ALI ORUMENELO LISTJE, KI NENAVADNO HITRO ODPADA Z DREVES, PRIČA, DA DO OSTRE ZIME NI VEČ DALEČ/ - EOTO: F. PERDAN leto XXIX. Številka 78 jJ*npvitelji: občinske konference SZDL in T lce' Kranj, Radovljica, Škofja Loka Ured • ~ IzdaJa CP Glas Kranj. Glavni n,k Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 5. 10. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. 8 K O Za Posočje ljuj?8enjce — Občani in delovni ?Je jeseniške občine so ob Ka^njem potresnem sunku v Posočju azali svojo visoko zavest in soli- Pok v'arnost, saj"so prispevali za priza prebivalce izdatna sredstva, se počili za več akcij, za prispevek Wikolic> avtobusa, prirejenega za bi- anJe in za druge oblike solidarnost-aeJ>omoči. . Ze ob prvi akciji za Posočje so Jeseničani prispevali skupaj 11 pri-*°uc, ki so jih darovale jeseniške Jganizacije združenega dela, upravni" organi skupščine občine in knpnost družbenopolitičnih orga-rZaciJ- Ob drugi akciji so prispevali f nekaj prikolic, organizacija zdru-'enega dela Viator pa avtobus, priden za bivanje prizadetih. . Jeseniški štab za civilno zaščito se št ^loči1' da se skupaj z občinskim ab°m v Tolminu dogovori in '»meni tisto obliko pomoči, ki jo na r^močju Posočja najbolj potrebujejo Odgovorili so, da je najbolj P°trebna gradbena operativa, zato .° Poslali v vasi Žaga in Srpenica eiovno skupino, ki je krenila na pot ^septembra. V vasi Žaga je bilo predvidenih za rušitev 55 hiš, v vasi J^enica pa 23 hiš. Do torka, 28. sep-embra, so jeseniški gradbeni delavci «ko porušili 11 poškodovanih sta-"0vanjskih hiš in zadružni dom. Po KlePu občinskega štaba bodo na Jesenicah denar za akcijo gradbenikov zbrali po organizacijah združenega dela. Vrednost del te jeseniške skupine znaša od 200.000 do 250.000 dinarjev in je izdaten prispevek prizadetemu Posočju. De lavci jeseniških gradbenih podjetij so delali po trinajst ur dnevno in si izredno prizadevali, da so delovno obveznost opravili v kar najhitrejšem času. Splošno gradbeno podjetje Sava je Posočju namenilo leseno barako, ki jo bodo prepeljali v Tolmin oh pomoči delavcev jeseniške Železarne in komunalnega podjetja Kovinar Jesenice. Tudi Gozdno gospodarstvo Bled — temeljna organizacija združenega dela Jesenice je namenilo Tolminu pet manjših barak! Minulo soboto in nedeljo pa so udarniško akcijo na prizadetem območju izvedli jeseniški zasebniki. V akciji je sodelovalo dvajset zasebnikov, ki so s svojimi stroji naložili 1600 kubikov gramoza ter ga razvozili po gradbiščih. Delali so dva dni v okolici Breginja in bili na Tolminskem lepo sprejeti in pozdravljeni. Med njimi je bil tudi zasebnik iz Karlovca Milan Popovič, ki je sicer kooperant SGP Save, in se je prostovoljno udeležil udarniške akcije jeseniških zasebnikov in pri njih zaposlenih delavcev. * ~~ Predstavniki samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanj-^Zfl f.°sP°darstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj so *) je dana izjemna možnost F* priznanje posebne dobe ude-»Žeiuem NOV. ki so to- iz katerakoli razloga zamudili in niso (1° roka to je do leta 1966 vložili zahtevka za priznanje posebne dobe. Zamudniki bodo torej lahko Izkazovali svoje sodelovanje v ^OB, ki je pogoj za priznanje Posebnih pravic po zakonu o pokojninskem in invalidskem žalovanju — s pričami. Dokazovanje z dokumenti namreč U>nia roka, medtem ko je bilo d°kazovanje s pričami omejeno z r°kom, in sicer s koncem leta |966. Ponovno lahko sprožijo po-^opek tudi tisti, ki so po letu 19(i6 še vložili zahtevo za priz-£aiVJe s pričami, pa jim je bil zahtevek zavrnjen zaradi zamujena roka. Ne velja pa po tem zakonu ze-Lena 'lu' pe|(. omejili odsotnost z razni-Ha Ukrepi. Nedvomno je odsotnost Jv(MJa iam kj(.r S() zaposlene veči-,fna ml ade ženske in deklet a. Primer: organizacija Kroj iz n£ofJe Loke, ki je tako kot veči-drugih organizacij beležila v *lakm P0,,«tju slabo prodajo in j* ši poslovni uspeh, pravi, da dv V/-roke za takšno stanje ne-oJJ,1*11*« treba pripisati tudi pre-žJ^njemu odstotku zaposlenih rJ|a v organizaciji oziroma iz-&ot emu visokemu porastu od-*b!r°8ti 2 de,a- Resne pomisleke P°dat«k- da dnevno od 310 cj do 30 od stotkov travniških površin. C odstotkov silažne koruze. M) odstotkov ranili sort krompirja, pozne sorte krompirja pa dosegajo skoraj povprečni pridelek, ker je kasnejše de ževje podaljšalo dobo dozorevanja. Le na lahkih peščenih tleh so bile tudi pozne sorte take* izsušene, da si niso več opomogle. Vseh posledic sUse zatorej m- bo mogoče popolnoma odpravit i. 1) S Na podlagi vazave domače ali tuje valute lahko odslej kot naš varčevalec zahtevate posojilo po novem pravilniku o pospeševanju gospodarskih dejavnosti občanov Posojilo lahko dobite v primeru, če se ukvarjate s kmetijsko dejavnostjo, opravljate obrtno dejavnost ali pa se nameravate posvetiti kmečkemu turizmu: — za zidavo, rekonstrukcijo in večja poprav/ila gospodarskih poslopij in poslovnih prostorov — za nakup kmetijskih strojev — za nakup plemenske živine — za nakup delovne opreme za obrtniško in gostinsko dejavnost — za preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost Znesek posojila znaša 250 % namensko vezanih dinarskih ali deviznih sredstev če občan proda konvertibilno valuto in veže dinarsko protivrednost, dobi kredit v višini 320 % vezanih sredstev Najnižji znesek posojila znaša 1 0.000 dinarjev, najvišji pa 400.000 din. Najkrajša doba vezave je 3 leta, najdaljša pa 1 1 let ter je odvisna od namena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev. Pravilnik prinaša še vrsto zanimivih podrobnosti, ki vas utegnejo zanimati, če se boste odločili za to obliko sodelovanja z našo bančno hišo. Zato nas bo veselilo, če se boste ob priložnosti osebno oglasih v najbližji poslovni enoti naše banke, kjer bi skupaj proučili možnosti za ugodno, hitro in zanesljivo uresničevanje vaših zahtev in želja Delovna organizacija Alpina, tovarna obutve Žiri, Žiri, n. sol. o. po sklepu delavskega sveta razpisuje prosto vodilno delovno mesto šefa splošno organizacijskega sektorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednji pogoj: — diplomirani inženir organizacije dela, diplomirani pravnik ali diplomiran ekonomist oziroma pravnik ali organizator dela — oziroma .r> let delovnih izkušenj Kandidat mora imeti še sposobnost vodenja in organizacije dela ter moralno politične vrline. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj vložijo v 15 dneh od objave razpisni komisiji SDS Alpina tovarna obutve Žiri, 64226 Žiri. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti Carinarnice Jesenice razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. DELOVNO MESTO ZA DELAVCA Z VIŠJO ŠOLSKO IZOBRAZBO 2. ŠEST DELOVNIH MEST ZA DELAVCE S SREDNJO ŠOLSKO IZOBRAZBO 3. DELOVNO MESTO ZA PRIPRAVNIKA PO ZAKONU Z VISOKO ŠOLSKO IZOBRAZBO Pogoji: pod 1.: končana I. stopnja stoj ne ali elektro fakultete z znanjem enega svetovnega jezika. pod 2.: končana srednja tehnična, srednja ekonomska ali druga ustrezna srednja šola z znanjem enega svetovnega jezika. Zaradi kontinuiranega in nočnega dela, pridejo v poštev samo moški. pod 3.: končana II. stopnja pravne ali ekonomske fakultete z znanjem enega od svetovnih jezikov. Vsi kandidati morajo izpolnjevati pogoje, predpisane- v Odloku o posebnih pogojih /a sprejem v carinsko službo (Uradni list SFRJ št. 64 74 od 13. 12. 1974). Kandidate.KI izpolnjujejo razpisne pogoje, bomo pred sprejemom test irali. Prošnjo z življenjepisnimi podatki, podatki o končani šoli, dosedanji zaposlitvi, disciplinskem oziroma sodnem kaznovanju, kolkovane z 2. — din državne takse pošljite Carinarnici »Jesenice, 64270 »Jesenice, C. maršala Tita 37. Razpis velja 15 dni od dneva zadnje objave. 39 Žirovski čevljarji Velik vpis na Čevljarsko šolski industrijski center i Žireh — Mladi čevljarji in prešivalke so z Dolenjske, s Štajerske, s Primorske, iz Žirov pa mika čevljarstvo le dva dijaka Žiri — Z letošnjim vpisom dijakov so na Čevljarsko šolskem centru v Žireh lahko povsem zadovoljni. Medtem ko so se v minulih letih učenci v kaj majhnem številu odločali za poklic prešivalke ali čevljarja, so letos deloma štipendijska politika in deloma tudi ustrezni načini usmerjanja dijakov v deficitarne poklice bili dovolj spodbudni, tako da je danes dijaški dom poleg šole v Žireh popolnoma zaseden, 45 novih učencev pa se že seznanja s strokovnimi predmeti in se delovno usposablja. Za čevljarje in za pet industrijskih čevljarskih poklicev se v šolskem centru v Žireh usposablja skupaj 85 iijakov, od tega 45 dijakov, ki so se vpisali v prvi letnik. Največ jih je z Dolenjske, iz okolice Novega mesta, iz Brd in Banjščice ter iz okolice Ormoža, nedvomno prav iz tistih območij, kjer je doma čevljarska industrija ali kjer so njeni obrati. Vlladi žive v dijaškem domu poleg Šole, imajo urejeno prehrano, vsi štipendije, bodisi kadrovske bodisi solidarnostne", oskrbnina v dijaškem iomu pa znaša 1(X)() dinarjev in je razmeroma majhna. Dijaki so končali osemletno šolanje, le nekaj jih je, ki nimajo d jkončane osemletke, kajti v šolo vpisujejo tudi s šestimi razredi osnovne šole. Vpis v šolo poteka vse leto, dijaki pa v razmeroma zelo kratkem času pridobe poklic, saj šolanje traja sedemnajst mesecev. Učni program zajema teorijo in praktični del. Splošni šolski uspeh je bil lani zadovoljiv, ni pa treba posebej poudariti, da se prav vsi dijaki po Šoli lahko takoj zaposlijo. In kako se v Zireh počutijo mladi, ki so prišli iz vse Slovenije? Bojan Strelec, doma iz Kajžar-ja pri Ormožu: »Po končani osnovni šoli sem se odločil za poklic čevljarja in rad sem prišel v Žiri. V dijaškem domu se dobro počutim, kajti več sošolcev iz Ormoža se nas je odločilo za čevljarski šolski center. Večkrat grem tudi domov, vendar bi se po končani šoli rad zaposlil v teh krajih in ostal.« Bojan Strelec Bogdana Skrt iz Levpe nad Kanalom: »Izučila se bom za prešival-ko zgornjih delov, v šoli in v dijaškem domu pa mi je všeč. Po osnovni šoli sem se sama odločila za šolanje v Žireh. Zdaj imamo praktični pouk v sodobnih delavnicah, v šoli pa se Prihodnje leto prevoz za vse učence? Žiri — Na osnovni šoli Padlih prvoborcev v Zireh imajo letos 691 učencev. Med njimi je 79 prvošolcev. Toliko učencev je na centralni šoli v Zireh, imajo pa tudi podružnično šolo na Vrhu nad Rovtami. Na tej šoli je 13 učencev, ki obiskujejo prvi, drugi in tretji razred. Drugi in tretji razred imata kombiniran pouk. Otroke višjih razredov vozijo v Žiri. Na šoli imajo tudi oddelek čipkarske šole. Zanimanje za učenje klek-Ijanja je v Zireh zelo veliko in so v preteklih letih vpisali toliko učencev, da letos sploh ni bilo vpisa. Čipkarsko šolo obiskuje 92 šolarjev, večinoma deklet. Učenci so razdeljeni v 13 oddelkov na razredni stopnji in 12 oddelkov na predmetni stopnji. Učenci predmetne stopnje imajo enoizmenski pouk, učenci prvih štirih razredov pa obiskujejo šolo dopoldne in popoldne. Že nekaj časa uvajajo tudi oddelke podaljšanega bivanja. Kljub temu, da so Žiri izrazito delavski kraj in sta v večini družin zaposlena oba roditelja, pa za šolsko varstvo ni velikega zanimanja. Zato so vseh 20 učencev od prvega do četrtega razreda, ki obiskujejo podaljšano bivanje, združili v enem, kombiniranem oddelku. Veliko učencev se na šolo tudi vozi, ker ima šola velik šolski okoliš. Z Ledin in Vrsnika se vozi v šolo 36 učencev, s Sela in vasi v okolici 47 šolarjev, po dolini Račeve 69 in s So-pota, Poklanca in Sovre 14 učencev. Z uvedbo teh šolskih avtobusov pa potreb po prevozu še niso rešili. Ni še urejen prevoz otrok z Zirovskega in Hlevnega vrha. Za te prevoze letos pri občinski izobraževalni skupnosti niso dobili denarja, čeprav nekateri šolarji pešačijo tudi do 7 km do šole. Upajo, da bodo prihodnje leto dobili denar v te namene. Kadrovsko je — glede na strokovnost — šola letos bolje zasedena kot lani. Kljub temu, da je lani zapustilo Žiri precej šolnikov, niso imeli težav pri zaposlovanju novih. Na razpolago imajo stanovanja in to je najbrž tudi eden od motivov za odločitev, da se učitelj preseli iz mesta na skrajni konec Poljanske doline L.B. Ob krajevnem prazniku, ki ga praznujejo oktobra, bodo v Zireh pri osnovni loli izročili namenu nov otroški vrtec. V njem bo prostora za 140 otrok. V vrtcu bodo tudi jasli za 16 dojenčkov. Prav tako bodo v novi vrtec spre emali otroke od 2 do 3 let starosti. Do sedaj so v vrtcu le otroci starejši od reh let. V vrtcu bo tudi velika kuhinja, ki bo pripravljala hrano tudi za šolarje. Inevno bo lahko pripravila do 700 kosil in ustrezno število malic. Skupaj i kuhinjo bo gradnja vrtca veljala 7,500.000 dinarjev. Denar zanj je Prispevala skupnost otroškega varstva Škofja Loka iz sredstev, ki se lamensko zbirajo za gradnjo vzgojnovarstvenih ustanov. (Ib) seznanjamo s tehnologijo materiala, poklicno tehnologijo, stroje-slovjem, organizacijo dela, varstvom pri delu. Po šoli se bom zaposlila v obratu Mirne blizu doma.« Načrt za kamniški šolski center Sonja Skrt iz Levpe nad Kanalom: »Po šoli se bom zaposlila v obratu Cicibana. Najprej sem se nameravala vpisati v šolo za zdravstvene delavce, potem pa sem spremenila svojo poklicno odločitev in prišla v Žiri. Kot prešivalka bom po šoli takoj našla zaposlitev in zadovoljna sem, da bom lahko blizu doma. Sicer pa se tu dobro počutim, največ nas je deklet in dobro se razumemo.« Prva pripravljalna dela stekla Milena Cvelbar, doma iz Šentjerneja na Dolenjskem: »Osemletke nisem dokončala, zato sem se vpisala na Čevljarski šolski center. Kot prešivalka bi se po šoli rada zaposlila v Novem mestu. V dijaškem domu in v šoli mi je zelo všeč in ni mi žal, da sem se tako odločila.« D. S. Kamničani so se spomladi na referendumu odločili za 2-odstotni krajevni samoprispevek. Od tega odpade polovica, to je en odstotek za potrebe krajevnih skupnosti, druga polovica pa za gradnjo šolskega centra. Krajevni samoprispevek po novi dveodstotni višini je začel teči od 1. maja. Do konca julija se je v blagajni nabralo na obe strani po pičlih 90 starih milijonov. Delovne organizacije so se odločile, da bodo za potrebe krajevnih skupnosti odvajale po 300 din za zaposlenega, medtem ko so za leto 1975 dajale po 150 din. Vendar nekatere organizacije niso imele tolikega sklada skupne porabe, da bi mogle poravnati obveznosti. Tudi produktivnost naših delovnih organizacij izkazuje za prvo polletje 3,5 % man jšo proizvodnjo kot v istem obdobju lani. V ta pomik navzdol je seveda všteta ustavitev dela v IPOG. Kamničani so sicer že od nekdaj veliki nergači. Tudi zdaj slišiš očitke: »Plačujemo krajevni samoprispevek za šolski center, pa o njem še ni sledu.« Seveda s tako neznatno vsoto, ki se je do zdaj nabrala, dela za šolski center ne morejo zastaviti. Sicer pa je začetek gradnje predviden po načrtu za pomlad leta 1977. Pouk naj bi stekel v šolskem letu 1978/79. Vsa dela naj bi končali leta 1979. Te- meljna izobraževalna skupnost J zaprosila republiško izobraževala skupnost (RIS), da zagotovi 32 mjjj; jonov sredstev v letih gradnje W" in 1978, ker bo kamniška občina . tem času lahko zbrala samo 38 m«jj jonov. Potemtakem bi potreboval za popolno izgradnjo šolskega ceAj tra 70 milijonov ali starih 7 milijar dinarjev. Po načrtu, ki ga je napravil d*P ing. arh. Marjan Vrtovec (Projekt^' ni atelje Urbanističnega zavod Ljubljana) bodo v novem šolski poslopju center za usmerjeno braževanje, delavska univerza, tel?^ vadnica s plavalnim bazenom . upravne pisarne. Igrišča za v' športne dejavnosti v okviru P°un, bodo v neposredni zvezi z glavn' poslopjem. , Lokacija šolskega centra je Prt\ videna po sprejetem urbanisti« nen1 Manj republiških sredstev Tržič — Delegatom zborov trži-ške občinske skupščine je bilo pretekli teden predloženo poročilo o občinskem proračunu v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Poročilo ugotavlja, da priteka denar v redu in da so nekatere postavke celo prekoračene. Izjema je denar, ki ga mora dohiti tržiški proračun iz solidarnostnih sredstev republike. Sestav-ljavci tržiškega proračuna so računali, da bo prišlo od drugod dobrih 200 milijonov starih dinarjev. Če- prav je minilo že osem mesecev, se je za zdaj zbralo le 30 milijonov starih dinarjev ali 15 odstotkov predvidene vsote. Rešitev »proračuna« so sredstva sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, ki dosegajo 97 milijonov starih dinarjev. Občinska skupščina jih je prisiljena kot premostitev uporabljati toliko časa, dokler ne bo izpolnjena republiška solidarnost. Nato bo denar vrnjen skladu skupnih rezerv gospodarskih organizacij. -jk načrtu v Novem trgu med naselja in Zavodom za usposabljanje inv lidne mladine. n Prejšnji teden so premerili ter^. za odkup zemljišča. Določili so tu, vse potrebno za ureditev komun nih naprav, to je vodovoda, elektr ne napeljave, kanalizacije itd. 0 S temi uvodnimi deli je praktičj gradnja šolskega centra že s'^e. Seveda pa bo pred začetkom gra nih del morala biti zgrajena obvozn cesta oziroma vsaj zasilni del gradbišča. • Razumljivo je, da imajo ^arrTa. čani mnogo pomislekov proti 1°* ciji šolskega centra v Novem \x*-Učenci bodo morali prečkati &l e, co po novem mostu in obvozno c.j sto. Promet po obvoznici bo mo pouk. Novi načrt šolskega poslopJ predvideva preveč streh, ki so Pr malo naklonjene za planinsko ^P. krajino. Opozarjajo tudi na iz^u'Sna-pri gradnji otroškega vrtca na b kovniku. ^ Na vsa ta vprašanja se borno bo gradnja šolske* >čn. povrnili, saj centra v naslednjih letih rr,ot veliki) premalo, saj je bilo tudi etos zei0 veliko število otrok odklo-Jen.'h za sprejem v vrtec — pa se rt\j začenja eden velikih proble-8]0V planine končno reševati. V nagnjeni letli bo začela rasti tudi n?v» šola z 28 učilnicami, telovad-'n manjšim bazenom, dozidana yH) tudi športna dvorana. viln'k 1 'n *°'a sta lo,eJ dva od Ste-Žul' (^'uKih problemov, ki najbolj ski1J° n'tro nastajajočo krajevno NaPn?st Hu'e ~ Planina - Cirče. b0|. l'^t>vanje pa čaka še cela vrsta kafL- .nianJ aktualnih nalog, med lem posvetu ce in šolo smo že omenili; kažejo pa se velike potrebe po trgovini in po gostinskih objektih. V prihodnjem letu bo sicer Veletrgovina Živila Kranj začela graditi trgovino, v stavbi pa naj hi bila tudi ndečna restavracija ali slaščičarna. Vendar pa je to za take velik stanovanjski kompleks verjetno še premalo. Na voljo je sicer kar 1700 kvadratnih metrov namenjenih poslovnim investitorjem, vendar kot kaže za sedaj ni nobenega interesa za investiranje. To zavira sprotno gradnjo stanovanj, le-ta pa ob sedanjih potrebah ne sme stati. Denar — 30 din od cene kvadratnega metra stanovanjske površine — se sicer nateka na postavki za skupne objekte, vendar pa ga za tolikšne potrebe ne bo dovolj. Stanovanjski dinar pa je kot vemo le stanovanjski dinar in se ga ne da investirati v drugačne investicije kot stanovanjske. Ob takem ne-zanimanju trgovine, storitvene dejavnosti, gostinstva za investiranje v nastajajočo krajevno skupnost, pa so »bele lise« razumljive. Vendar pa že do sedaj niso bili ravno majhni denarji namenjeni za komunalno urejanje Planine, saniran je bil vodovod, zraslo je 120 garaž, podjetje Domplan pa ima tudi že sklenjene pogodbe za ureditev ostalih cest, ulic, nasadov, igrišč, za javno razsvetljavo, za podhod za novo šolo, za parkirne prostore itd. Verjetno pa bo potrebno kdaj kasneje tudi računati za krajevni samoprispevek za manjše objekte, tako kot to že sedaj delajo druge krajevne skupnosti. L. M. Pomoč Podljubelju in Jelendolu kat • nJ aktualnih nalog, prJjr,nu' so na nedavnem posvcu pa ,ftayn'kov krajevne skupnosti in Predstavnikov skupščine občine drugih omenili predvsem potrebo {j? službenih prostorih, saj jih sedaj * m pa prometno povezavo krajev-e skupnosti ne toliko s centrom *sta kot z industrijsko cono. V ob-p,ni že razmišljajo o načrtu, da bi 'anino povezali z Laborami z mo-• 0tn. saj tja dnevno potuje po dolgi i ?amudni poti večina zaposlenih (. , lajane Planine pa seveda žuli še vrsta problemov. Ob tako hitri ^"vanjski gradnji, saj je od leta 7Snn *tev^° Prebivalcev naraslo na 1*. . *levilo pa se bo še povečalo z j severno od druJiu' ostaja gradnji Rl'aH • V*1 u" se povecaio z tjjj nJ° stanovanj severno od Ceste **tWk" Pa zaostaja gradnja vseh Rin spremljajočih objektov. Vrt- Podljubelj, Jelendol — Krajevna skupnost Podljubelj je asfaltirala cesto skozi vas in med drugim najela pri Cestriem podjetju Kranj tudi posojilo, ki je večinoma že poravnano. Neporavnana je le še zadnja anuiteta v višini 64.204 dinarjev. Po novem zakonu o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev mora krajevna skupnost zavarovati plačilo tega zneska z avalirano menico. Tržiška enota Ljubljanske banke pa terja pri zavarovanju garancijo občinske skupščine, da bo dobila krajevna skupnost prihodnje leto toliko denarja iz sklada za negospodarske investicije tržiške občine. Občinska skupščina je garancijo podljubeljski krajevni skupnosti odobrila. Takšen sklep je predlagal tudi izvršni svet občinske skupščine, ki se je sestal 8. septembra letos. Za garancijo je tržiško občinsko skupščino prosila tudi krajevna skupnost Jelendol, ki namerava asfaltirati cesto skozi Dolino. Vrednost asfaltiranja skupaj z obrestmi za posojila znaša 373.097 dinarjev. Štirideset odstotkov denarja ali 149.247 dinarjev bodo zbrali krajani in krajevna skupnost, 60 odstotkov denarja ali 223.850 pa naj bi prispevala občinska skupščina. Ker je prošnja krajevne skupnosti za ta sredstva v skladu s kriteriji za sofinanciranje negospodarskih investicij po krajevnih skupnostih iz združenih sredstev organizacij združenega dela in temeljnih organizacij iz -tržiške občine, je izvršni svet občinske skupščine soglašal z odobritvijo garancije, da bo skupnost ta denar dobila. Enakega mnenja je bila tudi občinska skupščina, ki se je sestala pretekli teden. -jk S PISARNIŠKO OPREMO opremljamo: •hotelske in gostinske objekte •upravne zgradbe in kulturne ustanove •vzgofnoizobrazevalne ustanove •rekreacijske centre •trgovinske lokale •banke •bolnišnice •zdravstvene ustanove V Kropi bo ta mesec zgrajen blok z 32 stanovanji. Investitorji gradnje tega objekta so Plamen Kropa, Iskra Lipnica in samoupravna stanovanjska skupnost radovljiške občine. Stanovanja gradi Splošno gradbeno podjetje Gorenje Radovljica, nadzor nad deli pa opravlja Alpdom Radovljica. — J. U. Tradicija kvalitetnih odej Tovarna prešitih odej Odeja Skofja Loka sodi po svojih kvalitetnih izdelkih in po pestrem asorti-mentu med največje specializirane organizacije posteljnine v Jugoslaviji — Smeli letni in srednjeročni plan organizacije 2 bogato tradicijo Skofja Loka — Na območjih, kjer je bila zelo razvita tekstilna industrija, je bilo kar največ možnosti tudi za razvoj drugih obrti. Tako je tudi ob tekstilni industriji v Škofji Loki intenzivno razvijala delavnica za izdelavo prešitih odej in z leti postopoma prerasla v industrijsko tovarno. Leta 1961 je tovarna povečala svoje prostore in precej denarja vložila v strojni park, ponovno leta 1973 zgradila nove, sodobne delovne prostore in modernizirala proizvodnjo. Večinoma s svojimi sredstvi in s precejšnjim odrekanjem vseh članov kolektiva je danes Odeja ena najbolje opremljenih organizacij. Danes je v škofjeloški Odeji, ki sodi med največje specializirane organizacije posteljnine v Jugoslaviji, zaposlenih 138 delavcev, od tega kar 87 odstotkov žensk. Letna realizacija organizacije znaša 80 milijonov dinarjev, v prvem polletju letošnjega leta pa so realizirali nekoliko manj kot v enakem obdobju lani, kar je razumljivo, ker so v prvih mesecih letošnjega leta beležili slabšo prodajo svojih izdelkov. Že realizacija avgusta obeta, da bodo svoj plan ob koncu leta tudi dosegli. Organizacija prešitih odej Odeja prodaja svoje izdelke večinoma po Sloveniji in po sosednji Hrvatski ter tudi v drugih republikah, letos pa so nekaj izdelkov tudi namenili za izvoz, predvsem v arabske dežele. Letno izdelajo delavke škofjeloške Odeje 320.000 prešitih odej, 120.000 posteljnih pregrinjal, 60.000 vzglavnikov ter 15.000 spalnih vreč. Posebno njihov novi proizvod, spalne vreče, kvalitetne in nepremočljive, so se v zadnjem času na tržišču u lo uveljavile. Odeja je sprejela razmeroma visok plan glede na število zaposlenih, dosega pa ga predvsem zato, ker je tesno povezana s številnimi kooperanti, predvsem s temeljno organizacijo združenega dela Mebla iz Nove Gorice, s Tekstilko Ljubljana, ki pripravlja polnila za izdelke, s proizvajalcem svilenih tkanin iz Varaždina, z ljubljansko Modno hišo in z drugimi, s katerimi je sklenila dolgoročne pogodbe o medsebojnem sodelovanju. Letos je loška Odeja postala temeljna organizacija združenega dela v okviru Mebla. Delovni kolektiv se je za takšno novo organiziranost zavestno odločil, saj z Mebl m že dolgo sodeluje, obenem pa se s proizvodnjo tudi dopolnjuje. Ponudba na tržišču bo tako lahko boljša, organizacija pa bo delala ob izključno le domačih surovinah. Tudi do zdaj so proizvajali večinoma le z domačimi surovinami, nekaj pa so vendarle morali uvoziti iz Italije. Odeja iz Škofje Loke ima za svoje delavce organiziran prevoz na delo in z dela, organizirano prehrano zaposlenih in nasploh skrbi za delavce. V nadaljnjem obdobju bo Odeja težila k še večjim naložbam v proizvodnjo, k še pestrejšim izdelkom in kvalitetnemu nastopu na tržišču. D. S. * Tudi v Kranju centralna čistilna naprava Kranj — Na zadnjem zasedanju izvršnega sveta skupščine občine Kranj 28. septembra je bila glavna točka obravnave: zgraditev velike centralne čistilne naprave za vse odpadke oz. odplake v sedanjem in bodočem mestu Kranju. Ta centralna čistilna naprava bo po vsej verjetnosti nekje v Zarici, vanjo pa se bodo stekale vse odplake — najprej celotnega desnega brega Save (Stražišče, Tekstilindus, Iskra, Sava) ter Planina, nakar pa bodo postopoma sledili še ostali predeli mesta. Za začetek gradnje je predvideno 1. 1978, do takrat pa morajo biti zgrajeni vsi potrebni zbiralniki (glavni kolektorji). Ce na kratko povzamemo še nekaj številk: gradbena dela bodo predvidoma stala 3,7 milijona, celotna čistilna naprava pa več kot 12 milijonov (novih) dinarjev. Naprava bo letno porabila najmanj 1,500.000 kvvh (brez črpališč in pasterizacije), sama pa bo ob optimalnih pogojih proizvedla (s koristno uporabo razvijajočih se plinov) skoraj toliko električne .energije kot jo bo naprava trošila. Vsa nesnaga bo iz odplake odstranjena, blato bo pasterizirano ter začasno shranjeno v treh ogromnih silosih in bo služilo za naravno gnojenje vseh poljščin. Voda, ki bo iz čistilne naprave nato odtekala v Savo, pa bo čista, morda celo bolj kot Sava. I. S. Precejšnji prihranki Jesenice — V prvem letu tehničnih inovacij in zaščite industrijske lastnine so jeseniški iznajditelji in novatorji s 63 tehnološkimi in tehničnimi inovacijami prihranili in ustvarili za 14 milijonov dinarjev prihrankov. Ta dosežek jih je spodbudil, da so tudi letos, v drugem letu tehničnih inovacij bili aktivni in obljubili, da bodo prihranili več kot 20 milijonov dinarjev. V devetih mesecih letošnjega leta 80 uvedli v proizvodnjo več tehnič-* nih in tehnoloških inovacij kot v vsem preteklem obdobju. Letos so v jeseniški Železarni ocenili in sprejeli že 55 tehnoloških in tehničnih inovacij in avtorjem na podlagi izračunov, prihrankov in koristi v višini 420.000 dinarjev priznali in izplačali že več kot 18 milijonov odškodnin, rent, nagrad in akontacij. To so prav gotovo lepa in visoka priznanja iz-najditeljem novatorjem in racionali-zatorjem za njihov delovni in ustvarjalni polet, ki močno spodbuja to aktivnost med vsemi zaposlenimi v organizaciji združenega dela. Avtorji tehničnih inovacij pa dobivajo za svoje dosežke še druga priznanja in ugodnosti, Lambert Pan-tzovo nagrado, diplomo in plaketo v višini 20.000 dinarjev in nagrado No-vator leta v višini štirih mesečnih neto osebnih dohodkov. DIATI in služba za zaščito industrijske lastnine pa organizirata tudi študijska, poučna potovanja v druge organizacije, na tehnične razstave in na vele-sejme. Zelo priljubljena, koristna in uspešna pa je tudi oblika internih razpisov za reševanje in odstranjevanje večjih nalog in problemov. U.Ž. Z otvoritve razstave Likovna dejavnost učencev osnovne šole heroja liračiiu iz Tržiča, ki šojo odprli v petek, I. oktobra, in bo odprta do 9. oktobra. — Foto: F. Perdan Likovna dejavnost učencev V petek, 1. oktobra, so v galeriji mestne hiše v Kranju odprli 3. razstavo likovne ustvarjalnosti otrok. Tokrat predstavljajo svoja dela učenci osnovne šole heroja Bračiča iz Tržiča. Razstavo sta pripravila Gorenjski muzej v Kranju in aktiv gorenjskih likovnih pedagogov. Likovne razstave osnovnih šol imajo gotovo v primerjavi z vsemi ostalimi neko posebno mesto. Že vnaprej nas navdaja bojazen, da se bodo stvari ponavljale in da na vsaki naslednji ne bo mogoče videti kaj posebno novega. Vsaka osnovna šola se namreč ravna po navodilih k določeni okvirni razporeditvi snovi, kot jo začrtuje splošni učni načrt. Kljub temu pa moremo vendarle zaslediti ob vsaki taki razstavi tudi marsikaj novega in neponovljivega, kajti tudi dela otrok so enkratna, nastala v svojem času, pod vplivom posebnega osebnega razpoloženja, čustvovanja, doživetij, osebnih odnosov pa tudi stopnje osebnega razvoja, ki je v teh letih zelo raznolik in včasih prav buren. Tudi zunanje okoliščine morejo vplivati na raznolikost otroških likovnih del tako po vsebini kakor tudi v tehniki in izbiri materiala. Prav gotovo je mogoče za njihovimi likovnimi deli čutiti tudi likovnega učitelja, ki prav gotovo še posebno na tem področju ne more biti brezoseben, ampak se predaja delu in otrokom tak, kakršen pač je in kar bi rad dosegel. Poseben pomen šolskih likovnih razstav je tudi v tem, da poudarijo pomen likovne vzgoje tako v osebnem kakor družbenem oziru. Za vsakega človeka je namreč zelo pomembno, da doseže v poteku svoje vzgoje in izobraževanja čim višjo skladnost izobrazbenih, moralnih in estetskih vrednot. Vse to omogoča v kasnejšem življenju potrebno širino, sproščenost in tudi ustvarjalnost. Večja sposobnost za opazovanje vsega lepega nam odpira vse polno možnosti za lepotne užitke ob doživljanju izvirne narave, kakor tudi vseh človeških stvaritev današnjih in preteklih dni. U.čenci naše šole so se s svojimi likovnimi deli predstavili javnosti že večkrat. Sedanja je prav tako cenjena in dobrodošla kot so bile že mnoge druge v domovini pa tudi celo v daljnem Nevv Delhiju. Razstavljeno gradivo je le izsek iz vsega likovnega ustvarjanja, ki teče skozi čas obiskovanja osnovne šole. Stanko Stritih V Tržiču bo razstavljal Rudi Gorjup Od 8. do 30. oktobra bo v paviljonu NOB v Tržiču na ogled razstava oljnih slik akademskega slikarja Rudija Gorjupa, ki se tokrat v Tržiču prvič predstavlja. Razstavljenih bo 21 platen, oljnih podob, ki so nastala v letih 1971-1976. Z njih je videti, da se je avtor v zadnjih šestih letih vse bolj odmikal od realizma in skušal poiskati nov način likovnega izražanja. Na Gorjupovih krajinah opažamo, da ga vedno manj zanimajo podrobnosti, ki jih srečuje v naravi, tako kar zadeva obliko kot tudi barvo. Strežnico s skrajšanim delovnim časom dopoldan — lahko upokojenka — takoj zaposli Restavracija PARK Kranj Oboje: oblika predmetov in njihova barva sta mu le osnova, ki mu nudi inspiracijo za kompozicijo oblik in kombinacijo barv. Iz narave jemlje Gorjup le tisto, kar ga pritegne, potem pa podobo pretehta, jo uravnovesi, harmonično poveže elemente med seboj in kombinira barve kot pač ustreza trenutnemu razpoloženju: ali ustvari toplo okolje nežnih barvnih tonov ali pa hladno in mračno spokojnost. Pri tem seveda upodobljeni predmet nekoliko /malici, da ga skoro več ni, nastane pa nova oblika in nove barvne kombinacije. Vprašanje svetlobe in sence se ne pojavlja, tretja dimenzija le malokje nastopa, ilUzionističnih ploskev ni. Je to neke vrste ekspresionizem, ki naj z likovno govorici) posreduje gledalcu slikarjevo razpoloženje in občutje, ki mu ga je slika v naravi vzbujala. Gotovo je akademski slikar Rudi Gorjup prav v zadnjih letih storil v svojem razvoju velik korak naprej. Zdaj namreč na njegovih slikah ni več dosti videti, pač pa ob njih marsikaj občutimo in doživimo. « Razstavo bodo odprli v petek, 8. oktobra, ob 18. uri s pianističnini koncertom, ki ga bosta izvajala Igor in Alenka Dekleva, priznan klavirski duo. S. R. Črtomir Zoreč: Beneška Slovenija, naša Deveta dežela . . . (Kraji, ljudje, pesem in govorica) (38. zapis) Ce smo v Ogleju in Gradežu pogrešali slovensko govorico (videl pa sem res dvojezične trgovske napise; tudi dinar ima zdaj veljavo v teh dveh mestih — pred leti ga še poznati niso hoteli), potem je s to stvarjo v Tržiču ob morju (Monfal-cone) povsem drugače. Tu je naše besede še kar dovolj. To pa zato, ker delavci velikih ladjedelnic, predilnic in drugih tržiških industrij prihajajo iz okoliških slovenskih vasi. Posebno z doberdobske planote pa tudi s Tržaškega (severozahodni del). GRAD DEVIN Zanimivo slovansko ime /a grad na skali nad morjem. Danes ime tudi za kraj-Devin (Duino) s 1300 prebivalci. V kraju sta pravzaprav kar dva gradova: starejši, ki je že v razvalinah, in novejši iz 13. stoletja. Po tradiciji naj hi v letih pregnanstva v Devinu prebival veliki italijanski pesnik Dante Ali^-hieri. — Nemški pesnik Rainer Ma-ria Rilke je tu napisal Devinske elegije. — V Devinu je bila tudi porojena misel o izumu strelovoda: med Jesen na Zelengori Deklici sta bili že večji in bolj zadržani. Njun oče, to se pravi sin tistega starega pastirja, ki me je pripeljal gor, je bil zelo radoveden človek, spraševal me je vse mogoče in nemogoče stvari, otipaval je moj daljnogled, kompas, nož, se zanimal za kvaliteto moje žepne ure in za starost mojih staršev.- Sedeli smo v leseni kolibi na vrtu, tako imenovani letni kuhinji, kjer se je družina zbirala ob obedih, pa tudi med njimi, kadar ni bilo dela. Medtem ko je gospodarna meni sproščal svojo radovednost in se je mali Mirsad na vse mile viže trudil, da bi zbudil moje zanimanje, je gospodinja, simpatična ženska pri petintrideset ib, oblečena, kakor je tod na podeželju še zdaj splošen običaj, — v dimije — (to so muslimanske široke hlače, ki jih nosijo samo ženske) in z belo ruto na glavi, skuhala džezvico močne prave kave in zamesila burek. S tem imenom je ta jed poznana pri nas, tam pa ji pravijo »sirnica«, medtem ko z imenom burek nazivaju samo mesni burek. Ko je hia »sirnica« gotova, smo vsi skupaj posedli na nizke lesene pručke okoli prav tako nizke mize, kamor je gospodinja položila velik pekač s še vročo jedjo, ki smo jo potem že v ustih hladili z mlekom. Hotel sem spati na skednju v senu, pa so mi gostoljubni gostitelji takoj dali vedeti, da to v nobenem primeru ne pride v poštev. Gostu zmeraj postrežejo z najboljšim, kar imajo, še posebno če je tujec in še prav posebno, če je Slovenec. Zmeraj sem imel vtis, da imajo naši južni bratje nas, Slovence, nenavadno v čislih. Pogosto celo bolj kot to zaslužimo. Pravijo, da smo kulturni, disciplinirani, delavni, čeprav nam včasih po drugi strani — povsem upravičeno — očitajo sebičnost in introvertiranost. Gospodinja je posebej zame v najboljši sobi preoblekla posteljo, tako da sem zaspal s svežim vonjem dišečih belih rjuh v nosnicah. Sobo, v kateri sem spal, pa sem si lahko ogledal šele zjutraj, ko se je naredil dan. V Vikoču, pa še v nešteto drugih vasi in naselkov drugod po bosanskem in črnogorskem podeželju namreč še zdaj ni posvetila električna luč in si zato morajo pomagati še s »smrdi jivcem«. Torej, kakšna je bila moja soba? Približno taka kot so sobe po nekaterih kmečkih hišah še pri nas, v Sloveniji: majhna okna, krušnik, kolovrat, lesena skirnja za žito, veliki kozarci z medom na okenskih policah in lisičji kožuh na steni. (Gospodar je med drugim tudi lovec.) Tudi za zajtrk sem jedel prav zanimive stvari: osoljeno kislo mleko z narezanimi surovimi kumaricami, zraven pa še črn, zelo črn kruh — take barve jexbil zaradi otrobov, ki so bili primešani moki. Poleg tega sem pojedel še nekaj žlic domačega medu, veliko grudo slastnega ovčjega sira, vse skupaj pa sem poplaknil z nekaj skodelicami prave kave. Po zajtrku smo imeli obisk. Neki kmet je iz sosednje vasi na konju pripeljal k mojemu gostitelju svojega gluhonemega sina, da bi mu le-ta izruval zob. Gospodar je bil med drugimi tudi vaški zobar, ki je kdaj pa kdaj v hudi sili komu izruval kak boleč zob. Fant je bil star kakih deset let in od rojstva gluhonem, kar je bila posledica tega, da so ga zaradi nevarnosti vnetja možganske mrene že nekaj dni po rojstvu punktirali. Po dolgem prigovarjanju in do-brikanju Stajfan-tov oče in moj gostitelj le pripravila fanta do tega. da je sedel na pručko in odprl usta. Moj gostitelj je v žganju razkužil klešče, segel z njimi v fantova usta in dvakrat potegnil. Operacija je bila tako v hipu gotova. Vaški žohar je bil mojster svoje stroke, to je bilo očitno na prvi pogled. To spretnost si je pridobil od svojega očeta. To je tu v teh odmaknjenih planinskih krajih zelo dragocena spretnost, saj vendar ne gre, da hi človek zaradi enega bolečega zoba ves dan jahal na konju v mesto k zobozdravniku. Res je, da takole ruvanje brez inekcije lahko včasih hudičevo boli, toda po nekaj požir-. kih »rakije« je že spet vse dobro. Fant je bil rešen svojega zoba in je tiho kot miška občepel v svojem kotu, mi odrasli pa smo vrgli besedo o tem, ali ima gluhonemi otrok pravico do brezplačne oskrbe v ustreznem državnem zavodu, prišlek je govoril še o svojem drugem sinu, ki ga je dal v Fočo šolat za elektrikarja, v upanju, da bo nekoč napeljal elektriko v očetovo hišo, pa se je potem v mestu zapil in opustil šolanje, govoril je še, kako slabo je to, da mladi fantje zapuščajo rodno zemljo in se hodijo udinjat v tujino, dekleta pa ostajajo doma, pasejo ovce in tudi sama venijo ob svojih starajočih se starših. In nazadnje, ko se je sonce že dvignilo v zenit in smo izčrpali že vse druge teme, smo rekli še nekaj besed o vprašanju koroških Slovencev v Avstriji, kar je tudi tukaj, na teh odmaknjenih balkanskih planinah, ena glavnih političnih tem. Nikoli se nisem kaj dosti zanimal za politiko in me je bilo skoraj sram, ker sem kljub temu, da živim v neposredni bližini avstrijske meje, o koroškem problemu vedel manj kot ti ljudje tod, ki nimajo ne radia, ne televizije, pa še časopise in revije dobivajo bolj poredko. Prijazni gostitelji so me hoteli zadržati še do kosila, a sem njihovo povabilo vljudno odklonil, ker senj nameraval na vsak način še pred večerom priti nazaj v Fočo. Stan pastir mi je bil sicer prejšnji večer zagotovil, da se bom lahko peljals tovornjakom, vendar je pozabil, da je sobota, v sobotah pa menda tovornjak ne vozi. Ce se že moram vračati peš, sem si mislil, se vsaj ne bom vrnil po isti poti kot sem Prl' Sel. To bi bilo le preveč dolgočasno-Ko pa sem nekajkrat zašel v gozdu in sem se enkrat celo zaplezal v kanjonu Čehotine, sem iskanje hliz' njic oputil in šel nazaj na cesto. Na srečo sem potem po pol tretji uri utrudljive pešhoje na križišču Prl vasi Godijeno le ujel avtobus in * peljal z njim do FoČe. ' ''PSI Ta dvodnevni izlet v Vikoč je bil sam po sebi dokaj zanimiv, ni Pa bil uspešen, kar se tiče iskanja mojega gozdnega prebivališča. Zat° sem se že naslednje jutro, to & pravi v nedeljo, z avtobusom odpravil na Tjen tište, da bi nadalje; val z iskanjem tam. Tjentište, leži ob avto cesti Beograd —Dubrovnik, je zdaj, trideset let po osvoboditvi, eno najpomembnejših 'e' tovišč Bosne in Hercegovine. P°'^ treh velikih hotelov, stoji tu & uprava narodnega parka SutjesK* Mladinski center, ki je vse leto t*>)' rališče tabornikov, brigadirjev ."J mladih planincev, osrednji Pe^a pa daje temu kraju monumentalen spomenik borcem Sutjeske, eden najlepših in najmogočnejših SP°/ menikov, kar sem jih kdaj kje vlfl del. V bližini spomenika, ki stoji n nekoliko dvignjenem mestu Pra pod vznožjem Zelengore, je še P8' viljon z umetniškim prikazom *e' gendarne bitke na sutjeski — ba'T ni mozaik Krsta Hegedušiča - 1 še drugi paviljon z dokumentarnimi fotografijami iz tega časa i° velikim reliefnim zemljevidom jugovzhodne Bosne, na katerem J vrisan celoten potek pete nems*. ofenzive poleti 1943. leta. Ni rn°J namen govoriti o teh bitkah, v k*" terih se je petindvajset tisoč part1' zanov junaško borilo proti skora) desetkratni sovražnikovi premocl- Zdaj pa zares! Pojdimo na Zel«n' goro! Za začetek sem šel raziskov* področje ob rečici Hrčavki, ki se f° kilometer severno od Tjentišta *** liva v Sutjesko. Dolina spodnj* Hrčavke se mi je zdela zelo priJaZ na; bregovi rečice so bili obrasli * visokim lapuhom in starimi vrbami, ob reki se je vil blaten kolovozna drugi strani pa so se razprost'' rale njive in pašniki, sem in tja J stala kakšna revna kmečka bajt* pred katero so v senci dreves P?j sedali vaščani in uživali nedeljs" počitek. ,-f E. Torka' neko nevihto je iskra preskočila z alarmne žice na stražarjevo sulico. Devin je danes turistična točka, posebno zaradi prekrasnega razgleda z vrha skalne stene čez morje. Spodaj ob obali je urejeno kopališče z manjšo, a lepo plažo. — Obisk Devina kar nekam zanemarjamo (na račun Miramara, seve!) — a je vendar tu nekje naša lepa Vida »perice prala, ob robu morja, pod sinjo skalo«, kot pravi prvotni zapis te pretresljive ljudske pesmi. Tudi ime »Devin« spominja na slovansko devo (devico, dekle, mlado ženo). Kajti na slovanskem ozemlju je kar precej krajevnih imen tega pomena: Devin skok (prepadna skala, s katere je skočila devica v smrt), rečica Devina pri Polskavi na Štajerskem (voda. v kateri so se deve umivale), slovaški Devin, češki Djevin, polabski Deveti, ruska I)i-vočka, Devski potok na Par ju pri Rudniku in še in še bi se dalo naštevati kraje m vode. ki so blizu imena I )e\ in. Tolmačenje čudoviti- pesnitve u Lepi Vidi pa gue danes v povsem drugo smer, kot v preteklosti. Vse zanimanje je šlo v smislu Vidine tragedije (Jurčič. Vodnjak) ali pa je bila Lepa Vida le simbol hrepenenja po daljni, nedosegljivi lepoti (Cankar). Težišče pesmi ni V kesanju (in hrepenenju) Lepe Vide, ker je zapustila dom. Bistvo pesniškega očitka je najbrž v izdajstvu (in nezvestobi) Lepe Vide, ki je zapustila bolno dete in starega moža. Šla je čez morje z lepim, mladim »zamorcem«. Obupani mož pa se po morju vozi, ženo išče in se grozno joka, od bridkosti njemu srce poka . . . Ali hotno še slavili Lepo Vido — izdajstvo in nezvestobo? No, to sen. >ral povedati, ker smo že v De* inu kjer lociramo začetek pesmi o Lepi Vidi. SREDI POLJA Tako rečemo po slovensko kraju, ki ga Lahi imenujejo Re-dipuglia! Izgovor pa je še vedno naš Redipulja — Sredi polja! Sredi polja je kar velik kraj tik pod zahodnim robom Doberdobske planote in ima okoli 3000 prebivalcev. Leži komaj 31 m nad morsko gladino. Kraj je najbolj znan zaradi ogromnega pokopališča padlih vojakov v prvi svetovni vojni. V kostnici so ostanki nad 100.000 vojakov. Monumentalno stopnišče in staro orožje okrog pokopališča vzbujajo grozoten spomin na nesmiselno klanje v prvi svetovni vojni. DOBERDOB Seveda je to laški »Doberdd del Lago!« Vas pa je popolnoma slovenska. 1500 prebival- cev ima. Leži na Doberdobski kn*5* planoti (92 m nad morsko gladi'10: Ob robu planote teče Soča,, še prej pa Vipava. Blizu vasi je manjše D° berdobsko jezero z le tretjino kv. k'1 površine, a vselej bistro — ima P°°-' zemni dotok in odtok. h V smeri od Gorice je čez DoberdoJJ potekala »soška fronta« — v čas prve svetovne vojne. Od maja Wl do avgusta 1916 so se tu bile izredn0 krvave bitke. Na Doberdobski P1?' noti je na obeh straneh (avstrijski 1 italijanski) padlo več kot četrt ni'1 jona vojakov, med njimi mnog0 ^ vencev. Te žalostne čase opeva pesem »Y/ Doberdob, oj Doberdob, slovenj fantov grob«. Prežihov Voranc V'l\ napisal roman »Doberdob« — * opomin mladim rodovom za v bod če. Da je vsaka vojna nesmisel'- Grob stotisočev Sredi polja {Redtpuglia) Torek, 5. oktobra 19765 mali oglasi • mali oglasi anja prodam Prodani KONJA in dvobrazdni pLUG za traktor in KRAVO s telesni ali brez. Fodbrezje 110, Duplje 6303 Prodani dobro ohranjeno 120-bas-Jo klavirsko HARMONIKO Melo-?Ua, znamke otelo. Košnik, Trstenik 35, Golnik 6304 „ Prodam domače KUNCE. Milje 33, Šenčur 6305 Prodam po ugodni ceni BETONSKE PLOSCE 40X40 cm. Traven J°že, U tik 33, Vodice 6306 Prodam KRAVO simentalko, te-l"a bo čez 14 dni. Klinar Franc, Zabreznica 39, Žirovnica 6307 : Prodam 40 kv. m napušča, SLA-J^OREZNICO in hidravlično KOSILNICO za staver 18. Tenetiše 25, Golnik 6308 ^ Poceni prodam litoželezno KO-fALNO BANJO, dobro ohranjeno. V°zel, Kidričeva 22, Kranj 6309 Prodam 300 PUNT, ČAJNE in 15 m starega, na metre narezanega L^SA. Ribnikar, Bašelj 11 6310 Prodam dve leti staro KOBILICO 5° ugodni ceni. Gartner Janez, Stu-*>r 3, v Bohinju 6311 , Prodam VOLA. okrog 500 kg težega, in OVCO. Stiska vas 5, Cerklje 6312 . Prodam težko KRAVO, 9 mesecev Jtejo. tretje tele in drobni KROM-PIH. Cešnar. Zg. Bitnje 44 6313 . Prodam RAČUNALNIK, 10 mest 'V 2 eksponenta, eksponentne loga-''temske in are. funkcije. Polni se na el^ktriko. Ponudbe pod šifro »2500« 6314 Prodam SPALNICO s posteljnimi v»ožki. Ogled od 12. ure dalje. Telefon 25-210. Kram . Planina 35, Kranj 6315 Prodam ZIMSKA JABOLKA, ^rakovlje 4, Kranj 6316 ! Prodam semenski in drobni KROMPIR igor. Orehovlje 13, Kranj 6317 f Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Kern, Gorenjesavska 48, Kranj 6318 Prodam rabljeno SPALNICO. 1 elefon 23-469 6319 Prodam sveže ZELJE. Olševek 7 6320 Ugodno prodam odlično ohranjeno SPALNICO Brest, kuhinjsko pohištvo, električni štedilnik, štedilnik ^a trdo gorivo, pomivalno korito ter "lalo rabljeni 2 zimski gumi za zastavo 1300. Bizant, Britof 9 6321 Prodam lepo KRAVO simentalko P° tretjem teletu, brejo 5 mesecev. ^rpBela 31, Preddvor 6322 AJ^°dam dobro ohranjen električni lEDlLNIK po ugodni ceni. Zverin Dragica, Naklo 183, Naklo 6323 mProdam BIKCA za nadaljnjo rejo. £no 27, Bled 6324 (^c^°^arri gnojnično motorno ^PALKO in ročno REPOREZ-1N1CO. Sr. Bitnje 66 6325 Prodam SPALNICO. Šilar Mari, Levstikova 3, Kranj 6326 Prodam rabljeno SPALNICO in kombinirano SPALNICO. Dimitri-jevič Miodrag, Planina 5, Kranj 6327 Prodam cementne KVADRE 30 X 40. Jamnik, Britof 331 6328 Poceni prod xm kuppersbusch PEČ. Breg ob Sa vi 66, K ran j 6329 kupim Kupim OTROSRl ŠPORTNI VOZIČEK in mrežasto STAJICO. Binkelj 4, Šk. Loka, tel. 064-61-404 6285 Kupim rabljen KAVČ do 1200 din. Naslov v oglasnem oddelku 6342 Kupim PISALNI STROJ. Zupane, Mencingerjeva 5, Kranj 6343 vozila Prodam AM1 8 break, letnik 1971. Sp. Brnik 47 6222 Prodam ŠKODO 1000 MB v voznem stanju, celo ali po delih in PLINSKO PEČ. Kranj, Gorenjesavska 36 6235 Prodam MOPED TOMOS TLS 14, letnik 1974, registriran do marca 1977. Hafner, Binkelj 4, Škofja Loka ali telefon 064-61-404, po 14. uri. 6330 Prodam PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 1000 kg, in rabljena trodelna OKNA in VRATA. Kelbel Anton, Boh. Bela 99 6331 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, registriran za 1977. Lukič Branko, Partizanska 42, Škofja Loka 6332 Prodam VW, letnik 1957, v voznem stanju. Soklič, Selo 22, Bled SOBO in HRANO nudim ženski, ki bi prišla varovat dva otroka, lahko tudi delavka na dve izmeni. Vopovlje 22, Cerklje 6344 Dve dekleti iščeta STANOVANJE, po možnosti v Kranju ali v okolici, s kopalnico. Nujno. Kneže-vič Lilijana, Gubčeva 1, Kranj 6345 posesti Prodam trisobno STANOVANJE v Stražišču. Poizve se: Tiringer Joža, Škofjeloška 22, Kranj 6346 Prodam pritličje HIŠE pri nebotičniku, za poslovne prostore. Naslov v oglasnem oddelku. 6348 Oddam GARAŽO. Breg ob Savi 60, Kranj 6348 zaposlitve Instruiram nemščino za osnovne šole in angleščino za osnovne in srednje šole. Telefon 22-640 6349 Hišni svet stanovanjskega bloka 6 in 8, Šorlijeva ulica v Kranju, išče ČISTILKO. Prijave sprejema hišni svet. 6350 prireditve Veletrgovina 2IVIL-A Kranj razprodaja rabljenih osnovnih sredstev in drobnega inventarja bo v sredo 6. 10. 1976 ob 14. uri v Zg. Bitnjah 1 PLES v b 16.30 v Igra an-i' 6175 na PLES v hotel Loka ob 17. uri v 6351 je prireja ansambel 6352 {«daja CP Glas, Kranj, Ulica Mofie Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski "■k Kranj, tisk: Združeno podjetje ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in Uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja \ - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-601-12594 - Te-lfifoni: glavni urednik, odgovorni Urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-°Klasni in naročniški oddelek «3-341. - Naročnina: letna 140 din, P°Uetna 70 din, cena za 1 številko * dinarja. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Ugodno prodam PEUGEOT 404, 20.000 km po generalni. V račun vzamem tudi ček. Ogled vsak dan. Mar-kič Roman, Naklo S8 6334 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1965 v voznem stanju, za 3000 din. Rozman, Brezje 13, Tržič 6335 Prodam VW 1300, letnik 1966 in 1000 kg betonskega ŽELEZA. Kun-šič Janez, Perniki 4, Zg. Gorje 6336 Prodam VW 1200, letnik 1965. Naslov v oglasnem oddelku 6337 Prodam NSU 1200 C. Ogled popoldne. Golob, Kidričeva 15 6338 Prodam dele od STROJA za fiat 124, malo rabljene. Bohinc, Ziganja vas 7, Tržič 6339 Prodam NSU 1000, letnik 1969. Zižmond, Britof 115 6340 Poceni prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, telefon 24-191. Ogled od 15. do 18. ure 6341 Vsako soboto ob 19.30 Komendi, vsako nedeljo o dvorani na Primskovem. sambel TRGOVCI. Vabljen VIA TURISTI vas vabi vsak - petek in soboto TRANSTURLST Škofja 20. uri, vsako nedeljo ob dvorani v VODICAH. Hotel POŠTA JESEN K vsako soboto PLES. Igra AMARO. obvestila TRIMER GLAVNIK za striženje vas preseneča z zanimivo serijo značk. Profesionalni model in značka stane 40 din — skupaj s poštnino plačate ob prevzemu. Interesenti za TRIMER strugalnik na britvice za čiščenje oken naj pošljejo svoj naslov: TRIMER Zagreb, p. p. 692 5510 EKSPRES STROJNO pridem na dom čistit vse vrste talnih OBLOG (itison, tapisom, preproge). Pišite: Gogala Marko, Kidričeva 38, Kranj ali telefonirajte v popoldanskem času na Senjak, telefon 22-059 5755 PLESNI TEČAJI: vpisovanje vsak dan od 17, do 19. ure, razen v soboto, v delavskem domu, vhod 5 (izhod iz kina Storžič). Tam je tudi vpisovanje v BALETNO ŠOLO. BALETNA ŠOLA prične s poukom v ponedeljek, 11. oktobra, ob 16. uri v šoli Simona Jenka (stara šola). PLESNA ŠOLA organizira plesne tečaje za začetnike v soboto, 9. oktobra, ob 16. uri (prvi tečaj) in ob 18.30 (drugi tečaj). Tečajniki, ki so se vpisali za plesni tečaj ob četrtkih, imajo tečaj ob sobotah ob 18.30. Ostalo po dogovoru. NEDELJSKI PLESNI TEČAJ se ZAČNE 10. oktobra ob 9. uri. Vpis je še možen, zlasti v tečaj ob sobotah ob 16. uri. NADALJEVALNI TEČAJ ne bo organiziran zaradi premajhnega števila prijavljencev. 6353 ostalo Nujno potrebujem 15.000 do 20.000 din POSOJILA. Ugodne ponudbe pod šifro »Dogovor« 6354 Kinopodjetje Kranj vas vabi, da si ogledate domači barvni film SARAJEVSKI ATENTAT Režija: Veljko Bulajić Predstave v kinu Center: Igrajo: Christoper Plummer, Florinda Bolkan, Maximilian Schell, Irfan Mensur, Radoš Banjic, Jan Hrušinskv, Branko Đurić, Ivan Vvskočii v četrtek, 7. in v petek, 8. oktobra ob 1 5.30, 1 7.45 in 20. uri v soboto, 9. oktobra, ob 1 5.1 5, 1 7.30 in 1 9.45 v nedeljo, 1 0. oktobra, ob 14.30, 1 6.45 in 1 9. uri iviercator V četrtek, 7. oktobra, vas vabimo na degustacijo novih proizvodov Cenjeni potrošniki! Sodelujejo: DELAMARIS Izola SLOVIN Ljubljana 2ITO Ljubljana - Pekarna Tržič Poskušnja bo v SP blagovnici v Tržiču, Cankarjeva 1, in sicer od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Vabi mercator Paviljon MURKA: pohištvo gospodinjski stroji gradbeni material preproge, zavese, posteljnina itd. sejemske cene MEDNARODNI SEJEM OPREME V KRANJU OD 12. DO 19. OKTOBRA 1976 Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja Žalec Združite prijetno s koristnim! Olepšajte si svoje stanovanje s SCHIEDEL ODPRTIMI KAMINI in si tako ustvarite topel in prijeten videz vaših prostorov SCHIEDEL odprti kamin v dveh izvedbah je akumulacijsko toplotno telo, saj nakopičeno toploto postopoma oddaja v prostor. Nudimo vam doma izpopolnjeno izvedbo doslej uvoženih izdelkov Posebno izdelan temelj izboljšuje dovod zraka in s tem izgorevanje. Pripadajoči kovinski de-i so iz kvalitetnih materialov in estetsko oblikovani. Kljub vsem izboljšavam je cena enaka in že več let nespremenjena Na vašo željo dobavljamo tudi ročno kovane dodatke kot poseben okras vašemu domu. Proizvajamo, prodajamo, montiramo Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja, Žalec, Aškerčeva 4, telefon številka (063) 710-740, 710-783. 710-782 Enota Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št (063) 722-027 Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenih materialov PTT delavcem Gorenjske sporočamo, da je umrl Ivan Košir upokojeni pismonoša Pogreb dragega pokojnika bo 6. oktobra 1976 ob 16. uri izpred hiše žalosti Begunje na Gorenjskem št. 56 na tamkajšnje pokopališče. Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ TOZI) ZA PTT PROMET RADOVLJICA nesreče Trčenje na Cesti JLA V petek, 1. oktobra, ob 5.40 se je na Cesti JLA v Kranju pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Martin Veternik (roj. 1950) iz Zalega loga pri Golniku, je peljal proti Kranju in ustavil za kolono vozil pred semaforjem. Za njim je pripeljal voznik osebnega avtomobila Mihael Sajovic (roj. 1922) z Mlake, ki zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil v Veternikov avtomobil. Voznik Veternik je za SajoVičev avtomobil V razdalji 4 — 5 metrov postavil varnostni trikotnik, voznik Sajovie pa je ugasnil luči na svojem avtomobilu. Voznika sta pustila avtomobila na desnem pasu, čeprav bi ju morala odstraniti s ceste, saj je šlo le za manjšo škodo — "kot to predvideva drugi odstavek 45. člena zakona o varnosti cestnega prometa. Iz smeri Kokrice je tedaj pripeljal v osebnem avtomobilu Jožef Sten) (roj. 1948) s Srednje vasi, ki je prepozno opazil neosvetljen avtomobil na cesti in je zato, da bi preprečil trčenje, odvil v levo, vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobila Florjana Arhar (roj. 1952) iz Kranja in avtomobila sta čelno trčila; pri tem je Sternov avtomobil odbilo še v Sajovičev avtomobil. V nesreči je bila Arharjeva huje ranjena, laže pa voznik Stern in sopotnica Majda Toporš. Škode na avtomobilih je za 40.000 din. Zavil iz ovinka V petek, 1. oktobra, nekaj po 21. uri se je na magistralni cesti v Podvinu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila angleške registracije Bingoldang Ali Ender (roj. 1953) je vozil proti Radovljici V Podvinu je pri avtobusnem postajališču na travniku skoraj 5 metrov oddaljen od vozišča stal osebni avtomobil, v katerem je sedel voznik Stanko Rozman (roj. 1942) z Brezij. Ko je voznik Bingoldang že prevozil levi blagi ovinek, je iz neznanega vzroka zapeljal v desno s ceste na avtobusno postajališče in trčil nato še v Rozmanov avtomobil. Ranjen ni bil nihče, škode na vozilih pa je za 35.000 din. Zavozil v levo V soboto, 2. oktobra, nekaj po 21. uri se je na magistralni cesti med Črnivcem in Podvinom pripetila težja prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Vrhunc (roj. 1938) iz Kranja je vozil proti Črnivcu. V blagem desnem ovinku ga je zaneslo na levi vozni pas, kjer je silovito trčil v osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je iz nasptorne smeri pravilno po desni pripeljal Huse Smlatič (roj. 1948). Vrhunčevo vozilo je po trčenju odbilo tako, da je bočno zdrselo po levem pasu in je trčilo še v osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je nasproti pripeljal voznik Miha med Vilic' (roj. 1949). V nesreči so bili težje ranjeni voznik Smatič in njegov sopotnik Šaban Kudič ter voznik Vilic in sopotnik Vilic Muharem; prepeljali so jih na zdravljenje v jeseniško bolnišnico. Voznik Vrhunc pa je bil le lažje ranjen. Škode na avtomobilih je za 100.000 din. Z mosta v Kokro V soboto, 2. oktobra, ob 20.30 se je na regionalni cesti od Preddvora proti Jezerskemu pripetila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila Anka Knafeljc (roj. 1948) iz Ljubljane je vozila proti Jezerskemu. Na mostu v Kokri je zaradi neprimerne hitrosti trčila v leseno mostno ograjo, da se je zlomila in je avtomobil padel v Kokro. Voznica v nesreči ni bila ranjena, škode na avtomobilu pa je za 18.000 din. L. M. Sopotnika umrla Malomarnost neti požare Avto-moto društvo Kranj razpisuje licitacijo za 3 osebne avtomobile zastava 750 Licitacija bo (>. K). 1976 v prostorih AMD Kranj, in io za družbeni sektor ob 8. uri za druge pa ob 10. uri. Okrožno sodišče v Kranju je obsodilo 22-letnega Franca Eržena, ključavničarja iz Kranja, zaradi prometne nezgode, v kateri sta umrla Janko Nograšek in Branko Bregar, na 8 mesecev zapora. Nesreča se je pripetila 20. oktobra 1974, ko je Eržen peljal z očetovim avtomobilom tri znance iz Preddvora proti'Kranju. Takrat je močno deževalo, cesta pa je dokaj ovinkasta in ozka in pelje skozi strnjeno naselje; asfalt na desnem robu vozišča je bil močno poškodovan na nekaterih mestih, tako da so bili pogoji vožnje za vsakega voznika, tudi za Eržena, ki takrat še ni imel dovolj izkušenj za vožnjo z osebnim avtomobilom, še posebej zahtevni. Ko se je srečeval z osebnim avtomobilom zastava 750, ki ga je pravilno po desni pripeljal iz nasprotne smeri Žarko Polajnar, je voznik Eržen zavozil preveč desno, tako da je zapeljal preblizu desnega roba asfalta: avtomobil je z desnimi kolesi zapeljal v kotanjo in na kamen, zaradi česar je avtomobil začel bočno drseti v levo in desno, nato pa je zdrsnil prek desnega roba ceste po strmem bregu v opuščeno strugo, kjer je obstal na strehi. Sopotnika Nograšek Janko in Branko Bregar sta na kraju nesreče umrla, sopotnik Marjan Dolanc pa je bil huje ranjen. Čeprav sta oba voznika vozila s hitrostjo okoli 40 km na uro, pa je bila tudi ta hitrost za voznika Eržena prevelika glede na vremenske razmere in stanje ceste: tako pa voznik Eržen ni mogel pravilno oceniti situacije, saj je mislil, da ga nasproti vozeči voznik ogroža in je zato zavil preveč v desno, čeprav je bilo za srečanje še dovolj prostora. Eržen je torej brez potrebe zavil preveč desno na poškodovani del asfalta, kjer je kolo padlo v kotanjo, posledice pa so znane. Pri odmeri kazni je sodišče upoštevalo, da Eržen še ni bil nikoli kaznovan, da je dober delavec, da je do nesreče prišlo zaradi neizkušenosti, vožnje v tako slabih pogojih, med obteževal-nimi pa je upoštevalo, da sta v nesreči umrla dva mlada človeka in pa seveda, da voznik v tako slabih vremenskih razmerah ni vozil pogojem na cesti primerno. L. M. V prvem polletju letošnjega leta je bilo v jeseniški občini 31 požarov, od tega največ zaradi malomarnosti in zaradi neznanja — Urediti predvsem zasebna skladišča plina — Neredno čiščenje kurilnih naprav na trda goriva Vožnja mimo po levi in desni Vožnja mimo po levi ali desni strani pomeni vožnjo mimo ustavljenega ali parkiranega vozila ali česa drugega na cesti, po kateri se naše vozilo premika. V prometni terminologiji moramo razlikovati še en izraz in sicer puščanje vozila mimo; to je takrat, kadar voznik ustavi svoje vozilo ali samo zmanjša hitrost, da ne ovira drugih udeležencev v prometu. Tako mora na primer voznik obvezno ustaviti in pustiti mimo vozila s spremstvom. Ali pa mora voznik zmanjšati hitrost in po potrebi tudi ustaviti, da pusti mimo vozila s prednostjo (vozila prve pomoči, gasilsko službo, vozila organov za notranje zadeve ter vozila vojaške policije). Če je na sredi vozišča zaznamovan otok za pešce ali prostor za parkirane avtomobile ali če je zaznamovana katera druga površina, po kateri se ne odvija promet, morajo voziti vozila mimo z desne strani. To pomeni, da morajo vozila voziti po prometnem pasu, ki je med otokom in desnim robnikom vozišča. Če je otok za pešce, površina za parkiranje, objekt ali kak drug prostor, na sredini ceste z enosmernim prometom, potem vozniki lahko vozijo mimo z desne ali leve strani. Na sliki št. 1 je razvidno, da bo voznik, ki namerava voziti naravnost ali zaviti v desno, vozil mimo otoka na enosmerni cesti po desni strani tako kot predvideva 34. člen temeljnega zakona o varnosti cestnega prometa. Če pa voznik želi zaviti levo, bo moral zavoziti k levemu robniku enosmerne ceste in bo torej vozil mimo otoka po levi strani tako kot kaže puščica. Poznamo dva prometna znaka izrecne odredbe za obveznost pri vožnji mimo; vendar pa oba znaka vozniki različno razumejo. Eni si znak razlagajo za polkrožno obračanje v križišču, drugi ga razumejo kot obvezno vožnjo levo in desno, odvisno od tega, na katero stran je obrnjena puščica. Oba znaka 11-45 in 11-45.1 pa v resnici pomenita obvezno vožnjo mimo. Prometni znak Sliku Slika 1 11-45 pomeni obvezno vožnjo mimo po desni strani. Puščica na tem znaku je obrnjena navzdol v desno stran pod kotom 45 stopinj in označuje smer vožnje mimo otoka, objekta ali zaznamovanega prostora po desni strani. Znak navadno stoji na vrhu otoka. Takšen znak v križišču nam pove, naj vozimo po tisti strani vozišča, ki nam jo kaže puščica na znaku. Če je zaradi poškodbe ceste ali dela na cesti nemogoče voziti mimo po desni strani (slika št. 3) potem se na vrhu otoka postavi prometni znak izrecne odredbe za obveznost 11-45.1, ki pomeni, da moramo voziti mimo otoka po levi strani, to je po prometnem pasu, ki nam ga kaže puščica na znaku. V tem primeru je puščica obrnjena navzdol pod kotom 45 stopinj, in sicer na levo stran. -VEK- Padel po skalah V nedeljo, 3. oktobra, okoli 14. ure se je na poti s Komne v dolino pri slapu Savica smrtno ponesrečil Teodor Djonlaga (roj. 1963) iz Portoroža. Pokojni se je vračal s skupino sedmih prijateljev s tridnevne ture. Na poti s Komne pa sta se od skupine ločila Djonlaga in Jure Igličar iz Strunjana. Ubrala sta nemar-kirano pot proti koči Savica. Ko jima je poti zmanjkalo, sta se spuščala po skalah, pri tem pa je Djonlagi spodrsnilo in je padel po skalovju kakih 60 metrov globoko in Obležal huje ranjen. Tovariš se je spustil do njega in ko je videl, da je Djonlaga hudo ranjen, je o tem obvestil reševalce. Ti so ponesrečenca prenesli do koče Savica, od koder ga je rešilec odpeljal proti Bledu, vendar je nesrečni planinec že med prevozom zaradi hudih ran na glavi umrl. Jesenice — Požarno-varnostna inšpekcija jeseniške občine je v prvih šestih mesecih letošnjega leta ugotovila, da je poklicna gasilska in reševalna četa jeseniške Železarne opravila v tem obdobju 82 pregledov po temeljnih in drugih organizacijah jeseniške občine. Večjih nepravilnosti ni bilo, problem predstavljajo le hutanske postaje, predvsem tiste, ki so jih zgradili pred več leti. Le-te niso grajene v skladu z veljavnimi predpisi. Razen tega so problematična tudi razna skladišča vnetljivih tekočin in skladišča kurilnega olja, saj so večinoma slaba, brez ventilacije, elektroinstalaeija ni grajena po predpisih, gradbeni materiali pa niso odporni proti ognju. V občini je bilo v prvem polletju letošnjega leta 31 požarov, od tega 28 v družbenem in trije v zasebnem sektorju. Med najpogostejšimi vzroki sta malomarnost in neznanje, pet požarov je bilo tudi zaradi igre otrok z vžigalicami, sedem pa zaradi kratkega stika pri električnih napeljavah. Največjo škodo so ocenili po požaru na gospodarskem poslopju v Gozd-Martuljku, nato v obratu jeseniške Železarne, v žebljarni, v vagonu s hladilniki na jeseniški železniški .postaji ter še v nekaterih obratih Železarne in v zasebnih stanovanjih. V sedmih primerih so prijavi o požaru sledile tudi kazenske ovadbe, v enem primeru pa predlog za prekršek. Komunalno podjetje Vodovod Jesenice ima na območju občine več manjših prodajaln — skladišč plina butana. Upravljajo ga zasebniki, ki so z Vodovodom pogodbeno vezani. Ob pregledih teh skladišč so ugoto- vili, da ta skladišča večinoma niso zgrajena in opremljena v skladu predpisi, saj so slabo opremljena-brez ustrezne ventilacije, elektrO' instalacije, brez ustreznih gasilni« sredstev in opozorilnih napisov. Inšpektorji so ob pregledih dim0; vodnih in kurilnih naprav ugotovil'« da teh naprav ne pregledujejo in "e čistijo redno. Najbolje je na obmo** ju Jesenic in Kranjske gore, najslabše pa predvsem v krajevnih skupn<)-stih Žirovnica, Planina pod Golic« in Javorniški Rovt, kjer teh naprav pregledujejo tudi po letu dni. Vzr°K je v tem, ker je dimnikarjev pr|\ malo. Na Jesenicah predlagajo, da kurilne in dimovodne naprave po g0' spodinjstvih odslej ne pregledoval' vsak mesec, kakor določa pravilnik-temveč v daljših rokih, saj bi le tako zagotovili, da bi bile vse naprave v občini pregledane in očiščene v enakomernih časovnih obdobjih. q S- dežurni veterinarji od 8. do 15. oktobra 1976: Bedina Tone, dipl. vet., Kranj, Betonova 58, telefon 23-518 za občino Kranj; Habjan Janko, dipl. Vet«« Žiri 140, tel. 69-280 za občino Škofja Loka; Benulič Marjan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, tel. 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Centralna dežurna služba tel. 25-779 Kranj. ZAHVALA Ob izgubi drage mame in stare mame Marije Jelovčan roj. Jeraša — Izdove mame iz Dolenčic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste darovali Cvetje in jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč ter g. župniku za lepe poslovilne besede. Žalujoči: sin Jože ter sestri Mici in Ivanka z družinami. Dolenčice, 30. septembra 1976 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mame, sestre, stare mame, tete. . nečakinje Marije Kavčič roj. Reven se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, ji darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo družbenim organizacijam in sodelavcem Kladivarja Ziri za podarjeno cvetje ter poslovilne besede ob njenem grobu, sindikalni organizaciji in sodelavcem I BI za podarjena venca ter sodelavcem Alpine Ziri, sosedom, vaščanom Nove vasi in duhovščini za pogrebni obredv Žalujoči otroci: sinova Franc in Lojze z družinama, hčerka Francka z otrokoma ter hčerki Ivanka in Minka z družinama. Nova vas, Zirovski vrh, Hrast je, 30. septembra 1976 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše sestre Marije Žibert se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. izrazili sožalje. darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom za nesebično pomor ob najtežjih trenutkih, g. župniku za pogrebni obred, dr. Bajžlju -Janezu za dolgoletno zdravljenje in pevcem i/. Naklega. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sestra Lojza.brata Jaka in Ludvik z družino ter ostalo sorodstvo. Pivka. 1. oktobra 1976 Torek, 5.. oktobra 1976 ^^^■■■■HHHHHI I. zvezna hokejska liga Visoka zmaga Kranjske gore N soboto se n- /a«Ylo juhilcino trideseto jW*vno prvenstvo \ hokeju na ledu. Tako kol '»nsko !,.(„ S(, nuli letos moštva razdeljena J skupim1 V najkvalitetnejši skupini A je ?"s pet moštev, m sicer Jesenice. Olimpija, •»rnnJMka gora. Medvešcak in Partizan. V sku r"1.'. " so poleg kranjskega Triglava še Slavij«. X,e'.le. Tivoli m Mladost \ skupini C pa so v 'Vena /ve/il.i. Spartrtk.'Vojvodina in Vardar. lako kot prejšnja leta ostajata /a naslov «r?.a\iu-j,., pna|ja samo . Olinipn.i pa hihi Um os precej pomlajeno m°*tvo n, bo j,. i,.>ko obranila naslov. Velja pa ss?e>»«i.. da letos tako Jeseničani kot igralci "'"»pije igrajo preeej slabšo kot v preteklih •*fttlah. O tem. kater«, moštvo je letos hol je JJPjtivIjeno. hotno videli že 20. oktobra, ko ho a Jesenicah prvi derbi /.a prvenstvene točke ,ruK° skupino bosta tvorila Medvešcak repljen /. Iv en a udom in jeseniškim velera-, r,"1}1 Albinom Keleem ter Kranjska gora.' *'PH Kranjske gore letos ni doživela toliko Pfetiienib kot prejšnja leta, zato bo nevaren *8Projhik vsem moštvom. Ekipo sta letos Pustila samo Brun in Medved (inlšla k Jese-g.Carii). dobili pa so odličnega novega češko-°Vaškega trenerja Hronislava Dandija. Parti-n n.Pa je v tej elitni družbi že vnaprej obsojen . , lzPad. Te domneve sta potrdili tudi prvi Kn'i. saj je Kranjska gora prepričljivo pre-\l!srt'a Partizana, Olimpija pa dokaj težko "veščaka. Jeseničani so bili v prvem kolu Prosti. KRANJSKA GORA : PARTIZAN 9:4(2:1,3:1,4:2) Kranjska gora: Pretnar, Češnjak, -lug. Bet lisk, Z.Suvak, Ščap, I) Horvat, Maučec, Šivic, Slibar, Kartek, Razinger. Me igrišče pod Gradom, gledalcev 500, ■oonik Cufer i/. Kranja. ra,v ,la 'e ,)ila leoa ,ail- Ekipi sta se bolj trii ! v (,rugem delu. ko so padli tudi vsi n.'egoli. NAKLO: SAVA 2:1 (2:1) ta^t^If0- 'Prišče NK Naklo, gledalcev 400, pJKTorkar iz Kranja, prvv S,a P°8tav'H rezultat tekme' že v zali h poIćasu Igralci obeh moštev so prikaza,, doPadljiv nogomet, tako da so gledalci dovoljni zapustili igrišče. . ALPLES : BOHINJ 1:2 (0:1) ftRSpNKI. 'Krišče NK Alples, gledalcev llSodn,k Valant iz Kranja, no ?beh mo«t«v so takoj v začetku odlična |p,rta..('os,Je "° noteli obdržati vodstvo da«,. 1 ln zaradi tega so se zelo potrudili, »o zmagali tudi v Železnikih. BLED : TRIGLAV 2:3 (1:1) BLED, stadion NK Bled, gledalcev 500, sodnik Grošelj iz Šk. Loke. Tekma je bila zanimiva od začetka pa do zadnjega sodnikovega žvižga. Tekmeca sta bila enakovredna. KORO T AN : LESCE 4:0 (1:0) KRANJ, igrišče na stadionu Stanka Mlakarja, gledalcev 300, sodnik Božnar iz Škofje Loke. Domačini so gladko zmagali. Svojo terensko premoč pa so izkoristili ftele v drugem delu. ko so dosegli tri gole. ŠENČUR : LTH 5:3 (2:0) ŠENČUR, igrišče NK Šenčur, gledalcev 400, sodnik Tomše iz Kranja. Domačini so v začetku resno ogrožali nasprotnikov gol in dosegli dva pomembna zadetka. V nadaljevanju pa je bila igra enakovredna in so na vsaki strani padli po trije zadetki. Na lestivci še vedno vodi Bohinj, ki ima 9 točk pred Triglavom in Šenčurjem, ki imata |,o8tOČk- P.Novak Medobčinska košarkarska liga Gorenjske ZORENJA VAS : KRANJ 75 79:77 (40:31) Kornačini so si s tesno zmago nad košarkarji rani« *«, ,.,.„....:..„!..._____.....- ranja Je zagotovili visoko mesto na lestvici. ■ 'J* niso izkoristili vrsto priložnosti, da bi spreobrnili rezultat v svojo korist, vzrok za to pa lahko poiščemo tudi V slabi realizaciji prostih metov. V vseh prodajalnah Veletrgovine ŽIVILA Kranj lahko nabavite • ozimnico Jabolka, krompir in ostalo Sprejemamo Prednaročila! Priporočamo se za nakup. SAVA : PLAMEN 58:71 (30:33) Do konca prvenstva sta preostali še dve koli in lahko že govorimo o novem prvaku. Plamen ima do zaključka članskega prvenstva še dva nasprotnika, ki po uvrstitvi na lestvici in prikazani igri v tekmovanju ne bi smela delati preglavic solidno pripravljeni ekipi iz Krope. Sava je bila dorasel nasprotnik le v prvem polčasu igre, v drugem pa so popustili, tako da košarkarjem Plamena ni bilo težko odnesti obe točki v Kropo. TRŽIČ : ŠENČUR 56:66 (28:34) Kljub zmagi nad Tržičem so košarkarji Šenčurja še vedno v nevarnem položaju za izpad iz lige. 2e sam rezultat nam pove, da v Tržiču niso imeli lahkega dela. KLADIVAR : KRVAVEC 108:61 (45:32) Neizkušenost gostov je glavni vzrok visokega poraza v Zireh. Igra je bila enakovredna le v prvih minutah prvega polčasa, ko je Krvavec celo vodil z 12:11. Kasneje so popustili tako v obrambi kot tudi v napadu. Lestvica: Plamen 12 11 1 886:654 22 Kladivar 12 10 2 1003:784 20 Gorenja vas 12 7 5 813:812 14 Kranj 75 12 6 6 759:726 12 Sava 12 6 6 788:803 12 Šenčur 12 5 7 651:725 10 Krvavec 12 3 9 660:783 6 Tržič 12 0 12 551:857 0 SIRSKI NOGOMET V KRANJU - V nedeljo popoldne je bila na stadionu e Q/f^a Mlakarja v Kranju zanimiva nogometna tekma med ženskimi šestericami Kokrice in občinskega sveta Zveze sindikatov Kranj. Organi-nJ01" nogometne tekme je bil kranjski sindikalni svet, čisti izkupiček pa je bil ftj^enjen prizadetim v potresu v Posočju. Nogometna prireditev je uspela. ČQ Radionu se je zbralo več kot 500 gledalcev. Tekma se je v regularnem H^6^ končala neodločeno 1:1. V streljanju enajstmetrovk pa so bile uspešnej-ftralke Kokrice in slavile s 5:2. Izkupiček je znašal okrog 8000 dinarjev. Foto: F. Perdan Med aktivnimi rekreativnimi športnimi organizacijami v radovljiški občini je tudi balinarski klub Radovljica. Na njihovem dvosteznem balinišču pa je bil občinski sindikalni svet organizator letošnjega sindikalnega prvenstva. Med štirimi finalisti je prvo mesto zasedla ekipa upokojencev pred drugo sindikalno ekipo Verige, prva ekipa Verige je bila tretja, četrto mesto pa je pripadlo moštvu Elana. — vm — Foto: F. Perdan Jesenski kros tekačev Triglava Zupane pred Jelencem Triglav: Ilirija 65:67 Kranj — Prijateljska trening tekma, Triglav : Ilirija 65:67 (28:36), telovadnica OŠ V. PreSeren, gledalcev 100, sodnika Poljšak, Palovšnik (oba Kranj). Triglav: Košu 18, Skubie 18 (2:2). Tor kar 7 (4:3), Mavric 6, Fartek « (2:2), Hri-bernik i (2r0), Stefe 2, Urlep4. Ilirija: Lorbek 11 (4:1), Macina 20(6:2), Mencin fi, Toma/evič 8 (4:2), Jesenšek ti (2:2), Lemaič 13 14:1). Barborič 2. Teden dni pred startom v drugoligaški druščini sta (ako kot Triglav in Ilirija pokazala dobro pripravljenost Gostje iz Ljubljane so bih l>ol|ši v prvem delu, čeprav so domačini v nadaljevanju poizkušali vse. da bi /niagali Kes so nadoknadili zamujeno i/ prvega polčasa, toda za več kot časi en pora/ Jim je /manjkalo časa. -dh Medobčinska rekreacijsko tekmovalna skupina V VIL in VIII. kolu A skupine so bili doseženi naslednji rezultati: Radovljica : Trhle veje 97:33 (56:21), Veriga :Triglav B 65:111 (30^1), Kranjska gora : Mojstrana 0:20 b. b., Trhle veje : Kranjska gora 20:0 b. b., Veriga : Radovljica 75:86 (31:33), Radovljica : Mojstrana 88:63(38:40). Iz tekmovanja je bila izključena košarkarska ekipa Kranjska gora. Omenjene ekipe ni bilo na dveh prvenstvenih srečanjih. 0k) KRANJ — V okolici stadiona Stanka Mlakarja je tekaška sekcija SK Triglav za svoje smučarske tekače pripravila jesenski kros. V vseh kategorijah, razen pri starejših mladincih in mladinkah in članicah, je od cicibanov naprej pokazalo svojo fizično pripravljenost 45 tekmovalcev. Vsi od najmlajšega do najstarejšega so pokazali dobro kondicijo in borbenost. V najzanimivejšem teku članov je Zupane obračunal z Jelencem in Alojzem Pistrom. Čimžar in Tepež zmagovalca Smučarski klub Triglav je v nedeljo organiziral zadnjo letošnjo prireditev na 50-metrski plastični skakalnici. Za zaključek sezone na plastiki se je 40 mlajših mladincev pomerilo za naslov poletnega prvaka SRS. Tekma je pokazala, da imata daleč najboljši naraščaj v mladinski konkurenci ljubljanska Ilirija in kranjski Triglav. V deseterici najboljših je bilo kar 5 Kranjčanov in 4 Ljubljančani. V članski konkurenci, kjer so tekmovali v meddrultve-nem tekmovanju, je bila udeležba okrnjena, ker ni nastopila A selekcija jugoslovanske reprezentance, ker je v nedeljo zvečer odpotovala na trening v Avstrijo. Menimo, da je to dokaj neodgovorno dejanje vodstva jugoslovanske ekipe, ker se ne udeležuje domačih tekmovanj, za treninge v tujini pa troši draga devizna sredstva. Poleg jugoslovanskih skakalcev so nastopili še Avstrijci in Italijani. Rezultati - MLAJŠI MLADINCI. 1. Miran Tepež (Ilirija) 195,0 (43,5, 44), 2. Miro Bizjak (Triglav) 176,4 (39,5, 41), 3. Andrej, Komel (Ilirija) 163,7 (39, 37,5), 4. Slavko Vesel 161,8 (38, 38), 5. Bojan Globočnik (oba Triglav) 160,0 (38, 37), 6. Bojan Podgoršek (Ilirija) 158,4 (38, 37,5), 7. Stane Martinjak (Triglav), 8. Drago Krolnik (Ziri), 9. Leon Bevc (Triglav), 10. Primož Ulaga (Ilirija), 13. Aci Sink, 16. Krištof Gašpirc, 17. Bogdan Fižngar, 18. Andrej Ropret (vsi Triglav); ČLANI: 1. Sandi Čimžar (JLA) 197,9 (45, 45,5), 2. Tone Burjek (Ziri) 195,0 (44, 43,5), 3. Janez Gorjanc (Triglav) 189,0 (44, 43,5), 4. Maurizio Dunnhofer (Italija) 182,8 (42,5, 41), 5. Brane Benedik 178,6 (42,5, 42), 6. Brane Finžgar. (oba Triglav) 177,2 (42, 42), 7. Klemen Kobal, 8. Bojan Kejžar (oba Triglav), 9. Ivan Tomažič (Ilirija), 10. Peter Pibernik (Kamnik). J. Javornik Krajevne skupnosti bodo tekmovale Letos že tretjič zapored komisija za kegljanje skupaj z odborom za rekreacijo pri TKS Kranj organizira ekipno tekmovanje krajevnih skupnosti v kegljanju. Prva akcija je bila že organizirana leta 1974. Razveseljivi so poda'ki, da se iz leta v leto število nastopajočih ekip povečuje, zato komisija pričakuje letos rekordno število prijavljenih ekip. Krajevne skupnosti lahko prijavijo neomejeno število ekip tako moških (ekipo sestavlja šest občanov) ter ženskih (tri občanke) in ki prebivajo v KS, za katero bodo nastopili. Kot vsako tekmovanje bo tudi to zahtevalo nekaj sprememb v pozitivnem smislu in s tem pripomoglo k zanimivejšim borbam na stezah. KS lahko prijavijo svoje ekipe najkasneje do 5. oktobra 1!>76 na naslov: TKS Kranj, komisija za kegljanje, C. Slanega Žagarja 27, Kranj - tel. 21-176. črn Uspešni železarji - športniki V jeseniški Železarni je tudi letos zelo razgibana športna aktivnost med zaposlenimi delavci. Komisija za športno rekreacijo je organizirala že pet prvenstev v različnih športnih panogah, železarji pa so uspešno sodelovali tudi na prvenstvih v okviru SOZI) Slovenske železarne. Letos so bila v Železarni izvedena prvenstva v vele lalomu, sankanju, kegljanju na ledu, kegljanju na asfaltu, balinanju, te dni pa se .zaključuje tudi prvenstvo v malem nogometu. Komisija za športno rekreacijo redno ocenjuje in točkuje udeležbo delavcev iz posameznih obratov in oddelkov ter pripravlja lestvico najboljših. Po petih prvenstvih vodi obrat strojno vzdrževanje, na drugem mestu je obrat strojne delavnice, na tretjem pa obrat hladna valjarna. Do konca letošnjega leta ima komisija še v programu prvenstvo v namiznem tenisu, odbojki in šahu, športniki Železarne pa se bodo tudi udeležili tekmovanj v okviru Slovenskih železarn in sindikalnih prvenstev občini' Jesenice. J- R Rezultati: cicibanke (600 m): 1. Polonca Fister 2:20,5, 2. Ivica Bester 2:27,0, 3. Majda Jagodic 2:41,0; ml. pionirke (1500 m): 1. Marija Pipp 4:28,0, 2. Alenka Pavsnar 4:38,0, 3. Cvetka Stenovec 4:43,0; st. pionirke (3 km): 1. Simona Krničar 4:22,0, 2. Tatjana Sladic 4:38,0, 3. Mira Mlakar 5:20,0; ml. mladinke: 1. Marija Bester 7:05,0, 2. Božena Krničar 7:40,0. 3. Dani Jagodic 8:38,0; cicibani (600 m): 1. Bojan Bester 2:05,0, 2. Janez Klemenčič 2:11,0, 3. Sandi Perne 2:12,0; ml. pionirji (1500 m): 1. Iztok Kovač 4:06,0, 2. Franci Sladic 4:07,0, 3. Boštjan Šolar 4:11,0; st. pionirji (4 km): 1. Tomaž Perne 8:37,0, 2. Darko Bester 8:38,0; ml. mladinci (5 km): 1. Igor Perne 11:03,0, 2. Tone Fister 11:18,0, 3. Zvone Ciglič 11:29,0; člani (6 km): 1. Zupane 11:20,0, 2. Jelene 11:30,0, 3. A. Fister 11:38,0. -dh Lestvica: Triglav B Radovljica Trhle veje Mojstrana Veriga 8 7 10 7 8 6 8 3 8 3 1 496:377 14 3 725:534 14 2 465:447 12 5 424:458 6 5 370:503 6 B skupina: , Rezultati XI. kola: Naklo : Beksel 71:65 (37:33), Kokrica : Gumar 62:58 (32:38), Gotik : Kroj B 67:86 (31:41). Lestvica: Beksel Kroj B (- 1) Naklo (- 1) SavaB Kokrica Gumar Gotik Triglav C 11 8 1 731:637 16 u 7 4 769:629 13 u 7 4 608:575 13 10 6 4 579:585 12 11 5 6 677:625 10 11 1 6 574:593 10 11 4 7 665:689 8 10 1 9 421:668 2 Občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu Radovljica — V okviru delavskih športnih iger radovljiških sindikatov je bilo v soboto, 18. septembra, v telovadnici osnovne šole Lesce letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. Prvenstvo je pod pokrovitelj ■tvom OSZS in ZTKO Radovljica organiziral NTK Lesce. Na tekmovanju je nastopilo 50 članov sindikata iz 24 osnovnih organizacij sindikata. Tekmovalke in tekmovalci so bili razdeljeni v dve starostni skupini. Rezultati najboljših: Ženske do 30 let: 1. Šitrer Ana, 2. Fon Boža, 3. Pikon Barbara; ženske nad 30 let: 1. Banko Francka, 2. Cerkovnik Polona, 3. Majstorovič Danica. Moški do 30 let: 1. Potočnik Zvone, 2. Eržen Lado, 3. Praprotnik Filip; moški nad 30 let: 1. Urh Joža, 2. Vidic Miha, 3. Pogačnik Srečo. Ekipno ženske: 1. OOS Iskra Otoče, 2. KOOS LIP Bled, 3. OOS Osnovna šola Gorje, 4. OOS Špecerija Bled. Ekipno moški: 1. KOOS Klan Begunje, 2. Iskra Otoče, 3. Veriga Lesce, 4. Osnovna šola Gorje. Ekipno skupaj: 1. Iskra Otoče 109 točk, 2. OŠ Gorje 42 točk, 3. LIP Bled 37 točk, 4. Špecerija Bled 24 točk. Povemo naj še to, da so bile v letošnjem letu v okviru delavskih športnih iger radovljiških sindikatov organizirana občinska prvenstva v sedmih športnih panogah in bodo še v treh. Pri tem pa lahko ugotovimo, da je interes delavcev za razna rekreacijsko športna tekmovanja iz ,leta v leto večji. V ilustracijo naj povemo, da je bilo v letu 1974 na delavskih športnih igrah le 420 udeležencev iz 32 OOS, 1975. leta 8«) udeležencev iz 66 OOS in letos do sedaj 1060 članov sindikata iz 93 OOS. Nedvomno nam podatki povedo, tla bo treba v bodoče tovrstni množični športni dejavnosti delavcev posvečati še večjo pozornost. Viden napredek v letu 1976 je bil dosežen tudi na področju šolanja organizatorjev športnt rekreacije v delovnih kolektivih, do letošnjega leta smo imeli v občini le enega šolanega organizatorja športne rekreacije. Letos pa so semi narje za športne rekreatorje v Poreču končali štirje člani različnih delovnih kolektivov občine. Ker se vse OOS zraven borbe za najboljše mesto v posameznih panogah borijo tudi za čim boljšo uvrstitev oziroma za skupnega zmagovalca celoletnih delavskih športnih iger, naj povemo, da je po sedmih športnih panogah v vodstvu OOS Iskra Otoče s 662 točkami, druga je KOOS Elan Begunje 431 točk, tretja KOOS Veriga Lesce 386 točk in četrta KOOS Vezenim' Bled 371 točk itd. Trenutni vrstni red, predvsem pa točkovna prednost kaže, da je verjetno prvo mesto že oddano. Vendar smo prepričani, da se zasledovalci še niso predali in da lahko pričakujemo v preostalih treh panogah zanimive borbe, predvsem za drugo in tretje mesto v celotni uvrstitvi. V. M. Novi republiški sodniki Naloga komisije za vaterpolo pri Telesno-kulturni skupnosti Kranj je poleg tega, da vodi občinska tekmovanja, da vzporedno skrbi tudi za vzgojo organizacijskega, strokovnega in sodniškega kadra. Pred kratkim so organizirali tečaj za republiške sodnike, ki ga je vodil priznani strokovnjak Peter Didič iz Kranja. Organizacija sodnikov vaterpola v občini se je tako povečala za deset novih članov, ki bodo že letos vodili srečanja v občinski zimski ligi, kasneje pa že tudi v slovenskih ligah. mč šport med vikendom ROKOMET - V II. zvezni ligi je Jelovica izgubila s Slatino z 19:26 (6:14). Ženske Alplesa pa so doma premagale Zamet z 9:7 (5:4). V republiški ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati: Krka : Tržič 25:22 (13:8), Sava : Brežice 7:13 (4:5), Izola : Preddvor 20:18(12:9), Kamnik : Velenje 13:24 (5:12). Pari prihodnjega kola: Slovan : Jelovica, Rudar : Alples, Tržič : Ormož, Brežice : Preddvor, Sava : Šmartno, Dobravlje : Kamnik. KOŠARKA - V republiški ženski ligi se je derbi predstavnikov škofjeloške občine končal z zmago Kladivarja z 58:50 (24:19). V zahodni II. SKL je Kroj premagal Kamnik 79:72 (40:35) Pari prihodnjega kola: K.oj : Pomurje, Maribor : Kladivar, Kamnik : Kras, Salonit : Kroj. JUDO — Judoisti so startali v novo tekmovalno sezono. V različnih krajih Slovenije so bili kvalifikacijski turnirji 1. kola za uvrstitev V republiško ligo, ki bo formirana spomladi. Jeseničani so nastopili v Ljubljani, kjer so dosegli naslednje rezultate: Šiška : Jesenice 4:3, Jesenice : Nagaoka 3:3, Ljubljana : Jesenice 2:5. Na drugem turnirju v Ljubljani za Bežigradom pa je nastopil kranjski Triglav, ki ga je premagal Bežigrad s 5:1. Na Reki pa je nastopila žirovska Alpina, ki je dosegla naslednje rezultate: Alpina : Olimpija 2:5, Alpina : Reka 3:3. SMUČARSKI TEKI — V Zlebeli pri Medvodah so imeli smučarji tekači slovenskih klubov gozdni tek, na katerem je nastopilo 14^0 tekačev od mlajših pionsrjev do članov. Proga je bila precej težka in je mariskateri tekmovalec prišel na cilj močno utrujen. V posameznih kategorijah so bili najboljši: pionirji: 1. Smolnikar (Kamnik), 2. Krunčar (Triglav), mlajše mladinke: 1. Jelovčan (Triglav), 3. Bester (Triglav), mlajši mladinci: 1. Djuričič (Jesenice), starejše mladinki: 1. Munih (Olimpija), starejši mladinci: l. Carman (Triglav), članice: 1. Dolenc (Olimpija) 2. Kordež, 3. Bester (obe Triglav), mlajši člani: 1. Cvajnar (Olimpija), 2. Kordež (JLA Šk. Loka), člani: 1. Kalan (Gorje), 2. Djuričič (Jesenice), 3. Jelene (Triglav). KEGLJANJE — V Zagrebu je bil prvi krog izbirnega tekmovanja za sestavo jugoslovanske mladinske reprezentance, ki bo nastopila od 22. do 26. maja 1977 na evropskem prvenstvu v Zagrebu. Na tem tekmovanju so se dobro izkazali mladi gorenjski kegljači in kegljačice. Med moškimi je zmagal Sajovic (Triglav) 923, na 4. mestu je bil Pečar (Kr. gora) 858, 5. Juvančič (Podreča) 850. Med ženskami je zmagala Zorčeva (Triglav) 404. Na novem kegljišču v Subotici je bilo državno prvenstvo veteranov. V skupini tekmovalcev nad 65 let starosti je zmagal član kranjskega Triglava Franc Markun. ŠAH - V nedeljo se je začelo tekmovanje v I. slovenski šahovski ligi. Rezultati : Jesenice : Branik 8:2, Kranj : Lesce 3,5:6,5. J. J. »Gremo na Štajers Glasov izlet z izžrebanimi naročniki, s Špecerijo Bled in z Ljubljansko banko v vinorodno Prek-murje — Nam se je dobro zdelo, da smo se spoznali, izžrebanim pa tudi, saj so preživeli prijeten izletniški dan Vrnili smo se čili, zdravi, veselo razpoloženi, polni vtisov, čeprav malce utrujeni od dolge poti. Vrnili v megleni gorenjski večer minule sobote, ki smo jo preživeli v sončnem Ptuju, na njegovem ogleda vrednem gradu, med klopotci, v Jeruzalemu, na celjski zlatarski razstavi, v zaseb- tega ogleda; v Jeruzalem smo prišli oh času trgatve ter si po obilnem kosilu ogledali in si »pokusili« tudi zasebno vinsko klet. Gorenjcem doma se je vreme ki-salo, nam, razpoloženim Gorenjcem na izletu pa je bilo nadvse naklonjeno. Spodbujalo je veselo vzdušje, polno šal, dovtipov, domislic in sočnih primerjav. Mi smo rekli, vi, dragi bralci na izlet in mi z vami tudi zato. da nam boste odkrito povedali, kako vam je Glas všeč, kaj hi radi, česa v Glasu pogrešate. Rekli smo. bodite kar zelo kritični, v naše in vaše dobro m ni treba, da nam i/, ljubeznivosti naklonite samo hvalo. Ce povzamemo iz odgovorov na malo anketo, potem je Glas hran, zanimiv, s pripombami, da hi lahko še več pisali o kmetijstvu, da hi bili lahko kdajpakdaj bolj šaljivi, dov-tipni. Vse pripombe bomo" resno upoštevali, saj prihajajo od bralcev, katerih večina nam je zvesta že deset, petnajst ali celo dvajset let. Prav Cilka Štular s spodnjega Jezerske ga je bila z 81 leti najstarejšo udeleženki. ni vinski kleti. Izvrstnega vinca smo poskusili prav toliko, kolikor je bilo pač potrebno, kolikor se že spodobi, če potuješ kot veseli Gorenjec v zabavni družbi na pravi kraj in ob pravem času. Da je bil izlet zares prijeten, je potrebno kot prvo in najprej poudariti, da nas je spremljala Specerija z Bleda, ustrežljiva s svojo obilno popotnico, da nas je vozil Alpetou-rov šofer Albin Zevnik, izredno prijeten voznik, ki nas je dodobra seznanjal z zanimivostmi pokrajine, po kateri nas je varno vozil, da smo prišli z vse Gorenjske, se kmalu razgovorih, spoznali in bili že takoj trdno odločeni, da preživimo prijeten izletniški dan. Na celjski zlatarski razstavi smo bili na moč radovedna skupina, posebno ženske, in zapuščali smo jo v vsem njenem zlatem, srebrnem blišču šele po dobri uri temeljitega ogleda; za ptujski grad, po katerem vas vodi vodnik, smo si rezervirali kar precej časa v želji, da si ga dobro ogledamo, kajti vreden je temelji- Gostinski poslovodja Mirko Feldin, zastopnik Špecerije Bled, je udeležencem izročil imenitno popotnico. zato nas dobro pozna in nas želi še nadalje spremljati in sodelovati pri vsebinskem oblikovanju svojega časopisa. Tako Kranjčan Srečko Golob, ki je naš naročnik že dvajset let, tako naša dolgoletna naročnica Tončka Miklavčič iz Gorenje vasi, tako tudi 81-letna upokojenka Cilka Štular z Jezerskega, ki je bila najstarejša udeleženka" izleta. S Špecerijo Bled, ki jo je v veselje in zadovoljstvo vseh udeležencev dostojno zastopal gostinski poslovodja Mirko Keldin, z Alpetourovim avtobusom in njegovim šoferjem Albinom Zevnikom ter z Ljubljansko banko, ki nam je poklonila lepa darila, smo potovali torej na Štajersko in v Prekmurje. Veseli smo, da so bili izžrebani naročniki zadovoljni, obljubljamo pa, da z naslednjimi izleti, ki jih bomo še pripravljali, nagradimo za zvestobo našemu časopisu še več naših bralcev . I). S. Z Glasom in Alpetourom v Jasenovac, na Kozaro, v Banjaluko, Jajce in Bihač Za soboto in nedeljo. Ki. in 17. oktobra, smo vam skupaj z ALPETOUROM pripravili zelo lep avtobusni izlet po Hrvatski in Bosni. Pot nas bo vodila skozi kraje, poznane iz naše NOB. 1. dan, 16. oktobra: Ob 6. uri se bomo odpeljali iz Kranja izpred hotela CREINA in potem skozi Ljubljano in Zagreb do Jasenovca. Tu si bomo ogledali zloglasno taborišče, muzej in spomenik žrtvam. Po ogledu Jasenovca bomo nadaljevali pot do Kozare, kjer si bomo ogledali prizorišče 3. sovražne ofenzive in spominski muzej NOB. Od tu pa naprej do Banja luke, kjer bo krajši postanek za ogled mesta. Večerjali in prenočevali bomo v Jajcu. 2. dan, 17. oktobra: Ogledali si bomo znamenitosti Jajca, kot so čudoviti slapovi Plive in dom, kjer je bilo 29. novembra 1943 zgodovinsko zasedanje Avnoja. Po ogledu se bomo odpeljali do Bihača, kjer bo kosilo. Domov se bomo vračali skozi Plitvice, Karlovac in čez Gorjance. V Kranj bomo prispeli pozno zvečer. Cena izleta je 680 din za osebo. V ceno je vračunan prevoz, en cel penzion in vse vstopnine pri ogledih. Prijavite se lahko pri Turistični poslovalnici ALPETOURA v ho* telu CREINA (tel. 23-883) ali pri naši malooglasni službi na GLASU. Ob prijavi je treba plačati 200 din akontacije. Prijave sprejemamo najkasneje do 8. oktobra 1976. Torej, bo treba kar pohiteti. IN ŠE NEKAJ! DVA NAŠA' i NAROČNIKA BOSTA ŠLA NA IZLET ZASTONJ. m mmmmmmmmmm* :,~,*V, \ Tončka Miklavčič iz Gorenje vasi in Srečko Golob iz Kranja sta že več kot dvajset let^naročnika Glasa. Bila sta prvič na Glasovem izletu. zadovoljna i/i vesela z organizacijo in vedrim vzdušjem na izletu. Spomenik veliki epopeji Kozare je 25. maja 1971 odkril tovariš Tito. Osrednji steber predstavlja obkoljeno ljudstvo Kozare, kamniti bloki okrog njega pa sovražne sile. \' stebru so vgrajene zgla /ene ploščice, <>d katerih se odbi jujo sončni žarki, ki predstavlja jo svetlo prihodnost bodočih ge neracij. V soboto dopoldne so bile na Golniku že četrte tradicionalne letne športpr igre delavcev Kliničnega centra. Kljub slabemu vremenu, saj je dež posteč' namočil golniški športni park, pu se je okoli 6(X)prijavljenih deluvce.i KlmlC' nega centra in medicinske fakultete pomerilo v odbojki, košarki, malvCj nogometu, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju, krosu in šahu.Pripravi" so tudi pohod na Kriško goro, tik pred začetkom srečanja pa je bila gotovu tudi trim steza, a žal zaradi namočenega terena skoraj neuporabna. LeA<>>s' nje športne igre Kliničnega centra se ujemajo s praznovanjem 55-letM& ustanovitve Instituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. Ob M priložnosti so se sestali tudi predstavniki vseh zdravstvenih organizacij M0' venije, da bi se dogovorili o organiziranju športnega srečanja za viie zdravstvene delavce v Sloveniji V prihodnjem letu. — Foto: L. M. Vršič — Na pobudo kranjskega Planinskega društva in postaje Gorske rej> valne službe Kranj je bil v soboto, 2. oktobra, v Tičarjevem domu na \,iil,ui zbor gorskih reševalcev iz Kranja, Kamnika, Radovljice in Tržiča. ^°r>i 0 reševalci iz omenjenih krajev morajo najpogosteje posamezno ali skupn posredovati v primerih gorskih nesreč v Kamniških Alpah in Karavanka v primerih težjih nesreč pa je njihova pomoč dobrodošla tudi drugje. n V soboto se je zbralo na Vršiču okrog 40 gorskih reševalcev, pripravnikov lff inštruktorjev. Ker je bilo vreme zelo slabo, so morali praktični del progru1*1. skrčiti in se posvetiti predvsem teoretičnemu delu. Kljub temu so udeležen zbora oblikovali skupino, kije odšla na reševalni manever v steno. -jk Na sliki: gorski reševalci iz Kamnika, Tržiča, Radovljice in Kranja, ki so $e^ soboto zbrali v Tičarjevem domu na Vršiču, pred začetkom reševalne vaj? Foto: F. Ekar MARATONSKA NOGOMETNA TEKMA V TRŽIČU - Na pobudo trjj* kega Kluba študentov in občinske konference Zveze socialistične mladi?1 Tržič je bila v petek in v soboto v Tržiču maratonska nogometna tekma, ki J trajala 26 ur. Na rokometnem igrišču TVD Partizan so 26 ur brcali *M člani tržiškega Kluba študentov in taborniki odreda Kriška gora iz K" ,g Tekma se je začela v petek ob treh popoldne, sodnik Jože Katona Pa ^ odpiskal njen konec v soboto ob 17. uri pri rezutatu 187:102 za tabornik? ^ Križev. Vsako moštvo je štelo 30 igralcev, ki niso smeli v 26 urah zapi'*:1 c prizorišče srečanja in so se menjavali na vsakih nekaj ur. Igralci so ime ,0 bližnjem domu TVD Partizan Tržič prostor za počivanje in jedilnico. kj*rZ se prosti igralci lahko okrepčali in odžejali. Številne tržiške organizQi'lL združenega dela iz Tržiča so pomagale pri organizaciji maratonski nogometa. Pekarna je igralce na primer založila s kruhom, občinska k° ferenca ZSMS pa je plačala račun za razsvetljavo in uporabi) igrišča. metašem je pomagala tudi mladina iz Peka s toplimi obroki. Kako naporni[J, bila tekma, pove podatek, da so igralci v 26 urah popili najmanj 10 -?ab<>J^ radenske. Na fotografijah zmagovalno moštvo tabornikov iz Križev in Prlf,ei s srečanja, ki ga je motilo slabo vreme, vendar zaradi tega nihče od igi'a'1 ni odnehal, (jk) — Foto: F. Perdan