'ka . ni iz cunj, liha'n’• s kosi P0", [dura s kosi ^ , ti stopimo v ‘št-’, irodij in poten1 z deli prevoza’ __________ninV is sušil lice : prepS&; iz naših sredin Ted en karitas Krvodajalci in prostovoljci RK na izletu Ali me imaš rad? ^26. novembra do 3. decembra je v Sloveniji potekal Teden karitas pod geslom »Ali me imaš ^ Tako zgovoren naslov ali bolje vprašanje je namenjeno nam vsem. Letos je govora pred-sem o pomoči otrokom, do katerih smo pri Karitas še posebej občutljivi. Ne bi rada ponavljala že 'kokrat izrečenih besed »da človek ne živi samo od kruha«, kar nedvomno drži. Drži pa tudi, da P' od praznih obljub in besed ne more živeti. Nedvomno pa je, da prav otrok potrebuje kruh za lo in dušo. Zato je potrebno pomagati tako tistim otrokom, ki jim starši zaradi nizkih dohodkov ue zmorejo kupiti stvari, ki jih potrebujejo, kot tudi tistim, ki jim starši ne zmorejo ali ne znajo dati ' bezni, varnosti, vzgoje, predvsem pa dobrega vzgleda. J^ekaj naših letošnjih akcij: bo korak v šolo vesel: ed začetkom letošnjega šol-*ega leta smo pomagali več kot 0 šolarjem; razdelili smo 1300 ježkov, 150 flomastrov ter za jO.000 SIT bonov za plačilo uč-er>ikov v knjigarnah ali v šolah. Jarši so izoraii veliko oblačil in ntve, za nekatere smo kupi-ludi šolske torbe in nogavice. ecl letom prihajajo prošnje za P°moč pri plačilu toplega obro-a v šoli, plačilo šole v naravi in rugih stroškov, ki so za šolarje nujni. ^osvojitev na razdaljo po-eni, da družina, skupina ali °sameznik daruje za določena otroka najmanj 5.000 SIT esečno za dobo enega leta. V ta r°jekt je pri nas vključenih 42 , tr°k, kar pomeni 2,5 mio. SIT ‘etn. e pomoči otrokom v Vipavski p aniji. Predlog za vključitev v osvojitev na razdaljo večino-^,a pripravi Župnijska karitas, otroka potem tudi spremlja. P arsikateri starši, se kljub težki 'Oančni situaciji težko odločijo * to obliko pomoči, ker jih moti ted^3 Posv°ptev’, toda to je le jj. na pomoč, v večini primerov tned darovalcem in otrokom 0 enih stiskov, razen voščila ob ^kih, ki ga pošljejo v pisar-ttap f*taS Se Potem Posreduje °klike materialne pomo-; osredna pomoč, ki je name-rih03 ^fužinam v stiski (v kate-v h C tU^' vePko otrok) je pomoč r rank obleki, pohištvu, plačilu nth nujnih računov. Pri do- delitvi tovrstne pomoči velja Pravilnik o kriterijih za materialno pomoč Karitas, tako da je tudi pri nas potrebno pokazati dokument o dohodkih. V letošnjem letu smo prvič dobili hrano (mleko, testenine, moko, riž, sladkor, ješprenj) iz intervencijskih zalog EU, ki je namenjena pomoči družinam in posameznikom. Če povem samo podatek, da smo pri nas razdelili več kot 40.000 litrov mleka in več kot 10.000 kg druge hrane, si lahko vsak predstavlja koliko dela in skrbi sloni na sodelavcih - prostovoljcih Karitas. Naš glavni namen ni bilo le razdeljevanje, temveč iskanje ljudi, ki to pomoč potrebujejo in individualen pristop do prejemnika pomoči. S tem smo naredili veliko veselja, predvsem številnim družinam, ki pomoči niso nikoli dobivale, niti prosile. In zaradi tega se splača vztrajati. Otroci, ki so nastanjeni v Materinskem domu na Cesti in v Varni hiši na tajni lokaciji so potrebni drugačne oblike pomoči, seveda je potrebno marsikomu zagotoviti tudi osnovne pogoje za preživetje in nuditi varno streho nad glavo, še bolj pomemben pa je občutek sprejetosti in ljubezni. Še največ pozornosti je potrebno nameniti tistim, ki so doživljali nasilje ali zlorabo. Program Popoldan na Cesti letos praznuje peto obletnico delovanja. Seveda ne sam, poleg drugih krajev po škofiji, se v naši dekaniji izvaja še na Slapu. Bogdan Žorž in zaposleni strokovni delavki, peljejo program na več nivojih; prvi je vključevanje dijakov sred- njih šol in primernih odraslih z namenom, da osnovnošolskim otrokom pomagajo pri premagovanju učnih težav in kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa. V preteklem šolskem letu je bilo v program vključenih 56 osnovnošolskih otrok in 31 prostovoljcev. V okviru tega programa je začela delovati Svetovalnica za otroke, mladostnike in starše. To svetovanje poteka individualno v smislu piramidalnega sistema, kjer Bogdan Žorž svetuje prostovoljcem. ali sam vzame v obravnavo nekatere primere. Šola za starše letos praznuje četrto leto delovanja. Dr. Nives Ličen, sicer docentka na FF je Karitas ponudila svoj čas in talent za delo s starši, povabila je še druge priznane strokovnjake. V prostorih Karitas vipavske dekanije smo izpeljali tri nize z naslovi: Čustva, ki gradijo družinsko skupnost, Kako pomagati otroku pri učenju in Ljubezen ni dovolj - ali ima mama vedno prav? Šele ob pogledu na veliko število učiteljev in vzgojiteljev ter hkrati očetov in mater mi je postalo jasno, da mlade družine tovrstno izobraževanje in druženje res potrebujejo »bolj kot kruh«. K sodelovanju smo povabili tudi pediatrinjo in duhovnika. Počitnice otrok Biseri, počitnice družin, počitniški tabori v Soči so programi, ki otrokom in njihovim staršem ponujajo veselo druženje, strokovni in človeški pristop, predvsem pa duhovno hrano, ki jo otroci in starši danes še kako potrebujejo. Jožica Ličen Ob morju Po uspešni tridnevni krvodajalski akciji v začetku oktobra je Območno združenje RK Ajdovščina kot vsako leto povabilo na izlet najbolj zaslužne prostovoljce in krvodajalce. /^ilj letošnjega potepa je bilo VvSlovensko Primorje. Z avtobusom smo se odpeljali do solinarskega muzeja, ki leži sredi Krajinskega parka Sečoveljske soline. Ogledali smo si solinarsko naselje, kjer je okoli 150 ostankov hiš, nekaterih že docela podrtih. Dve sta obnovljeni in sta vključeni v Muzej solinarstva na prostem. V njih smo si ogledali orodje nekdanjih solinarjev in spoznali postopek pridobivanja soli ter si ogledali njihovo skromno domovanje. Žal pa soline počasi propadajo, saj se nasipi podirajo, voda poplavlja fonde, del solin se zdaj pogreza v morje in se izsušuje. Obsežne ravnice so porasle s trsjem in tr-steniko. Po trstičju kar mrgoli kri-latcev. Ornitologi so prešteli okoli 140 ptičjih vrst, od katerih jih 60 tu gnezdi, druge so večinoma preletne. V neposredni bližini.solin se nahaja vrtnarija Grašič, kjer svojo pozornost namenjajo predvsem kaktusom. Tu smo lahko občudovali 1600 različnih vrst kaktusov, najstarejši je star kar 51 let in je bil vzgojen na tej vrtnariji. Pot smo nadaljevali do Portoroža, kjer smo napravili postanek za kratek sprehod ter klepet ob kavi. Po oddihu smo se odpeljali na Debeli rtič v Mladinsko zdravilišče in letovišče Rdečega križa Slovenije, ki ga obdaja park z bujnim sredozemskim rastlinjem in predvsem številnimi redkimi rastlinami. Vse to smo si lahko ogledali ter izvedeli vse o negi in vzgoji parka od njihovega dolgoletnega in zelo prizadevnega vrtnarja. V zdravilišču smo imeli tudi organizirano kosilo, ki je minilo v zelo sproščenem in veselem razpoloženju. Z nami je bila tudi naša dolgoletna delavka RK ter krvodajalka in aktivna prostovoljka Fani Škerl iz Ajdovščina, ki je konec septembra praznovala svoj 80. rojstni dan. Vsi skupaj smo ji zaželeli še veliko zdravja in čimveč lepih in veselih trenutkov med svojimi dragimi. Domov smo se vrnili v večernih urah, nekateri bolj, drugi manj utrujeni, vendar pa vsi polni lepih vtisov. Vera Kodrič Z roko v roki... gradijo most Mešani pevski zbor Vipavski vrabčki je v oktobru z zborovodkinjo Nives Ferjančič gostoval v vrtcu na Ribniku. Predstavili so program narodnih in umetnih slovenskih pesmi. (j et°šnja, XII. likovna kolonija jetniki za karitas je bila posveče-®ladim družinam. 25. novembra 2e 1 a na Dvorcu Zemono pri Vipavi v iracionalna prireditev, kot uvod r e en karitas in odprtje prodajne ^ stave. Vsako razstavljeno delo rov. v sebi, poleg umetniškega spo-tjCl a’ tudi sporočilo dobrote, kaj-sknkUp'Ček Prodanih del bo šel v a Nazareška hišica, ki smo ga pri ritas Ustanovili za pomoč mladim družinam pri reševanju stanovanjske problematike. Na Zemonu je glasbeni program oblikovala Vokalna skupina Krila, gost je bil Gianni Rijavec, likovna dela je predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn. Izdali smo katalog, ki sta ga oblikovala Silva in Goran Karim. Polno dvorano je nagovoril koprski škof Metod Pirih, ravnatelj Škofijske karitas Koper Matej Kobal in ajdovski župan Marjan Poljšak, ki se je Karitas zahvalil za materialno in duhovno pomoč občanom. Na ogled je bijo postavljenih 123 slik in kipov, prodali smo jih 28 v skupni vrednosti 1,5 mio. SIT. Za moto celotnega dogajanja smo izbrali besede bi. M. Terezije: »Naredite iz vašega doma in vaše družine drugi Nazaret, kjer vladajo ljubezen, mir, veselje in edinost, kajti ljubezen se začenja doma.« Prav to iz srca želim vsem vam. Orečanje z najmlajšimi je bilo izredno prisrčno. Otroci so z zanimanjem prisluhnili ubranemu petju »non in nonotov«, saj jih toliko na enem mestu redko vidijo, še manj pa slišijo. V odmoru so zapeli otroci vseh štirih starejših skupin. Odziv dosti starejših gostov je bil izreden: pozornost, nasmeh, solze sreče v očeh...Eni in drugi so se ob srečanju spoznavali, zabavali in pokazali kaj eni »še«, drugi pa »že« zna- jo in zmorejo. Starejši so dobili novega poleta, voljo za vnaprej, mlajši pa so bogatili socialne izkušnje in krepili samozavest in krotili tremo pred nastopi. Ob slovesu so si obljubili, da se kmalu spet srečajo, tokrat v Domu starejših občanov. Starost in mladost naj še naprej hodita z roko v roki in gradita medgeneracijske mostove prijateljstva in spoštovanja. Bojana Doljak 8 vetrišče, moja ks Krajevna skupnost Stomaž Krajevna skupnost Stomaž je z osmimi zaselki na svojem potovanju iz Svetega Tomaža v Stomaž za seboj pustila tudi strešico. A prek grebena pod Čavnom se še kar rO*' tezajo zaselki Hrib, 'Duln' in 'Zgurn' Brith, Dolenja vas, Ljubljanica, Griže, Črnigoji, Bratini in Batagelji. Ti ponujajo dom skoraj 300 prebivalcem v 80 gospodinjstvih. A v globoko oblačnost odet dan zVob obisku idilične vasice ne botruje spoznanju, da Stomaž v svojem temelju najgloblje zaznamuje voda. Njegovi prebivalci so v odtenkih prežeti z nejevero sv. Tomaža, apostola, ki venča krajevno ime. Dvom v svetlo prihodnost razjeda misli svežega predsednika krajevne skupnosti, ki je po dveh plodnih mandatih nasledil Albina Bratino. Radovan Batagelj, zaposlen pri Cestnem podjetju Nova Gorica, je res še mlad in poln moči, a nevajen kritik, ki se v komaj dveh tednih že vsipajo nanj z vseh strani. Izkušenj poln gospod Bratina ga seveda opogumlja, kritike so dobrodošle, pomembno je kako jih sprejemaš. Rojena Stomažana, sedanji in bivši predsednik Krajevne skupnosti, sta bila v prostorih prve slovenske šole na Primorskem prijetna sogovornika. Ob vhodu v stavbo, ki danes služi potrebam krajevne skupnosti, prišleka pozdravi spominska plošča; po septembru 1943 ‘je primorska mladina v šolah brez strahu govorila, brala in pisala v svojem jeziku’. In prav tu je svoje poslanstvo hvalevredno opravljal prvi učitelj Štefan Bratina, ki so ga v 94. letu starosti prijatelji in številni znanci nedavno pospremili na ‘zadnji poti’. Na njegovo željo prav v Stomažu. Mladi so tod bogato zastopani. Vasi se med tednom pozna izobraževanje v prestolnici, šoloobvezne otroke pa v Skrilje in Dobravlje dnevno vozi avtobus. A tudi v sobotnem dopoldnevu ozke ulice hlepijo po otroških igri. Gospod Bine prizna, da so vsa leta usmerjali denar predvsem v osnovno preživetje skupnosti in mlade puščali ob strani. Predvsem nuja po zunanjem igrišču je velika, a primerne lokacije kar ne morejo najti. Dobrodošla bi bila tudi obnovitev bivše šole, ki je stičišče vsem družabnim dogodkom. V neposredni bližini v središču vasi kraljuje dobro obiskana cerkev, kakopak posvečena sv. Tomažu, kjer bogoslužja povezuje priljubljen Branko Rudež, četudi že upokojeni domači župnik. Mlajše in starejše pa povezuje predvsem pesem, ko so dejavne kar tri zborovske združbe; otroški zbor vodi Vasilija Rupnik, cerkveni in dekliški pa Vesna Kobal. Pa je bilo veliko postorjenega v preteklih letih, to je obiskovalcu že moč opaziti. Že pred 2002 so obnovili dvorano stare šole, v vzdrževanjem začeli na pokopališču, s pridnimi rokami uredili kanalizacijo pri Bratinih in ogradili mostova na cesti, sanirali podporni zid in cesto pred župniščem, postavili ograjo pri Fantani v vasi, fontani v zaselku Griža, razširili intervencijske poti za Oberšlanovim školom, sanirali podporni zid in postavili odbojno ograjo v zaselku Hrib. Obnovili so tudi glavni vodovod od fontane do spomenika, ob izviru Studenec uredili okolico in seveda razširili svojo cesto, sto-mažko. V preteklih štirih letih je postala najbolj dobrodošla naložba izgradnja mrliške vežice in obnova kapelice Srca Jezusovega ob njej. Pa so asfaltirali še sanirani del ceste pred župniščem, odkupili zemljišče pod mrliško vežico in dobili prepotrebno parkiriš- Vetrišče Bojan Bizjak Zakainakij Nekoliko je že zajesenilo in sivi odtenki vsebolj poseljujejo dneve. Pa kar veselo odštevamo dneve, ko nam bo v žepu spet cingljal nov denar, dobesedno cingljal, saj bo ta drobiž nekaj vreden. In tisti, nekoliko obogateni z leti, se prav gotovo spomnite drobiža, ki je tudi imel še veljavo, saj si z njim lahko kupil sladoled, šel na kavo, spil pivo; in ko se ga je nekaj nabralo, je to kar dobro pripomoglo k rebalansu družinskega proračuna. Ampak to so tako oddaljeni časi, da bodo prav kmalu snov za nova zgodovinska razpredanja o nesmiselnosti neke družbene ureditve. Družba in družbene ureditve, ja ... In splošna etika...? In prav o tem sem se danes namenil nekoliko razmisliti, kajti zdi se mi, da se je s tranzicijo spremeni- la tudi sama družba in znotraj nje kajpada tudi neka nova moralna normativnost, ki skuša biti vplivno kreirana na več nivojih in z dvojno konceptualno politiko, ki si je na eni strani dobila domicilno zavetje v liberalnem, strogo kapitalističnem bloku, na drugi strani pa v klerikalnem prizadevanju, da bi se javna morala sooblikovala z neko novo principielno dogmatiko, ki nedvomno ima nekaj pozitivnih etičnih segmentov, kateri so se oblikovali skozi bogato zgodovino urbanega verskega življenja. Javna morala se je na nek način preoblikovala v neko novo kvaliteto, ki pa to ni, saj se je zreducirala zgolj na nekaj formalnih vzorcev javnega komuniciranja. Splošna etika sicer ima nek pridih neke nove urbane segmentacije, vendar je bistvena etičnost zgolj privesek nekega zlaganega komuniciranja in pre-narejanja, ki je že tako očitno, da se je zalezlo v mnoge sfere javnega življenja, da politike sploh ne omenjam. Morda pa je politika odraz in pravi meter za merjenje javne morala. Po nekem logičnem sklepanju bi to utegnilo biti celo zelo res, pa drugi strani pa je spet zmotno misliti, da so ekstremni posamezniki tisti, ki vedno verodostojno pre-zentirajo družbo iz katere so prišli. Tukaj je težko potegniti neko zares dobro in dokazljivo primerjavo, saj se zalomi že pri maksimi: Volivci imajo vedno prav! Mar so imeli leta 1933 volivci zares prav, ko so z veliko večino izvolili Hitlerja, mar so volivci imeli prav, ko so z veliko večino volili Miloševiča, mar je imelo ljudstvo v starih Atenah prav, ko je izglasovalo in zahtevalo, kasneje celo doseglo, Sokratovo smrt. Tukaj se začne odkrivati stanje in patologija javne morale. Javna morala se oblikuje hkrati s politično ureditvijo. Socialna tolerantnost med posameznimi subjekti upade na nizko raven, če je sistem tako naravnan, da je tekmovalnost vrhovni kredo družbene verifikacije posameznika. In od tu dalje se razpreda cel niz netolerantnosti in nemoralnosti. Javna morala je sicer formulirana v nekih bontonih in v nekih osnovnih etičnih pravilih, a je zgolj nek predpis, ki je najbrž samo zato vtkan v družbeno občevanje, da se ga lahko krši. Stanje družbene morale tukaj in zdaj je milo rečeno katastrofalno. Začne se že pri običajnem spoštovanju sočloveka. Ni potrebno navajati primerov, saj so jih polni rumeni časopisi in resne revije pa celo nacionalni mediji znajo pokazati, kakšno je spoštovanje med nami, kako smo pripravljeni drugemu pripoznati, da je lahko nam enakovreden, da nam je sousojen na tem planetu. Niz nespoštovanj se začne že v otroštvu, ko so starši preobremenjeni in zanemarijo, ali bolje rečeno, ne zmorejo položiti temeljnega bivanjskega etičnega izkustva: biti spoštljiv, biti toleranten, če, tudi avtobusno obračališče. Varuje ga zid in ograja. V zaselku Hrib so še uredili kanalizacijo za meteorne vode, pri spomeniku v vasi popravili vodovodno inštalacijo, pripravili teren za asfaltiranje poti v zaselku Bratini in posamezna mesta na dovozni poti v zaselek Hrib. Tudi dovozna cesta v Stomaž je sedaj glavna in uspešno v upravljanju domačega Komunalnega podjetja. V doglednem času bo dobila primernejšo postavitev še glavna luč pri mrliški vežici in obnovljeno pročelje stare osnovne šole. A vendarle tudi tod ne teče vse gladko; v Stomažu se zatika vodi. Pri gradnji glavnega vodovoda je bil delno plazovit teren namreč spregledan in sedaj že večkrat iz-drta cev dopušča vodi prosto pot. In prav dogovor, ki bi omogočal soglasno in skorajšnje popravilo, povzroča največ skrbi gospodu Radovanu, ki se zaveda, da bo ureditev vodovoda velik zalogaj. Ti si nenazadnje štejejo v čast, da so še vedno njeni lastniki. A trije šepajoči vodni viri, od tega dva oporečna, ne zadostujejo potrebam vaščanov, toliko manj po letošnjih sušnih izkušnjah. Zamolčan siv las pa je tudi po- biti socialno integriran in čuteč. Vseprej, kot to, je v modi zaničevanje in mejno rasistično obrekovanje tistih, ki so tako ali drugače drugačni. In potem se začne šola nespoštovanja v osnovni šoli, kjer je učitelj ali učiteljica zgolj subjekt, ki naj bi bil strelovod za ves travmatični kontingent naraščajnikov. Nikoli, v zadnjih petdesetih letih, ni bil ta poklic tako podcenjen kot je zdaj. Če je pedagoško osebje zgolj nek distributer znanja, potem se velja zamisliti, kako se bo mlad človek notranje zgradil ob vseh vzorcih vedenja, ki mu jih ponuja medmrežje in ves globalni material, ki je dostopen vsem, brez socialne diferenciacije. Seveda bodo bralci bržkone pomislili, da stvari preveč posplošujem in najbrž bodo pomrmrali: ne, pri nas pa ni tako, so izjeme ... Seveda so, svetle izjeme, ampak globalna družba smo tudi mi, in globalni trendi vedenjskih vzorcev se udomačujejo tudi v naša zakotja. Ko človek pride do univerze, ima že neke izkušnje z spoštovanjem in nespoštovanjem. Res pa je tudi, da se lahko nespoštovanje zaredi v posameznika že s tem, če je bil sam nespoštovan, kar je še ena travmatična sinergija družbene notranje dinamike. Nespoštovanje posameznika se spet začne v matični družini, pa se potem prenese na šolo in kasneje v življenje samo. Slabša in najslabša varianta privzgoje spoštovanja je privzgoja s trdimi pravili, z vsiljenim spoštovanjem, ki sicer za nekaj časa naredi posameznike krotke in poslušne, ker se jim je pač zgodila kajoči plaz nad sv. Tomažem. ^ kot sedaj zaustavljeno lokavšk0 Slano blato kriči po sanaciji in2,1 varovanju prebivalcev pod nji01' Šibek člen pod bremenom pl;lZl1 pa je tudi zaselek Ljubljanica z vse bolj utrujeno cesto. A zalogaj dobrega skrbnika 1,1 nikdar prevelik, ko se veča kotaj koma. In to bo menda tudi pfaV1 recept novim planom v prid- ^ je na mestu tudi Bratinovo Pt£' pričanje, da morajo mladi popf*’ jeti za vajeti sveta. In v Stomažu jim gre dobro od rok. Kulturno turistično športn0 društvo Stomaž 87 nosi koče na Čavnu, zadnje v drum1 hiš dobrih treh kilometrov raZ' potegnjene vasi. Ustanovljen0 ob prvem pomladnem konceh0 Stomažank leta 1994 z mlad0' stno zagnanostjo skrbi za vašk° dogajanje. Sedemdeset član0)’ društva, vseh starosti in pokj*' cev; redno organizira izlete f1 pohode, tudi tradicionalneg'1 ‘Foučkarji na Čavnu’, romani0 na Sveto goro, obujajo stare va' ške običaje, prirejajo koncerte j11 predavanja, pozimi smučanje j11 ob večjih obeležjih tudi priredit' ve, odmevnejše ob Materinsken’ dnevu in miklavževanju. Tudi letos bodo pripomogli k veselemu decembru. Že 5. z otf°' ško gledališko predstavo in pe',' skim nastopom Miklvažu v čah ter 16. z mehiškim potopis0111 Vesne Kobal. Kjer domuje pesem so dobh veseli ljudje. In ko bo še voda, d°' bra kot vino tekla, bo radost br°z' mejna. Lara Satr!eC skorajda pasja dresura osebnost*’ vendar ne gre spregledati dejstva, da je človek že prevečkrat dokazal, da je anarhistično bitje, ki ne pfe' nese neke konstantne tiranije, n° ideološke, še manj pa vojaške.^ današnji družbi pa se je zgodil Š0 en segment spoštovanja: spoš10' vanje iz zavisti. Mnogi so sposd)1' vi do tistih, ki so nekaj dosegli' življenju ali pa so preprosto sanj0 bogati, iz neke potlačene zavisti *11 takšna nepristnost se slejkoprej ij' kaže kot popolna anomalija dtnz benih socialnih odnosov. Ljudje* preprosto prizadevajo biti zvijač*1 in nepošteni, ker jih pač v to žetj° najmočnejši imperativ, preživem Socialna tolerantnost se v tak* pogojih povsem razvodeni in je prisotna zgolj v močno potlač0 ni podzavestni sočutnosti, ki je' človeku še iz časov, ko je začenjj* sobivati v večjih konglomeratih j*1 kasneje v mestih. Z urbanizacij0je družba sicer dobila neko novo iz kustvo, vendar je v osnovi čl°ve ostal človek. Notranja, rekel ji h0*11 kar jedrna etika, je v današnje**1 času nesmiselno prekrita z hipel informiranostjo in banalno te movalnostjo. Ja, in če sem nek° ko ciničen: družba je slaba, amp*01 človek je dober. Spoštujmo se, da bomo spošt°v‘1 ni. Najprej spoštujmo sami sebe i*1 vse okrog nas, potem bomo sR0 štovani in spoštljivi, samo to. sem nekoliko pomoraliziral, je 10 pač navdih, posredovan od ne nevidne eminence, ki prežeffl*10 našnji čas in družbo. Usojeni s*1*0 si, zato spoštujmo to usojenost. 9 m esec odvisnosti Bral cem Latnika prav lep pozdrav! Back to tre Future - Nazaj v prihodnost erri Tanja, doma iz Izole, trenutno pa se nahajam »tudi« pri vas v Ajdovščini v pritličju Rizzatove vile. Ob vrsti besed, ki so vsak dan izrečene v zvezi z drogo bodisi s je ani zdravnikov, socialnih služb, želim v tem članku, podati še lastno izkušnjo. Ne želim, podati pričevanja v smislu; koliko droge, kako dolgo, s kom in zakaj čeprav sPektakularne novice izvabijo največje zanimanje. A nekaj podatkov bo vseeno potrebnih: drogo sem se srečala pri v letih, kar je za današnje _,ase ^lativno pozno. Z mehkimi ^r®8ami, pa nekaj let prej. Kot ecina, sem se leta 1992, ko so v Pru odprli prvo ambulanto za s v'SIiike vključila v zdravljenje Pomočjo metadona. Spomnim 1 oa me je k zdravniku sprem- moj oče. Izmerili so količino °ge v telesu in predpisali pri- J^erno dozo metadona. S tem, jc ; »problem rešen. ni bilo tako. Uživanje drog st nadaljevalo neglede na meta- don. Način življenja in razmišljanja je ostal enak. Večkrat sem poizkusila prenehati in opravila sem 6 tedenski detoksikacijski program pri dr. Kastelicu v Ljubljani. Kriza je bila huda in rekla sem si, da metadona nikoli več ne poizkusim. Pa ni minil teden dni, ko sem bila spet na istem. In spet sem se precej žalostna vpisala na metadonsko terapijo. Nekako v tistem času, so zdravniki prišli do novih spoznanj in določili t.i. „vzdrževalni“ program. Na metadonu bi lahko bila do konca življenja. Mene je pa jezilo, da se moram vsak dan zglasiti po svojo „merico“ v lekarni in da tako ne morem prav nikamor, za več kot dva dni. Zadnje leto pred odhodom na zdravljenje v komuno je bilo najhujše, saj sem bila vedno bolj obupana in sem pila tudi veliko alkohola... Tako sem se v začetku leta ‘99 srečala s pripravami na vstop v Don Pierinovo komuno Skupnost Srečanje. Seveda ne popolnoma prostovoljno, saj sem ob sebi še zmeraj imela očeta in brata, ki sta me vzpodbujala, da ne rečem prisilila v zdravljenje. Takrat je bil neprecenljiv prispevek tudi portoroškega župnika Franca Prelca in podporne skupine staršev. Vsem sem še zmeraj hvaležna. Začetki v sami skupnosti pa so bili zame takrat 33’letni zelo težki. Delo na sebi, ki ga moraš napraviti v komuni je naporno. Težko je opustiti stare vzorce in mape, po katerih si se ravnal toliko let. Večina zasvojencev je zelo samosvojih in ima ukoreninjeno mentaliteto, da se v življenju ne splača preveč truditi, saj recimo iz “zgube” ne moreš narediti kaj boljšega in da smo vsi že determinirani v kar nas prepričuje tudi medicinska stroka, (vzdrževalni metadonski programi). No, v komuni tudi predvsem več delaš, kot pa filozofiraš in se s tem sproti oblikuješ in odkrivaš svoj pravi jaz. Naprimer; o sebi imamo cel kup mnenj, dobrih in slabih. Nosimo razne maske in sami sebi dajemo tolažilne izgovore: za mojo nesrečo so krivi starši, ki me ne razumejo in me nikoli niso, čas v katerem živim, moja okolica, sem preobčutljiv, nimam službe.., so izgovori, ki si jih dajemo sami. Tudi če je kaj od tega resnica, je še zmeraj samo izgovor za nadaljevanje z drogo... Poleg tega pa vsak zasvojenec ve, da je droga lahko prijetna le nekaj časa. Kaj kmalu pokaže koliko zahteva zase in s tem prinese cel kup novih stisk in problemov. Zasvojenec se zato ne zmore sam iztrgati iz odvisnosti, čeprav uspe večkrat abstinirati. To je kot plevel; če ga ne izruješ s korenino vred in če sproti ne paziš, ga boš imel vedno znova polno. Ko pa enkrat vstopiš v skupnost in ko vidiš pred seboj ljudi, ki so bili kot ti in so uspeli, si rečeš: „Če so lahko oni, zakaj ne bi uspelo tudi meni!?!“ V tem trudu mine prvo leto. Potem pa gre vedno lažje. Samo še počasi navzgor. Vsak dan je pomemben. V komuni tako pomanjšani in preneseni obliki predelaš skoraj vsa globoka življenjska vprašanja in preizkušnje. Na nek način odrasteš.. Čeprav, .. saj veste.. „odraščanju“ ni nikoli konca.... Dragi bralci, toliko zaenkrat. Oglasite se v naši novi pisarni v Ajdovščini ob sredah dopoldan ali četrtkih popoldan, ko poteka tudi srečanje za starše, (info: 041/ 760067) Lep pozdrav, Tanja Kaligarič. p.s. Ob tej priložnosti se v imenu celotne ekipe zahvaljujem Alojzu Ferjančiču, ajdovskim svetnikom in županu, Vipavcem Alkoholizem- od obupa do upanja in rešitve ^esec november je čas, ki ga zaznamuje eden naših najbolj priljubljenih svetnikov- sveti Martin. On »naredi« iz mošta vino, to pa je razlog za mnoge zabave in P^znovanja, ki se kar vrstijo. Vinarji in kletarji z upravičenim ponosom dajejo v pokušino novo mlado vino, ki so ga s trudom pridelali. Doma smo pač v krajih, kjer rc>ste vinska trta in je pridelava vina ter mnogi običaji, ki so povezani s tem, del naše kulture in navad. T; ^Ošt oda mesec november ni le čas, ) sveti Martin »spreminja« v vino, je tudi mesec boja Proti odvisnostim. Zato je prav, v tem času spregovorimo tudi odvisnosti od alkohola, ki je na a °st v naši družbi še vedno zelo °gost pojav. Ne bi bilo dobro, da 1 si pred tem zatiskali oči, saj je jJav zasvojenost z alkoholom raz-g Za trpljenje po mnogih naših Uružinah. Natančnih podatkov o tem koli-o je v Sloveniji ljudi, ki so odvisni j a*kohola ni, se pa ocenjuje, da 1 takih oseb okrog 100.000. Tudi °raba alkohola je v Sloveniji med ^Večjimi v Evropi. Iz leta v leto ^ e tnalo spreminja in dosega 13 15 litrov čistega alkohola na ^rebivalca, kar pomeni povpre-0 150 litrov vina na prebivalca ai^nem letu. Tako visoka poraba °hola se potem seveda kaže v , eviJnih negativnih posledicah. V n 11 2004 je tako zaradi alkoholu Posredno pripisljivih vzrokov cinrl° 466 oseb - največ zaradi tak°Ze leter Negativnih posledic liko VC^^e rake alkohola je še ve-v ’ naj omenim samo še, da se je 2004 zgodilo 3-913 promet-j , nezgod z udeležbo alkohola sm ar od teh se je končalo s izidom. rar|l podatki tudi kažejo, da 0 ra) Polovica moških in ena rr)c.Ina žensk pije alkohol prek ni ^ tVe§anega pitja, kar pome-Zdr 3 'ma t0 2C vpliv na njihovo se 'n nastajaj° posledice, ki ni, ažejo s težavami v medoseb- odnosih. kaž *n Podobnih podatkov, ki Unp ° na t0 kako razdiralne in bol^iodc so lahko posledice alko-ven 1 lahko navedel še mnogo, ar so to le številke, ki pa nič ne povedo o trpljenju, ki ga prinaša s seboj škodljivo pitje alkohola. O tem trpljenju, stiskah, razočaranju in obupu, bi lahko spregovorili najbližji svojci in sorodniki teh, ki so odvisni od alkohola. Težko pa si je zamisliti tudi stisko in grozo nekoga, ko spozna, da je zasvojen in da si sam ne zmore več pomagati. Prevečkrat si je že obljubil, da bo nehal, a se te obljube vedno znova in znova končajo s ponovnim pitjem. Alkoholizem je bolezen in pravilo, da se »pijanec spreobrne, ko se v grob zvrne«, že dalj časa ne velja. Sistem zdravljenja bolnikov, ki so odvisni od alkohola, je v zadnjih letih zelo napredoval in zato imajo odvisni od alkohola danes veliko upanja, da se bodo. pozdravili. Širša skupnost, predvsem pa najbližji premalo vedo o alkoholizmu, zato je prav, da o tem govorimo. Prav zato bi rad pojasnil nekaj pojmov, ki se nanašajo na količino popitega alkohola, način pitja in posledice, ki nastanejo zaradi uživanja alkohola. Glede na vse prej našteto razlikujemo: abstinenco, manj tvegano pitje, tvegano pitje, škodljivo pitje in alkoholizem ali sindrom odvisnosti od alkohola. Predvsem bi rad poudaril kaj pomeni manj tvegano pitje, saj je to edini način pitja alkohola, ki verjetno ne bo privedel do okvar zdravja ter ne bo imel za posledico težav v medosebnih odnosih. Koliko alkohola lahko torej človek spije, ne da bi s tem ogrožal svoje zdravje? Čim manj, tem bolje - manj ko popijete, manjše je tveganje, da bi vam alkohol povzročil trajno škodo. Popolnoma je tudi v redu, če nikoli ne pijete alkohola, to pome- ni, da ste abstinent, kar je povsem normalno vedenje. Količino popitega alkohola lahko preprosto merimo v enotah ali mericah. Ena enota ali merica vsebuje približno 10 gramov čistega alkohola, kar je 1 deciliter (del) običajnega vina ali 2,5 del piva ali eno Šilce 0,3 del (»štamprli«) žgane pijače. Za zdravega odraslega moškega je torej zgornja meja 14 enot alkohola na teden, to je največ 2 decilitra na dan; ali do 5 enot ob eni pivski priložnosti ob vsaj enem dnevu v tednu brez alkohola. Za ženske pa velja da lahko popijejo do 7 enot alkohola na teden ali do 3 enote alkohola ob eni priložnosti. Tako za moške kot ženske seveda velja, da ne sme biti presežena tedenska dovoljena količina alkohola. Ljudje nad 65 let starosti naj ne bi popili več kot ene enote alkohola na dan, ne glede na spol. Otroci in mladina naj ne pijejo nikakršnih alkoholnih pijač. Vsi ostali načini in količine pitja alkohola, ki ne upoštevajo prej navedenih priporočil pomenijo, da se bodo prej ali slej pojavile posledice na zdravju in na ostalih področjih življenja takega človeka. Raziskave kažejo, da je ljudi, ki pijejo na škodljiv način približno 15%. Vsi ti ljudje so potencialni alkoholiki, pa čeprav mogoče sedaj niso še zasvojeni. Meja med škodljivim pitjem in zasvojenostjo je tanka in človek niti ne ve kdaj jo prestopi, ko pa jo prestopi, je pot nazaj težka. Treba je vedeti, da se alkoholizem razvija počasi in običajno traja 10 do 20 let preden se zasvojeni odloči za zdravljenje. V vseh teh letih največ pretrpijo domači, posebno partner in otroci. Zboli cela družina. Prav zato je zelo pomembno, čim prej prepoznati kdo pije na tvegan ali celo že škodljiv način in si tako koplje jamo v katero bo padel, v kolikor ne bo spremenil svojih pivskih navad. Smiselno je ukrepati preden se razvije odvisnost. Alkoholika ni mogoče pripraviti na zdravljenje s prošnjami, moledovanjem in tudi ne z grožnjami. Edina uspešna pot je v tem, da se alkoholiku najbližja oseba čustveno in drugače osamosvoji, si tako poveča samozavest in nastopi energično z zahtevami za zdravljenje. Alkoholik bo tako prišel do spoznanja, da bo v primeru, da ne bo šel na zdravljenje, ostal sam. Zato je zelo pomembno, da svojci čim prej poiščejo pomoč. Alkoholikovo mišljenje je čisto drugačno kot mišljenje nealkoholikov. Zato prošnje, moledovanje in grožnje ne dosežejo pri njem ničesar. Pravzaprav še manj kot nič, ker se nanje navadi in jih ne jemlje resno. Saj ni hudoben, ampak ga je alkohol spremenil. Razume samo jasne zahteve in neizprosna dejstva: ali zdravljenje - ali pa ostaneš sam in propadeš. Toda samo pritisk in zahteve niso dovolj. Če bi bile, bi alkoholike najlažje in najuspešneje zdravili s policijsko prisilo. Pritisk ne zdravi, ampak samo pripelje alkoholika na zdravljenje in mu pomaga, da vztraja. Zdravijo pa ga ljubezen, dobrohotna pomoč in naklonjenost partnerja, domačih in njemu najbližjih oseb, ki sodelujejo v procesu zdravljenja z zato usposobljenimi strokovnjaki. Prav ljubezen partnerja, otrok ali staršev je najbolj oprijemljiva in lahko največ stori, zato je le ta najboljši sodelavec pri zdravlje- nju. Samo s prisilo lahko človeka kvečjemu zlomiš, ne pa zgradiš! Samo ljubezen brez odločnosti pa je popustljiva in alkoholik jo zna spretno pretentati, da se izogne temeljitim spremembam. Svojci se morajo zavedati, da gre takrat, ko se razvije alkoholizem, za hudo bolezen odvisnosti, kjer je največkrat potrebno intenzivno bolnišnično zdravljenje in pa nadaljevanje tega zdravljenja tudi po odpustu iz bolnišnice v klubih zdravljenih alkoholikov. Na območju občin Ajdovščina in Vipava deluje tak klub že več kot 30 let. Večino časa deluje Klub zdravljenih alkoholikov Ajdovščina - Vipava pod okriljem Zdravstvenega doma Ajdovščina, ki je stalno skrbel tudi za to, da je klub imel vedno ustrezno strokovno usposobljene terapevte. S svojim delom je tako Klub zdravljenih alkoholikov pomagal že velikemu številu tistih, ki so se odločili, da jim alkohol ne bo več grenil življenja. Prav srečanja, ki jih imajo zdravljenci po odpustu iz bolnišnice na Klubu zdravljenih alkoholikov bistveno pripomorejo k temu, da bo človek lahko vztrajal v abstinenci, ter svoje življenje po dolgoletni odvisnosti od alkohola počasi le uredil in zopet zaživel človeka vredno življenje. Klub zdravljenih alkoholikov ima zelo pomembno vlogo tudi za svojce zdravljencev, saj se morata zakonca znova naučiti živeti skupaj. Pot in rešitev iz odvisnosti od alkohola je torej možna vendar velja poudariti : alkoholik si ne more pomagati sam, če mu drugi ne pomagajo; nihče mu ne more pomagati, če si noče pomagati sam. Tomaž Makovec dipl. zdravstvenih ir ino eritas Vipavski hrami odprti Vinski hrami Vipavske doline je že tradicionalna prireditev, ki se odvija med martinovim in božičem pod okriljem Razvojne agencije Rod iz Ajdovščine. V tem času odprejo vrata svojih hramov marsikatere kmetije od Črnič pa vse tja do Podnanosa in Lozic. T Tvipavski vinski kleti so letos V pohiteli z martinovanjem, saj so mlado vino krstili že v četrtek, 9- novembra. Na krstu so se zbrali člani Kluba ljubiteljev vipavskih vin, ki so uživali ob zvokih kozarcev ter v bogatem kulturnem programu. Dva dni prej pa je v prostorih restavracije Vipavski hram potekalo martinovanje za vse posloven partnerje in slovenske gostince, ki sodelujejo s podjetjem Vipava 1894. Tako se je kmetija Ferjančič z Gradišča pri Vipavi že predstavila z osmico, ki je potekal od 10. pa do 19- novembra. Na Brjah so se predstavili širši javnosti kot turističen in vinsko bogat kraj, v Gaberjah pa je tamkajšnje kulturno društvo pripravilo gledališko predstavo Veselica. Na martinovo je bil program izredno pester, saj se je dogajalo skorajda v vseh vaseh v Zgornji Vipavski dolini. V Gaberjah je bil zaključni tek Primorskih novic, ki so ga popestrili tudi z glasbenim in kulturnim dogajanjem. Pokušine vin so bile v krajih Brje, Vrtovin, Selo, Lozice, Vrhpolje in Duplje. V Brjah so se spomnili 100-letnice smrti velikega primorskega pesnika, Simona Gregorčiča, ki so mu posvetili sklop prireditev "Pod trto bivam zdaj”. V Lozicah je nastopil Tamburaški orkester Vipava, v Selu pa so plesali na martino-vem plesu. V Vrhpolju pa seveda niso mogli brez svoje odlične pihalne godbe, ki je svoje znanje pokazala v nastopu pred cerkvijo sv. Primoža in Felicijana. V soboto, 18. novembra so vrata svojih hramov odprli tudi vinarji s Črnič, ki so ponudili svoja mlada vina. Za vse športne navdušence pa so poskrbeli s pohodom po Vrtovčevih poteh, ki je potekal preko Ustij, Dolenj, Planine, Ostrega vrha, Šmarij, Vrtovč, Tevč in nato spet do Ustij. Kljub deževnemu vremenu je bilo pohodnikov precej. Za dobro voljo se ni bilo treba bati, saj pravijo, da vince prežene vse skrbi. V četrtek, 23- novembra pa se je zgodila osrednja prireditev vinskih hramov Vipavske doline, ko so na dvorcu Zemono podelili listine odličnosti za najboljša vina Zgornje Vipavske vinske ceste. Listine so bile podeljene v petih kategorijah, in sicer za domači sorti zelen in pinela, za najboljše ocenjeno belo vino ter za najboljše ocenjeni rdeči vini. Pri zelenih se je najboljše izkazal Zelen Lanthieri Agroinda iz Vipave, med pinelami pa je komisijo prepričala planinska iz Štokljeve kleti. Najboljše belo vino je postalo že na letošnjem radgonskem sejmu nagrajeno vino, Chardonnay Mandrija iz vipavske kleti. Najboljše rdeče vino pa imajo na posestvu Sutor v Podragi, in sicer je to merlot iz leta 2003. drugo najboljše ocenjeno vino po oceni strokovne komisije pa je postalo modri pinot iz Potoč, iz vinske kleti Tilia. Prireditev je združila vse poznavalce in ljubitelje žlahtne kapljice, ki so v prijetnem ambientu kramljali še po zaključku uradnega dela. Pokušine vin na Slapu in v Velikih Žabljah so bile v soboto, 25. novembra, na Gočah pa naslednjo soboto. V soboto po sv. Miklavžu boste lahko poizkusili vina iz vinskih hramov na Planini, naslednjo soboto, torej 16. decembra pa še v Podnanosu, Orehovici in Podbregu. Ker pa pride žlahtna kapljica najbolje do izraza ob dobri domači hrani, bodo v decembru še tri osmice v Vipavski dolini. Takoj v začetku decembra bodo svoje dobrote ponudili na kmetiji Avin na Gradišču pri Vipavi, od 15. do 24. decembra pa bodo kar dve osmici, in sicer pri Černigojevih v Lokavcu in v Selu na kmetiji Štrukelj. Iz pestre ponudbe hramov iz Vipavske doline se bo gotovo našlo nekaj za vsakega izmed vas. Vinarji in vinogradniki iz Zgornje Vipavske doline vas s svojo izbrano ponudbo in kakovostno kapljico gotovo ne bodo razočarali. Le vzemite si čas in spoznajte koliko dobrot imamo v naši prelepi Zgornji Vipavski dolini. Tamara Ambrožič Martinovanja, odprti hrami, bandimači... Veselo s »ta novim« v Vrhpolju T TVrhpolju in Dupljah je bilo V na martinovo soboto veselo. Vinarsko -turistično društvo je odprlo pet hramov v Vrhpolju: Lavrenčič, Žvokelj, Krapež, kmetija Tomažič in Mežnarjeva kmetija, dva pa v Dupljah pri Škrljevih in Nusdorferjevih. Domači župnik Jožko Berce je blagoslovil vino in nazdravil z vinarji in obiskovalci, ki jih je bilo okrog 200. Vzdušje je bilo primerno času v katerem se »sladko« spremeni v dušo in srce napolnjujoče. Pihalni godbi iz Cerknega in Cerknice pa sta še dodatno popestrili dogajanje in vonj po novem. Damijan N. Vipavska vina v prestolnici Ljubljana - Že 9. Slovenski festival vin se je odvijal v samem slf dišču Ljubljane, v hotelu Slon. Otvoritev se je zgodila v četrte« 16. novembra ob 13.00, zaključek pa je bil v soboto zvečer. J’ festivalu, ki je postal že tradicionalen in ga noben ljubitelj žl«^ ne kapljice ne sme zamuditi, se nam je predstavilo kar 140 ^ venskih in tujih vinarjev. To je preseglo vsa pričakovanja org^ zatorjev, pa tudi obiskovalcev je bilo veliko, saj si je degustcKjl privoščilo preko 2400 ljubiteljev vina. Organizator, ljubljcmsl< podjetje Infos in soorganizator Hotel Slon, so poskrbeli tudi zfl izbor najboljših med najboljšimi. Tako smo dobili najbolj všeČ^0 belo vino, sauvignon, pridelovalca Herge ter najbolj všečno m če vino, ki je postalo merlot, pridelovalca Ronk Stojka Kristanci^' Poleg degustacije pa so si obiskovalci lahko privoščili tudi pre® ,■ vanja o vinu tako in drugače ter delavnice, kjer so se lahko tu praktično izobrazili na vinskem področju. TV Ta festivalu je bilo opaziti J-\| tudi kar nekaj pridelovalcev iz Zgornje Vipavske doline, kjer je bila najopaznejša in najbolj prepoznavna prav gotovo vinska klet iz Vipave, ki je obiskovalcem ponudila kar štiri odlična vina. Med belimi so se odločili za letošnjega radgonskega šam-pijona, Chardonnay Mandrija, letnik 2005, za avtohtono posebnost Zgornje Vipavske doline, Zelen Lanthieri ter za Malvazijo Lanthieri, ki so jo pridelali v vinogradu staremu 44 let. Med rdečimi so izbrali izvrsten cabernet sauvignon iz leta 1999, ki je bil letos izbran v Radgoni kot najboljše ocenjeno vino Vipavske vinske ceste. Najštevilčnejše je bil zastopan Konzorcij zelen, saj so se festivala udeležili tako rekoč vsi člani konzorcija. Na festivalu so se predstavili: Branko Furlan, Zavino; kmetija Cigoj s Črnič; Franc Andlovič, Avin z Gradišča pri Vipavi; Franc Potočnik, Orehovica, Jurij Žorž, Slap; Kletarstvo Žorž, kmetija Na rovni s Slapa; Martin Krapež z Vrhpolja; Miran Marc, Slap; Anton Petrič, Planina; Franc PreflV11’ Orehovica; Samuel Poljšak 1 Gradišča pri Vipavi; Srečko M3fC s Slapa; Stojan Trošt, Slap; Monvi, Bojan Škrlj z Dupelj Vipava 1894 d.d. Seveda so se',sj predstavili s svojimi odličnii’11 vipavskimi zeleni. V Ljubljani P;1 se je predstavilo tudi Vinaf^0 turistično društvo Vrhpolje, * sta ga zastopala Martin KraPeZ z merlotom in Jožef Tomažič s chardonnayem. Predstavilo seje tudi Združenje družinskih vifl0; gradnikov - vinarjev Slovenije,' ima kar veliko članov tudi iz ših krajev. Tako so se predstav'1 Zmago Petrič, Guerila s Planih z belo zvrstjo, rosejem, rebu'0 in zelenem, Primož Lavrenčičs posestva Sutor s Podrage s sa*j vignonom in merlotom, Matj"' Lemut z vinske kleti Tilia s PotoC s chardonnayem, modrim in 51 vim pinotom ter cabernetoi11 sauvignon, Bogdan Makovec posestva Mansus z Brij z meri0 tom, točajem, klarnico in bari?0 ro rose in vinska klet Štokelj ■ Planine z rosejem in pinelo. Organizatorji so poskrbeli ^ prijetem ambient, v katerem F bil pravi užitek degustirati 0 lična slovenska vina. In mid10 lahko rečemo, da se slovensk3 vina lahko kosajo z najbolj elitn* mi svetovnimi vini, saj ima vsak0 svoj poseben čar, ki te zapelje,c se prepustiš njegovemu okusu- TAMARA AMBROŽIČ • • • in v Deplah ■pri Skoncevih v Dupljah vsako Lidvine pa izvrstna. Končal0 ^ Jr leto organizirajo martinova- je, kot se spodobi, v jutran) nje za trgače in tako je bilo tudi v urah, s pesmijo, šalo in smeh0 soboto, 11. novembra. Udeležba Ter nasvidenje na trgatvi in je pila popolna. »Kuhna od none« tinu« 2007. Darttij^ 11 oglasi S NOVI CITROEN C4 PJž&Šm VISIOSPACE SVETLOBA in PROSTORNOST Citroenov razsvetljeni decembrski popust! fti3+ig+2£!t - «2i?:r32K- * «n m ns *“*'* ali «n cl I U90Ch» ponudb* *•<)»* 31.decembra 2006 z* *«*» b TJ«*« z» fcitn* oi*t)* pri pooDUKtn* I ~ ... — * * _ Wli.9l prodi^C«fO*royihvo*Pw»t«90i«Sfwcj,pnv«2pn [ Im BAS priporoča 'OTAL | prodaj .-GamKi niM 360 J kerKvif*) EU ♦ MR . BiH. Znesek v evtih je dotofen ne po« Nm rKOSTAVtun ii NE. KAi V» IAMCO OTIIOlN SIO« ZA VAS. AVTO0SIJ3.IICO TeL.: 05 36 44 100, 05 36 44 101, 05 36 44 102, FAX: 05 36 44 110 AVTO SLEJKO D.O.O. POTOČE POTOČE 2, 5263 DOBRAVLJE e-mail: avto.slejko@siol.net tpa In dcfaoftacuijfe. j**1«*« pesa je kakovosten dodatek prehrani, ” ugodno vpliva na delovanje imunskega sistema , • 10 Pripomore k izboljšani krvni stiki. . •'OrPnCek ima širok spekter varovalnih lastnosti 0clvaianje vode in pomoč pri ledvičnih boleznih. Suhe in sveže slive so priporočljive za vse, ki trpijo zaradi neurejene prebave. Sok sestavlja kombinacija 60 % suhe in 40 % soka sveže slive. Sok iz 7 vrst zelenjave združuje blagodejne učinke različnih vrst zelenjave. Pravo bogastvo naravnih učinkovin, ki vam zagotavljajo dobro počutje. Sokovi Fructal Natura: darovi narave za vitalne in zdrave! v sodelovanju zjutravo 4 RENAULT KM Povprašajte nas zakaj je cena JLI tako ugodna?! \ ' >—NOV!' ^ cJUo fS . ' štorij ) s*- *---' 5 klimo, A ABS-om jn CS3 jLa s4 ostdlo r,r ^bogato oprotrto i :79o.®oo sm:::: Možnost obročnega odplačila z Slika je simbolična. Ponudba je veljavna do SO. novembra 2006 - brezplačnim osnovnim zavarovanjem (AO) in osnovnim kasko zavarovanjem za obdobje enega leta - 4 letno garancijo. PE Koper PE Nova Gorica PSI Ajdovščina Istrska cesta 12 Vinka Vodopivca 2 Goriška cesta 29a Koper, 05/663-61-17 Nova Gorica, 05/335-44-00 Ajdovščina, 05/364-33-02 Mi* Tiso ABC ISpif z m sku ip az li l, hit universeoffun /lillli Preživite z nami tudi zimo! Na zimski plaži sredi mesta, kjer se bo veliko dogajalo vsak dan! Tokrat največ na zimskem drsališču, ob toplih prigrizkih in napitkih, v veselem in razposajenem vzdušju ter praznično okrašenem prizorišču pod zvezdami. Obljubljamo številne animacije, šolo drsanja za otroke, izposojo drsalk, pa tudi koncerte in druge zabavne dogodke, od 6. decembra 2006 do 7. januarja 2007. Prisrčno vabljeni! 12 marketi farna SUPERMARKET FAMA VIPAVA Tel.: 367 13 35 MARKET ZAN ŠEMPAS Tel.: 331 00 50 PRODAJALNA NA PLAČI MARKET PODVELB AJDOVŠČINA Tel.: 364 42 40 COL Tel.: 364 42 45 PRI NAS NIČ NE ZBIRATE, PRI NAS NIČ NE ČAKATE! Ml VAM DAMO TAKOJ! ZA VAŠO ZVESTOBO! E® ©flo ESHffllim ZA VSAK NAKUP NAD 10.000 SIT i M Ji POLEPŠAJTE Sl PRAZNIČNE DNI V MARKETIH FAMA POPUST SE OBRAČUNA PRI BLAGAJNI IN VELJA ZA VSE IZDELKE RAZEN CIGARET NOVO V PONUDBI - UGODNE CENE mmmmmmm n center ^ama vipava 5 set VELIKA NAGRADNA IGRA ZVESTOBA MIPu NAGRADE, KI JIH DOBITE TAKOJ: • Ob prejemu 4. žiga - Tolminska čajna 1/2 • Ob prejemu 8. žiga - Vikend šunka 454 g Pomurka Ml . Ob prejemu 12. žiga - Mortadela 1/1 Hagradni tgra traja od 15.9.2006 do 30.6.2007_ NAGRADE ZA NAGRADNO ŽREBANJE 1. nagrada - vikend paket (pol penzion) za dve osebi v Zdravilišču Strunjan 2. nagrada - 5-x Vipavski pršut s kostjo 3. nagrada - 10-x pršutarska pojedina za dve osebi v gostilni KRALJESTVO PRŠUTA Kobjeglava tel.: 367 13 35 FAMA fmmmi P©C!MIl®3][y3D RATiTlPn Ca®W°)HljC30 SEDAJ TUDI V NEDELJO OD 7.30 DO 12.00 Mercator agrooprema Goriška cesta 13, Vipava tei.: 05 36 44 868 . MU LČ ER JI BERTI 'PRŠILNIKI 'CEPILNIKI o [E]® [BCIHHB. iDM]®BS[SQ gCSSODtl BCE caoscaoKB ooo TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI 14 oglasi lesnin . \ <>o(/ ,Ob/vc /'/<>J • eksponatov Ob naročilu kuhinje SVE^, vam v mesecu decembru ponujamo BREZPLAČEN element za pečico. (pri nakupu nad 1 50.000 SIT) Velo d.d. posl. AVTOHIŠA Štrancarjeva 3 5270 AJDOVŠČINA tel.05 366 3177 UGODITI na vse modele orbitrekov v« •SO% MMisrA www.velo.si Fotografija je simbolna ! e-naslov: velo.ajdovscina@siol.net IML 52. P^i m WPPmM»wa#jji T ' TOME & ANTE 60l*> IŠČEMO KADRE S* AJDOVŠČINA M od 30.11. do 03.12. ^Otnc&^y ZA GOSTINSKIIN IGRALNIŠKI DEL NAŠE DEJAVNOSTI te/.; 05 36 44 700 i informacije: STANOVANJSKO NASELJE TRNULČICA AJDOVŠČINA 24 STANOVANJ ZA VAS NA IZJEMNI, MIRNI IN PRIJETNI LOKACIJI V AJDOVŠČINI VDI REAL invest Dobravlje 34b, 5263 Dobravlje tel.: 040 888 885 Castro log DNEVNI OSEBNI HOROSKOP za leto 2007 DENAR LJUBEZEN IZPITI NOVA FRIZURA POSEL NOVA SLUŽBA Testni izvod ^ cstrdo^’^ 50-56 strani M.barvna slika vašega horoskopa, spiralna vezov1 Letni izvod samo 8.000,00 SIT oz. 33,38 EUR ali SAMO 22,00 SIT dnevno ali 0,09 EUR VABIMO K VPISU V DOPISNE TEČAJE S PODROČJA ASTROLOGIJE STOPAR - IT, d.o.o., Dunajska cesta 113,1000 Ljubija"0 E-pošta: info@astro.Si ’ Tel, št. 01 / 565 53 12 ■R 15 vinske zgodbe, razno Punčke ^ PUM-u je narava dela projektno učenje. Skozi posamezne projekte si mladi pridobivamo nova ^onja, izkušnje in odkrivamo skrite talente. Letošnjo jesen program zaznamuje projekt PUNČKE 'p NASMEH OTROK. Ideja za projekt je nastala po naključju, ko smo začeli v okviru interesnih klavnic s kreiranjem majhnih punčk. T^ako smo mladi na PUM-u ves mesec november izdelovali Punčke v točno določen namen. Skupne deklice bomo ves de-Cember prodajali v dobrodelne Uatnene. Zbrana sredstva bomo Uamenili otrokom, katerim »božič-ki in dePUNČKE, KI PRINAŠAJO Nasmeh ^PUM-u je narava dela projektno učenje. Skozi posamezne projekte si mladi pridobivamo nova zna-nK izkušnje in odkrivamo skrite talente. Letošnjo jesen program 2aznamuje projekt PUNČKE ZA NASMEH OTROK. Ideja za projekt )e nastala po naključju, ko smo za-čeli v okviru interesnih delavnic s kreiranjem majhnih punčk. Tako smo mladi na PUM-u ves ®esec november izdelovali pun-cke v točno določen namen. Prikupne deklice bomo ves december prodajali v dobrodelne namene. Zbrana sredstva bomo namenili otrokom, katerim »božički in dedki mrazi« ne bodo nosili daril. Povezali smo se s Centrom za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla Vojka iz Vipave in Karitasom, kjer so nam posredovali podatke o pomoči potrebnih posameznikih. Del denarja bomo namenili fantku iz Centra za usposabljanje invalidnih otrok za tečaj smučanja. Njegova velika želja je, da se nauči smučati. Tečaj smučanja je pa zanj nedostopen, ker ga je potrebno plačati. Z nakupom ljubke punčke lahko tudi vi pomagate pričarati nasmeh na njegovem obrazu. Želimo si, da bo ta fantek le eden od tistih, ki se mu bo izpolnila želja in da bomo z vašo pomočjo uspeli zbrati sredstva še za druge otroke. Cena punčke znaša 1.000 tolarjev, celoten izkupiček od prodaje pa gre v dobrodelne namene. Naročila sprejemamo na tel. 36 80 508 ali 36 61 105, e-mail.: Ijudska.univerza.ajdovs-cina@siol.net. Udeleženci programa Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM) dki mrazi« ne bodo nosili daril. Povezali smo se s Centrom za usposabljanje invalidnih otrok Janka Premrla Vojka iz Vipave in Karitasom, kjer so nam posredovali podatke o pomoči potrebnih posameznikih. Del denarja bomo namenili fantku iz Centra za usposabljanje invalidnih otrok za tečaj smučanja. Njegova velika želja je, da se nauči smučati. Tečaj smučanja je pa zanj nedostopen, ker ga je potrebno plačati. Z nakupom ljubke punčke lahko tudi vi pomagate pričarati nasmeh na njegovem obrazu. Želimo si, da bo ta fantek le eden od tistih, ki se mu bo izpolnila želja in da bomo z vašo pomočjo uspeli zbrati sredstva še za druge otroke. Cena punčke znaša 1.000 tolarjev, celoten izkupiček od prodaje pa gre v dobrodelne namene. Naročila sprejemamo na tel. 36 80 508 ali 36 61 105, e-mail.: Ijudska.univerza.ajdovs-cina@siol.net. Udeleženci programa Projektno učenje za mlajše odrasle (PUM) Vipavske vinske zgodbe 6 i ^a,bara Ambrožič 7' VINSKA KLET VIPAVA 1894 Silvester Lemut je v Vipavskem ’2°oru zapisal:”Vino je že od ne-daj za Vipavca kruh, od njega *» * • 1Vl> z njim izraža svojo gosto- lubnost, veselje, tolaži žalost, je el njega in brez vina Vipavec ni 'Pavec. Vino ni le vino; je trdo elo vinogradnika v vinogradu, UsPešna ali neuspešna bitka z ^aravo, bitka za nova spoznanja, . kvaliteto, za kupca, za dobro vina. Vse to je kalilo Vipavca sioletni zgodovini. Vipavski vi- k°gradniki So spoznali, da vseh 1 k ne more dobiti vsak sam, po- ezali so se med seboj, da bi sku- 1 m organizirano nastopali.” y. Prav zato so se na vhodu v Pavsko dolino, v zavetju mo- st°Cnih hribov, v slikovitem me- . Cu Vipava, vinarji in vinograd- zV Z<^ru^li v svojo Vinarsko i* ru8°-Vinska klet Vipava 1894 a tako že več kot stoletno tra-aicij Jo v pridelavi in trženju vin in uspešno nadaljuje namero vipavskih vinogradnikov, ki so že daljnega 1894 ustanovili vinarsko zadrugo z namenom, da bi kvalitetno vipavsko vino prodali na širšem trgu. Vinska klet je tehnološko sodobno opremljena, skupna kapaciteta je približno 180.000 hektolitrov. V kleti pridelujejo in polnijo bogato paleto kakovostnih in vrhunskih belih ter rdečih vin. To je rezultat raznolikosti doline, pa tudi bogatega sortnega izbora. Vina so pridelana po tradicionalnih postopkih vipavskega kletarjenja, piko na i pa dajejo sodobni tehnološki prijemi. Vina so glede na kakovost razdeljena v tri blagovne znamke. Pod imenom Kindermacher so v vipavski kleti zbrali kakovostna vina: rebulo, laški rizling, beli pinot, chardonnay, merlot in dve zvrsti; vrtovčana in barbero merlot. Ta znamka je namenjena domačemu tržišču, predvsem za prodajo v trgovskih mrežah. Ime za blagovno znamko pa so ukradli kar znamenitemu slovenskemu poli-glotuJanezuVajkardu Valvasorju, ki je v Slavi Vojvodine Kranjske namenil veliko pohvalnih besed vipavskim vinom. Naslednja blagovna znamka je Vipava 1894, kjer so združena vrhunska bela, rdeča in peneča vina, v katerih se zrcalita tako poreklo, kot tudi izročilo. Vanjo sodijo: rebula, sauvignon, chardonnay, beli in sivi pinot, laški rizling, rumeni muškat, rose, modri pinot, barbera, merlot paradoks in ca-bernet sauvignon. Ta vina tržijo doma in na tujem, prodajajo pa se v trgovinah. Najboljšo in najžlahtnejšo kapljico pa so združili v blagovno znamko Lanthieri. Zato je znamka tudi dobila ime po plemeniti rodbini, ki je imela menda klet založeno s samimi odličnimi vini. Vanjo uvrščajo vina z najboljših leg, kot so Zemono, Mandrija in Biljenski griči. Mednje sodita avtohtoni vipavski sorti zelen in pinela, pa tudi vina pridelana po posebni tehnologiji barrique, sladko desertno vino vipavski pikolit iz sušenega grozdja in vina starejših letnikov. Tržijo pa jih tako doma, kot udi v tujini, na voljo pa so predvsem v vrhunskih gostinskih lokalih. Njihova odlična vina pa redno sodelujejo tudi na slovenskih, evropskih in tudi svetovnih ocenjevanjih, kjer dosegajo zavidanja vredne rezultate. Poleg SMESKICE IZ NAŠE DOLINCE Pekovski kruh ni vedno lahak, ne, sploh ni lahak, saj nam ga v trgovinah pridno tehtajo, ampak... Nočno delo, vročina, prazniki, mi pa vedno hočemo le svež kruh in žemljice in posebne vrste kruha. pridne roke ga prelagajo v peč in potem vročega v košare. Se pa včasih dogodi, da se peki prav pošteno poveselijo, takole, ko počasi svitanje napove dan in ko v pečeh zadobivajo zlatorumeno barvo še zadnje štruce. In tole zgodbo je povedal eden od pekov, Silvo, ki hodi v lokal, kamor tudi sam prav rad grem na srkljaj dobre kave, pa tudi kaj drugega. In kot že veste se tam nasnujejo razne majhne zgodbice, vesele, kajpada. Bili so pač takšni dnevi, da so imeli peki prav veliko dela in v sled tega tudi potencirano žejo, kar je iz psihofizijoloških vzrokov razumljivo. Pa se je enemu nekoliko preveč zažejalo, takole, ob koncu noči. In je veselo sedel v svojega poskočnega jeklenčka, pa ga je pognal tja nekam proti Vipavi. No, blizu Zemona pa se je vozilce odločilo, da bo lastnika nekoliko spametovalo in se je meni nič tebi nič obrnilo na bok in si odpočilo, k sreči, na travi. Vozniku ni bilo nič, no skoraj nič. Pa je urno poklical kolege peke naj mu pridejo mrcino železno pomagati spraviti na kolesa, da se bo lahko odpeljal naprej, k zasluženemu počitku. Kolegialni duh pekov je dobil svojo verifikacijo in so se takojci znašli na prizorišču. Tako so bili urni, da niso utegniti nadeti civilnih oblačil, ampak so bili v si v belem, z belimi kapami; v tisti jutranji uri nenavadno beli, takole, za cesto. Iz nasprotne smeri je prav počasi peljal delavski avtobus na katerem so zehali ljudje in začudeno gledale bele postave, ki so se motovilile okrog, na bok zvrnjenega avtomobila. Kasneje, se je ljudska govorica ob prvih kavah po ajdovskih lokalih razvila v teorijo, da je pa tam res morala biti huda prometna nesreča, ker je bilo toliko medicinskega osebja na prizorišču prometne nesreče: nekateri so našteli kar nekaj zdravnikov. Tako, vidite, so bili peki povišani v »študirane« ljudi. Kaj hočemo, ljudski glas... Zakawsky PEKOVSKA Irlan Servis in montaža O SERVIS urlan * hladilnih naprav klima naprav toplotnih črpalk 18 * gosp. aparatov pralnih strojev pomivalnih strojev hladilnikov rednega vsakoletnega sodelovanja na Ljubljanskem vinskem sejmu in v Gornji Radgoni, kjer so dosegli že veliko zlatih, srebrnih in bronastih odličij, se redno udeležujejo tudi svetovnega vinskega ocenjevanja v Franciji. V letu 2004 je Cabernet sauvignon Lanthieri, letnik 1997 dosegel srebrno medaljo na mednarodnem ocenjevanju v Parizu. Istega leta je bil nagrajen tudi Sauvignon Lože Lanthieri, letnik 2000, ki se je okitil z zlato medaljo s francoskega ocenjevanja. Med svetovnimi chardonnayi pa sta francosko komisijo prepričala tudi dva iz vipavske kleti, in sicer Chardonnay Mandrija Lanthieri, letnik 2000, ki je postal srebrn in Chardonnay Mandrija Lanthieri, letnik 2002, ki je postal bronast. V letošnjem letu se je dobro odrezal Chardonnay Mandrija Lanthieri, letnik 2001, ki je postal tretji najboljši chardonnay na svetu in Sauvignon Zemono Lanthieri, letnik 2002, ki je dosegel bronasto medaljo med belimi vini na svetovnem ocenjevanju v Franciji. Tudi letošnje leto je bilo uspešno za vipavska vina, saj so na francoskem ocenjevanju v Parizu navdušili z Zelenom Lanthieri, letnik 2004, ki je v svetovni konkurenci osvojil srebrno medaljo. Na slovenskem ocenjevanju v Gornji Radgoni pa je bil Chardonnay Mandrija Lanthieri, letnik 2005 izbran za šampiona med suhimi belimi vini. Poleg tega so osvojili še šest zlatih medalj in tri srebrne. Za prvaka Zgornje Vipavske vinske ceste je bil izbran njihov Cabernet sauvignon, letnik 1999. Ker pa si je žlahtno kapljico najbolje privoščiti od dobri hrani, deluje v sklopu vipavske kleti tudi restavracija Vipavski hram. Tu je pravo svetišče vipavskih vin, saj je restavracija v starem okroglem delu kleti in že s svojo arhitekturo spodbuja k spoštovanju pri uživanju vina. Poskrbeli pa so tudi za tiste, ki bi radi vino odnesli s sabo, saj imajo tudi lepo urejeno vinoteko, kjer lahko dobite čisto vsa vina iz vipavske vinske kleti. Z veseljem pa goste popeljejo tudi v svojo klet in jim pokažejo ogromne sode in cisterne, nato pa sledi še degustacija z izbranimi vipavskimi vini. V Agroindu pa imajo tudi društvo za vse ljubitelje dobre kapljice, društvo Klub prijateljev vin kleti Vipava 1894. To je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zaradi boljšega poznavanja vin, kulture pitja in pravega uživanja prostega časa ob hrani in vinu. Klub sodeluje z drugimi društvi ali klubi s podobno dejavnostjo v Sloveniji in izven nje. Poleg tega pa je Vipava 1894 tudi član Konzorcija zelen, kjer so združeni pridelovalci avtohtonega vipavskega zelena že od leta 2003- Povezali so se zaradi večje prepoznavnosti na trgu in lažjega trženja, pa tudi zato, da povečajo ugled zelena in izboljšajo pogoje gospodarjenja družabnikov. Uspehi mladega kolesarja Kristjan Koren Med primorskimi športniki je letos v vsem sijaju zablestelmladi kolesar Kristjan Koren iz Budanj, sicer član Save iz Kranja in stalni član državne reprezentance v kategoriji Elite (kolesarji do 23 let). T Tspehi v letu, ki se izteka, so vJ se vrstili kot po tekočem traku: 1. mesto na dirki za veliko nagrado Labodka na Hrvaškem, kjer je bil v generalni uvrstitvi tretji. Tretji je bil tudi na držav- nem prvenstvu v Novem mestu in postal absolutni državni prvak v kronometru na tekmovanju v Solkanu. Na večini dirk v tujini (Italija, Slovaška, Avstrija) je bil v ospredju. Krona letošnjih uspehov je bilo 5. mesto v kronometru na Evropskem prvenstvu na Nizozemskem in seveda 10. mesto na Svetovnem prvenstvu v Salzburgu v Avstriji. Pred padcem je še držal v rokah medaljo, kljub poškodovanemu menjalniku je nadaljeval in bil deseti med vso svetovno elito. To zmorejo le veliki talenti in vrhunski športniki! Kristjan je še mlad, še ne dvajsetleten in bo, upamo, nadomestil salzburško smolo. Ob strani mu stoji dobro organiziran in urejen klub kranjske Save z vsemi strokovnjaki in še posebej legendarni Valter Bonča, ki mu s svojim velikim znanjem in izkušnjami zna svetovati ob vsakodnevnih skupnih treningih po primorskih cestah. Naj dodam, da je Kristjan Koren prvi primorski kolesar, ki je za svoje dosežke prejel najvišje kolesarsko priznanje Slovenije - Zlato Scotovo kolo. Dobijo ga najboljši! Andrej Curk Športnik Primorske!!! Spoštovani bralci Latnika, Oddajmo svoj glas v akciji za najboljšega primorskega športnika v letu 2006. Glasovalne kupone dobite v Primorskih novicah vsak ponedeljek, sredo in soboto. Kristjan Koren si ta naslov še kako zasluži. AC Modelarji nabirajo pokale V soboto, 18. novembra je na vipavskem letališču potekalo tekmovanje modelarjev za Pokal Gorice 2006. Nadvse uspešni so bili tekmovalci Modelarskega društva Ventus iz Ajdovščine. V kategoriji F1 A-junior je Tomaž Slokar osvojil 1. mesto. V kategoriji FlA-člani je bil Matjaž Černigoj drugi, zmagal je Dakjan Žulič iz Novega mesta. Med dobitnike pokala se je prvič vpisal Dušan Slokar. V kategoriji F1B je bil na drugem mestu za zmagovalcem Tomažem Hribarjem iz Celja. Čestitke »ventusovcem« in še dosti uspehov vam želimo. SB ŠD »Nanos« iz Podnanosa Tekačice in tekači vrhunski Smo društvo, ki se ukvarja z atletiko, predvsem z vsemi vrstami teka. Za nami je že več let trdega dela in nastopanj na raznih vrstah tekmovanj. Ker hočemo doseči še boljše rezultate smo se tekmovalci združili v novo društvo, ki združuje člane iz več primorskih občin. T)rav mladim posvečamo največ X pozornosti, saj se zavedamo, da na mladih svet stoji in zato jim je potrebno pomagati, da bodo zrasli v zdrave in poštene državljane, od katerih v prihodnje družba lahko nekaj pričakuje. Združeni v »ŠD Nanos« Podnanos smo zelo uspešno društvo, kajti rezultati, ki jih dosegajo naši tekmovalci so zelo dobri, lahko bi rekli odlični. Naj vsaj naštejem mladostnike, ki so se na državnih prvenstvih uvrstili na zmagovalni oder. Med njmi so tudi džavni prvaki. To so:Mateja Kosovelj, Lucija Krkoč, Mitja Trošt, Marko Tratnik, Hani Ivančič, Boštjan Pangos, Tine Torkar, Aleksandra Fortin, Pavlina Ferjančič in Tomaž Ferjančič. Največje uspehe doslej pa sta dosegli naši mladinki Mateja Kosvelj in Lucija Krkoč, ki sta že od leta 2003 vsako leto ekipni svetovni prvakinji v gorskem teku. Ob treh zlatih medaljah z ekipne tekme pa ima Mateja še dve bronasti in eno srebrno, Lucija pa srebrno s posamičnega tekmovanja na teh prvenstvih. Vsi ti rezultati so nam dali novega elana in moči, da še bolj zavzeto treniramo v homogeni ekipi. Zavedamo se da samo trdo delo prinaša vrhunske rezultate. KT Letošnje zadnje tekme za WMRA Grand Prix v gorskih tekih se je udeležila maloštevilna ekipa gorskih tekačev. Tekma je bila na Gibraltarju, ki pa je prinesla slovenski ekipi lep uspeh. Mateja Kosovelj je osvojila 2. mesto in zaostala malo več kot pol minute za skupno zmagovalko GP Čehinjo Anno Pichrtovo. Lep uspeh ekipe sta zaokrožila še Lucija Krkoč in Mitja Kosovelj, ki sta osvojila 6. mesto. Peter Kastelic je bill3. V točkovanju za WMRA Grand Prix 2006 je Mateja Kosovelj osvojila 2. mesto s samo štirimi letošnjimi nastopi. Prav tako s štirimi nastopi v točkovanju za GP sta skupno 6. mesto osvojila še Lucija Krkoč in Mitja Kosovelj. Peter Lamovec je v točkovanju GP osvojil 11. mesto. Uvrstitev bi bila še višja, vendar ga zaradi poškodbe ni bilo na Gibraltarju. Seminar z mojstrom Daniele Boffelli - 7. dan V novi športni dvorani v Lokavcu je 11. novembra v organiz0' ciji Karate kluba Shotokan Ajdovščina potekal seminar z m°i’ strom Danielom Boffellijem. Ta je potekal popoldne najprej barvne pasove potem pa za višji nivo za nosilce črnih in rjavil1 pasov. Udeležilo se ga je šestdeset karateistov karate klubov iz Slovenije in Italije. energiji Chi, dragocen prispe' vek vrhunskih mojstrov Tai-ch* ja. Karate Institute je odprt vsefl1 borilnim veščinam in stilom, sa) zagovarja idejo, da so osnove vseh borilnih veščin iste ter da se lah' ko od vsakogar še kaj naučimo. Borilna veščina tedaj ni več 1£ skupek nekih borbenih tehnik’ zasoljenih z vrsto gimnastičnih vaj, temveč način spoznavanja, ob' vladovanja in maksimalnega koti*' čenja lastnega telesa in energije-Pred seminarjem pa je v okvir11 domačega kluba potekal turnir za mlajše člane klubov do 15. letV borbah in katah, kjer so se izkazi li domači tekmovalci z osvojitvi)0 prvih mest in zmagovalnimi st°P' ničkami v vseh kategorijah. Karate klub Shotokan Ajdovščini* deluje že 12 let. Najprej je trenil*' ge organiziral mojster iz Nove Gorice. Zdaj pa ga treniramo d°' mači kadri. V njem redno trenil3 čez osemdeset karateistov, šest let starih otrok do odraslih, iz ajdovske in vipavske občin0’ Trenirajo tako fantje kot dekleta-Z razvojem in večanjem števila članov se je razvijal tudi klub Zlasti nas veseli, da se čedalje več mladih odloča za to borilno vešči' no. Razvijamo tudi karate kot tekmovalni šport. Zlasti naši mladi tekmovalci so čedalje bolj uspešni tako v državnem merilu, kot tudi na tekmovanjih v tujini, tako da osvajajo medalje in dobre uvrstitve tudi na tekmah v uradnih tekmovanjih za državno prvenstvo. Zadnja leta nas je oviralo P°' manjkanje primernih prostorovza trening, saj se v športnem centru Police drenjajo vsi klubi in je težko dobiti proste ure za trening-Z izgradnjo nove dvorane v Lokavcu se je razrešil tudi Pr0' blem pomanjkanju prostora in odprla možnost za še hitrejši razv°) kluba v bodoče. Vse, ki jih karate zanima pa vabimo v naše vrste. AtnfldV Seminarji z mojstrom Boffellijem so originalni, dinamični in nabiti z energijo, čeprav včasih precej zahtevni, vedno potekajo v sproščenem in prijateljskem vzdušju. Znova in znova zna presenetiti in navdušiti z novimi idejami. Poleg odlične tehnične podkovanosti ga odlikujejo tudi izjemne fizične sposobnosti, njegova karizmatična moč in navdušenje sta nalezljivi in bosta zasvojila vsakogar, ki mu karate pomeni kaj več kot le telovadbo. Mojster Daniele Boffelli je tehnični in idejni vodja Karate Institute-a iz Benetk. Rodil se je leta 1953 v Benetkah. Pri 17. letih je začel trenirat shotokan karate, že dve leti kasneje pa je položil izpit za črni pas. Po uspešni športni karieri tako v borbah kot v katah se je posvetil poučevanju. Vendar mu znanje, ki ga je do tedaj pridobil ni zadostovalo, ni se slepo zadovoljil z nauki in pravili sho-tokana, takrat precej grobe in »nenaravne veščine«, ki so omejevale njegovo domišljijo, željo po rasti. Želel je prakticirati veščino, ki bi bila sprejemljiva kot šport in učinkovita za samoobrambo, elegantna in sproščena kot ples in vendar dinamična, silna in močna.To je našel v kombinaciji različnih stilov karateja in stare kitajske veščine Tai-chi-ja. Njegova neustavljiva energija in želja po učenju in izboljšanju sta ga leta 1995 pripeljali do ustanovitve Karate Instituta. Karate Institute je ideja o karateju, ki je prilagojen človekovim značilnostim in od njega ne zahteva neke fizične mutacije, da bi jo lahko obvladal. »KI« proučuje karate na visokem nivoju, raziskuje njegove kitajske korenine, išče tiste prvine, ki so se skozi generacije izgubile ter jih dopolnjuje z modernimi spoznanji s področja športnih, medicinskih in biomehanskih znanosti. Vse to pa nadgrajuje teorija o življenjski DOBRODELNI KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA OB 10. OBLETNICI DELOVANJA LIONS KLUBA ZEMONO PETEK 1. DECEMBER OB 19.00 URI. DVORANA ŠKOFIJSKE GIMNAZIJE VIPAVA rZKUPIČEK BO PODARJEN SOCIALNO OGROŽENIMATREI SAMOHRANILK! Z BOLNIMI OTROCI IZ OKOLICE VIPAVE DOBRODOŠLI! ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________;_________________________________________________________________________________ »Naj«tekaška družina riJžina Čufer je v gorskih tekih doživela lep uspeh. Tekom leta se je ( poleg ostalih tekov, seveda) ed trinajstimi gorskimi teki, ki so bili za to sezono razpisani za Pokal Primorskih novic, udeležila 0raj vseh in tako zasluženo pristala na lepih, hvale vrednih mestih. r"? orski cilji so bili po '-'tni Primorski, od Slav »niče, Kojce, Črne prsti, Na 0rezna, Krna, Hleviš, Jelenka 1)1 lahko naštevali. ^ed najmlajšimi kategorijan ^kupnem seštevku pri m m janet. unc sta se nK otroško kategorijo večkrat p *kli na članski tek. Sindis je ži banicami. ^kirna Valentina je v tej prejela priznanje kot članica, ki se je udeležila največ gorskih tekov. Sama se tekov udeležuje le za svojo dušo, na tekih teče počasi, v hrib pa kar največkrat le hitro hodi. Še zdaleč ne dosega takih časov, kot jih imajo najboljši. Pa je s tem več kot zadovoljna, saj prav s tem vzdržuje svoj največji dosežek, ki pa ga je dosegla z orbitrekom, izgubo skoraj 40 kilogramov! In čeprav je tako nemalokrat v cilj prispela na repu tekaške druščine, ji je za vsak tek pripadlo nekaj točk. In prav skupni seštevek vseh ji je zato prinesel tudi končen odličen rezultat. Med vsemi članicami se je v absolutni razvrstitvi povzpela na visoko tretje mesto. V svoji kategoriji pa še mesto višje, na drugo! In oče Damijan? Še dobro leto ali dve nazaj si je želel, da bi tek le dobro odtekel. Vsaka dobra želja, vsako tekmovanje, na kateremu je bil vsakič malo boljši in pa predvsem vsakodnevni treningi, so ga pripeljali kar pod vrh slovenskih rekreativnih tekačev . Tudi on je v skupnem seštevku gorskih tekov med člani dosegel absolutno tretje mesto. V kategoriji pa je stal kar na najvišji stopnički. Najmlajši Patrik je za gorske teke še premajhen, pokaže pa na otroških, njemu primernih tekih, da je iz ta pravega testa! In tako izgleda, da se bo prav kmalu udejanjil njegov stavek, ki ga kdaj reče tatu:»Te bom našišal...« Lepi in vzpodbudni rezultati za družino Čufer, ki sodi med največje tekaške družine v slovenskem prostoru, zagotovo ne bodo končali le na polici kot darilo za vse narejeno, ampak jih bodo peljali naprej, v nove cilje, nove nastope, tekmovanja... vač SILVESTROVANJA Beograd že od 20.990 sit BUDIMPEŠTA že od 21.990 Sit Sarajevo že od 25.100 sit Mali LOŠINJ - Hotel AURORA* * *, že od 24.990 Sit MEDUUN - Hotel BELVEDERE***, že od 42.900 Sit (vključena novoletna večerja) PETRČANE - Hotel PINIJA***, že od 32.100 Sit (vključena novoletna večerja) POČITNICE EGIPT - SHARM EL SHEIKH - 9., 16.12. iz Ljubljane - od 69.900 Sit TENERIFE - 22.12. iz Ljubljane - od 149.900 Sit TUNIZIJA - 28.12. - 2.1. iz zagreba - od 89.900 Sit TOPLICE TERME DOBRNA - 3 DNI - ZA DVE OSEBI!! - 45.500 Sit TERME OLIMIA - VIKEND PAKET - 28.600 Sit TERME ZREČE - 2 DNI - od 23.000 Sit I % 1 ,s«iP*r Več informacij dobile v naši posloovalnici na Tovarniški cesti 2/c Telefon 05/ 368 15 00 e-mail: info@marcQpolQ.si www.marcopolo.si SMUČANJE JAHORINA - OTVORITEV SEZONE 15.12. -17.12. - od 9.900 Sit ITALIJA - KRONPLATZ - 17.2. - 24.2- OD 74.900 Sit AVSTRIJA - BAD KLEINKIRCHEIM - 17.2. - 24.2. - od 132.600 Sit Tekli v Ložah pri Vipavi Na 2. teku v Ložah, v nedeljo, 26. novembra ni manjkalo praktično ničesar, saj so lahko sodelujoči dobili vse, kar so si zaželeli. Označena proga, pred prvim in za zadnjim tekmovalcem sta se s kolesom peljala kolesarja, domačina. Na cilju je tekače čakalo vse, od jabolk, mandarin, soka, čaja, kuhanega vina ali kaj še krepkejšega. T Tzdušje na teku je bilo več kot V odlično, saj so se krajani v vse skupaj res vživeli. Pred tekmovanjem so pomagali pripraviti teren, z vodo sprali iz štartnega in prireditvenega prostora goro mokrega listja, skuhali za vse tekače kuhano vino, ob progi so vzpodbujali tekače, ki so se podili po blatnih poteh. Prav tako so se tudi prebivalci Goč izkazali z navijanjem ob progi. Zmagovalec 2. jesenskega teka vLožah je bil najhitrejši mesar na Primorskem, član ŠD Nnanos iz Podnanosa Tomaž Ferjančič, drugo mesto je pripadlo prav tako šembidcu Urošu Vodopivcu, tretji pa je bil Miro Vogrič iz Filipidesa. Pri nežnem spolu je slavila rojstnodnevnica iz Trsta, ki se vedno rada udeležuje naših tekov, Valentina Bonanni. Drugo mesto je zasedla forumovka iz Ljubljane Tanja Oberdank, tretja pa je bila predstavnica društva Živa voda( društvo, ki si prizadeva za čimveč vodnjakov v neraz- vitih deželah) Andreja Trontelj Pogostitev z dobro joto in klobaso je bila na turistični kmetiji Rehar. Vse pohvale tudi njim, saj so nam posodili prostor, da smo lahko zmagovalce razglasili kar tam. TD Burja je s praktičnimi nagradami razveselila absolutne zmagovalce in med tekmovalce izžrebala 130 praktičnih nagrad. Po končani prireditvi pa se je kar nekaj tekačev, ki prihajajo iz Ljubljane in Gorenjske, ( vsaj po registracijah avtomobilov sodeč, ki so bila parkirana pred hišami) odpravilo v kleti domačinov, kjer so s pokušino domače dobre kapljice sklenili dan in prav gotovo tudi ponesli dober glas v svoje kraje. In s to promocijo bomo k nam zagotovo naslednje leto privabili še več tekačev. In, upamo, sponzorjev. Letos so nam pomagali: TRGOVINA TRS-GRO D.O.O., PRIMORJE D.D., FRUCTAL D.D., FAMA D.O.O., AGROIND VIPAVA 1894 D.D., KS LOŽE Valentina y 46. nadaljevanju sem pi-sal o najdbi fosiliziranega sa lesa z najdišča Kuine - 2 »v .S^aP°m- Tedaj sem zapisal lesa. Najdbe takih, fronta velikih, kosov lesa te so namreč zelo, zelo navik 49. oktobra letos pa si je Mii" 4,ri^e4 ogledat dr. Vasja fak ^ 2 Naravoslovno-tehnične jn U'tcte, Katedre za geologijo j£0 ^‘deontologijo iz Ljubljane. mu je pred tem dr. Pavlovec dr'C|)Ve^0val o najdbi lesa, je bil t0nmnenja, da gre za tek-takS-C Zna4ce in ne za les- Toda, °J ko je videl primerek je po- naša naravna dediščina - 48 Se ena izjemna najdba nad Slapom trdil, da gre za ostanek lesa. Dr. Mikuž si je še isti dan ogledal najdišče na Kuinah. Potdil je, da gre za izjemno veliko količino fosiliziranih koščkov lesa v eocenskem peščenjaku. Pri ogledu pa se je zaustavil pri skali, na kateri so bili vidni sledovi valov. To smo z vnukom Žanom in vnukinjo Veroniko sicer videli že ob prvem ogledu, vendar je bila skala ogromna, pa tudi zavedal se nisem, da je to lahko redkost. Površino sem že takrat fotografiral. Dr. Mikuž je površino opisal kot plitvino v eocenskem morju - prav na stiku z obalo. Na površini peščenjaka so vidni sledovi valovanja - plime in oseke. Sledovi so še bolj zanimivi zato, ker so v vdolbinah odloženi mikroskopski koščki lesa, ki so vidni kot črni nanos. Dr. Mikuž je svetoval, naj najdbo prenesemo v muzej. Spet sem zaprosil Toneta Misleja z Lozic za pomoč. V skalo je navrtal vrsto lukenj, tako da sva potem odlomila 90 cm dolg, 60 cm širok in 15 cm debel kos, nekakšno ploščo. Primerek je že na ogled v Muzeju v Ajdovščini. Z najdišča Kuine - 2 imam v depoju še nekaj primerkov, za katere ni jasno kaj pravzaprav so. Ali so kosi lesa, ali so stisnjeni drobci lesa, ali je preprosto samo z mikroskopskimi ostanki lesa premešan fliš? Zaenkrat še ne vemo! Nekja primerkov je čudno razbrazdanih - najbrž so to tektonske drse - ko so se plasti premikale so drgnile druga ob drugo, morda pa je kaj drugega. Vsekakor bodo primerki z najdišča nad Slapom še zaposlovali raziskovalce. Stalnemu pomočniku Tonetu Misleju hvala za pomoč, družini Marc pa za dovoljenje. Na fotografiji so sledovi plime in oseke. Stanislav Bačar - Absolvent medicine in vrhunski športnik Dejan Fabčič Doma je v Hraščah pri Podnanosu. Rodil se je leta 1977 mami Nadi in očetu Edotu. Ima še mlajšega brata Mitjo. Trenutno večino časa preživi v Ljubljani, zarci^ treningov in študija, domov v Podnanos se vračam za vikende. Zena Vida prihaja iz Nove Gorice, zato sta "malo tu malo tam". »Po osnovni šoli sem obiskoval Škofijsko gimnazijo v Vipavi, za katero moram reči, da mi je nudila prijetno okolje in mi dala ogromno znanja. Po maturi sem se vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani. Že od rojstva sem veliko časa preživel v bolnišnici in izgleda, da sem se medicine tako nalezel, da je bila takrat to edina opcija za nadaljevanje šolanja. Danes mi te odločitve ni žal, saj je študij zelo zanimiv, veseli me delo z ljudmi, hkrati pa preveva prijeten občutek, da lahko narediš nekaj dobrega. Trenutno sem absolvent in mi do konca manjka še par izpitov«. Kakšen je tvoj »manjko«, kako je do njega prišlo, zagate ob tem... Včasih se šalim, da mi je bila invalidnost v zibko položena. Dejansko je tako tudi v resnici bilo. Rodil sem se s hudo okvaro obeh nog,in sprva ni bilo optimista, ki bi napovedal, da bom kdaj hodil. No, po številnih operacijah in korekcijah se je to pri treh letih zgodilo. Potrebno je bilo veliko volje in vztrajnosti, ampak o tem bi kaj več lahko povedali moji starši. Danes se niti malo ne počutim invalidnega. Stvar je v glavi »pošlihtana« in lahko priznam, da mi je kar prav, da je tako. Zaradi invalidnost sem gotovo pridobil določene vrline, ki mi pomagajo pri doseganju ciljev, ki si jih zastavljam. Kako si se odločil za zahtevno športno pot, začetki... Ja, spet smo pri invalidnost. Začelo se je pravzaprav spontano. Operacijam je sledila rehabilitacija v bazenu in v toplicah in iz tega se je rodila ljubezen do plavanja. Zdi se mi, da kar pomnim, imam rad plavanje. Leta 2000 sem se udeležil prvega tekmovanja, kjer sem osvojil prve medalje in to mi je dalo poguma, da sem začel trenirati v plavalnem klubu Olimpija v Ljubljani. Treningi so obrodili sadove in tako sem bil leta 2003 sprejet v reprezentanco, kar je po- menilo tudi udeležbo na tekmah v tujini. Sprva sem dosegal obetavne rezultate, ko pa so začeli le-ti stagnirati, sem se odločil za spremembo in zamenjal okolje in trenerja. To se je zgodilo pred lansko sezono in od takrat se piše novo obdobje v moji plavalni karieri. Od kar imaš »pravega« trenerja grejo rezultati, o katerih smo v Latniku že pisali, strmo navzgor, kako bi to ocenil... Torej, 2005 sem začel sodelovati z dr. Borom Štrumbljem, ki je asistent na Katedri za plavanje na Fakulteti za šport in eden največjih strokovnjakov na področju plavanja. Sodeloval je že s številnimi trenerji in vodil najboljše slovenske plavalce. Treningi pri njem so drugačni, kot sem jih bil vajen. Na začetku smo naredili natančno video analizo vseh slogov in izboljševali tehniko plavanja, ki jo je on priredil na ta način, da je ob moji okvari kar najbolj učinkovita. Temu pa je sledilo nabiranje »kilometrine«. V bistvu se sam način treniranja ne razlikuje od tistega »zdravih« plavalcev. V pripravljalnem obdobju treniram vsak dan po dvakrat, kar pomeni skupno 6-8 kilometrov oz. 3 do 4 ure v vodi, poleg tega pa še ura suhe vadbe v fitnesu. Novinarji ne pravite zaman, da je to garaški šport, ampak če ga imaš rad, je lahko zelo lep in koristen za zdravje in počutje. Svetovno prvenstvo v Durbanu (Južna Afrika), daleč je to, sicer pa si vajen potovanj, kje vse si že plaval....? Lansko sezono sem se udeležil štirih tekmovanj v tujini. Plaval sem na Danskem, v Berlinu, v Brnu in v Sheffieldu v Angliji. Nekako veljajo za najmočnejše tekme na svetu, sploh Berlin in Sheffield. Tu sem tudi odplaval norme, ki so me uvrstile na Svetovno prvenstvo. Potekalo bo od 2. - 8. decembra v Durbanu v Južnoafriški republiki. To bo moja prva tekma zunaj Evrope. Malo me skrbi, kako se bom aklimatiziral, saj je to na južni polobli ob Indijskem oceanu, poleg tega pa je tam sedaj poletje. Kakšna so tvoja pričakovanja? Prav zaradi prej povedanega težko rečem kakšna so pričakovanja. Zagotovo bom iz sebe iztisnil zadnji atom moči in če ne bo kakšne višje sile, bi moral biti rezultat dober. Testiranja na treningih namreč kažejo zelo dobro pripravljenost. Rezultatsko bom(o) izredno vesel vsake uvrstitve v A finale oz. morebitne dosežene norme za Paraolimpijske igre v Pekingu 2008. Kdo ti najbolj stoji ob strani pri tem tvojem »delu«? Zagotovo mi največ pomeni podpora moje žene Vide, ki je ob meni tudi v trenutkih, ko drugi odpovejo. Nato so tu starši in ožji družinski člani, ne smem pa pozabiti tudi na vse prijatelje in navijače, s katerimi proslavimo vse večje uspehe. Načrti za prihodnost...? V prihodnosti bo vse usmerjeno k enemu cilju in to so paraolimpijske igre v Pekingu. To je zaenkrat najvišji cilj moje plavalne kariere in na tem projektu delamo že eno leto. Svetovno prvenstvo je pomembna postaja na poti do tja, tako z vidika rezultata kot tud' izkušenj. Upam samo, da mi ^ služilo zdravje, da ne bo poškod ter glede na zahtevnost projekta’ da nam uspe pridobiti kakšneg3 sponzorja. Zelo resno deluješ, gotovo Pa ti gre kdaj tudi »fajn« na sme^' če se vse dobro izteče, pa gotovo. Daj, Dejan, kakšno ^ selo zgodbico iz tvojega vsak dana, ali pa morebiti kakš£l1 štos, da nasmejeva še na*6 bralce! Hmm, spomnim se zanimiveg3 dogodka. Enkrat smo imeli tako! po tekmi let za povratek domoV> zato sem moral v kovček pospr3 viti še mokro opremo in brisačo Ko sem ga potem doma odprl. je bila vsa vsebina modre barve. Pot je bila namreč dovolj dolga, da s° mokre brisače spustile barvo i*1 pobarvale vso ostalo garderobo Takrat mi to sicer ni bilo smešn0, zdaj pa se vsemu skupaj samo sflie' jem! Srečno v Durbanu in, že vnapNl srečno v Pekingu! Hvala! Na spletni strani http://wW"' logon.si/dejanfabcic lahko spred1' Ijate rezultate s SP v Durbanu. Ivan Mertnolp Piramida na referendumu Javnosti je verjetno znana ideja o izgradnji 148 metrov visoke steklene piramide na lokavskem polju v kateri bi, izgrajen pretežno z evropskimi sredstvi, zaživ® največji aeronavtični, se pravi letalski muzej ter zanimive dejavnosti povezane z letenjem; simulatorji letenja in letalskih bitk, arhiv razvoja letalstva, restavratorsk center, letalski inštitut ipd. Brez dvoma gre za zanimivost, ki bi skozi svoja vrata ( kot kak Gardaland ) speljala reko ljudi, turistov, prve ocene se gibljejo pri številk 800 obiskovalcev na dan. Le-te bi servisiralo 400 zaposlenih, kar je ob znano neugodni, zaradi odpuščanja slabi gospodarski situaciji v občini, ena boljših zapo5^' venih možnosti. Tjaše, pobesedahlvaBoscarola, pobudnika piramide, letalca ter podjetnika, “Ajdovščini primerno”, zapleta tam, kjer se, po njegovem ne bi smelo: župan ter oba podžupana projektu niso naklonjeni takorekoč “iz prve” - vsi trije so si namreč enotni, da je, ob tako velikem posegu v prostor, ob tako veliki spremembi obrisov Vipavske doline ( “moja domovina je črta mojega obzorja “), treba vprašati ljudstvo - občanke in občane, ki bi na referendumu spremenili ali ohranili prostorsko ureditvene načrte občine, torej, ki bi odločili, ali naj Občina da soglasje k gradnji ali ne. Boscarol tudi re-signirano ugotavlja, da hočejo priložnost zgrabiti drugje, predvsem sejemsko mesto Celje. Z dopisom Foruma za Goriško tudi dokaže, da se za projekt zanimajo naši sosedje, Novogoričani, ki ob predvidenem odklonilnem odnosu zgornjevipavcev do piramide, ponujajo svoje lokacije. Boljšo lokacijo od sedaj predlagane, ponuja tudi Ivo Boscarol: “ Če piramido postavimo čez Lokavško cesto, torej med njo in zahodnim robom Škola, nekako bolj proti Gorenjam, se bo piramida bolje vtopila v prostor, nekako se vizualno bolj nasloni na grebensko rame Škola. Morda ima kdo še boljši predlog. Šele po opravljeni splošni in zelo široki razpravi in po pretehtanju prav vseh možnosti se lahko kredibilno odločamo in odločimo med vsemi pozitivnimi in negativnimi vidiki gradnje. Narobe je, da nekateri odklanjajo neko novost kar počez in s tako hitrostjo ! “ Referendum, ki se obeta, lahko razumemo različno. Mar gre za prenašanje odgovornosti stroke in odgovornih, izvoljenih - na vse nas, na ljudstvo? Poteza je namreč daljnosežna, odgovornost zato velika. Morda so nasprotniki piramide prepričani v svoj uspeh na referendumu ter štejejo, da se bodo z referendumskim NEjem najlaže oprali oznake “ne-najboljnaprednih” ter se tako izognili očitkom množice brezposelnih, ki si bodo morali poiskati službo v Novi Gorici ali Vipavi? Kakorkoli se sliši čudno - referendum je še najbolj v interesu predlagateljev. Če jim uspe, pridobijo dovolj kredita, da jim ne bo treba začenjati vsakič znova in sklepati majhnih vezanih trgovin, ki so očitno del vsakdana, vendar pri velikih projektih prej nepotrebna zavora kot socialna korektura. Če pobudniki piramide na referendumu izgubijo, bodo lahko tarnali nad vipavsko burjo z razlogom. Naj kar povem - sam bi glasoval za piramido. Ko sem pred časom stal na mostu čez “Canale Grande” v Benetkah in opazoval mnoštvo radovednih Japončkov, čvrstih Američank, razposajenih francoskih gimnazijcev, lepih Armenk, ki sem jih sprva zamenjal za Rusinje, se mi je, pa naj bo slišati še tako patetično; “milo strilo” pri srcu. Pred menoj se je sprehajal cel svet. Izgledal je zanimiv in lep.”Milo se je strilo”, kasneje tudi natakarju, ko sem mu odštel 4,5 evra za kapuccino ( 1.080,00 SIT za kavo z mlekom). Hočem reči - s piramido bi končno lahko prodali vse vino, ki ga dolina pridela. Več ljudi ko pride, dražje je vino. Prodajali bi ga v piramidi, pred njo, po poti, na želežniški postaji, na kmetijah, po lokalih, na kmečkih tu-rizmih, v hotelih, v trgovinah. Prodali bi tudi vodo, zrak, burjo, razgled, razglednice, parkirnino, vstopnino, znamke, spominke, rožice, pice, kruh, joto, češnje, teletino, elektriko, jabolka, toaletni papir, benzin, koledarje, pogled na Čaven, vse skupaj z3' vito v papir, popisan z zgodbo 1£ talskega muzeja. Še nekaj - en0' dnevni gost, turist, obiskovali muzeja, ne dela težav - leP° oblečen pride in poleg polneS3 fotoaparata odnese še kup lePin besed, ki jih doma, takoj ko zn10 re, natrosi ( ob fotografijah ) sv° jim prijateljem. Najbolj, kar me skrbi, pa je de) stvo, da se morda prepiramo 0 oslovi senci. Bolj čvrst nastoP predlagateljev, večja zagotovil3, morda kak dokument, vsaj za j31' nost, ne bi bil odveč. Še vedno i namreč spomnim besed Em1* Bratine - Milota iz Stomažev, ^ mi je dejal, da je svojčas, Pre 30. leti, ko je bil član Skupščii Občine Ajdovščina, le-ta izglas° vala soglasje za izgradnjo reči ga kanala čez Rebrnice - P°vf zal naj bi plovno rečno pot Soc - Vipava - Ljubljanica ?!? Ampak takrat še nismo i Evropejci, ki morda bolj (e) P*3 vajo od nas ? Mitja Jripk°t,lC ...JSp cuftura, ivana Ipavska ponovno blestela ^ Postojni je, 25. in 26. novembra, potekalo 3. Tekmovanje Primorskih pevskih zborov in malih ^upin, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Postojna, v koprodukciji z Zvezo pevskih zborov Primorske. Šembidci - zlati Zadnji vikend novembra je potekalo v Postojni 3. tekmovanje primorskih pevskih zborov in malih skupin. Iz vipavske občine sta sodelovala dva mešana pevska zbora: MePZ Stanko Premrl pod vodstvom Nadje Bratina iz Podnanosa in Komorni zbor Ipavska iz Vipave, ki se je predstavil tudi v ženski zasedbi, pod vodstvom Matjaža Sčeka. Iz ajdovske občine so se tekmovanja udeležili DePZ Plejade iz Ajdovščine, ki ga vodi Metka Colja, Oktet Borea iz Budanj, ki ga vodi Karmen Ferjančič ter Vokalna skupina Prijatli iz Sela pod vodstvom Roka Bavčarja. IVrtekmovanju je sodeloval ^ tudi Komorni zbor Ipavska 12 Vipave in sicer kar z dvema za-Sedbatna, kot ženski zbor in tudi v n)'hovi osnovni' zasedbi, kot meša-zbor. Oba zbora je vodil Matjaž ^ček. Komorni ženski zbor Ipavska, )e Zapel na sobotnem večernem tekmovalnem koncertu, kot pred-2adnji v svoji kategoriji. Za začetek s° dekleta zapela skadbo Jezus in a)dovska deklica, v priredbi Pavla ^erlcuja, sledila je Der Brautigam, J°hannesa Brahmsa in pa še Kyrie ekison, Henka Badingsa. Za za-dnio tekmovalno skladbo, so se debetom iz Ipavske, na odru pridružili še glasbeniki Goran Moskovski (tolkala), Aljoša Bolje (tolkala) in Tamara Tretjak (flavta). Na spore-du je namreč bila skladba mladega 2amejskega skladatelja Patricka 9Uaggiata, z naslovom Nevihta. Ko )e izvenel zadnji ton, se je po dvora-n' Glasbene šola Postojna, zaslišal (toren aplavz, ki je dal vedeti, da so dekleta navdušila občinstvo, tako s težavnostjo programa, kot z iz-virnostjo, pa tudi s prepričljivo iz-Vedbo. Dekleta so pokazala največ 'Zmed Vseh nastopajočih zborov 111 sobotnem tekmovanju. Žirija je nastop Komornega ženskega zbora Ipavska ocenila z 88 točk, kar je dekletom prineslo zlato priznanje. Na nedeljskem popoldanskem tekmovalnem koncertu se je predstavil še Komorni zbor Ipavska. Svoj tekmovalni program so začeli s skladbo Tebe Boga hvalim, Stevana Stevanoviča Mokranjaca, sledila je O Magnum Misterium, Mortena Lauridsena. Glede na to, da so morali pevci Komornega zbora Ipavska, v svoj program uvrstiti tudi priredbo slovenske ljudske pesmi, so se odločili za ljudsko iz Brij, z naslovom Nagi ptički, v priredbi Mirana Rustje. Prav tako kot dekletom, večer prej, so se tudi mešanemu zboru, za zadnjo skladbo na odru pridružili glasbeniki Tamara Tretjak (flavta), Salvatore Perri (oboa), Daniele Furlan (klarinet), Aljoša Tavčar (fagot), David Šuligoj (kontrabas) in zazvenela je skladba Aljoše Tavčarja, Pripravljen sem na ples. Tudi mešani zbor je polno dvorano Glasbene šole Postojna navdušil, tako z intonacijo, ritmom, dikcijo, prepričljivostjo izvedbe, vokalno tehnično pripravljenostjo, kot tudi z zahtevnostjo programa. Potrebno je poudariti, da sta izmed vseh sodelujočih na tekmovanju, edino oba pevska sestava Ipavske, v svoj program vključila instrumentalno spremljavo s skladbami, ki sta bili tudi obe prvi izvedbi. Strokovna žirija je nastop mešanega zbora Ipavska ocenila z 90,6 točk in to je bilo tudi najvišje število točk, ki jih je žirija na tem tekmovanju podelila. Na večernem koncertu, ki je potekal v Kulturnem domu Postojna, na katerem so podelili priznanja in so zapeli najboljši zbori, sta tako zapela tudi oba pevska sestava Ipavske. Komorni ženski zbor Ipavska, si je tako poleg 4. mesta, med vsemi zbori pripel še: Priznanje za najboljši ženski pevski zbor, priznanje za najboljšo izvedbo skladbe primorskega skladatelja (za skladbo Patricka Quaggiata, z naslovom Nevihta) in pa tudi nagrado Marijana Gabrijelčiča za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe (prav tako za skladbo Patricka Quaggiata, z naslovom Nevihta). Mešani zbor Ipavska, pa si je z največjim številom osvojenih točk 90,6 priboril 1. mesto ter s tem še zlato plaketo z odliko mesta Postojna, Plaketo mesta Postojna in denarno nagrado ter dobil tudi posebno priznanje kot najboljši mešani pevski zbor. Komorni zbor Ipavska je tako letošnjo sezono pričel več kot uspešno. V teh dneh se pevci in pevke pripravljajo na snemanje tretje zgoščenke s sakralno glasbo, v aprilu 2007 se bodo udeležili mednarodnega tekmovanja v Zadru, v avgustu pa so povabljeni na Edinburghški festival na Škotsko. PK ^Virija, ki so jo sestavljali Stojan Z-jKuret, predsednik ter Marko Vatovec in Andraž Hauptman kot člana, je podelila bronasta, srebrna, zlata ter zlata priznanja z odliko mesta Postojna. Omenjeni pevski sestavi so se s tekmovanja vrnili z enim bronastim priznanjem - Oktet Borea, enim srebrnim - Vokalna skupina Prijatli, tremi zlatimi priznanji - MePZ Stanko Premrl, ŽePZ Ipavska in DePZ Plejade ter kot najboljši celega tekmovanja Komorni zbor Ipavska. Podelili so tudi posebna priznanja, plakete mesta Postojna in denarne nagrade, ki so povečini pripadli Komornemu zboru Ipavska kot absolutnemu zmagovalcu in njegovemu ženskemu delu za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe. Tekmovanje je bienalno, poteka dva dni in v dveh kategorijah (zbori in vokalne skupine). Letošnje je bilo v znamenju številnih dobrih pevskih zasedb in (pre)strogega ocenjevanja. Tudi ocenjevalni sistem se je spremenil in se tako poenotil s preostalo Slovenijo na regijskih tekmovanjih. Tako je bilo treba za bronasto priznanje zbrati od 60 do 69,99 točk, za srebrno od 70 do 79,99 točk, za zlato pa od 80 do 89,99 točk: Zbor, ki prejme od 90 do 100 točk prejme zlato priznanje z odliko. V konkurenci 22 zborov s cele Primorske je vipavska in ajdovska »bera« več kot odlična. mag. Lejla Irgl MePZ Stanko Premrl se je na tekmovanju predstavil s štirimi skladbami, in sicer so kot prvo zapeli Sanctus-Benedictus Josepa Vile, nadaljevali pa z Ave Mario Albina Perose, Premrlovo Pesmijo žerjavov in Štirje fantje špilajo Stanka Jericija. Po besedah zborovodkinje Nadje Bratina je bil nastop zbora optimalen in je z nastopom zadovoljna. Koristi ni, če mlin stoji in jezik toolči. Izgovarjanje na podežel-v 0 oddaljenost od vrhov odlo-Can)a je želja živeti v svojem vrtu obdelovati svojo gredo solate.. a2rnišljanje, da se človek lahko ^8lasi le v raznih pismih bralcev, in^3 Zavradaš’ je samo umikanje Pristajanje na sajničnemorem. udi pisatelji, vest družbe, so se glasili zelo pozno, kaj bi potem J12’ je skrivanje za širšim hrbtom. v Tudi civilna družba, tista, ki ne v f()' samo za opozarjanje nase, je 7,°toaj sedaj začela nekaj govoriti. U.di trije predsedniki divjo vodo ajemajo s kanglico. Živa voda k°Ve 2apovedi ljubite se med se-i in odpustite svojim sovraž-1 °to je zmogla sramežljiv, zelo ®2en, poziv k strpnosti. ^ je samo to, da je z nami nekaj 0 narobe. Ne zadnji mesec, ^Pak že dolgo. Čutim Slovenijo, "eno, nasršeno in vsa poigrala z angleško besedo »love« Tecimo, bežimo... so poskus prekrivanja dogajanja, ki mu ne znam in ne zmorem najti vzroka. Vidim in slišim samo posledice. Kadar strast govori, pamet molči. In govorov strasti je mnogo: v vaseh Suhe krajine, v pogovorih z velikimi (naglas na prvem zlogu) in velikimi (naglas na drugem zlogu) ljudmi, mnogo je zagotavljanj, kam kdo ne bo šel, kje se kdo ne bo naselil, kje naj se ne bojijo slabih sosedov, kje bodo samo najboljši in najčistejši sosedje. Na barikadah stojijo tudi otroci, v začasnem zatočišču so tudi otroci. Iz spomina se oglaša: kdor stori kaj hudega enemu teh malih, naj si obesi mlinski kamen za vrat in se potopi v globočine morja. In vsem malim je storjeno veliko hudega. Tistim, svobodnim, ki pijejo vpitje, onim, nesvobodnim, ki ne razumejo, zakaj so morali od doma. Tistim, svobodnim, ki se učijo sovražiti, onim, ki so predvsem predšolski in potem ni kakšna posebno velika škoda, ker niso izgubili ene temeljnih pravic, pravico do izobrazbe in z njo možnost spreminjati sebe, svoj svet in svet drugih. Obojim, ker se učijo ravnati kot ravnajo odrasli, svetel zgled našega in njihovega otroštva. Saj sta jeza in sovraštvo ta hip na obeh straneh. Kakršen oče, takšen sin, kakr- šen pastir, takšna čreda. Hočemo biti svetilnik Evrope, toda svoje perilo želimo prati doma, hočemo biti v Evropi, toda Evropa bi smela stopiti le do našega praga. Izgovor, da imajo vse države svoje Rome, svoje izbrisane, svoje na družbenem robu je jalovo početje. Vsi imamo reči, ki so dobre in vsi imamo reči, ki so slabše. Zrelost družbe se najbrž kaže v tem, kako slabo izboljšujem, kako probleme rešujem in kako dobro množim. Znani novinarki, ki je zaradi njene nepomirljive strupenosti skoraj nisem več brala, sem po dolgih letih spet navdušeno kimala: Nadine Gordimer, ki so jo v Južni Afriki oropali in pretepli ljudje, za pravice katerih se je borila s svojo literaturo in z javnimi nastopi, napadalcev ni obsodila, ni klicala nadnje javnega linča, ampak sporočila svojim sodržavljanom, da je treba tem mladim ljudem dati življenje: znanje. Samo z njim se bodo spremenili. Novinarka je sporočila, kaj je treba napraviti pri nas. Simpatični predsednik slovenskih Romov je kasneje dodal, da se nič ne zgodi čez noč: v Prekmurju je sobivanje zorelo desetletja. Ne asimilacija, sobivanje. Sobivanja pa ne dosežemo z brš-Ijinskim modelom, z ločevanjem otrok, temveč z vztrajnim in mu- kotrpnim delom, ki pa, tako vidimo v Prekmurju, obrodi sadove. Nisem prepričana, da se je poskušalo. Bolj se mi zdi, da se je problem pometalo pod preprogo, da se je odločalo za naj bo, kot samo hoče, da se je mižalo, da rešitve sedaj nihče ne vidi več in je ne zmore najti. Da smo vsi, z mano vred, slišali le eno plat: Tecimo, bežimo, Cigani gredo... V malhah so nosili otroke in vsak, ki ni ubogal, je bil kandidat za malho. Ubogega Jurija Kozjaka so prodali Turkom, ki so ga vzgojili v postavnega janičarja. Preskočili pa smo, da ga je Ciganom dal »civil«, njegov stric. Da se nismo potrudili prebrati do konca ciganskih ljubezenskih pesmi in da ločujemo glasbo, ki jo poslušamo, od mnogokrat in na najrazličnejše načine nesrečne družine. Pozabili smo, da smo bili oboji v isti Hitlerjevi vrsti: oboji obsojeni na smrt, oboji nevredni, da bi preživeli. Oboji smo živi in ne uvidimo, da obe skupnosti povezuje več, kot smo pripravljeni priznati. Oboji smo tu, državljani iste države, oboji imamo isto ustavo, iste pravice in iste dolžnosti, isti parlament in iste predsednike. Noben dan ni tako dolg, da ne bi imel večera. Rešitev je in uresničiti jo je treba. In zdaj bom res napisala: mnogi so tudi plačani, da jo najdejo in uresničijo. Od nekje zveni v glavi: kar more, to mož je storiti dolžan. Menda smo narod pesnikov. Menda res. Verjetno slabih bralcev in še slabših raz- lagalcev prebranega. Sicer bi doumeli, da je ta more mnogo več kot mora. Mora je od osmih do šestnajstih, more je vseh osem ur razmišljanja, iskanja, ustvarjanja, ker : Vse se zmore, če se hoče in Odloženo delo obtožuje, zamujeno kaznuje. Zdaj je kazen. Morda bo še mnogo kazni in ker sem državljanka te države, ker imam samo to državo in se ne mislim izseliti iz svojega plemena, ne zato, ker ne bi imela kam iti (v Jemnu bi, recimo, dobro živela, kje drugje še bolje ), hočem, da se ta ekološka katastrofa duše, misli, čustev ustavi. Preden se zgodi Za vsakega šiba raste. Živimo, kot da ne bi imeli prednikov. Kot da ne bi ljudska modrost v stoletjih z življenjsko izkušnjo ustvarila etičnega kodeksa, ki je živ, ki priča, ki pa je pozabljen, ker se modernemu človeku ne spodobi, da bi imel zgodovino. Imamo himno samo zato, da je, ali besede tudi poslušamo, jih pojemo ali vsaj govorimo, ko glasba zazveni? Se spomnimo besed? Žive naj vsi narodi in naprej nekaj o svobodi ( prost bo vsak) in mejaših, ki niso vragi, ampak sosedje. Najbrž ne gre samo za sosede onstran državnih in še državnih meja. In zdi se mi, da je veliki pesnik mislil na svobodo enako kot Sartre: Svoboda so drugi. Toliko si svoboden, kolikor svobode daš. Ne več in ne manj. Svoboden si, če si sposoben sobivanja. Vse drugo je območje somraka. Ivana Slamič kultura Desa Muck na OŠ Dobravlje Zaslužen izlet lokavskih pevk in pevcev Srečanje s... pisateljico, televizijsko voditeljico, igralko, materjo, varuško, popotnico, ... na kratko - z Deso Muck. V šolski dvorani OS Dobravlje nam je 17. oktobra govorila o visokih in vsakdanjih temah: o literaturi, pisanju pa vse do številke čevljev in svojem labradorcu. Dokaj jasen odsev živahne enainpetdesetletnice lahko razberemo iz njenih knjig, saj so v veliki meri avtobiografske. Pa je gospa Desa tako duhovito odgovarjala na našo zvedavost, da smo se le stežka zadrževali, da še sami nismo dvignili roke. o ste začeli pisati... JRl sem nujno potrebovala denar in spomnila sem se na svojega profesorja slovenščine, ki je zaslutil moje sposobnosti, čeprav je bil v tem edini. Prav res: nikoli ne verjemite tistim, ki vam pravijo, da iz vas nikoli nič ne bo. Spomini na šolo... Šola me nikoli ni marala, zato sem se je izogibala, če se je le dalo. Ravno ko sem šla jaz po hodniku, se je v moji bližini razbila šipa; malice so bile vedno preskromne; preden nas je avtobus odpeljal izpred šole na izlet, je bil moj nahrbtnik že prazen; ker sem učiteljice nalagala, da sem posvojena, so za ubogo Desico hitro pripravili »reševalno akcijo«: zbiranje sendvičev. Šport... Ja, tudi s športom sem imela težave. Policija ima v svojih prostorih moj plakat, na katerem piše: »Če jo vidite na kolesu, jo aretirajte!« Tudi žoge se bojim, le kdo se je ne bi! Kar leti naravnost proti tebi, nič se ne ozira, ali te bo zadela ali ne ... Zato se vedno, ko vidim žogo, skrijem v prvi kot. Ker se res nikoli ne ve. Slišali smo, da ste dobra kuharica. Vaš najljubši recept? Kruh in maslo. Kaj pa si naročite v restavraciji? Juho, dunajski zrezek in pražen krompir. Kakšno je vaše stanovanje? Rada krasim svoj dom z lončnicami, vazami, blazinicami, tako da so prednovoletni dnevi zame res čudoviti in na veliko zapravljam. Imate predmet, ki vam prinaša srečo? Ne, nimam. Včasih pa sem imela veliko tovrstnih predmetov. Nekaj časa sem imel polne žepe kamenja. Trenutno pišete... V teh dneh bo izšla moja najnovejša knjiga za odrasle. Se že tiska. Nam izdate naslov? Peskovnik boga otroka. Hvala za sproščen pogovor in še veliko uspešnih zgodb. Pogovor so pripravili šolski novinarji pod mentorstvom Helene Brataševec. Kristjana Mucka Sinji klici zgledno zapolnijo osrednji prostor Lavričeve knjižnice v torek, 7. novembra. Gledališki in filmski igralec je globoko predan besedi napisal že številna literarna dela. Sinji klici pa so njegova osma pesniška zbirka, izšla letos pri Založništvu Abram. >✓ iv pogovor o ustvarjalni iz-^Jkušnji s Kristjanom Muckom in avtorjem ilustracij v novi zbirki, kiparjem in slikarjem Petrom Abramom, povezuje Polona Abram. Glasbeno pa večer občutno obogati mlad kitarist Bor Zuljan. Sinji klici, sestavljeni iz 32 osem-vrstičnic, pesniške oblike, ki je Mucku tekom let postala najbližja, z dotiki obstoječe stvarnosti nagovarjajo našo notranjost. Ta postane dostopna vsakomur, ki z zbranostjo odstrani povrhnjico in vpogleda vase. Še odmevajo. V besedi, podobi in glasbi. larasa Viže inu griže! Novembrski Glasbeni drevored je na odrti 1. slovenske vlade v Ajdovščini, 10. novembra gostil druščino amaterskih igralcev iz gledališke skupine Ponor in ljudske godce Ante Upedanten Banda, ki nam je pod taktirko režiserke Nene Močnik, na ogled postavila kriminalno ljubezenski mjuzikl Viže inu Griže, ki nam predstavi tipično slovensko zgodbo zabeljeno z melosom mehiških telenovel, podkrepljeno z odličnimi in skrbno izbranimi glasbenimi priredbami slovenskih ljudskih pesmi in napevov, skozi katere se plete zgodba o ljubezni, upanju, prevarah, lažeh in nezvestobi, ki nas na koncu ponovno pripelje do že znanega dejstva, da nam je ljubezen v pogubo. Če ste jih zamudili si jih lahko privoščite 13. 12. v Sežani, 15. 12. v Izoli ali 22.12. v Pivki. Toplo priporočam. Ksimeroni Videli so Avstrijo Po nekaj mesecih čakanja je otroško-mladinski pevski zbor iz Lokavca končno odšel na zasluženi izlet v Avstrijo. Otroci so na izlet odšli zgodaj zjutraj v soboto, 14.oktobra, vrnili pa so se zvečer- TJreko Italije in vspremstvu šestih JT spremljevalk so se odpeljali v Avstrijo, k Vrbskemu jezeru. Jezero so prekrižarili z barko ter si ogleda- li cerkvico Marije Vrbske. Zatem so se odpeljali še v Minimundus, kjer so si ogledali pomanjšane svetovne znamenitosti in kratek film o veso- lju. Tam je nastala tudi fotograf^ celotnega zbora. Potem so si peVCl ogledali še Celovec, knežji kanit*1 ter cerkev Gospe Svete. Na izletu jih je vodil g. Tonči, k*' teremu se zbor prav lepo zahval)0' je, prav tako pa gre zahvala šofeti11 avtobusa, g. Franciju, ki jih je Pfe' važal naokoli. Največja zahvala Pa gre krajevni skupnosti Lokavec, »* je zboru namenila kar 150.000 SfT’ Zbor se zahvaljuje tudi g. župnik11’ župljanom in staršem, ki so pr!lV tako prispevali denar za popoln iz' let. Nenazadnje pa se pevci zahva-ljujejo tudi vsem spremljevalka*11 (Tina Harle, Tina Likar, Martina Rupnik Trbižan, Alenka Lokar)111 zborovodkinji Petri Terbižan Slejk0 ter pianistki Metki Colja, saj sta -se zelo potrudili, da je izlet uspel. Sara ŠčukoV* V Vipavskem Križu Ivan Stojan Rutar V poznem popoldnevu prve sobote v novembru so v Galeriji Doma krajanov v Vipavskem Križ*1 odprli prodajno razstavo slik Ivana Stojana Rutarja. A vtor del rojen v Gorici, živeč ZjLv Tolminu in sedaj v Kopru, se je slikarstvu začel intenzivno posvečati šele po upokojitvi. Leta 1995 se je prvič predstavil s samostojno razstavo od tedaj še s številnimi skupinskimi, razstavljal v Italiji, Nemčiji in ZDA ter bi večkrat nagrajen. Osrednja tema njegovih slikar- skih stvaritev v Vipavskem Križu je krajina. Ta mu predstavlja ‘motivni vir’, ki ga raziskuje in vedno znova odkriva. Razstava ‘predstavlja njegova (naj)novejša dela, obenem pa zaide v retrospektivo, saj izbor del priča o slikarjevi evolucijski poti’, je na priložnostni zgibanki zabeležila zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, ki zbranim tudi pre^' stavi Rutarjeve slike in približa umetnikovo življenje. Razstavlje*13 dela so nadgrajena v štiri sklope*v ‘zeleni program’, ki se klanja roč nemu okolju, v sklop slik nastalih s ‘pranjem’ slikovnih površin, ^ nagrajena dela in tista s prevlad11' jočim solinskim motivom. Barva greje iz vsakega razstaV' Ijenega dela, je ‘njegova zaupnih za videnja in občutenja’ in barv*' tost je zaznamovala tudi druža-ben spremljevalni program. Lep0 število obiskovalcev je uvod*10 pozdravil soorganizator Dark0 Likar in po izbranem nagovor*1 ga. Šajnove je s toplo besedo pfe' senetil tudi avtor sam. V bogate*11 kulturnem programu v nadalje-vanju je navdušil dramski igrale0 Sergej Fer(r)ari s pridigo Janez3 Svetokriškega in občutno i*ltef’ pretacijo Cankarjeve Skodel*00 kave. Ob zvenu harmonike in v°' nju obložene mize se je druženj0 čutno, tudi z mladim vinom, od°' lo v večer. Lara Samec Lično je mično smo podpisali dva novembrska dogodka v ajdovski Lični hiši. TVTa Martinovo soboto je Tea 1\| Curk,absolventkakiparstva, postavila na ogled svojo prvo razstavo kot plod mladostnih raziskovanj simbolike bivalnih prostorov. Tea je kot študentka že krojila manjša zatočišča iz blaga in kartona in za diplomsko nalogo preuredila bivanjsko prikolico. Razstava ‘Do tja in nazaj’ zajame občutje fizične pripadnosti in čutnega doživljanja domačega udobja. Iz velike omare obiskovalca v slogu labirinta popelje v njemu lasten čutni svet, da se dotakne svetišča v sebi. Na ogled do Miklavževega prihoda. Tretji petek v novembru pa nas je v pesmi in besedi obogatila Vida Mokrin-Pauer. Gospa, naklonjena subjektivnemu svetu, rada deli misli. Ob pogovoru, povezovala ga je Vita Žerjal Pavlin, in klavirski glasbi Divne Jandr*0 smo doživeli pravo ‘Veselje-Pesniška zbirka in zgoščenka za otroke in odrasle je zvočno *n pesniško dovršena celota, skla0 biče pa močno jedrnati utrink doživljanja sveta. Naj bo ta *0 tako resen in zapleten, pogle z otroškimi očmi vedno sn*e obudi. Izdala založba Ma-No. larasa 21 AT°kratno poročilo PP ) 0vščina zajema obdobje med T10- in 15. 11. 2006. ATViNg- registrskih tablic GO S6-528 z osebnega j. motorne žage znamke .0LMAR iz lope v Žapužah; °ii 700 kg železne armature gradbišča hale v Lokavcu, s ®er je lastnik podjetje Marc oškodovano za okoli 130. 00 SIT; 40.000 SIT iz prostorov |;0cljetja EXCEL; občanka iz na-e*ia Cesta je v trgovini Simobila P°2abila denarnico in dokumen-’ katerih ob povratku čez nekaj , 'nut ni več našla; GSM aparata ‘'amke NOKIA 6280 s točilnega ™lta v enem izmed ajdovskih ^tinskih lokalov; nezavarova-i^ga GSM aparat znamke SAGEM z garderobe v Vipavi; neregi-hranega kolesa z motorjem Znamke TOMOS APN 4, ki je bilo Odtujeno že v mesecu avgustu, v ^dar je lastnik tatvino prijavil Sele 22. 10. ‘06, ker je okvir KZM 0Pazil v enem izmed kontejner-, v 2a kosovne odpadke in sicer rez Pogonskega motorja; treh krpajočih luči na hitri cesti; nioške ročne torbice z osebni-j11' dokumenti iz odklenjenega v°rnega vozila parkiranega na °rišču pred podjetjem na ob-J^ju Ajdovščine; 30 let starega ^°lesa znamke ROSSINA, modre arve z belo sprednjo pnevma-jj °’ občanki iz Ajdovščine; 15 rov 95 oktanskega bencina iz nega službenega vozila Pošte °Venije v Vipavi, nakar je ne-^rdiprav poskušal gorivo od-eti še iz drugega, kar pa mu ni sPelo; 4o gradbenih elementov ^ gradbišča v Budanjah, z deja-k-m je podjetje Vegrad d.o.o. k odovano za okoli 80.000 SIT; ^Senih polizdelkov, delov za sto-,v Lokavcu, v skupni vrednosti ^oli 50.000 SIT; 30 kubičnih trov zemlje s parcele občana Ar,,,, J ssssi 7 Uberite svojo pot do Mobitel NOVA AKCIJA TUDI PRI NAS ZA VSE OD 15 DO 30 LET naročnina 1.300 SIT SMS MM S 2,3964 SIT | MERCATOR CENTER AJDOVŠČINA Medija Ajdovščina d.o.o., Vipavska cesta 6, Ajdovščina, tel: 3681580 23 križanka, oglasi Poslovalnica - železnina Metra d.o.o. na Vipavski cesti 17/b v smeri Ajdovščina - Vipava pri odcepu za Žapuže. MEtro^ Metra, d.o.o, Cesta na Lenivec 37 6210 Sežana, tel.: 05 73 11 381 e-mail: info@metra-sezana.si PE AJDOVŠČINA, Vipavska cesta 17/b tel.: 05 36 81 030 fax: 05 36 81 031 e-mail: ajdovscina@metra-sezana.si Delovni čas: pon.- pet. 8.00 -17.00, sob. 8.00 -12.00 BOGATA PONUDBA ORODJA IN OPREME ^tmbrusilnik^® cv£Daja INDUSTRIJSKEGA in ^SPODINJSKEGA PLINA TLAČNI ČISTILEC 2 GRELCEM HDEm 440HW PNEUMATSKO VRTALNO KLADIVO HR2450T SDS + SAMOZATEZNA GLAVA že za 54.000 SIT (225,33 EUR) 9 'i/n ZELO UGODNA PONUDBA SDS SVEDROV NABIRALNIK AKUMULATOR V55 že za 14.990 SIT že za 9.600 SIT (62,55 EUR) (40,05 EUR) inverterji TELWIN MEHANIZMI ZA DRSNA VRATA __ __ ELEKTROMACHINEN OLJA BARDAHL - 5L 10W40 že za 9 720 SIT (40,56 EUR) - 1L SINTRONIC 5W50 za štiritaktna visokozmogljiva mot. kolesa že za 415? (10,08 EUR) - 1L za dvotaktne motorje že za 34 SIT (13,162 EUR) OLJE HUSOARNA5L mineralno mazalno za verige žag že za 2.669 SIT (11,14 EUR) VELIKA IZBIRA ❖ profilov za konstrukcije ❖ strešne kritine - trapezne pločevine - od 2.390 SIT/m2 (9,97 EUR/M2) termo izolacijskih panelov v ročnega in električnega orodja ❖ barva WS-plast za kovano železo ❖ varilnega programa ❖ transportnih trakov <* polikarbonatnih plošč ❖ pocinkana vinogradniška žica vseh vrst, benzmal žica metabo KOTNE BRUSILKE VRTALNIKI UDARNA KLADIVA jmr RADIO NJVA 106,9 MHz www. novanova^si Potrošniški kredit do 24 mesecev do zneska 300.000 sit, obrestna mera 6,5% ^“»trijske servisne storitve s*.. H9encija za zaposlovanje massiurMi Če ste prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, lrr|ate možnost, da se kot aktivni iskalec zaposlitve Prijavite tudi pri nas. ' raznovrstne možnosti zaposlitve ' dostop do neobjavljenih Prostih delovnih mest ' brezplačen vpis v bazo iskalcev zaposlitve POSLOVNA ENOTA AJDOVŠČINA LAVRIČEV TRG 3 5270 AJDOVŠČINA TELEFON: 05 368 0047 FAX: 05 368 048 M. 040 638 137, 040 620 688 tina.marc@iss.si, iss@iss.si www.iss.si E PO DELAVCIH - Lažja in težja fizična dela - Varilce in pomočnike - Elektrikarje in pomočnike - Ključavničarje in pomočnike - Pakiranje v proizvodnji - Natakarje - Kuharje - Čistilce - Strojnega tehnika - Dipl.ing, strojništva TU SMO ZATO, DA VAM POMAGAMO Polo FreeZ. Bodite varni pred nevšečnostmi! Ob nakupu Pola FreeZ vas opremimo s štirimi zimskimi pnevmatikami na aluminijastih platiščih. Prvo leto pa prihranite tudi pri obveznem in kasko zavarovanju. Tako prihranite do 450.000 SIT. • daljinsko centralno zaklepanje • električni pomik stekel • radio s CD predvajalnikom O natančnih pogojih akcije se pozanimajte v našem Volksvvagnovem salonu. Polo FreeZ I -trscSSL. ^AVT<> domneva sum ' (STAR., RauGEJA N0VA PEvIc p!SOKIM ^Usom LATnjik Radio Nova .krhka ^kauj. k°vina SESTAVIL DRAGO BRECELJ PRIPADNIK STAR. AZIJSK. LJUDSTVA SAMOST- OJEN DEL CELOTE INDIJSKI FIZIK (VEN-KATA) VOJ. ČIN ODPRT BALKON, RAVNA STREHA NADLEŽ. ŽUŽELKA ENAKI ČRKI LETOPIS, KRONIKA RAZUM BOSANSKI PISATELJ (JOSIP) LJUBKOVALNO M. IME (TOMAŽ) 100 TEMELJNI ZAKON DRŽAVE PUŠČAVA NA SEVERU ČILA ANGLEŽ. PESNIK (JOHN, 1795-1821) MUSL.M.IME ST. SLOV. IGRALEC IN BALETNIK (ALI) VOJ.LUKA V NEMČIJI NEM.REŽISER (ROBERT) RAJMOND DEBEVEC EDEN OD CERKVENIH PRAZNIKOV IME ODVET- NIKA ZDOLŠKA AERO- PLAN, AVION IMEAM. FILMSKE igralke BASINGER EVGEN STIBILJ RINA OČE, TATA SL. MODNI FOTOGRAF (STANE) KRILO RIM. LEGIJE VZKLIK ANTON NANUT PODSTR- EŠNA SOBICA CANKAR 'g?' ^'MBA FRANC. DRŽAVNIK (J.BAPTISTE) MLADA PEVKA IZ PODNANOSA IME ČRKE S AM. P0RN0 GR.(PAMELA SLADEK SADNI SOK VENEZUEL. POLITIK (JOSE ANTONIO) 6. IN 23. ČRKA NAŠE ABECEDE KRAJ PRI GROSUPLJ. TRDA KOVINA (Ti) PRETOK (V FIZIKI) ŽARA BRAZ. NOGOMETAŠ CUNJA, KRPA LEON RUPNIK SL. PESNICA (MAJDA) PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI HRV. NOVODOBNI BOGATAŠ BAKER ŽENSKAV RAZTRG., PONOŠEN! OBLEKI AVTOMO- BILSKA OZNAKA TURČIJE MEJNA REKA MED HRVAŠKO IN BOSNO ERIKA STOPAR LATNIK FtADIO NOVA KULTURNI DOM NOVA GORICA December 2006 v Kulturnem domu Nova Gorica - pester, zanimiv in vznemirljiv. Pridružite se nam. 1.december 2006 ob 21.00 Zaključek mednarodnega festivala Pixxelpoint Mostovna, Nova Gorica Info: www.pixxelpoint.org in www.mgng.si Ines Drole Nanda: Modni performans DRESSCODE: PASSION Sodelujejo še: dj Filip, baletni plesni par Daniil Vastrebov in Sabrina Feichter (HNK Zagreb), frizerski salon Pavel, Valentin Casarsa (foto), Ajna (make up). 1. in 2. december 2006 ob 20.15 3. december 2006 ob 18.00 Oliver Dragojevič & skupina Dupini Tradicionalni praznični koncert Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Za izven 3. december 2006 ob 20.15 Odgrobadogroba Jan Cvitkovič, režija Dan odprtih vrat v slovenski kulturi - Ta veseli dan kulture Brezplačna filmska projekcija Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorica 5. december 2006 ob 20.15 Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Andrej Žust, rog Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Za abonma in izven 8. december 2006 ob 20.15 Komorni orkester NOVA Big Band GD NOVA Slavnostni koncert ob 10. obletnici GD NOVA Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Za izven 13. december 2006 ob 20.15 Živeti sanje - večer plesnih miniatur Plesni center TERPSIHORA Koreografi in mentorji: Nastja Bremec, Rene Kordež, Miha Krušič, Simona Minisini, Damaas Mithras Thijs, Erika Silgoner Art sredica v Mali dvorani Kulturnega doma Nova Gorica 15. december 2006 ob 20.15 Jesenski glasbeni tris - GOSPEL The New Fellowship Ministries, ZDA Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Za izven 21. december 2006 ob 20.15 Orkester Slovenske vojske Božično-novoletni koncert Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorica Za izven Informacije in predprodaja vstopnic: Kulturni dom Nova Gorica, Bevkov trg 4, 5000 Nova Gorica, T 05 335 40 16, pr@kulturnidom-ng.si, kulturnidom-ng.si Urnik blagajne: vsak delavnik: 10.00 -12.00 in 15.00-17.00, sobota: 10.00 - 12.00, ter uro pred pričetkom prireditev. Nedelje in prazniki zaprto. Ime in Priimek: Naslov: Rešitev pošljite v kuverti do 20. 12. 2006 na naslov: Nova Nova d.o.o. Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina. Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina. VIPAVA Izžrebanci križanke Latnik 49 Cvetka Ergaver, Lavričeva 43 20, Ajdovščina Zmaga Likar, Predmeja 62a, Predmeja Dragica Furlan, Selo 30c, Črniče sosed a Center tehnike, gradnje in pohištira Ajdovščina Za lučke čarobne prihaja zdaj cas % ^ • , • v J • 1 m Usoc aariL ooisci on nas... Digitalni fotoaparat ^ Sony DSC S500 ®®RS? fL_____i • 44.990r MP3 1 predvajalnik J Philips SA1200 10.990r Bodite pozorni na akcijsko ponudbo, ki velja do 31. 12. 2006., v navedenih IVI Centrih tehnike in gradnje: • MCTGP Ajdovščina, Vipavska c. 6, tel.: 05/364 48 00 • MCTG Črnuče, Pot k sejmišču 32, tel.: 01/560 61 00 • MCI Lenart*, Industrijska 7, tel.: 02/729 50 60 • MCTG Prevalje, Pri postaji 4, tel.: 02/823 42 03 • MCI Ptuj*, Špindlerjeva 3, tel.: 02/746 82 62 • MCTG Slovenske Konjice, Delavska c. 12, tel.: 03/757 48 60 • MCTG Velenje, Kidričeva 53, tel.: 03/898 87 10 • MCTG Žalec, Celjska 7, tel.: 03/713 65 92 * V * : Poslovalnica, ne prodaja akcijskih izdelkov iz programov: osnovni gradbeni in instalacijski materiali. TTl SC pVCpT^lCfiLjtC* rainik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik Ivan Mermolja DTP: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: Ksantippe d.o.o. & G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Tel. uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net, latnik@email.si