II 26. avgusta 1966 Štev. 54 Cena: 04 ND, 40 SD Letnik XIX »Tecimk« izha^t pod tem imenots od 24. noveint>ra 1361 dalje po sklepu o*>C-nskii) odtoorov SZDL PHij to Ormo^ — Izdaja zavod »Ptujski tedoikt, Ptuj, Odgovor- ni uredtaik: Anton Baunsao. — UredoiStvo in uprava: Ptuj. He- roja LACka 2. — TeL 156. Ster. tekočesa računa: NB 524-3-72. — Tiska tiskarna Mariborskega ti- ska, Maribor. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina 20 NDi za inofemstvo 40 ND, Občina Ptuj Poplave SO močno irizadele kraie ob Dravi jiniilvi žtab za varstvo prca ^ntarnimi in Mrugimi hu- ' nesrečami pri skupščini e PUij je ob večernih urah ■gusta letos prejel sporoči- ylaribora, da je začela Dra- tro naraščali in jc bilo pri- ■ati .šo nadaljnje narašča- ;ar se jc tudi zgodilo. Dra- naraščala vse do 20. av- in jc ob drugi uri zjutraj ly maksimalno višino v 435 cm s pretokom 2235 ;ni'n metrov na sekundo. Esncla Drava jc poplavila anja območja: Krčevino urbergu. topolovc nasade V ;nji vasi in v Hajdošah, c: v Ptuju pa: Mlinsko uli- ci Mariborske in Zagreb- cestc. ulico ob Dravi, del ičcvc. del ŽnidaričGvega ;žja in del ulice na Tratah. Ptujem pa so bila poplav- naslednja naselja: Budina, iio\ec. del Pobrežja, Stojn-. - rSiget . Bori. Muretinci, vas. Gajevci in Formin. gospodarskih organizacij L bili najbolj ogroženi: ob- Intcsa:^- iz Maribora — mlin itudenčnici. obrat Tovarne aprejTic Ptuj na Bregu, lažno podjetje »Elektroko- r; Ptuj in obi-at trgovskega felja Perutnina:: — perut- l^a farma. ida je poplavila v občini; d: i 4000 liektarjev zem- -.atcrih jc 1800 hcktar- •ijsko obdelovalnih po- s;_,-Sločno so prizadete vse ' iM^st', predvsem pa krom- ^ - ij-sadi in povrtnine. Na in deteljiščih je.škoda : J manjša, ker so kmeto- ilc: večinoma pospravili drugo ;jo. Poplava je močno pri- ! tla tudi ribištvo in divjad: posebej vzrejališče iazanov Vuibergu. Močneje je bilo avijcnili nad 100 stanovanj- j hiš in gospodarskih pošlo-! Eno gospodarsko.poslopje v ninu se je zaradi poplave »šilo. Deloma se je porušilo 'skladišče pšenice na obra- ilntesa- — v mlinu ob Stu- pici v Ptuju. Ndi visokega stanja \-odc lile zaradi poplav močno po- lovane lokalne ceste v dol- 40 kilometrov, medtem ko lel ceste III. reda Bori — j etiaci povsem uničen. I iakoj ko se je voda vrnila v strugo Drave, to je v nedeljo, 21. avgusta, so začele ekipe z razkuževanjem vodnjakov in drugih izvirov pitne vode, da bi preprečili eventualne izbi-uhe črevesnih in drugih obolenj. Škoda, ki jo je povzročila po- plava, še ni dokončno znana, ker so še na delu občinske ce- nilne komisije, ki še ugotavljajo nastalo škodo. Podrobneje o povzi'očeni škodi bomo lahko poročali šele v naslednjih dneh, ko bodo komisije končale z de- lom. Po dosedanjih podatkih lal>ko rač,unamo, da bo škoda zaradi poplav v občini Ptuj nekoliko manjša, l^akor je bila po popla- vaii v lanskem letu, ko je zna- šala 3 milijarde 174 milijonov in sto tisoč starih dinarjev. To- krat je bila namreč obvarovana pred poplavo perutninska far- ma. Občinski štab za varstvo pred elementarnimi in drugimi ne- srečami skupščine občine Ptuj je ob letošnji poplavi v znatno manjši meri posredoval z i-e- ševalnimi ekipami na poplav- ljenem območju, ker je bilo prebivalstvo ob obvestilih šta- ba o bližajoči se nevarnosti po- plav veliko bolj disciplinirano kot lani. Tako so se prebivalci na poplavljenih območjih pravo- časno umaknili, kar je nedvom- no zasluga dobre obveščevalne službe pi'i krajevnih štabih za varstvo pred elementarnimi in drugimi nesrečami ter splošnega obveščanja prebivalstva po ra- diu Ptuj, ki je prebivalce na ogroženih območjih sproti ob- veščal in seznanjal o nevarnosti poplav. Ker želimo bralce podrobneje seznaniti, kako so potekale ak- cije ob poplavah pri reševanju ljudi, živali in drugega, smo obiskali Jožeta Vratiča, sekre- tarja občinskega štaba za var- stvo pred elementarnimi in. drugimi hudimi nesrečami, ki je takole odgovarjal na naša vprašanja: Kda.i je začel štab z delom in kakšne ukrepe je podvzel, da bi obvarovali prebivalce na ogro- ženiti poplavljenih območjih? Člani štaba za elementarne in druge hude nesreče pri skup- ščini občine Ptuj smo se sestali takoj, ko s!Tio zvedeli, da preti tudi naši občini nevarnost po- Ijlav. To je bilo 16. avgusta po- poldne. Takoj smo pregledali načrt, ki smo ga sprejeli za iz- vajanje ob poplavah ali ob dru- gih hudih nesrečah. Organizira- li smo dežui-no službo ter dolo- čili, kolikor bo pretok vode zna- šal v Ptuju 1500 kubičnih me- trov na sekundo (kar se je žal zgodilo), da bomo začeli z ob- veščanjem občanov na ogrože- nih območjih po krajevnih šta- bih kakor tudi z obveščanjem prizadetih delovnih organizacij . Intesa« — obrata nilin ob Studenčnici, obrata Tovarne avtoopreme na Bregu. Montaž- no podjetje »Eelektrokovinar« in seveda tudi trgovsko podje- tje »Perutnina , ki ima perut- ninsko farmo na Bregu. Ker je voda začela hitro naraščati in jc drugi dan zjutraj znašal pi^e- tok že 1200 kubičnih metrov na sekundo, jc štab začel obveščati prebivalstvo. Stalno službo smo vzpostavili tudi s hidrocintralo »Mariborski otok v. odkoder smo zahtevali točne podatke o pri- toku vode. Te podatke je štab posredoval Ormožu, Cakovcu in Varaždinu. O naraščajoči vodi smo obvestili še republiški štab za elementarne in druge hude nesreče. V dežurno službo smo vključili vso moške člane kolek- tiva s-kupščinc občine Ptuj. Istočasno pa jc bilo naročeno vsem krajevnim štabom, in sicer v Vidmu, v Markovcih in v Go- rišnici, naj uvedejo dežurno službo, kar so storili tudi v pri- zadetih delovnih organizacijah. V ranih jutranjih urah (ob treh) 18. avgusta smo prejeli ob- vestilo, da je pretok vode 1243 kubičnih metrov na sekundo, da je nevarnost poplav zelo velika. O vseh spremembah smo spro- ti obveščali krajevne štabe in štabe prizadetih gospodarskih organizacij. Kdaj ste začeli z evakuira- njem prebivalstva in njihovega premoženja? Obrat »Intesa« ~ mlin v Ptu- ju — je začel z evakuiranjem Nadalievanje na 2. strani Mariborska cesta je bila preplavljena v dolžini skoraj 100 m loio b';anko K( TAP-ovo dvorisio na Bregu Je bilo popolnoma pod vodo, ki je zalila tudi nekatere prostore Foto Stanko Kosi Predsednik IS SRS Janko Smole na obisku v Ptuiu In Ormožu PROBLEM GRADNJE MOSTU ČEZ DRAVO V ORMOŽU REŠEN? v petek, 19. 8. 1966, st^i bLU na obisku v Ptuju in Ormožu Jan- ko Smole, predsednik izvršnega sveta SRS, ter Rudi Cačinovič, član IS. V Ormožu so se posveto- vanja so se udeležili tudi Franc Novak, predsednik občinske skupščine Ormož, Danilo Jelen, tajnik, Matija Ratek, direktor KZ kombinata Jeruzalem Or- mož, republiški poslanec Milan Ritonja, Drago Pintarič, sekre- tar občinskega komiteja ZK Ormož, Franjo Križmančič, na- čelnik oddelka za gospodarstvo občine Ormož, in drugi. Raz- pravljali so o gospodarskih pro- blemih v občini. V uvodu je tovariš Franjo Križmančič seznanil prisotne z vsemi problemi občine Ormož, nato pa se je razvila živahna razprava po posameznih pod- ročjih. Precej razprav so na- menili vprašanju cest Ormož — Ivanjkovci in Ormož — Središče ter mostu čez Dravo v Ormožu. Sredstva naj bi bila dana na razpolago prihodnje leto. Tudi gostinstvo in lovstvo na dnevnem redu I Omenjeno jc bilo tudi vpra- šanje razvoja gostinstva in s tem izgradnje objektov, ki so za to potrebni, kot so gostišče, kopališče ipd. Prav tako bi bilo treba bolje organizirati lovski turizem. Gostje so do teh dveh vprašanj pokazali izredno zani- manje in ugotovili, da imamo v teh dejavnostih še veliko ne- izkoriščenih možnosti. Naložbe v industriji najboij rentabilne Ugodno je bil ocenjen razvoj industiije v zadnjih letih v or- moški občini. Ugotovili so, da so bile naložbe v to dejavnost naj- bolj rentabilne. Vzroki .idpuščanja delovne sile v kmetijstvu Mnogo pozornosti je bilo po- svečeno vprašanju kmetijstva, še posebno pa problemom, ki so nastali v zadnjem času. KZ kombinat Jeruzalem — Ormož je od, leta 1959 dalje do vključno leta 1965 vložil na pod- ročju občine tri milijarde 493 milijonov starih dinarjev v osnovna sredstva. Te naložbe so povzročile spremembo teh- nologije dela. Mehanizacija je pričela izpodrivati delovno silo. Razna investicijska dela v pre- teklosti, kot so bila obnova vi- nogradov in sadovnjakov ter krčitve gozdov, so omogočila, da se je višek delovne sile za- poslil na teh delih. Z zmanj- šanjem obsega novih investicij pa je pi'oblem prezaposlenosti prišel šele pi'av do izraza. Pred reformo so bile predvidene kme- tijske občine kot rezervoar de- lovne sile za razvita področja, danes pa tudi te komune do- življajo probleme zaradi viška delovne sile na svojih področ- jih. To so problemi, ki bi jih morali reševati z odpiranjem novih delovnih mest, predvsem v dejavnostih, ki so bile že omenjene in kjer je možno z manjšimi sredstvi odpreti čim- več delovnih mest. Proračunska poraba na prebivalca v ormoški občini med najnižjimi v Sloveniji v zvezi s proračunsko po- trošnjo je ugotovljeno, da zna- ša v občini Ormož po ijrebival- cu najnižjo kvoto v Sloveniji. Pretežni del sredstev gre za šol- stvo, vendar ostajajo kljub te- mu že dve leti neporavnane ob- veznosti do šol druge stopnje v višini 106 milijonov starih di- narjev. Podobno stanje je na podi-očju vzdrževanja cest III. n IV. reda, za kar bi bilo po- trebnih v tekočem letu 45 mi- lijonov starih dinarjev. Vendar zaradi težavne proračunske si- tuacije teh sredstev v proraču- nu ni bilo mogoče zagotoviti. Problem predstavljajo tudi vi- soke obremenitve zasebnega sektorja, ki so med najvišjimi v Sloveniji, predvsem se je po- večala obveznost za zdravstve- no zavarovanje kmetov od leta 1965 na 1966 za 69.8 »/o in znaša 125 mlijonov 496.400 starih di- narjev. Gostje so se seznanili z ome- njeno problematiko. Ob koncu pa so si ogledali še pričeta dela na kopališču in vinsko klet. Po- govor je potekal v sproščenem vzdušju. Gostje so ob 20. uri nadaljevali pot proti Ljutomeru. B. Oberčkal Na Kitajskem prevzema oblast armada Po nedavnem jjlenumu CK KP Kitajske je prišlo v tej veliki de- že.i do pomembnih sprememb v vodstvu. Na drugo mesto takoj za Mao Ce Tangom je priš&! maršal L«in Piao. Ta poklicni vojak, za katerega so prepričani, da bo na- sledil Mao Ce Tunga. je znan kot velik asket in kot fanatik sovraž- nik vsega zmernega, predvsem pa tistega, kar na Kitajskem imenu- jejo »sovjetski revizionizem.« To pomeni potemtakem, da se odnosi med Sovjetsko zvezo in Kitajsko tudi po teli spremembah ne bodo izboljšali, ampak po vsej verjet- nosti le še bolj zaostrili. Razen tega pa vzpon maršala Lin Piaoja pomeni tudi, da arma- da postaja vedno odločnejši de- javnik na Kitajskem in da kot najmobi'nejša. najbolj enotna in najbolje organizirana sila. ki sto- ji celo nad partijo, vedno močne- je prevzema oblast v deželi. Vojaška kriza v Zahodni Nemčiji Znana atera reaktivnimi letali tipa starfighter, ki že nekaj let vznemii-ja zahodnonemško jav- nost, so je zdaj spremenila v kri- zo. Obrambni minister von Hassel je suspendiral s položaja general- nega inšpektorja zahodnonemi'ke- ga letalstva generala Wernerja Panitzkega. To so storili baje za- radi tega, ker je Panitzki v nc- kemčlanku grajal obrambno mini- strstvo zaradi pogostih nesreč z omenjenimi '.etali in trdil, da je nakup teh aparatov predstavljal politično odločitev. Toda problem s tem še vedno ni rešen. Odstopil je tudi general Tettner, zdaj pa sta zaprosila za upokojitev še generalna inšpek- torja kopenskih sil in mornarice. Vse kaže. da se vojaška kriza v Zahodni Nemčiji nribližuje zdaj svojemu vrhuncu. Ze pred leti ie moral oditi admiral He3'e, ki je tr- Nadaljevanje na 2. strani Občin« Ormož Poplava, kot je ne pomnimo ^1 ormoškem območju je bilo približno "'500 hektarov površin ^odo. .Največ škode na kmetijskih pridelkih. Evakuiranih je "ad 10 družin. '"^Jšnii ijetek je pričela na- ^ti Drava in prebivalci ni- f^ih obdravskih krajev so polne roke dela. Voda je naraščala in je dosegla '\Jsok nivo, kakršnega prc- '^ci občine Ormož še ne pom- • V Ormožu, v Cvetko-zcili. 'ortninu in v drugih nižin- '.obdravskih krajih in vaseh l^^lo najhuje v soboto. Nivo ^ je dosegel svoj vrhunec in "'/ne družino so morale za- 'ti svoje domove. Odnašali l^hiitvo, obleko in vse dru- se je dalo iz poplavlje- ,^ti'novanj. Najhuje jc bilo '•^^'odo in svinje. Domače ži- j '^iso imele pravega miru. ^ 30 vdrla v dvorišča, kleti, l^"^'^nja in tudi gospodarskim ^jc-m ni prizanesla, ^oška občina je kmetijska I ^0 je škoda po poplavi to- ^"ečja. Na ormoškem ob- i^f.jo bilo letos približno za jl^iiirdc starih dinarjev ško- ?^ toči. Toča je zavzela j^iiGni celotno območje ob- ■'i'H-zon olvLravskih — ra'v- Mh prc?delo\-. Nesreča ne ^'^ in so prebivalci občine Ormož letos dvakrat prizadeti. Voda, ki je v Mariboru naglo odtekala, ni prizanesla ptujski, ormoški in varaždinsiii občini. V zgornjem toku se Dravi ni uspelo tako razliti, kot prav na ormoškem območju, kjer se ji pridružita Sejanca in Pesnica. Voda se je razlila tudi po štiri in več kilometrov od dravske struge. V občini Ormož je po- plavila nad 2500 hektarov povr- šin. Kar ni v občini Ormož pobila toča, je sedaj uničila voda. Ti- sta območja, ki so prej ostala neprizadeta od toče. so bila zali- ta z vodo in tako so uničeni preostali kmetijski pridelki. S krompirjem, repo in peso ne bo nič. Tudi koruzi se bo povodenj občutno poznala. Sko- da, ki so jo povzročile letošnje poplave, presega lanskoletno, ki je znašala nad poldrugo mili- jardo starih dinarjev. Kako močno je letos prizadela poplava prebivalce občine Or- mož, pove podatek, da kmetij- stvo daje 80 odstotkov bruto- produkta in to jc bilo uničeno letos domala od toče in poplav. Najhuje so bile prizadete vasi Cvetkovci, Frankovci in naše-- Ije Otok. Precej škode pa je vo- da napravila tudi v Mihovcih, v Trgovišču in še drugod. V Cvetkovcih je bilo evakuiranih 17 družin, v Frankovcih 2, in iz Otoka pri Veliki Nedelji pa so bili izseljeni vsi prebivalci. V Otoku je voda podrla eno hišo. Voda je ponekod segala višje od oken na stanovanjih, od nekate- rih zgradb pa je bilo videti sa- mo streho. V okolici Središča, Grab, Obi'eža, Mihovec, Trgovišča, Cvetkovcev so bili pod vodo vsi travniki, pašniki, njive in gozdovi. Železniška postaja v Ormožu je bila tri dni brez elek- trične energi.ie. Voda je pretr- gala električni kabel, ki je spe- ljan čez ostanke opornikov nek- danjega ormoškega mosta. Ko je narasla Drava pričela odtekati, je odnašala s seboj les, brvi, uničila je nekaj mostov, razdejala nekatere cestne odse- ke in odnašala rodovitno zem- ljo. Največ škode je visoka voda povzročila na kmetijskih pri- delkih, precej pa tudi na zgrad- baii, na cestah in mostovih. Neprecenljiva škoda je tudi na divjadi. . D. R. Sfran 2 TEDNIK — petek, 26. avgusta 1%6 Poplava je prizadela predvsem kraje ob Dravi Nadaljevanje s 1. strani oziru.iia z odvažanjem pšenice 18. avgusta popoldne. Pšenico so vozili iz t)groženega skladišča v Maribor. Kolektiv tovarne avtoopreme na Bregu je preme- stil iz najbolj ogroženih skladišč ves material in obvaroval stro- je in druge naprave pred vodo. Trgovsko podjetje »Perutnina« je takoj zaprlo na perutninski farmi na Bregu vso kanalizaci- jo, nadaljevali so z utrjevanjem obstoječih nasipov in storili vse potrebno, da bi obvarovali pe- rutninsko farmo pred poplavo. Iz štirih najbolj ogroženih ob- jektov pa so evakuirali piščan- ce na kokošjo farmo v Selah. Stab se je sestal še istega dne in pregledal, če so prizadeta podjetja in prebivalstvo napra- vili vse, kar je mogoče obvaro- vati pred poplavami. Ugotovili smo, da so pravočasno začeli z delom v vseh delovnih organi- zacijah, razen na obratu »In- tesa«, kjer so začeli z evakui- ranjem šele popoldne, kot sem že omenil. Štab je opozoril pri- zadeti obrat »Intesa«, da je ne- varnost poplav že 17. avgusta zjutraj ob 7. uri in 45 minut. Takoj ko smo prejeli sporo- čilo, da se bo stanje vode po- novno povečalo s pritokom nad 1800 metrov na sekundo, smo o tem takoj obvestili krajevne štabe in ogrožene delovne or- ganizacije. Prebivalce smo po- sebej opozarjali na bližajočo povodenj v petek popoldne od 15. ure naprej po radiu Ptuj, ki je sproti opozarjal prebival- stvo na ogroženih območjih. Krajevni štabi na Vidmu pri Ptuju, v Markovcih in v Goriš- nici so organizirali opazovalno službo o naraščanju vode, da jih ne bi Drava presenetila. Pri- zadetim družinam smo zagoto- vili tudi začasna bivališča, kjer je bila evakuacija ljudi in ži- vine nujna. Pohištvo in druge premičnine so prizadete druži- ne s pomočjo reševalnih ekip krajevnih štabov spravile na podstrešje in na druge višje prostore, kjer jih voda ni po- škodovala. Tudi reševalne ekipe občin- skega štaba so takoj priskočile prebivalstvu na pomoč, kjer je to bilo potrebno. Dali smo dva reševalna čolna v Sturmovec, dva motorna čolna gasilskega društva Ptuj in Hajdoše so imeli na voljo prizadeti občani Mlin- ske ulice, prav tako smo dali tr^ čolne perutninski farmi. Za Furmin in za Stojnce pa so bili na voljo čolni vodne skupnosti Drava-Mura. Tako je bilo opravljeno evakuiranje v vseh krajih pravočasno, razen v iz- jemnih primerih, ko se prebi- valci niso hoteli izseliti iz ogro- ženih območij; na primer v Sturmovcu in v Orešju. Ti so kasneje zaprosili za pomoč in s tem po nepotrebnem obreme- njevali delo naših reševalnih ekip, ki so že tako imele polne roke dela. Stab je nadalje za- prosil za pomoč pripadnike JLA pri utrjevanju nasipov in dru- gih naprav na perutninski far- mi, ki ji je grozila poplava. Ker je voda še dalje naraščala, je štab obvestil trgovski podjetji Panonija in Izbira, da zavaru--] jeta prodajalne in skladišča, kar sta podjetji tudi napravili. Z dobro povezavo krajevnih šta- ]pov in ob vsestranskem sodelo- | vanju s prizadetimi podjetji nam je uspelo, da v občini ni- smo utrpeli še večje škode, kot bi jo sicer lahko. V katerem času je bilo najbolj kritično stanje vode? Najbolj kritično stanje vode je bilo od 19. avgusta od 21. ure do naslednjega dne, to je 20. avgusta, do 10. ure. Kdo vse je pomagal pri re- ševanju na poplavljenih območ- jih? Na poplavljenih območjih so največ napravili kolektivi pri- zadetih delovnih organizacij, ekipe gasilskih društev iz Ptu- ja, Hajdoš, Gerečje vasi, Haj- dine, z Vidma, iz Jurovec, Dor- nave, gasilci tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič iz Ki- dričevega, ekipa vodne skupno- sti iz Celja ter Impola iz Ma- ribora in drugi, še posebej mo- ramo omeniti krajevne štabe za varstvo pred elementarnimi in drugimi nesrečami, ki so ne- umorno pomagali prizadetim družinam. Bralce bo zanimalo, kako je uspelo zavarovati perutninsko farmo, da je voda ni zalila, kot se je to zgodilo lani. Člani kolektiva trgovskega podjetja Perutnina iz Ptuja so si nabrali veliko izkušenj ob lanskoletnih poplavah. Ze ob- stoječe nasipe so izboljšali. Ven- dar se je ob letošnji poplavi pokazalo, da bi bilo potrebno nasipe ponekod še dvigniti. Za obvarovanje perutninske farme je bilo potrebno veliko truda članov prizadetega podjetja, pri- padnikov JLA in vseh drugih reševalcev. Kljub vestnemu in hitremu delu je vdrla podtalnica med objekte. Vodo so pravo- časno odstranili. Kolektivu TP Perutnina, pripadnikom JLA — ptujskega garnizona, gasilskim ekipam in drugim gre vse pri- znanje, ker so obvarovali farmo pred katastrofo. Kaj bi bilo potrebno napra- viti, da bi se v prihodnje še uspešneje upirali poplavam? Vsa poplavljena območja bi bilo potrebno zavarovati z na- sipi. Občinski štab za elemen- tarne in druge hude nesreče v Ptuju je že v lanskem letu po poplavah opozoril vodno skup- nost Drava-Mura in republiške organe ter zahteval nujno zgra- ditev obrambnega nasipa na desnem bregu Drave od odvod- nega kanala hidroelektrarne Srednja Drava 1 v dolžini treh kilometrov. Predračuni za to delo so že narejeni in so bili predloženi republiškim organom za vodno gospodarstvo. Do realizacije te- ga dela pa ni prišlo, ker je pred- videna gradnja hidroelektrarne Srednja Drava 2, s čimer je predvideno zavarovanje pred poplavami na obeh obrežjih na tem območju. Nujno potrebno bi bilo nabaviti še boljšo opre- mo za reševanje ob poplavah, zlasti se kažejo potrebe po čol- nih, predvsem bi morali imeti dober motorni čoln, ker dose- danji ni povsem kos deroči vo- di. Kažejo se tudi potrebe po izpopolnjevanju osebne opreme reševalnih ekip, ki bi potrebo- vale visoke ribiške škornje, dež- ne plašče, reševalne pasove in drugo. Franci Golob Perutninska tarma je bila dva dni obkoljena z vodo, vendar glede na pripravljenost kolektiva ni bilo večje škode Foto Stanko Kosi Buldožer ob izteku kanala centrale SD I je voda docela obkolila Foio SlanlvO Kosi V skladišču mlina se je pšenica napila vlage ter porušila eno steno skladišča Foto Stanko Kosi Za hitrejše uveljavljanje samoupravi] Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Ptuj je 22. avgusta 1966 razpravljalo o aktualnih nalogah sindikalnih organizacij po IV. plenumu CK ZKJ in o nalogah v zvezi z drugim kongresom delavskih svetov Jugoslavije. Sprejet je bil predlog o sklicanju konference samoupravljsvcev ptujske komune. Konference de- lovnih skupnosti bi naj sklicali v vseh delovnih organizacijah, kjer bi naj razpravljali o problemih samoupravljanja. Zbor de- lovnih skupnosti občinske skupščine Ptuj je premalo povezan z organi samoupravljanja. Temeljno vprašanje razprave na zadnji seji predsedstva ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj je bilo, kako v praksi čim- bolj dosledno in dovolj učinko- • vito uresničiti sklepe in stališča III. in IV. plenuma CK ZKJ. Predsedstvo je bilo enotnega mnenja, da se je potrebno ta- koj načrtno in poglobljeno lo- titi preučevanja razvoja samo«! upravljanja in socialističnih od^ nosov v sleherni delovni orga- nizaciji in v komuni kot celoti. Predsedstvo je soglasno pod- prlo iniciativo centralnega sve- ta Zveze sindikatov Jugoslavije o sklicanju drugega kongresa samoupravljavcev Jugoslavije in začrtalo konkretne naloge ptujskih sindikatov do kongre- sa samoupravljanja. Sprejet je bil predlog o sklicanju prve konference samoupravljavcev ptujske komune, ki bi naj bila v januarju 1967 v Kidričevem. Ustanovljen je bil 39-članski politični odbor za vsebinske in organizacijske priprave konfe- rence samoupravljanja. V odbor so že imenovani vsi člani pred- sedstva občinskega sindikalnega sveta Ptuj in predsedniki občin- skih odborov sindikatov. V pri- hodnjih dneh pa bodo v poli- tični odbor konference samo- upravljanja imenovali po pet svojih članov še občinski ko- mite ZKS Ptuj, občinski odbor SZDL Ptuj, občinski komite ZMS Ptuj in občinski odbor ZZB Ptuj, občinska skupščina Ptuj pa pet odbornikov. Poli- tični odbor bo takoj izdelal po- drobnejši načrt za vsebinske priprave in pričel s preučeva- njem razvoja samoupravljanja ter demokratičnih odnosov v posameznih delovnih organiza- cijah. Odbor bo delal v študij- skih skupinah, ki bodo obiskale vse delovne organizacije, v ka- terih bodo imelo razgovore z delavci, sodelovale na sejah de- lavskih svetov, anketirale de- lavce, preučevale gradivo z za- sedanj samoupravnih organov ter samoupravne akte. Predsedstvo je med drugim sprejelo tudi priporočilo delav- skim svetom in izvršnim odbo- rom sindikalnili podružnic, da skličejo konference delovnih skupnosti, na katerih naj bi neposredni proizvajalci razprav- ljali o razvoju samoupravljanja, o notranjih odnosih in o pro- blemih nagrajevanja po delu. Na konferencah samoupravlja- nja v delovnih skupnostih bi hkrati izvolili tudi delegate za občinsko konferenco samo- upravljanja. S tem v zvozi pri- poroča predsedstvo, da se v vseh delovnih organizacijah ustanovijo posebni odbori iz vrst članov delavskih svetov in izvršnih odborov sindikalnih podružnic, ki bodo pričeli s ta- kojšnjimi temeljitimi priprava- mi na konferenco samouprav- ljavcev v delovnih skupnostih. Vso pomoč v pripravah konfe- renc v delovnih skupnostih pa bodo nudili člani političnega odbora občinskega sindikalnega sveta Ptuj, ki bodo pomagali pri izdelavi analiz in sodelovali tudi na vseh konferencah. V zvezi z navedenim bi naj bile v vseh delovnih organizacijah skupne seje delavskih svetov in izvršnih odborov sindikalnih po- družnic, na katerih bi sklepali o sklicanju konfrn nc,I bile končane najk.j npj| ge polovice novembra [, Na skupnih sejah bi jj pravljali o vsebini teti^ predlaga centralni svet ra.'.pravo na dru.::;om \ samoupravljanja Jugosj; da je cilj konferenc , skupnosti in občinske )(| ce samoupravljavcev komune v tem, da se , uresničijo sklepi in sta] plenuma CK ZKJ. To da vse politične prip, konferenco samOuprg vključujejo vse subjekti v politično bitko za uveljavljanje samoupr in socialističnih družben sov v komuni in v sleh lovni organizaciji. Potr enotnost in trdna odločn subjektivnih sil v krep moupravljanja. Odločne potrebno zavzemati za kratizacijo odnosov v komuni in za vidnejše i Ijanje slehernega občan stemu samoupravljanja, Naloga sindikalnih org je, da s svojo politične nostjo ustvarijo v ( skupnostih sproščenost, prispevala k odkriti in besedi neposrednih pro cev in demokratičnih ( v njihovih delovnih oi cijah in v komuni. Proi naj na konferencah sami Ijavcev obrazložijo vzrt so jih silili k molku na kih in povzročali njihov interesiranost za reševa; rečih problemov ter nej pojavov v delovnih orgj j ah in v komuni. Napai gativne pojave in vse tis zavira uveljavljanje del] človeka v samoupravljaj povzroča odpor pri ures nju sklepov IV. plenui ZKJ, je potrebno brezk misno odstraniti iz i skupnosti in komune, neposrednih proizvajalce biti tokrat jasna, glasns ločna in kot taka se ns Ijavi v vsakodnevni prs V razpravi so nadal« predsedstva ObSS Ptuj rili, da je potrebno preu di vlogo in delo zbora ii skupnosti občinske il Ptuj. Delovne skupnosrJ ocenile delo in odnotM kov do svojih volivce^-a blemov, s katerimi sv delovne organizacije. SUl prave odbornikov tega ! skupščini o zelo važnih s so brez dvoma odraz n zanosti zbora s samoupi organi v delovnih organi: Predsedstvo je tudi po vprašanje, zakaj ni te stikov med plenumom obl ga sindikalnega sveta P zborom delovnih skupnoi činske skupščine. Kriv brez dvoma na obeh strs tem v zvezi je predsedst činskega sindikalnega Ptuj sklenilo povabiti o! ke zbora na zasedanje skega sindikalnega sveti ki bo v začetku septembr num bo razpravljal o ak problemih gospodarjenja ski komuni ter o vsei pripravah na konferenco upravljavcev. Skupna s priložnost, da se sindika! lavci in odborniki dogov oblikah' skupnega dela vlogi sindikatov pri oblik občinske politike. TE DNI PO SVETU fMADAL3EVAW3E S 1. STRANM dil. da je zahodnonem.=-ka »bun- deswehr« država v državi, zdaj pa odhajajo ftenerali sami. Poznaval- ci raz.mer nraviio. da nisD zado- voljni R svoio odvisnostjo od vilo« in ; na ta način skušajo za- gottiviti vplivnejše položaje v de- že.i.c Vse kaže, da v Zahodni Nemčiji ne gre samo za afero z ^etali starfightpr, ampak da ima vsa za- deva tudi veliko globljo politično in vojaško ozadje. Položaj obramb- nega ministra von Hassla je ved- no bolj nevzdržen, generalski od- hodi in njihova grožnia pa napo- vedujejo začetek nnvega procesa v tej deže.i — najpomembnejši članici NATO, ki utc:^ne sprožiti veliko nevarnost za mir in aktiv- no sodelovanje med narodi in dr- žavami. Toliko prej, če bodo za- hodnnnemški generali prodrii in si zagotovili odločilno besedo. Zagovorniki vojne Po obisku ameriškega zunanje- ga ministra Deana Ruska pri se- kretrarju OZN U Tantu poslednje- mu ni osta.o veliko upanja v pro- tivojno evolucijo ameriške ura^i-^e pohijike in v neko bližnjo in ra- zumnn rešitev vietnamske krize. Nasprotno, vse kaže kot da si ameriški vodite'.ji nrizadevaio. da bi še močneje nastopili v vlogi glavnih zagovornikov vojne. De^n Rusk ni pokazal zanima- nja za U Tantov nredlog treh točk za režitfv vietnamske krize. Generalni sekretar svetovne orga- nizacije Je ored.agal naff bi brezpogojno perkinil- b diranje Severnega Vienams omejili vojaške operaciie nem Vietnamu in ds bi zaf' gnvnre s »tistimi, ki s-" bo Nezaintrresiranost za te ge mora novz.roči^ ?a.-krbli< sicer tembolj, ker ti P predstavljajo v sedanji faz tirno eno izmed realnih m' na podlagi katere bi mof».i i ti Izhoda iz resne krize ' vrViodni Aziji. Se več! Deanu Rusku se lo potrebno seznaniti U '' V Vietnamu poiskala »koi^ zmago« in da se bodo ZDA n'lo .^ele potem Spričo ' težko reči. kaj je bolj P* čeno. Ali sama težnia. ki I no zmotna, da je voiašk3 možna, ali pa oko".iS'^ina, * ne teze pripovedujejo S^' m\i sekretarju svetovne of' ciie. To vspV-aknr ne m'' z.namenie dobre volie do ne organizaciie nred ni<»n'' nim za^iedaniem in v tf težke zaskrhljenosti velik' nienih 6"anic Le-vidiio ški vojni v Vietnamu ^' mednarodno manife^tacn'^ naivečio grožnio za svet"^ Vojne ni mntroc^p unra||| ničemer, naimanj n« nevarno težnjo po zmagi« v Vietnamii Bist^ tem. da vojna v Vi^tnamU^ ne^lii^-« v 'vse večjo in ti*^ šo vojno. MEDNARODNI SEJEM VIN, ŽGANIH PIJAČ. SADNIH SOKOV IN OPREME V ča^su od 26. avgusta do 4. .septembra 1966 bo na Gospodar- skem razstavišču v Ljubljani Vin'- ski sejem. Program obsega vsako leto ocenjevanje vin, žganih pijač in sadnih sokov. Letos bo sejmu pr- vič prikljiičen sejem gostinske irt turistične opreme. Ena od osnov Vinskega sejma je ocenjevanje pijač, ki jih po- šiljajo znana podjetja iz vseh krajev sveta. Prijavljenih je bilo 202 vzorca žganih pijač iz Anglije, Avstra- lije, Bolgarije, Italije, Izraela, Ir- ske, Južne Afrike, Mehike, Nov6 Zelandije, DR Nemčije, Peruja, Romunije, Škotske, ZR Nemčije in Jugoslavije. Podeljenih je bilo 79 zlatih, i09 srebrnih in 4 bronate meda- 1*6. Najboljši jugoslovanski žga- nj pijači se vsako leto podeli arand prix. Grand prix je prejel vinjak 2UPSK1 RUBIN, Kruševac. Ocenjevalno komisijo je se- stavljalo 8 člainov, predsednik je bil inž, Božidar Stankovič, šef oddelka za vinarstvo inštituta za vino<:rradništvo v SremskiJi Kar- lovcih. Vinskih vzorcev je bilo prijav- ljenih 1006 iz Anglije, Avstralije, Avstrije, Bolgarije, ČSSR, Cila, Francije, Grčije, Italije, Izraela, Južne Afrike, Malte, Mehike, No- ve Zelandije, DR Nemčije, ZR Nemčije, Peruja, Španije, Turčije, ZDA in Jugoslavije ter Romunije. Ocenjevalno komisijo je tvod- lo 15 članov, njen predsednik pa je bil prof. inž. Miran Ve.selič, predstojnik Inštituta za vino- gradništvo in vinarstvo Bioteh- nične fakultete, Ljubljana. V ko- misiji so bili 3 Jugoslovani, osta- li so bili Iz inozemstva. Od pri- javljenih 1006 vzorcev je bilo jugoslovanskih 303, inozemskih pa 703. Zlatih medalj je bilo podelje- nih 347, srebrnih 591, bronastih 19. Navzlic strožjemu kriteriju je komisija ugotovila, da prihajajo vsako leto boljši vzorci na oce- njevanje. Vsaka država skuša pridobiti zlato medaljo, zato po- šiljajo udeleženci ocenjevanja najboljše od najboljšega, kar se proizvaja v njihovi državi. Sadne sokove so ocenjevali 18. avgusta, ker so narejeni iz letošnjega pridelka. Sokovi so bili iz DR Nemčije. Nove Zelan- dije in Jugoslavije Prijavljenih je bilo 40 vzorcev, od tega je na- grajenih z zlato medaljo 5, s sre- brno 2 in z bronasto 9 vzorcev. V okviru sejma bo letos prvič specializirani sejem gostinske opreme. Razstavljena bo sodob- na oprema za gostinstvo in turi- stične objekte: hladilne naprave, gostinski pulti, štedilniki, opre- ma za kuhinje, električni apara- ti vseh vrst, pohištvo, tekstilno blago za opremo, steklen; izdelki, kristal, keramika in porcelan ter ostala oprema. Poleg domačih Iz- delkov bodo dopolnjevali izbiro tudi izdelki neikaterih inozemskih podjetij. Komercialni del sejma vin in žganih pijač bo obsegal praktič- no ves jugoslovanski izbor in bo tako možno na enem samem me- stu imeti pregled nad tekočo pro- izvodnjo. Vsi ocenjeni vzorci bo- do na razpolago vsak dan od 10. do 19. ure na degustaciji, ki bo v spodnji etaži kupolne dvorane A, Za strokovnjake sta rezervira- na dva dneva in to ponedeljek, 29 avgusta, in torek, 30. avgusta, od 10. do 13. ure. Tako bodo vab- ljeni strokovnjaki, gostinci, tr- govci lahko nemoteno in v miru pokušali vina, ki jih bodo nato lahko na komercialnem delu ku- pili. Pri opremi za vinogradnike in vinarje bo še posebno dan pouda- rek na vrsto kmetiiskih strojev in opremo za individualne proiz- vajalke. Na tem delu razstavljajo razstavljavci iz Avstrije, Italije, DR Nemčije. ZR Nemčije in Ju- goslavije. Sejem bodo odprli 26. avgusta ob 8. uri, veselični prostor pa ob 20. uri. O 'ale dneve bo sejem od- prt od 10. do 19. ure, zabavni del pa do 23.ure, razen ob sobotah in nedeljah, ko bo odprt do 24. ure. Prijavljenih je veliko udeležen- cev iz sosednjih držav, ki bodo s posebnimi avtobusi pri«peli na obisk sejma. , . ___.____^ Padec števila nočitev cl0?iif!cili turistov ob sočasnem povečanju števila nočitev tufcev v letošnjih poletnih mesocih (junij, julij, avgust) smo zabeležia na območju ptujske občine porast turističnega prometa tujcev in na- zadovanje prometa domačih turi- stov. Haloški biser je v svojern ho- telu Poetoviu imel letos junija 530 ncčnin domačih turi.stov, lani v istem mesecu pa 526, v juliju 383, lani pa 500; v letovišču Bori je bilo 272 nočnin domačinov, lani pa 225; v juliju 17.5, lani pa 225; Be- li križ je junija leta.s prenočil -16 domačih gositov, lani 254, juli.ia pa 58 nasproti 264 lani. Domači gosti so torej prenoče- vali letos junija 848-krat na- sproti 911 lanskim nočitvam v istem mesecu, v juliju pa 656-krat napram DBO lanskini nočitvam v istem mesecu. Skoraj v istem razmerju, ''ot je padlo žtevilo nočitrv domačih tu- ri s^tov, jc poraslo število nočitev tujcev. Letos junija je prenočevalo v Poetoviu 64.1 tuiih gosto\', na Bor- lu 2.33 in v Belem križu 46, lani v i?.tom me=oeu pa v Poetm-.u 1597, na Rorlu 364 in prj BK 27 tujcev, oziroma skupno leto«: junija 922 (lani 632) in julija 1222 f.ani 97^>. Za letošnji avgust r»redvide^'aio gostinci poa-eranio obiska tujcev za približno 20 odst. rrlede na lan- ski avgust. Torej tudi Ptuj potrjuje vsedf- ža\mo prakso v pogledu 7:maniSe- Ttanja turističnega prometa do- mačih turi^to^' in povečanja pro- meta tuilh. kakor ie leipo razvid- no Iz 7.Koraj navedenih podatk«w. LUNA 11 HITI PROTI MESECU Uradno sporočilo pravi, da je namen tega novega poskusa na- daljnja obdelava .stema Meseče- vih umetnih satelitov in uresni- . čitev znanstvenih raziskovanj ve- soljskega prostranstva okoli Zem- ljinega naravnega eatelita. Iz te- ga sklepajo, da bodo avtomatsko postajo luna U poslali na pot okoli Meseca Mesecu nal bi se pribli- žala čez trt dni. Dosedanje me- ritve kažejo, da se raketa giblje v Rlavnem on predvdeni poti. vse naprave na postaji pa delujejo normalno. Opaiovalci v Moskvi sodijo, da najnovejši sovjetski vesoljski po- skus n. napovedana >vesoljska senzacija«. Pričakujejo namreč, da bi aovjetaki znanstveniki uteg- nili letos izstrelit; novo vesoljsko ladjo • človeško posadko. Do te ugotovitve prihajajo med drugim tudi na podlagi izjav, k: «0 jih dab radnji čas nekateri sovjetski vesoljci. stran 3 TEDNIK — petek, 26. avgusta 1%6 Stran 3 Delovnemu človeku več skrbi in pozornosti Med mnogimi važnimi zakoni, ki so bili v zadnjem času uve- ljavljeni v skladu z našo novo ustavo, zav7Pma nedvomno po- membno mp'Sto temeljni zakon o varstvu pri delu, ki je izšel že lani. Mnosti do hrane. V drugi skupini pa so bili praktično zdravi. Izkazalo se je. da so ljudje iz prve skupine spali po 7 ur ali manj, oni iz druge skupine pa so spali po naj- manj 8 ur. ne da bi upoštevali spanec med dnevom. Tiller je pripravil paciente iz prve skupine, da so podaljšali spanje za nekaj ur na dan. V za- četku so se težko navadili na daljše spanje, pozneje pa se je organizem prilagodil in so začeli spati dalje časa. Po krajšem času je Tiller ugotovil, da so pritožbe nad utrujenostjo in nervoznostio izginile in da so se pacienti poču- tili mnogo bolje. Tiller je po teh ugotovitvah pri- šel do sklepa, da mora človek z leti podaljševati, ne pa krajšati čas sna. Sovjetski znanstvenik Cicišvili je ugotovil, da spijo ljudje na Kavkazu, ki doživiio znano visoko starost, najmanj po 9 ur na dan povprečno pa po 11 do 13 ur. Vse te ugotovitve nava.jajo na sklep, da je podaljšanje časa spanja v priletni dobi fiziološko upraviče- no, ker je to zaščitna reakcija organizma. Angleški znanstvenik Morough pa misli, da ni važno toliko dol- žina spanja kakor njegova kako- vost. S tem misli na higieno span- ca, na točen čas začetka spanja, na okoliščine, ki pospešujejo ali zavirajo možnosti za dobro spanje. Črni bezeg Črni bezeg uspeva na jugu in jugo-zahodu Evrope, v severni Afriki in v Aziji. Ponekod ga kul- tivirajo kot dekorativno rastlino. V medicinski praksi pa uporab- ljajo o.sušeno cvetje in cvetne popke črnega bezga. V njih je eterično olje, valerijanova kislina, sladkor, stroj ilne in druge snovi. Iz osušenega cvetja in popkov ie mogoče napraviti poparek, ki ga zdravniki priporočajo kot sred- stvo, ki odvaja vodo. Uporabljajo ga tudi za izpiranje ustne votline. Poparek se pripravi, če se zalije jedilna žlica osušenega cvetja s kozarcem kropa, po 20 minutah oa precedi. Kamilica Cvetje kamilice ima več zdra- vilnih lastnosti. Posušeni cveti vsebujejo eterično olje (azulen). antemisovo kislino in druge zdra- vilne snovi. Kamilica je zelo priljubljena v ljudski medicini. Vendar jo na široko uporabljajo tudi v znanstveni medicini. Iz cvetja se pripravlja poparek za pijačo, ki jo pijemo po nasvetu zdravnika proti driski. Tak popa- rek pa je dober tudi kot potilno sredstvo pri prehladu in tudi kot antiseptično sredstvo izpiranje. Priprava poparka je zelo eno- stavna: žlico suhega cvetja je tre- ba prevreti v kozarcu vode, ohla- diti in precediti. Pelin Pelin najdemo poleti na polju, ob plotovih in ob vaških cestah. Niegov vonj je močan in nepri- jeten. Njegovo listje vsebuje ete- rično olje, beljakovine, škrob, smolo, soliter, soli različnih kislin, vitamin C in druge snovi. Liste pelina so v davnih časih uporab- ljali v ljudski medicini kot sred- stvo za zboljšanje teka, pri bole- činah v trebuhu in pri kopičenju plinov v črevesju. Pelin upošteva tudi znanstvena medicina. Iz njegovega listja iz- delujejo ekstrat, ki vzbuja tek in zboljšuje prebavo. M. P. Juršinski trsničarji vabijo na Gomilo V nedeljo, 4. septembra 1.1., po- poldne, bo zopet zaživela lepa turistična razgledna izletniška po- stojanka GOMILA v središču Slovensikih goric. Tega dne se bodo pri razglednem stolpu na ski trsničarji, ceplarji, vinograd- niki in sadjarji iz raznih krajev, skratka. Gomilo bodo obiskali vrhu Gomile zopet zbrali juršin- številni domači in tuji turisti in izletniki. Ob 15. uri bo pričetek vinske pokušnje. Odprta bo tudi razsta- va trsndčarskega. in drevesničar- skega materiala (sadike in orod- je). Vinogradniki in sadjarji bo- do ob tej priliki lahko naročili cepljenke in sadne sadike, prav talko tudi brajdno trsje. Ko't navadno ob nedeljah in praznikih, v času poletne turi- stične sezone, bo tudi to nedeljo, 4. septembra t. L, nudilo znano turistično gostišče Ivane ŠNU- DERL na Gomili ob godbi in ple- su razne specialitete in dobro žlahtno domačo vinsko kapljico. F. H. Poplava ni prizanesla mestnemu parku v Ptuju Foto Stanko Kosi Se malo in voda bi segla do oken ddlomki iz življenja heroja XXII i^o prvem maju 1942 je komi- sar Tomaž presedel s člani štaba II. grupe odredov nekaj dopol- dnevov za karto Dolenjske. Ob ^njej so sprejeli načrt, da bodo njihovi bataljoni z zasedami in obleganji prisilili Italijane k umiku iz manjših postojank v večje. Tako bodo osvobodili spet novo ozemlje. Ze sedaj so imeli Italijani v okolišu, ki je bilo poverjeno II. grupi odredov na Dolenjskem — postojanke le še v Stični. St. Vidu, Žužemberku in Kočevju. Po določenem načrtu so obko- lile zasede naslednje dni Žužem- berk. Italijanske patrulje si niso upale v najbližje vasi. Položaj sovražnika v tej postojanki je bil iz dneva v dan neznosnejši, saj ni mogel ne do hrane, ne do orožja. Bataljoni II. grupe odredov so pridobivali po okolju vedno več orožja. V začetku maja je bilo v II. grupi odredov že vseh pet- sto partizanov dobro oboroženih. Čeprav so se v štabu II. gru- pe odredov pridno pripravljali na pohod na Štajersko, niso opuščali do svojega odhoda na- padov na sovražnika na Dolenj- skem. Nadzorovali so avtobuse, jih ustavljali, pregledovali pot- nike, odvzemali potujočim so- vražnim oficirjem orožje in nadzorovali so železniški pro- met. Sami Italijani so priznavali, da je tretjina ozemlja v Ljub- ljanski pokrajini v partizanskih rokah. O tem je poročal visoki komisar 8. maja ministrstvu za notranje zadeve v Rim v svojem vojnem poročilu. V resnici pa so partizani obvladali k^r dve tre- tjini »Ljubljanske pokrajine«. Na osvobojenem ozemlju so pričeli ustanavljati odbor Osvo- bodilne fronte. Dušan-Tomaž je bil kot politični komisar pove- zan z aktivisti OF, ki so usta- navljali prve organe ljudske oblasti — odbore OF. Ljudje so mirno opravljali svoje delo, večkrat so jim pri- skočili na pomoč tudi partizani. Tomaž je ob teh velikih parti- zanskih uspehih mislil na par- tizanski položaj na Štajerskem in Gorenjskem, kjer niso še ime- li osvobojenega ozemlja, ker je okupator z večjim nasiljem ustrahoval prebivalstvo in so bile zato partizanske vrste šib- ke. O p>oložaju partizanskih enot na Gorenjskem in Štajerskem so razpravljali v glavnem povelj- stvu in štab II. grupe odredov se je zavedal odgovorne nalo- ge oditi na Štajersko in tam zadajati sovražniku udarec, ga pregnati s postojank in obvla- dati osvojena ozemlja. Ker so čez Slovenijo vodile poti, po ka- terih je sovražnik prevažal vo- jaško blago, bencin in nafto na afriško bojišče in obratno, je bila odgovorna naloga, da bodo na Štajerskem uničevali tudi transporte. Tomaž in Stane sta se ukvar- jala prve majske dni tudi zelo podrobno z načrtom pohoda na Štajersko, ki ga je predložilo glavno poveljstvo. Prestopili bodo levi breg Save in tam zasedli položaje. Glavno poveljstvo je določi- lo, da bo II. grupa odredov osvobodila tudi Gorenjsko in razširila osvobojeno ozemlje proti Štajerski. Bataljon Dolenjskega odreda bo postavil na ozemlje Mokro- nog—Litija svoje enote v pomoč II. grupi odredov. Tomaž se je veliko poglabljal tudi izvenštabnih razgovorov v veliki načrt, ki je začrtal po- tek NOB v Sloveniji Zavedal se je, da je za operacijo po- trebna velika bojna in in tehnič- na oprema. Zelo vesel je bil radijske oddajne postaje, ki so jo dobili maja v njihov štab iz Ljubljane. Zaboj, težak 250 ki- logramov, je srečno prispel na cilj, ker je bil prekrit z želez- niškimi žeblji za tračnice, kar je Italijane preslepilo, misleč da je vsa vsebina zaboja enaka. Tudi železničarji so pripomogli, da je prišel zaboj varno do po- staje Ivančne gorice in tam v roke zanesljivim aktivistom OF. Tako so dobivali partizani v svo.ie postojanke obilo drugega blaga, sira, makaronov, slad- korja, tiska, zdravniških po- trebščin, obleke in obutve. Nekega majskega večera je imel Tomaž miting na Muljavi. Preden so se udeleženci mitinga razšli, je vprašal kmete, kdo bi bil pripravljen naslednje jutro prepeljati iz Ivančne gorice ne- kaj partizanske:;^ blaga. Kar 30 kmetov se je p.ijavilo. Izbrali so štiri, ki so drugega dne odšli z vozovi in konji na postajo, na- ložili zaboje na vozove in sreč- no odpeljali blago. Med nalaga- njem je Italijane motil železni- čar Šiška, ki je bil povezan s ' partizani. ! Tomaž je maja dobival obve- ' stila od svojih obveščevalcev, da se širi na Dolenjskem belogar- dizem. Zvedel je tudi, da se or- ganizatorji zadržujejo v Dobru- njah. S Stanetom in člani štaba I je pripravil načrt za napad na j njihovo postojanko. V noči na 18. maj je poslal štab v Dobrunje bataljon, ki je obkolil vas in ujel pet organi- zatorjev bele garde. Komisar Tomaž jih je zaslišal in poslal glavnemu poveljstvu poročilo o uspehih zasliševanja, o organi- zaciji slovenske legije, ki se je leta 1942 preimenovala v čet- nike. Zelo pomemben je bil od- stavek poročila, ki je pojasnil, kdo so organizatorji in da pri- hajajo iz Ljubljane. Tako je OF pričela boj z drugim velikim nasprotnikom — domačini, ki so stopili na stran sovražnika, da bi mu pomagali v boju pro- ti partizanom. Pohod na Štajersko Ze sredi maja je Tomaž čital ' v štabu sporočilo glavnega po- veljstva, naj se pripravijo takoj za odhod na Štajersko. Nič niso odlašali! Ze 17. maja so zbrali vse bataljone razen Zdravkove- ga na Kremenjaku Zdravko je sporočil, da bo z bataljonom i prišel na Polico. Naslednji dan so pregledali opremo, očistili orožje, razdelili cigarete in dru- go. Borce je pregledal tudi zdravnik. Kdor ni bil sposoben za pot, so ga poslali v partizane na Dolenjsko. Dne 19. maja je Tomaž stal s komandantom Stanetom, nje- govim namestnikom in Maro- kom sredi taborišča, kjer je mo- tril specialko, razgrnjeno pred njimi. Sklenili so, da bodo še tega dne zvečer krenili proti Savi in naprej na Štajersko. Najprej so poslali na pot pa- truljo predhodnico, ki bo pre- gledala možnosti za prehod čez Savo. Ustanovili so še 4. bata- ljon s poveljnikom Šiško. S tega posvetovanja so posla- li pis.mo glavnemu poveljstvu s sporočilom, da gre na pot 513 borcev. Pripravljajo se v tabo- rišču na Polici pri Višnji gori, kjer hrza v grmovju 12 konj, natovorjenih s kotli, hrano in strelivom ter mrvo. Konji no- sijo še dva težka mitraljeza na vodo, vsak ima 4000 nabojev; 28 lahkih mitraljezov s 1200 na- boji pa nosijo pomočniki puško- mitraljGzcev. Fantje *%i dajejo duška s harmoniko in pesmijo. (Dalje prihodnjič) TEDNIK — petek, 26. avgusta 1966 Stran 5 Gospodinjski itotičeli Perilo na vrvi Perilo pričnemo zlagati že ta- krat, ko ga devamo opranega v kad in ga nesemo obešat: velike kose (rjuhe, prte) denemo vedno na vrh, ker zavzamejo na vrvi največ prostora. Nikar ne poza- bimo kad predtem prekriti s čisto prisačo, da ne bi perilo morda umazala. Zelo pomembna je vrv za obe- šanje. Po slehernem sušenju jo moramo dobro osušiti in šele po- tem zviti in pospraviti v om,aro do drugega pranja. Ce obešamo perilo na žico, naj bo le-ta pocin- kana, da nam ne bi pustila nele- pih rjavih madežev na perilu. Tu- di takšno vrv moramo pred obe- šanjem dobro obrisati z vlažno krpo. Seveda pa so najboljše pla- stične vrvi. Ce uporabljamo za obe.šanje lesene kljukice, jih moramo pre- kuhati v vodi, bolje pa bo, če bomo segale po plastičnih. Pred obešanjem je treba kos perila le- po poravnati po dolgem in počez in ga šele tedaj obe.siti. Morda še ne veste, da perila ni dobro puščati predolgo obeše- nega na soncu in vetru, ker lažje raizpoka. Tudi dež mu škoduje, zlasti poškrobljenemu, ker prav kmaki spere škrob s perila in ves naš trud je bil zam.an. 1. Velike kose perila obešamo tako, da visijo čez vrv na eni strani v dolžini 20 centimetrov, potem pa jih pritrdimo z več kljukicami. 2. Manjše ravne kose obešamo na ozki strani, robce pa po več skupaj, če na vrvi ni dovolj pro- stOira. 3. Moških srajc in spalnih žen- skih srajc ne smemo obešati za ramena, temveč le za spodnje ro- bove. 4. Mošike spodnje hlače in žen- ske hlačke obešamo sam^o za pas. 5. Predpasnike obešamo prav tako za pas, naramnice pa prede- nemo čez vrv, seveda poravnane, da jih bomo lažje likali. 6. Moških majic ne smemo obe- šati po vsej dolžini, da se ne raz- tegnejo, temveč le čez polovico. 7. Majice, ki jih nosijo moški pod srajco, obešamo pri rokavih na ramenu. 8. Pralne rokavice obešamo čez čisto krpo na senčni strani vrvi. 9. Nogavice in barvasto perilo prav tako obešamo v senci čez čisto krpo. Nogavice pripnemo na zgornjem delu stopala. 10. Obleke in bluze obešamo na obešalnik, toda tega je treba pri- vezati na vrv. ZBIRATE... kositrne figure? »Kositrne figure so posredni- ki med umetnostjo in otrokom,« meni Ringelnatz o tej stvari. In ima kar prav, posebno če po- stavimo namesto otroka kar »otroka v človeku«. Korenjaški kositrni vojak iz pravljice je bil za zbiralca ved- no skorajda simboličen v tre- nutkih, ko je že grozilo, da se bo njegov konjiček izgubil v za- prašenih muzejskih vitrinah. Vendar so bili ti »slabi trenutki« vedno le kratkotrajni, čeprav je bilo velikokrat potrebno krepko priskočiti na pomoč, da so se povrnili »zlati« časi. Na vajence za ulivanje teh*' figur naletimo skoraj tako poredkoma kot na morske tljulenje v centralnih Al- pah. Mojstri pa so spet izkopali na dan stare oblike in modele ter vneto ulivajo te male drago- cenosti. To so lahko plosko vtisnjeni ali debeli, okrogli, povsem plastični »svinčeni vo- jaki«. Morda tudi Adam in Eva v raju — ali pa poljsko topni- štvo. Prve kositrne figure, ki so nam znane, so zasledili v rim- skih in kopt.skih grobovih. Kar pa je bilo pred tem, je propa- dlo. Kositer namreč ni preveč obstojna kovina; vsekakor jc arheologi ne iščejo. Prvi ulivalci kositrnih figur v našem pome- nu so se pojavili šele v 16. sto- letju v Nurnbergu. V 18. in 19. stoletju so razvili ulivalci figur pravo bogastvo oblik, ki je od- piralo zbiralcu neštete možnosti zbiranja. Skorajda noben muzej se ni mogel odreči veličastnim slikam in izložbam teh malih figur Motivi takšnih razstav ni- so bili le »bitka pri Leuthenu« ali »princ Eugen premaga Tur- ke«. Razstavljeni so bili celi obredi kronanja kraljev. Za zbi- ralca na novo ulivajo razne sta- re umetnine, kot očarljivo ba- ročno ovčarstvo — ovčarico v obročnem krilu, zraven ovč.^r- ja. polno ovac in backov, poza- bili pa niso niti na psa ovčarja in črno ovco. Sani in kočije, udolbljene fili- gransko do najmanjših delcev, razveseljujejo opazovalca s stil- no dovršenim.i podrobnostmi. Začne se skoraj moderna doba zbiralcev s prvo železnico NiJrnbere—Fiirther, ki je obli- kot recimo, če so na krznatih kovana natančno po pravem vzoren, vključno z močnim di- mom lokomotive. Vendar že odmevajo povelja in slišimo boben. Kositrni vo- jaki so vsekakor ljubljenci vsa- kega zbiralca. Pri pogledu na rdeče in modre, bele in zelene uniforme se jim oči svetijo kot staremu Fricu, ki je ponosno prigalopiral na svojem konju. d'a bi nastopil v vojni paradi. Zbi- ralci začnejo z zbiranjem naj- kasneje pri Cezarjevih legionar- jih, ki zasledujejo Galce, ali pri Arminovih divjih germanskih bojevnikih v Tevtoburškem gozdu — v.-^e je v kositru, rav- no tako pa kasnejše kri.žarske vojske, Fnmdsborgovi divji su- ličarji ali Napoleonovi grenadir- ji (tudi precej poškodovani, da bolj nazorno prikazujejo beg izpred Moskve). Ob taki bogati zbirki je ra- zumljivo, da postane zbiralec vojaški izvedenec in strokovnjak za uniforme, da ima kmalu po- leg figur tudi obsežno strokov- no knjižnico in da naveže stike s snm^išljeniki. Da naši strokov- njaki in taktiki za majhne ar- made ne bi živeli osamljeno, so se združili v mednarodno zvezo zbiralcev, KLIO, ter imajo last- ne časopise, kot je na primer v Zahodni Nemčiji »Kositrna fi- gura«. Muzej kositrnih figur na Plassenburgu je spet oživel in skriva zbirko, ki tudi najbolj razvajenim jemlje dih. In prav tu se vsako leto srečajo zbiralci 7. vsega sveta, da se pogovorijo in razčistijo sporna vprašanja, pokrivalih huzarjev bingljali trije ali štirje okrasni trakovi. To pripelje lahko celo do česa takega, da je zbiralec, ki ni mo- gel izčrpno pojasniti nekega to- povskega problema, ves besen zapustil sejo z besedami: »Cel teden imam pokvarjen!« Tako je vnetim pristašem te- ga konjička življenje cesto tež- ko. Zena zbiralca, ki jo je mož poslal v trgovino po starega Frica in še eno figuro, je šele tam nepričakovano izvedela, med kako vrtoglavimi cenami se suče konjiček njenega moža. Ob visokem štirištevilčnem znesku je zgražajoče zapustila trgovino s pojasnilom: »Toliko pa moj mož ni vreden!« Zbiranje teh malih figur za- hteva odločne volje. Lavater bi bil ugotovil, da izrazito vnaprej štrleča brada kaže na zbiralca kositrnih figur — če bi ti ob njegovem času pač že obstajali. Varuhi takih kovinskih zakla- dov gredo celo tako daleč, da cesto kupijo gole figure in jih potem sami pobarvajo po pra- vih vzorcih iz debelih knjig z uniformami; tako postane res vsaka figura veren posnetek originala. Posamezniki si pri tem včasih pomagajo celo z »zloči- ni«. Neki obsedenec je obnovil krznena pokrivala svojih voja- kov tako, da je izstrigel majhne delce krzna s krznenega plašča svoje žene. Nekdo drug, neza- dovoljen s prizorom, ki so ga prijatelji razstavili, je figure sredi noči prestavil in jih moč- no pritrdil, da bi tako nihče ne mogel česa spremeniti. Nekateri z malimi varilnimi aparati spre- minjajo figuram lege rok in nog, privarijo bavarskemu grenadir- ju puško na kresilo namesto zgodovinsko napačne puške na udarno iglo pruskega izvora ali obglavijo cel odred Ulancev, da jim potem zamenjajo zgodovin- sko napačne glave s pravimi. Kar naenkrat smo tako zašli med fanatike, ki pa jih z naši- mi drastičnimi opisi nikakor ne nameravamo di.skriminirati. Nasprotno. Pri tem konjičku se posebno hitro okužimo, saj nas snov sama enostavno zapelje. In somišljeniki so vsi tako trdo- vratni, da zelenci kaj kmalu skočijo v njihovo kožo. Prve korake naredimo navad- no kar na slepo. Morda kaj po- dedujemo in si tako ustvarimo osnovo. Ko že nekaj imamo, lah- ko hitro dopolnimo zbirko, po- tem ko smo si ogledali zbirke v muzejih, pri privatnih zbiral- cih ali na Plassenburgu. Nemški časopis »Zinnfigur« je izdal iz- redno številko s seznamom sko- raj vseh tipičnih vzorcev. Po teh zahteva novopečeni zbiralec kataloge. Tako je že prišel do točke, ko se je potrebno odlo- čiti. Sedaj si lahko ali očita, da je to vse skupaj le stara šara in proč z njo, ali pa je na najbolj- ši poti, da se izgubi v čarobni svet malih figur in bo tudi ssm lahko kaj kmalu slišal pomi- sleka vredne opazke o svojem duševnem stanju. Ce pa je ta- ko daleč, potem bo gotovo že strokovnjak za kohorte ali za pandurske polke, za težke mož- narje in oblegovalne stroje ali pa knežje svatbe, in takrat se že lahko sreča z ostalim svetom v mesečini pri Plassenburgu. Ce drugače ne, vsaj v prostem času. .. . KOVANCE IN PAPIRNATI DENAR, MEDALJE IN ODLI- KOVANJA? »Non olet,« je dejal cesar Vespazijan, slovensko: »Ne smr- di.« S tem je mislil na denar, ki ga je dobil z obdavčenjem rimskih javnih stranišč. Cesar se je pač moral ukvarjati tudi s takimi triki. Iznajdbo kovan- cev so dolgo pripisovali Krezu. Vsekakor je bilo to genialno odkritje, ki je kralju omogočilo nenehno samooskrbovanje. V resnici pa, kot dokazujejo raz- iskave, so že Egejci in jonska i mesta v Mali Aziji kovali v tem j času svoj denar. 300 let poprej so uporabljali Kitajci kovance v obliki bodal in lopat. Ampak Krez je bil vsekakor boljši psi- holog pridobivanja. Le tako si lahko razložimo, da je njegovo ime še danes naravnost pojem za bogataša. Medtem je iznašel na Kitaj- skem cesar Wu listnat denar. Izdelati ga je dal iz kože belih jelenov, ki jih je gojil v svPjem parku. S tem je bilo za velik del člo- veštva določeno, da morajo me- njati 8 ovac za 1 kravo — la- tinska beseda pecunia za denar, izvedeno iz pecus = živina, ka- že na prvotni pomen besede de- nar. Potem je nekdo lepega dne prišel na misel, da ni več zbiral kovancev le zato. da bi z njimi kupčeval. Naraščajoče število i različnih kovancev je v 16. sto- letju že ustvarilo posebno vedo, zbiranje denarja ali numizmati- ! ko. Vsekakor se je veda docela rodila šele z Johannom .Toachi- mom 'Winckelmannom, katerega zasluge za razsikovanje antike ŠO tudi na tem takrat še neraz- iskanem in zamotanem področju pomembne. Zbiralec kovancev si pomaga pri urejanju in razpoznavanju svojih dragocenosti z izsledki znanosti, pri čemer mu je da- nes nekoliko lažje kot njegovim tovarišem za časa humanizma, saj so stvari šele sedaj urejene. Prav gotovo pa ne bi bile naj- pomembnejše zbirke na svetu, in tO v Londonu, na Dunaju, v Parizu, Leningradu, Mtinchnu, Bruslju, " Haagu in Vatikanu, j niti polovico toliko popolne, če j se ne bi opirale na stare zbirke, zasebne in državne. Vendar ko- vanci na srečo niso tako občut- ljivi kot pisemske znamke. Ta- ko obstaja tudi za nove zbiralce nekaj izgledov, da se tu in tam dokopljejo do zanimivih pri- merkov. i ! Največje priložnosti, da dose- ; žemo popolne zbirke, se nam se- veda nudijo pri danes uporab- , nih kovancih. Vendar nam že ■ kak posamezen starejši kovanec \ odpre pot v raznovrsten, skoraj ' nepregleden svet. Seveda pa ' postane vsa zadeva takoj dražja. Najdražja je pri najstarejših, grških kovancih, ki predstavlja- jo najbolj iskane objekte zbira- nja. Splošni zbiralec se nenado- ma znajde globoko v starih zgo- dovinskih obdobjih, tako globo- ko, da izbor iz njegove zbirke lahko predstavlja le rdečo nit, ki vodi skozi skoraj tri tisoč- letja. Vse dežele ob Sredozem- skem morju, ki so jih naselili Grki ali Feničani, so kovale de- nar, najprej s podobami božan- stev ali njihovih simbolov. Rim je pričel s kovanjem v tretjem stoletju pred našim štetjem, in od Augustusa do Romulusa Augustulusa so Rimljani portre- tirali na kovancih svoje cesar- je. Vzhodnorimski cesarji so se pozneje skromno zadovoljili le s svojimi monogrami. F^enig se lahko zahvali Karolingom, da se imenuje »denar«, saj znamenje (Konec na 6. strani) , Oglašujte v Tedniku Otrok se boji zdravnika Marsikatera mati se naravno.st boji, kadar mora s svojim malim otrokom k zdravniiku. Strah pred zdravnikom je splošna »bolezen«, razširjena pa predvsem med otro- ki-. Zato je toliko bolj važno, da j otroka že pravočasno pripravimo na obi.sk pri zdravniku. Vendar pa pri tem ničesar ne bomo dovsegli, če bomo otroku ves teden pripovedovali, da je zdravnik dober, da ga bo samo namazal s kremo in pogledal v usta, da ga ne bo nič bolelo itd. Kajti takrat, ko se bomo z otro- kom oglasili v ordinaciji, bo do- živel bolečino in seveda takoj zgubil zaupanje v našo odkrito- srčnost, še bolj pa v zdravnika. Torej ga poskusimo na obisk pri zdravniku drugače pripraviti. Povejmo mu, da je zdravnik tisti, ki skrbi za otrokovo zdravje in svetuje materi, kako naj z otro- kom ravna, da bo zdrav. Spomni- mo ga, kako hudo je bilo, ko je bil bolan, in da je bil zdravnik tisti, ki aa je ozdravil. Predvsem pa je važno, da si zapomnimo to- le: nikdar ne strašimo otroka z zdravnikom! Z otrokom bodimo potrpežljivi. Skušajmo ga pripraviti do tega, da bo do zdravnika našel podo- ben odnos kot do svojega očeta. Gre namreč za prenos odnosa in čustev na drugega človeka. Maj- hen otrofk, ki ma.teri in očetu za- upa in ju ima rad, bo imel tak odnos vsaj deloma tudi do zdrav- nika, pozneje pa tudi do učitelja. Ce se poglobimo v uporno reagi- ranje otroka pri zdravniku, nam- reč pogosto lahko ugotovimo, da »upor« ne velja zdravniku, am- pak staršem, ki so, namesto da bi otroka pravilno pripravili na tak pregled, uporabili strah, da bi do- segli svoj cilj. Priznati pa moramo, da je maj- hen .strah pred obiskom pri zdravniku vedno normalen pojav, saj ga tudi odrasli ob takšni pri- ložnosti bolj ali manj doživljamo. Toliko bolj velja to za otroka, kateremu je potrebno mnogo lju- bezni, in to prav v prvih letih njegovega življenja. Le-to pa mu lahko dajo v zadostni meri le starši. HUMOR »Dragi prijatelj,« pravi zdrav- nik po temeljiti preiskavi svoje- mu pacientu, »na žalost vam mo- ram povedati, da je alkohol kriv vaše nesreče.« »Hvala bogu. da ste mi to po- vedali,« se razveseli bolnik. »Do- slej so mi ljudje vedno govorili, da sem sam kriv za svojo bole- zen!« »Stene v tem našem modernem stanovanju so tako tanke, da pri sosedu slišijo vsak naš pogovor.« »Saj si lahko pomagate. Dajte si prizidati še eno vrsto opečnega zidu.« »2e prav . . . samo potem mi ne bomo slišali, kaj sosedovi govo- re.« »Zakaj neki si ženske zmeraj z roko podpirajo brado, kadar kaj premišljujejo?« vpraša Močnikov Cene. >Tega ne veš?« se začudi Jer- načev Bine. »Zato, da si zapro usta, drugače bi jih lastno govor- jenje motilo pri razmišljanju.« Gospodinfe, poskusite! KROMPIRJEV GOLAŽ Z GOBA- MI 5 dkg masti, 5 dkg čebule, 2 stroka česna, paprika, kumdna, 1 dkg moke, 5 dkg suhih gob, pa- radižnikova mezga, 0,5 kg krom- pirja, 20 dkg testenin, zelen pe- teršilj. Na masti prepražimo čebulo, česen, moko, krompir, namočene gobe, papriko, testenine in zali- jemo z juho ali vodo ter kuhamo do mehkega, dodamo paradižni- kove mezge in zelen peteršilj. OHROVTOVA ENOLONČNICA 75 dkg ohrovta, 25 dkg riža, 20dikg svinine ali klobase, 5 dkg čebule, 2 stroka česna, poper, pa- radižnikova mezga, 5 dkg masti, 2 dkg prekajene slanine, kostna juha aH voda. Očiščen, opran in na rezance zrezan ohrovt popražimo na sla- nini, na kateri smo prej prepraži- 1: čebulo. Dodamo očiščen, in opran riž, sol, poper, svinino in zalijemo s kostno juho ali vodo ter dušimo do mehkega, nato do- damo strt česen in paradižnikovo mezgo. ČOKOLADNI PUDING 1 zavitek čokoladnega pudinga, 1 rumenjak, 1 žlica zmletih ore- hov, 4 žlice mrzlega mleka, 4dl vrelega mleka, 4 žlice sladkorja. Puding zmešamo z 1 rumenja- kom, žHco zmletih orehov in s 4 žlicami mrzlega mleka. To zaku- I hamo v 4 dl vrelega mleka, kate- rega smo osladih s 4 žlicami slad- korja. Dobro mešamo nad og- njem, da se zgosti, nato vlijemo v model, splaknjen z mrzlo vodo. Postavimo ga na hladno, da se popolnoma ohladi, kar je prvi po- goj za vsak mrzel puding, če ho- čemo, da bo obdržal obliko, ko ga bomo zvrnili iz modela. CVETACA 60 g masla dobro premešamo, dodamo 3 rumenjake, 2 žlici na- ribanega sira, 2 žlici moke, 4 žli- ce kisle smetane in sneg treh jajc. Manjšo polovico testa damo v ognja varno posodo, položimo nanjo v slani vodi kuhano cveta- čo in pokrijemo z ostalo maso. Pečemo v ne prevroči pečici pol ure in takoj serviramo. SIROVI ZEPKI Napravimo testo iz 200 g mas- la, 200 g skute, 200 g moke in ne- koliko soli. Počiva naj eno uro, potem ga razvaljamo za nožev hrbet in razrežemo na pravokot- nike. 2epke napolnimo z marelič- no marmelado ali kuhanim sad- iem. Robove stisnemo skupaj, žepke premažemo z beljakom, po- tem na hitro .spečemo, potresemo s sladkorjem in serviramo vroče. Ce serviramo predtem še zele- njavno juho, je to že popoln obed. O. H. LESLIE: Nesrečno naključje v policijski postaji se takoj opazi, če je zrak gost. In tisite no- či je bil zrak zelo gost. Captain 'Warner se je vsakih nekaj minut pojavil na vratih svoje pi.^arne in takoj nato spet izginil. Pri tem pa je na.pravil tako obupan obraiZ, kot da bi pričakoval iz- redno slabo novico. In slaba no- vica je bila stražnik Brenna.n. Ko se je Brennan končno vrnil s .svojega obhoda, je odšel na- ravnost v šefovo pisarno, ne da bi pri tem pogledal svoje tova- riše. Ko je Brennan vstopil, se je ■Warner trudil, da bi si nadel čimbolj prijeten videz. Široko je razpotegnil ustnice in prišleku ponudil stol »Samo mirno,« je dejal lju- beznivo, kolikor je mogel. »To vendar ni prvič, da se .le zgodilo kaj takega. In verjetno ne bo niti zadnjič.« Brennan je gledal v tla. »Poglejte me. Tim.« je dejal Wamer. »Vem. da v zadnjern času ni šlo vse tako. kot bi si želeli. Najprej %q je zataknilo pn napredovanju, potem težave doma ... in zdaj še to .. « Stopil je od pi.salne mize k »Tlim, gotovo veste, da mi je vsak posamezen mož pri srcu. Hotel bi vedeti, kako je kaj z njimi, kaj nameravajo ...« »Sami veste, kaj zdaj mislim,« mu je Brennain segel v besedo. »Da, vem. Toda motite se. Nih- če vam ne bo ničesar očital za- radi tega. Tim. Na to se lahko zanesete. Opravljali ste le svojo dolžnost.« »Ste pravzaprav že kaj izve- deli? Iz bolnišnice, mislim.« »Ne še,« je odvrnil WaTner. Ponudil je Brennanu cigareto in ko jo je ta odklonil, si jo je pri- žgal sam. »Dobro potem, povejte torej, kako se je zgodilo in ničesar ne izpustite!« Brennan je dvignil pogled in začel svojo zgodbo. »Gotovo poznate mojo obhod- no pot, captain. Ni ravno naj- .^^labši mestni pred<^l. Toda ta na- videzna mirnost skriva celo \t- sto temnih po.=;lov. V marsikateri femed ljubkih rdečih hišic so skuhali že zelo mračno godljo. Bil .sem na svojem večernem ^bhodu Miren večer, kar ie pač ob po«nedelj'kih sploh običajno. Preizku.šal sem vrata trgovin v SoTjth Streetu in namenil sem se nrot: Vincenl Avenii^ Na voga- lu se je podilo nekaj pobalinov, toda ni kazalo, da nameravajo početi neumnosti. Na mesitu, kjer je prepovedano parkiranje, j« stal tovornjak. Potem sem se prestopal tam okoli, da bi po- čakal lastnika in ga opomnil. Proti Vt 12. uri sem prečkal Hughes Street. Saj veste, tam pri veliki trgovski hiši. Zdelo se mi je, da sem videl nekoga, ki se je želel skriti v temi. No, pa sem si hotel vse skupaj p>obiiže ogle- dati. Takoj ko me je Itimp opazil, je nekaj vtaknil v torbo in izgi- nil kot kafra. Jaz pa za njim in na naslednjem vogalu sem ga prijel. Gotovo je bilo nekaj narobe z njim. V torbi je imel nož, pod .srajco pa toliko blaga, da bi oskr- bel z njim vso okolico. Nisem se mogel znebiti občutka, da je celo tihotaipec. Majhen. neTsnaiten člo- vek pri štiridesetih in res ni bi- lo videti, da bo delal težave. Saj je vendar popolnoma mimo sto- pil z menoj. Toda ko sva prišla do vogala — tam. kjer se na Hughes Stree- tu začnejo rdeče hišice — me je s komolcem sunil v trebuh, in se mi iztrgal. Vem. da je bila moja krivda. Moral bi mu nataikniti lisice, toda vtis sem im^l da je tako slaboten in zastražen. No vsekakor, tekel je po cesti nazdol, jaz pa za njim. Med- tem se je kaizalec pomaknil že na tri četrt na dvanajvst in komaj da je bilo še kaj ljudi na cesti. Vpil sem mu, naj se ustavi, in poteg- nil revolver iz tulca. On sploh ni mislil na to. Nato sem ustre- lil, seveda nad njegovo glavo. To ga še vedno ni u.stavilo. Po- tem sem torej ciljal v noge. Sam ljubi bog ve, od kod se je pr:kazal drugi človek. Verjetno je prišel naravnost izza vogala ali kaj takega. Lahko tudi, da je sližal strele in je bil .samo rado- veden. Tega preprosto ne morem povedati, captain. Torej moj strel je zgrešil pr- vega in zadel drugega. Za trenu- tek sploh nisem vedel, kaj se je zgodilo. Ko sem končno spet lah- ko mislil, je mož že udaril ob pločnik, moj lump pa jo je po- brisal za vogal. Zdaj sem imel dvoje na izbiro. Naj mu osta- nem za petami ali naj se najprej pobrigam za ranjenca? Vesft^ že. kaj sem potem na- orbvil. ^ustii .sem malega odvi- hrati in tekel pogledat, če lahko kaj atorim za moža. ki sem ga pomotoma ustrelil. Krogla se je ustavila v prsih, kazalo je hu- dičevo slabo. Najprej sem pokli- cal rešilni avto, potem pa sem se zglasil tu pri vas. To se je torej zgodilo, captain.« Warner je položil roko Bren- nanu na ramo. »To se pripeti, Tim,« je dejal pomirjajoče. »Nihče vam ne bo ničesar očital, saj to veste. Do- ber uslužbenec ste. Trdni ste. Ko se zaveste svoje dolžnosti, ni za vas nobenih ovir več. Nekoč bo- ste postali pomemben mož v na- šem uradu. Pri tem se ni nič spremenilo, niti najmanj.« Zazvonil je telefon. Warner je dvignil slušalko in pazljivo pri- sluhnil. Trudil se je, da bi na- pravil čimbolj neprodiren obraz. Ko je slušalko odložil na vili- ce, je dejal: »Da. mož je umrl. Imenoval se je Arthur Grant« Okoli dveh je stražnik Bren- nan prišel domov. V kuhinji je pri skodelici hladnega čaja sede- la njegova žena, čedna žensika pri tridesetih, in čakala nanj. »Si že slišala?« je pohlermo de- jal Brennan. »Slišala sem že!« Z vzdihom je vstala in postavi- la skodelico na kamnito plo«ščo pri pomivainiku. Možu ni ponu- dila čaja, pač pa se je vrnila k mizi, spet sedla in sklenila ro- ke na kuhinjski krpi. »Mrtev je, kajne?« »Da,« je odgovoril Brennan. »Kako se ti je to spet posreči- lo, Tim,« je dejala grenko. »Ne- koč te moram pustiti, bolj si pre- kanjen, kot bi si mislila.« »Pusti me na miru, Susan!« »Kdo je bil torej lopov, s ka- terim si sklenil kupčijo. Kaj si mu dal za njegovo prikupno vlo- go? Svojo policijsko zaščito?« »S teboj se mi ne da govoriti o tem.« »Oh, ti si pa zares prekanjeno začel. Porlrvedel si, kje Arthur srtanuje in kdaj zvečer prihaja domov. Potem si si izmislil še ves žalostni teater. Ubil si ga, Tim. Na vesti ga imaš.« »Pogosto sem te svaril.« je po- časi dejal Brennan. -»Oba sem vaju svaril. Meni ne more nihče tako hiiro do živega.« Zviška je sedel na srtol pri mizi. »In sedaj hočem svoj čaj.« je dejal grobo. Naj>prej mu ni hotela ustreči, potem pa se je domishla nečesa drugega. »Da, Tim. takoj^« je dejala ponižno in stopila piloti štedilniku. S(ran « -an 6 ZBIRATE... (Nadaljevanje s 5. strani) za pfenig ni nič drugega kot »d« za denar. Firence so kovale od 1252 zlatnike, giddne, ki so jih 300 let kasneje na Češkem in na Saškem zamenjali veliki sre- brniki, goldinarji. Guldinarje iz Joahimova na Češkem so konč- no imenovali na kratko thaler, tolar; tako so torej označili ko- vance, ki so jih dobro poznali še naši stari očetje in koren te besede še naprej živi v besedi -"dolar«. Zadnji pravi tolar, Ma- rije Terezije tolar, še danes ku- jejo in predstavlja edino valuto, ki jo domačini v širnih predelih Afrike še najbolj cenijo. Toliko o iigodovini. Vidimo, da je tisoč vabljivih možnosti, ki lahko pokvarijo koncept sploš-nemu zbiralcu. Zato so tu- di splošni zbiralci redki. Mnogo pogosteje nekateri zbirajo samo zlatnike, drugi samo kovance iz časov pfeniga, tretji kovance določene grofije ali dežele, me- sta, ali pa le srebrne tolarje. Stare kovance lahko skoraj iz- ključno pridobimo samo z na- kupoin, kar mora biti vsakemu zbiralcu jasno. Potrebne litera- ture tudi iza najožja področja je v tujini na pretek. ;>Kam z dragocenostmi? ;< bo težavno vprašanje ravno pri ko- vancih. Vsekakor bi včasih radi našo zbirko tudi pregledovali; torej je ne smemo zapreti v te- trme predale ali škatle. Zato bo najbolje, če uporabimo za zbir- ko poseben album za kovance •s prozornimi prekati. Taki al- bumi se lepo vključijo v vsako knjižno omaro. Z iznajdbo papirnatega de- narja so prišli zbiralci denarja nenadoma do sorodnega pod- ročja, ki prav tako ni varno pred zbirateljskimi obsedenci. Posebno inflacija jo tu poskrbe- la za zanimivo gradivo. Odkar so ob začetku tega stoletja po- novno odkrili bankovce dinasti- je Ming, zasledujejo zbiralci v približno 600 let stari zgodovini papirnatega denarja preostale primerke — torej je za ožje usmerjene zbiralce ostalo Se do- volj čarov. Ko so Mavri 1483 oblegali špansko trdnjavo Alha- ma, so tu izdali prvi evropski bankovec. Brockhaus iz leta 1920 označuje papirnat denar dobe- sedno kot »papirnat kovanec« in se čniti dolžnega, da to ozna- ko pojasni: »Beseda papirnat denar zveni v mnogih ušesih ta- ko odvratno, da se je ljudje že ob sami izgovarjavi naravnost ustrašijo.« Z izjemo novega nemškega bankovca za 1000 mark, ki bo prišel v zgodovino papirnatega \ denarja kot prim^erek izredne j grdosti, so se izdajatelji večino- ma zelo potrudili, da so njilio- vi bankovci res lepo in umetni- ško izdelani. Tako nenadoma postane zbirka bankovcev tudi j zanimiva ilustrirana zgodovina :^uporabne« umetnosti. Niso pa kovali samo denarja. Druga skupina zbiralcev kopiči s prav tako potrpežljivostjo in vztrajnostjo meidalje. Tudi to zbirateljsko področje je zanimi- vo. Odkar so okoli leta 1400 skovali v Burgundiji prve me- dalje za vojvodo BeiTvja, kuje- jo sedaj skoraj ob vsaki večji {>riložnosti in v spomin na vsa- ko slavnejšo osebnost nove me- dalje. Portret Albrechta Diirer- ja najdemo na medalji iz leta 1519, ki jo je napravil Hans Schwarz. Za časa reformacije so bile v navadi porogljive meda- lje, z glavo papeža in hudiča ali z glavo kardinala in norca. Goethe je bil ovekovečen na medalji, ki jo je napravil leta 1827 Posch. Končno spadajo sem tudi od- likovanja in vojaške spominske medalje. Za to področje se je ogrelo že mnogo zbiralcev. Ra- zen Švice, Trske, Koslarike in Urug\'aja so se potrudile vse države, vse službe v vojni in miru, da so vse zaslužne lahko olxiarjale z odlikovanji. Torej tudi na tem področju čaka zbi- ralce še dosti dela! ZBIRALEC KICA Najljubeznivejši izrodek vseh koniičkarjc\' je nedvomno zbi- ralec kiča. Vodi za nos in pri- vede do absurda druge zbiral- ce in obenem samega sebe: naj mu mar zaupamo ali pa ne? In kako, če vse to jemlje povsem resno? Pri čemer pa niti ni jas- no, če misli kaj tako ali pa tako resno. Zbiralec kiča je morda parodist, ironik. In ker bi bilo :-nogoče ponekod ironijo pisati v kurzivi (kar bi bilo tehnično povsem izvedljivo), si je zbira- lec kiča že s tem nakopal nase popolno nezaupanje. Vsekakor se lotijo tega ko- njička nekoliko zarobljeni lju- dje. Kljub temu pa moramo nji- hovo zarobljenost pozitivno oceniti. Vendar velja isto tudi za mnoga druga področja, zato bi morali tako ocenjevanje opu- stiti: zbiralca kiča pa ne more- mo nikamor uvrstiti. Vendar trdno drži, da se zrcali v taki zbirki povsem zmešan in pri- smojen del kulturne zgodovine. Zbirka kiča je tako rekoč očiten dokaz 2a primere človeške ustvarjalne domišljije, ki ji zašla na kriva pota. Cesa vsega si ljudje ne izmi sli jo! In vendar moramo domne vati, da so srečni z vsem, o< barometra v obliki vesla d< vrča, ki predstavlja kravo (Mleko teče iz gobca, rep pred stavija držaj, na telesu pa nos ta čudežna žival kričeče posli kcKio nalepno sličico z napisom >;Spomin na Schnupfenhausen«. Dovolj je dokazov za vse pO' prejšnje izdelovalce kiča ko tudi za današnje; vsi jemljeji stvari povsem resno. Eifflo\ stolp kot obtežilnik za pisma al kemični svinčnik z naturalistič- no prikazano damo, ki zapleš( striptiz, ko obrnemo svinčnik, tc potrjujeta. Moderna zbirka kiči je torej ali »napredna« ali sta- romodna, včasiii tudi nekje m sredi. Izdelovalci res lahko osre- čijo vsakogar s še tako različ- nim okusom. Predvsem pa tva- rina sama! Tudi pet milijono\ zbiralcev nikoli ne bi mogle povzročiti pomanjkanja mate- riala za izdelovanje kiča. Konč- no zbirateljsko področje bres ozkih grl — vendar samo zi ljudi z močnimi živci. Samo \ predalu čez čas ne bomo mogl več shraniti tolikih stvari. Kra- lji med zbiralci kiča z jeklene vztrajnostjo spravljajo take i'e- či, prav zavidljivo, v Chambei of Horror ali vsaj v salon kiča — obojni prostori so vsekakor taki, da deluje za primerjavo Makartova soba samo kot sa- mopostrežna trgovina. Zbiralec kiča lahko postane samo tisti, ki mu manjka drago- cen kolešček: človeka morajo naravnost zbegati taki nestvori. Napravili so jili ljudje, ki bi morda ob pravilni usmerjenosti ustvarili tudi kaj spodobnega. Vendar kako zapeljiva je pri- ložnost, da pričaramo z mopsom iz porcelana lesket v oči števil- nih deklet in v njihova koralno rdeča usteca ljuijek vzdihljaj: »Oli, kako sladko!« Sedaj pa nekoliko pobrskajmo po pesku in začnimo zbirati. Določena obdobja so dovršila sijajne stvaritve kiča, ki so jih varovale dobrodošle špekulacije in lizunstvo zvestih podložnikov. Njegovo veličanstvo Wilhelm II. je idealen primerek za ilustra- cijski slog, ki so ga upodobili v čudovitih albumih z zlato ob- rezo. 2e smo tudi sredi človeškega življenja z njegovimi viški. No- ben zbiralec kiča se ne more odreči svatovskim vencem pod steklom ali kozarcem z napisi »v spominv< (na koga vendar?) ali »za porokoki so jih znova odkrili goreči posnemovalci, verjetno taki, ki zalagajo tržišče s kavnimi vrčki v obliki debe- \ lega meniha, z njegovo glavo, I ki služi za pokrov in se lahko snatne. Kič v slikarstvu se drži trdno na površju še v obdobju Picassa in Paula Kleeja. Tu vidimo po- tepuha z obrabljenimi podplati, ki pod cvetočim drevesom za- dovoljno prazni steklenko, med- tem ko njegovi tovariši plešejo na travniku. In še vedno vodi že odrasel angel varuh debelolič- nega, svetlolasega dečka čez prepad po ozki brvi, ki je tako izpostavljena, da bi za tak pre- hod celo Llovdova zavarovalni- ca nikoli ne hotela prevzeti od- govoimosti. Prijatelji lova pa si obesijo na steno sliko gozdarja, oko v oko z divjim lovcem, ka- teremu gleda iz nabrtnika prav- kar ustreljena srnica kot očiten znak njegovega sramotnega de- janja. Tako smo na lepem zašli v ožje področje — lovski kič. Pri- jateljem parodije se bo tu naj- poprej ponudila Chamber of Horror, resnično prav posebna oblika hobi-prostora, s trofeja- mi jelcnjih in srnjakovih glav, ki zvesto gledajo obiskovalca. V kotu stojijo slonove noge kot koški za papir, na pisalni mizi votla kopita s pokrovom za kake malenkosti. Po sobi so razstav- ljeni nagačeni ptiči, ki jih raz- jedajo molji, med njimi pa kra- ljuje razkošna postelja z ime- nitnimi nogami iz slonovih ok- lov. Tudi vžgane slike se čudo- vito vključijo v to okolje, kot tudi pregovor pod sliko: »Rana ura, zlata ura.« Kateri lovec ne bi potrdil resničnosti te trditve! Vse lo so le skromni napotki za >^resnega« zbiralca kiča, ki bo imel lahko dosti veselja s svo- jimi čudovitimi dragocenostmi. Čaka ga še mnogo novega, pa tudi starega, kot pri starinarju pisarniški pribor v obliki leže- čega buldoga, ali pri optiku v San Franciscu okvir za očala, ki je veren posnetek Golden j Gate Bridgea, posejanega s po-! narejenimi dragulji. Kako pa naj začnemo s tai^o zbirko, je povsem preprosto: ozrimo se po lastnem stanovanju. ŠE NEKA.T ZDROBLJIVEGA: PORCEL.VN Prav na kratko: porcelan je značilen primer za >>razstavno zbirko-'. Nikakor ga ne smemo spravljati v zaboje in ga skri- vati, češ da se ne bo mogel okrušiti. Njegov čar občutimo šele takrat, ko resnično živimo s temi umetninami, ki jih zato razstavimo v stekleniia omarah in vitrinah. Skoraj vsakdo se ustraši vrto- glavili cen, doseženih na draž- bair. znova in znova za slavne Bustelli figure iz nymphenbur- ške rokodelske delavnice. Ven- dar pa zbiralci prištevajo izdel- ke tega mojstra med najbolj ce- njene primerke figurnega por- celana. Holandcem se moramo zahva- liti, da so razvili iz slučajno uvoženih kosov, narejenih na Kitajskem, cel postopek izdelo- vanja porcelana. Po mnogiii po- prejšnjih poizkusih je šele Jo- hannu Friedrichu Bottgerju uspelo napraviti trd porcelan. Zasluge pri tem ima tudi E. W. von Tschirnhaus, Bdttgerjev šef. 2e dolgo pred tom naj bi napra- vil porcelan Man Čred Settala, ki pa je odnesel svojo skrivnost s seboj v grob. Bottgerjevo odkritje je omo- .gočilo nastanek rokodelskih de- lavnic v bližini bogatih nahaja- lišč kaolina, od katerih je naj- znamenitejše v Meissenu. De- lavnice so nastale leta 1710 ob podpori deželnih knezov. Prija- telji oblik v rokokoju so začeli uporabljati novo, idealno snov v prav osupljivem obsegu. Zbi- ralec ima sedaj možnost, da zbi- ra tipične primerke posode in figur po posameznih delavnicah ali pa se omeji samo na določe- no rokodelsko delavnico. V teh delavnicah je še danes oliranjenili mnogo starih oblik. Od časa do časa na novo napra- vijo po teh vzorcih servise in figure. Zbii-alec, ki mu je pred- vsem do lepili oblik in ne do starine, bo pametno izkoristil take priložnosti in izpolnil vrzeli v svoji zbirki. Vendar pa je tu kar najmanj fanatizem do izpo- polnjevanja vrzeli za vsako ce- no. Lepota posameznih predme- tov mora sama govorili. Zato svojo zbirko res zelo skrbno dopolnjujmo! Med novimi izdelki je vodeč kopenhagenski porcelan. Čudo- vit pa je tudi moderen skandi- navski porcelan, saj so skandi- navski umetniki ustvarili nove oblike, ki po lepoti nrckašajo Ostale tO', rstne izdelke. ROKOPISI Pesnik Hans Carossa, sicer po poklicu zdravnik, nekoč ob po- vratku v ordinacijo ni več na- šel lističa, ki ga je pritrdil na vrata kot obvestilo svojim kli- entom. Na lističu je pisalo: »Da- nes ne uradujem. Dr. Carossa,« Leta pozneje je Carossa odkril ta listič v zbirki rokopisov pri nekem prijatelju. Vendar pa se zbiralci rokopi- sov nc dokopljejo vedno tako zlahka do objektov svojega ko- njička. Na primer originalni rO" kopisi slavnih osebnosti so iz različnih vzrokov zelo iskani. Tako iskanj, da se celo izplača rokopis ponarediti. Nekaj naj- vpadljivejših primerov: 1856 je ponaredil mož po imenu Gei- stenbergh Schillerjev rokopis, 1898 neki di-ugi ponarejevalec z redkim imenom Kyrieleis Lu- throv rokopis. Muzeji, knjižnice, predvsem narodne, kot tudi številni pri- vatni zbiralci lovijo drug od drugega te ugledne osebne listi- ne. Posamezni »avtorji« imajo tudi svojo tržno vrednost, ki se ravna po ponudbi in povpraše- vanju. Tako so prešla na neki dražbi tvrdke Hauswedell v Hamburga pretežno neznana pi- sma Fontaina za 185.000 DM v roke novega lastnika. Nasprot- no pa je v Miinchnu Lieberma- novo pismo zamenjalo lastništvo za vsega skupaj 48 DM. Začet- nike pa je potrebno opozoriti, da so rokopisi pesnikov in sedaj tudi komponistov dosti bolj ce- njeni kot pa upodabljajočih umetnikov. Konec 16. stoletja so obstaja- le v Franciji prve znane zbirke rokopisov. Za ta konjiček so se potem navdušili Angleži in šele od tam jo prišel v Nemčijo ter v ostale dežele. Trgovina z ro- kopisi je kmalu postala sestavni del trgovine s starinami in se že kmalu oprijela primerne oblike: dražb. Prva dražba je bila leta 1801 v Parizu. Vsekakor leži čar tega konjič- ka v tem, da prav nam govore velike osebnosti s posameznih originalnih listin. To pa napravi na človeka neprimerno močnejši vtis kot pa Se tako lepa barvna slika. Priredil Miha Potočmk Kakšno bo vreme v septembru? Nd severozapadu bo deževalo do 6. septembra. Nato med 11. in 15,, in med 19. in 22. ter še h kon- cu meseca. Za naše kraje so predvidene skoraj iste padavine, lo da se začno dan-dvd pozneje. H koncu meseca bodo večje padavine na jugu. Poplave. V septembru ne grozi nevarna poplava Drave, čeprav bo tudi l:a narastla. Bolj bodo v septembru prišli v poštev gle- de poplave stranske reke, kakor so Dravinja., Pesnica in Ščavnica., Okrog 15. septembra bodo ver- jetno poplave v Avstriji in v Nemčiji. V Srbiji, Bosni in Hr- vatskem bo nevarnost poplav koncem avgusla in koncem sep- Lembra. V septembru se bodo dnevne temperature dvakrat dvignile do 28 stopinj Celzija in to med 7. in 11. in med 15. in 20. septembrom. Po 20. septembru se bo dnevna temperatura ustalila na 15. sto- pinj Celzija. Alojz Cestnik Osebna kronika ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA URADA PTUJ Rodile so: Angela Vrbančič, l'r- venci 6 9 — Mirana; Leonarda Vargazon, Pristava 5, Ljutomer — Nado; Ana Cvitanič, Zamušani 95 — Sanda; Jožefa Butolen. Jelovica 45 — Vojka; Karlina Lesjak. Dra- ženci 51 — Draga; Angela Skaza. Spuhlja 7 — Daniela; Barbara Podgajski. Kicar 77 — dečka; Šte- fanija Stopfer, Zg. Pristava 59 ~ Danila; Marija Eep, Budlna 7 — Marijo; Hildegarda Šeg-ula, Itnt- man 54 — Slavka; Ljudmila Or- nik, Sovjak 3 — deklico; Marija Crček. Obrez 45 — Slavka; Marija Jurančič, KrčevIna 90 — Andreja; Antonija Prigl, Stara c. 43, Lju- tomer — Branka. Poroke: Anton Ljubša, Sp. Kaj- dina 109 — Ana Arnuš, Kicar 75; Franc Paternost, Bezjakova 14 — Elizabeta Sužnik, Bezjakova 14; Ivan Kotolenko, Tržaška cesta 134, Ljubljana — Terezija Starki, Pa- nonska I. Ptuj. Umrli so: Vinko Pernat. Mar- kova 4, roj. 1S98, umrl 17. avj;. 1966; Neža Eabšek. Savinsko 23, roj. 1893, umrla 17. svg. 1966; Mi- hael Kaisersberger, 2Sa.grebška 74, roj. 11502, umrl 19. avg. 1966. Diugoceni kamni Lepo obarvane kamne so cciuli v vseh časih. Vsako stoletje je imelo svoje priljubljene kamn?. Ce nas v XIX. stoletju preseneča obilica diamantov in briljantov, so starejše stvari (iz XVII. stolet- ja) okrašene s smaragdi in rubini. Zlatarje te dobe je zanimala na- ravna lepota kamenja, prebivalci XVI. stoletja pa so pripisovali dragim kamnom različne čarobne lastnosti. Domnsvali so, da jc ple- meniti sijaj diamanta zmožen po- miriti jezo. da rdeč rubin navdi- huje modrost, veselje m Doživlja spomin, da biten in koral spre- minjajo v rokah bolnikov barva in da modri safiri varujejo prtd spletkami in čuvajo zvestobo. Ne po naključju jc večina zlatarskih izdelkov srednjega veka okraše- na z modrimi safiri Napoleonovi potomci Po anketi francoskega staUsti- čnega urada živi v Franciji 2o3 Francozov, ki trdijo, da so direkt- ni potomci Napoleona Eonaparta. Statistika pa je naštela tudi iS Francozinj, ki vztrajajo na tem, da po svojem poreklu izhajaio od Jeanne d'Arc.