Št. 9(1751) leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 3. marca 1983
Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Zakon eno, življenje drugo
S posveta, ki ga je v Brežicah 23. februarja priredil MS SZDL za Posavje: neprecenljiv stanovanjski fond ne more biti prepuščen slabemu gospodarjenju
Brez olepšavanja so razpravljalci govorili o nagrmadenih problemih, ko šo obravnavali, kako se v Posavju uresničuje pred dvemarletoma sprejeti zakon o stanovanjskem gospodarstvu.
Dela so se lotili s precejšnjo vnemo, zlasti še ker se gradnji stanovanj kaj slabo piše.
Posavska temeljna banka Ljubljanske banke bo imela npr. za letos na voljo za kratkoročna in dolgoročna posojila pri opremljanju stavbnih zemljišč le po 10 milijonov dinarjev. Če pa ne bo opremljenih zemljišč, torej tudi ne bo lokacij in gradbeniki bodo tudi zategadelj zidali manj. Za nameček je prišel še intervencijski ukrep za dodatno čuvanje kmetijskih zemljišč, ki prepoveduje izdajanje lokacij, dokler zadeve ne bodo urejene s prostorskimi plani.
Iz vseh treh posavskih občin so grajali toga določila, saj občinski upravni organi ne morejo sedaj odobravati niti nadzidav niti dozidav, ki že na prvi pogled ne ogrožajo teh zemljišč. Kaj vse to pomeni, je očitno v krški občini, kjer so v preteklosti mnogo gradili: družbeno gradnjo bodo po vsej verjetnosti zmanjšali za petino! V Brežicah so izračunali, da bodo imeli v vreči, ker se denar za stanovanjsko gradnjo ne zbira več iz dohodka, temveč iz čistega dohodka, od 10 do 15 milijonov manj denarja. Sprejemanje aneksov ni prineslo niti približno zaželenih uspehov.
Poglavje zase je nova organizacija hišne samouprave. Skupnosti stanovalcev so velika redkost, v Sevnici imajo od 33 hišnih svetov vsega tri. Izredno kritičen je bil tajnik krške stanovanjske skupnosti; v tej občini
so za to, da bi hišno samoupravno organizirali po novem, vložili veliko truda. Nekatere stanovalce so vabili na sestanke tudi po 25-krat, učinek pa je ničev. Stanovalci odklanjajo vodilne funkcije v hišni samoupravi, ne marajo slišati za finančno poslovanje. Jasno je, da tako ne more biti v nedogled. Zanimivo jc, da še
BRANKO SUHY RAZSTAVLJA V MALI GALERIJI
V Mali galeriji v Ljubljani so v torek odprli razstavo grafik in olj akademskega slikarja Branka Suhyja. Olja mladega novomeškega umetnika so iz zadnjega obdobja, grafični listi pa podajajo časovni presek avtorjevih snovanj na tem področju. Razstava, ki bo odprta do 3. aprila, je za Suhyja nedvomno veliko priznanje.
Od 3. do 13. februarja je Branko Suhy razstavljal v Beogradu. V galeriji Grafički kolektiv, najstarejšem in najuglednejšem srbskem razstavišču grafike, so postavili na ogled 30 njegovih grafik iz različnih obdobij.
Kurirčkova pošta krenila na pot mimo zased
Množična pionirska manifestacija se je pričela v torek za Dolenjsko — Pričetek v Krškem, zaključek pa 19. maja v Kočevju
Kurirčkova pošta, s katero pionirji ohranjajo in razvijajo revolucionarna izročila in se hkrati množično usposabljajo in vzgajajo za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito, jc v torek spet krenila na pot. Poleg osrednjih prog, ki so se 1. marca pričele za Koroško v Ribnici na Pohorju, za Primorsko v Piranu, za Dolenjsko v Krškem, za Gorenjsko na Jesenicah in za Štajersko v Nedeljici pri Lendavi, naj bi manifestacija prerasla letos prvič v mesec. Kurirčkove pošte.
Kurirčkovi torbici s pismom vodstvu SFRJ bodo marsikje pridali svoja pisma pionirski odredi, gotovo pa tudi tokrat ne bo malo izvirnih sporočil pionirjev. Krčani bodo predali pošto Brežičanom 7. marca, na Dolenjsko pa se bo spet vrnila 7. aprila v Sevnico. Trebanjci jo bodo sprejeli 14. aprila, Novomešča-nom pa jo bodo izročili 21. aprila. V Belo krajino bo prispela Kurirčkova pošta 29. aprila, in sicer v Metliko, od koder bo 5. maja prenesena v. Črnomelj. Črnomaljci jo bodo predali Del-ničanom, ti pa bodo prinesli torbico s Kurirčkovo pošto na zbor v Kočevju 19. maja ob 10. uri.
družbene organizacije ne zaupajo novim hišnim organom. Tako imajo v Krškem primere, ko podjetja s kurivom še slišati ne marajo npr. za skupnost stanovalcev pri sklepanju pogodb. Praksa in zakonodaja še daleč ne gresta skupaj.
V Posavju zadeve ne nameravajo prepustiti stihiji. S pomočjo koordinacijskih odborov pri SZDL nameravajo iti v ponovno akcijo. Poudarili so, da bo treba iti v prepričevanje tudi z idejnih izhodišč.
ALFRED ŽKLKZNIK
OBLETNICA KAJUHOVE SMRTI
Vsako leto na naši šoli počastimo spomin na partizanskega pesnika Karla Destovnika - Kajuha, ki jc komaj 22-Icten padel v spopadu z Nemci pri Belih vodah 22. februarja 1944. Naš pionirski odred namreč nosi ime po njem. Običajno priredimo posebno odredno proslavo. Letos smo imeli oddajo po ozvočenju. 1. marca jc odšla na pot kurirčkova pošta in smo ob tej priložnosti pripravili še poseben miting.	BRIGITA FURAR
OBČNI ZBOR NOVOMEŠKIH JAMARJEV
Jamarski klub Vinko Paderšič-Batrcja iz Novega mesta prireja v petek, 4. marca, ob 17.30 letni občni zbor. Jamarji in ljubitelji jamarstva sc bodo sestali v prostorih KS Žabja vas.
RESNO IN DELA VNO ZA PRAZNIK - Na pobudo sveta za družbeno aktivnost žensk in občinskega sindikalnega sveta naj bi tudi letošnji praznik dneva žena kot prejšnja leta minil brez veselic, obdaritev in izletov. Praznik naj mine delavno, denar za te namene m naj namenijo v sklad za medicinske instrumente. Vse to pa naj ne pomeni, da otroci ne bi s šopkom obdarili svojih ljubečih mamic, s kančkom pozornosti pa se bodo oddolžili tudi možje. „Žal so cene v gostinstvu s I. marcem tako poskočile, da se bom tudi praznični večerji najbrž odrekla," je oh prazniku dejala Rozi Cemič, vodja oddelka v Knjigotisku v Novem mestu, ki je pred 17 leti začela kot delavka in ob delu uspešno končala grafično šolo. (Foto: 'J. Pavlin)
Dogovor s prevozniki najtežji
Svet posavskih občin o novem delovnem času in o prelivanju sredstev tozdov za KS
Svet posavskih občin je 22. februarja v Krškem največjo pozornost posvetil prehodu na nov delovni čas, zelo živahno pa so razpravljali tudi o prelivanju sredstev ozdov za komunalno dejavnost v krajevnih skupnostih.
Prej ko slej velja ugotovitev, da „smo na izpitu padli", kot jc dejal v zvezi z novim delovnim časom predsednik sveta Branko Pirc. Dogajalo se je namreč, da usklajevanje prevozov in otroškega varstva ni sleklo, prevozniki so si celo privoščili izsiljevanje. Občinski izvršni sveti zavračajo krivdo za stanje. Sevniški izvršni svet je ocenil, da je nesprejemljivo, da postane družbeni dogovor veljaven, čg, ga sprejme le več kot polovica občin v Sloveniji, kajti v preteklosti je bilo že dosti manj pomembnih dogovorov, kot je ta o delovnem času, za katere pa je bila potrebna dvotretjinska večina.
V brežiških ozdih se sprašujejo, zakaj sploh uvajati novost, ko pa bi se izdatki za otroško varstvo povečali, kajti v varstvene družine so zajeli vse dveletne otroke. Stopničasti delovni čas jc resda bolj sprejemljiv za večja mesta, a ga ne bi kazalo že vnaprej zavreči.
Dogovor s prevozniki, ki naj bi ukinili pogodbene linije in prenehali
r
v sredo, 9. marca, napotili v
| UREDNIŠTVO V GOSTEH
s
I
s
I
v
I
s
Novinarji Dolenjskega lista se bodo krajevno skupnost na
DOLŽU
s
I
s
L
Prebivalce Dolža in drugih okolišnjih krajev vabimo na razgovor o problemih in uspehih te najmlajše krajevne skupnosti novomeške občine, ki bo ob 18.30 v osnovni šoli.
ljubosumno čuvati svoje „intcresne sfere", bo verjetno najtrši oreh. Integral zagotavlja, da lahko pokrije vse dodatne potrebe. Težave so tudi s pošto, ki menda noče prilagoditi svojega delovnega časa.
V sevniški občini kar 55 odst. delavcev dela v dveh izmenah; za pol. ure naprej pa so pripravljeni pomakniti ure v šolah. Ugotavljajo, da jc v nekaterih delovnih organizacijah, zaradi premika delovnega časa storilnost colo padla. V dogovor bo potrebno vključiti še železnico,
(Nadaljevanje na 2. strani)
'1
s
I
s
I
s
I
s
>
l
N
I
S
I
s
I
s
ri
Ob 8. marcu
Dan žena je priložnost, ko se povprašamo, kakšna sta vloga in položaj žensk v naši družbi.
Jugoslovanske ženske so si v revoluciji izbojevale enakopraven položaj v družbi. Zato ne postavljamo v ospredje več vprašanja pravega priznanja enakopravnosti žensk, ampak se predvsem vprašujemo, kakšna je njihova dejanska enakopravnost. Zavedamo se, da je od pravega priznanja do resnične uveljavitve enakopravnosti dolga pot, saj se zavest ljudi ne da na hitro spremeniti.
Vsaka generacija je dala nekaj k uveljavljanju žensk. Tudi naša ima priložnost, ki pomeni hkrati odgovornost, da napravimo -korak dalje. Še so namreč prisotni ostanki stare miselnosti o vlogi žensk v družbi, še mislijo nekateri, da je ženska samo za dom in družino, njeno zaposlitev pa jemljejo kot nujno (ekonomsko) zlo. Toda perspektiva razvoja ni v zapiranju v ozke družinske kroge. Že sedaj nas množica vsestransko aktivnih žensk prepričuje, da je lahko življenje tudi drugačno. In mora biti drugačno.
Z družbeno-ekonomskim razvojem so se ženske enakopravno vključile v družbeno proizvodnjo in si same ustvarjajo materialno osnovo življenja in dela. Postajajo ekonomsko neodvisne, kar jim daje pravico do enakopravnega položaja. Pri tem ne gre pozabiti, da je dejanska enakopravnost žensk odvisna od položaja in vloge celotnega delavskega razreda. Nerazvito samoupravljanje, nepopolno odločanje tudi ženskam preprečuje doseganje dejanske enakopravnosti. Zato je ena od poglavitnih nalog žensk, da si po svojih najboljših močeh prizadevajo za spreminjanje obstoječih razmer. Ne morejo ob bitki za večjo produktivnost, za večji izvoz ali za večjo pridelavo hrane itd, ob bitki za odpravljanje administrativnega urejanja našega gospodarstva stati ob strani, pasivno opazovati in prepuščati odločanje drugim. Izkoristiti morajo vse možnosti, ki jih daje naš samoupravni socialistični sistem.
Zato dandanes ne moremo govoriti o boju med spoloma kot o boju za prevlado enih nad drugimi, kakor nekateri še vedno razumejo boj za žensko uveljavitev, ampak o. boju tako moških kot žensk za skupno reševanje ekonomskih, socialnih, političnih ter drugih vprašanj.
V tem pogledu ima 8. marec še vedno svoj pomen tudi pri nas.
KSENIJA KHALIL
SALAMA0 JI BODO TEKMv 'ALI DVAINDVAJSETIC
Prihodnji četrtek, 10. marca, se bo ob 15. uri v gostilni Vrtovšek v Sevnici pričela tradicionalno dvaindvajseto tekmovanje salamarjev. Navkljub mesni krizi in malce zapozneli zimi odbor salamarjev upa, da bo tekmovalcev precej in da kakovost salam vendarle ne bo bistveno odstopala od prejšnjih let. Vsekakor se nadejajo, da bo boj za prehoden pokal, ki se je lani za eno leto preselil na Planino pri Sevnici, kot vedno ogorčen in zanimiv za številne obiskovalce najstarejše tovrstne kulinarično družabne prireditve v Sloveniji.
Poteza v obojestransko korist
Vinogradniki so metliški Vinski kleti za tri leta posodili 2 milijona dinarjev za nakup novega vinifikatorja — Nad 5.000 din prednost pri oddaji grozdja
V metliški Vinski leti je ozko grlo predelovalnica za grozdje oziroma vrelnica, kar se pokaže v jeseni ob sprejemu grozdja, ko prihaja do zastojev. Čeprav to ves čas na svoji koži najbolj občutijo vinogradniki, so bili v Kmetijski zadrugi kljub temu dokaj presenečeni, in to prijetno, ko so vinogradniki na zadnjem svojem zboru predlagali,'naj bi klet z njihovo pomočjo povečala vrelne zmogljivosti.
L VlCh.K IN KLOBASA V DVOJE Suhe mesnine kot nalašč dozore skupaj s cvičkom in tisti, ki sc že mrzlično pripravljajo na praznovanje in ga radi malo več pokusijo, vedo, da v tem duetu tudi cviček
tako okusno, kot so ga jedli naše dedje. „Letošnje nizke temperature v februarju so bile kot nalašč za zorenje," pri pregledovanju zaloge pove Tilka Kastelčeva z Dolnje Težke vode, ki na podstrešju hrani nekaj sto kosov suhega mesnatega bogastva, ki je predvsem last sosedov. (Foto: Janez Pavlin),
Kvaliteto rdečih vin, predvsem iz modre frankinje, je moč doseči le z dovolj dolgim vrenjem mošta na tropu. Cim kvalitetnejše je grozdje, tem dalj mora trajati vrenje na tropu oziroma maceracija. Vinifikatorji ta proces res pospešijo, tako v kakovostno povprečni letini zadostuje pri modri frankinji kakih 50 ur vrenja na tropu, v kvalitetno nadpovprečni letini pa dosežejo najboljšo kakovost šele v treh do štirih dnevih luaeeraeije.
Sedaj una Vinska klet v vinifika-torjih prostora za 1.800 hektolitrov, do jeseni pa bodo namestili še enega s prostornino 700 hektolitrov; tega bodo plačali tudi z denarjem, ki so. jim ga posodili vinogradniki. Vini-likator bo stal 4,5 milijona dinarjev, od tega znaša delež vinogradnikov 2 milijona dinarjev. Denar je za tri leta (»sodilo 322 vinogradnikov, najbolj pogost znesek posojila jc 10 tisočakov, najvišji pa jc celo 50.000 dinarjev. Vsak vinogradnik, ki je
posodil najmanj 5.000 dinarjev, bo lahko poslej grozdje oddajal mimo vrste.
Vsekakor vsa zadeva, od pobude preko soglasne podpore do sovlaganja, zgovorno priča, da imajo vinogradniki metliško Vinsko klet res za svojo.
A. BARTEU
Danes se bo vreme izboljšalo. Do konca tedna bo deloma jasno in spet hladneje.
Ljubljansko
pismo
Pobirali se bomo ie vrsto lot
Stališča Kraigherjeve komisije — Boni najslabša rešitev
Delo Kraigheijeve komisije, ki ima nalogo predlagati, kako se izkopati iz sedalih gospodarskih težav, se izteka. Celoten sveženj rešitev, ki ga je pripravila, ima svojo časovno razsežnost, sleherni njegov del pa tudi.
Spremembe v ekonomski politiki in gospodarskem sistemu lahko pričnemo uveljavljati že v letu 1983, vendar celotnega programa gospodarske stabilizacije in sprememb gospodarskega sistema očitno ne bo mogoče uresničiti v enem letu. Toliko sprememb naenkrat ne bi vzdržale niti najbolj razvite eko nomije v svetu. Zato lahko pričakujemo, da bo jugoslovanska ekonomija za pot v stabilne vode gospodarjenja ob vseh predvidenih spremembah potrebovala še tri do štiri leta tako imenovanega prehodnega obdobja.
Med glavnimi ekonomskimi spremembami so predvidene spremembe v deviznem zakonu, točneje v deviznem sistemu.
Dinar mora postati suvereno plačilno sredstvo in merilo vrednosti brez sleherne konkurence.
Vzporeden obstoj tujih valut na našem notranjem tržišču praktično onemogoča kakršnekoli stabilizacijske ukrepe, če ne celo vodenje naše neodvisne ekonomske politike! Tu mora biti začetek in konec vseh pregretih ideoloških razprav. Stalno prilagajanje tečaja dinarja njegovi stvarni vrednosti je mnogo cenejša in bolj ekonomična rešitev kot enkratna in visokoodstotna devalvacija, katere učinek se izniči že po treh, štirih mesecih zaradi počasnega drsenja dinarja.
Ob teh in drugih predlogih Kraigherjeve komisije seje razvila tudi polemika o mestu in vlogi ekonomskih'zakonitosti v socializmu. Vendar komisija pri omenjanju tržišča ne misli na t.i. svobodno tržišče ali na tržišče, na katerem naj bi z močjo političnega dejavnika zanemarjali ekonomske zakonitosti. Komisija se strogo zavzema za tržišče, na katerem bo v razmerah družbenega lastništva in samoupravljanja obstajala tudi ekonomska samostojnost TOZD, njihova svoboda odločanja o bistvenih vprašanjih razvoja. Če nismo za to, je naša edina izbira - vseobvezujoče državno urejanje, ki v skrajni posledici ogroža naš temeljni proizvodni odnos -samoupravljanje.
Komisija se zato zavzema, da bi se država vrnila k svojim ustavnim nalogam, združeno delo pa naj ob upoštevanju ekonomskih zakonitosti v ekonomski politiki in gospodarskem sistemu „prevzame“ nase tudi svobodo odločanja in tveganja za možne napake.
Večja veljava ekonomskih zakonitosti bo pometla tudi z boni. Boni se pojavljajo, kadar se kupna moč prebivalstva ne nadzoruje z ekonomskimi sredstvi, ko denarju odvzameš njegove življenjske funkcije ... Pri motnjah v blagovno-denarnih odnosih je boljša katerakoli drugačna rešitev - intervencija iz blagovnih rezerv ali davčni mehanizem ali, preprosto, višje cene - kot pa so boni.
Ekonomske razmere se v svetu letos ne bodo bistveno spremenile. Tudi v Jugoslaviji ne. Vendar pa ima Jugoslavija objektivno še veliko moči in možnosti, da ob predlaganih spremembah dosežemo stabilnejše gospodarjenje in novo, višjo raven standarda. Za to pa je potrebna globoka ekonomska reforma.
VINKO BLATNIK
Dogovor s...
(Nadaljevanje s 1. strani)
zavoljo prevozov delavcev in šolarjev.
Svet je sklenil, naj bi vsi delovni kolektivi v Posavju 28. marca pričeli delati ob 7. uri, če so doslej pričeli ob 6. uri, izvršni sveti pa bodo nadaljevali delo skladno ž družbenim dogovorom.
V Posavju že lep čas skušajo uskladiti prelivanje sredstev ozdov za komunalno dejavnost v krajevnih skupnostih in druge potrebe. Stopnja prispevkov komunalnih interesnih skupnosti naj bi veljala kot doslej, ob spoštovanju domicilnega načela, temeljni problem pa je še vedno višina prispevka na delavca. Ta še vedno ni določena. Delavcem bo treba »položiti na mizo odprte karte," kdo je tisti, ki zavlačuje, res pa je, da brez zelo močne politične akcije sporazuma sploh ne bo lahko speljati. Posavci bodo skušali v dobrem tednu uresničiti tisto, okoli česa se vrtijo kot v začaranem krogu že osem let. Ako bodo uspeli, bi to utegnil postati vzorec za vso republiko, kjer je tako imenovana glavarina že nekajkrat postavljena na zatožno klop, toda rešitve, enotne in sprejemljive za vso Slovenijo, še ni. Zato bodo na to opozorili tudi 16. marca na zboru občin, ko bo tekla beseda o razvoju krajevih skupnosti.
P. PERC
GREGORJEV SEJEM NA VESELI GORI
Krajevna skupnost in Turistično društvo Šentrupert v soboto, 12. marca, spet organizirata tradicionalni Gregorjev sejem na Veseli gori. Seveda so na sejem vabljeni tako prodajalci, kot tudi kupci. Hkrati pa organizatorji upajo, da bo letos udeležba na sejmu boljša, kot je bila preteklo leto, ko so že razmišljali o ukinitvi nekaterih sejemskih dni.
Kolpa je združila lovski družini
Pobratenje lovcev iz Črnomlja in Duge Rese
Čeprav pobrateni občini Črnomelj in Dugo Reso loči reka Kolpa, sc med prebivalci spletajo trdne vezi, ki so jih ob črnomaljskem občinskem prazniku 19. februarju še bolj utrdili lovci. V Semiču sta sc pobratili lovska družina Črnomelj in tavsko društvo iz Duge Rese.
Ob tej priložnosti so se lovci dogovorili o medsebojnem sodelovanju, gojitvi, varstvu in lovu divjadi ter čuvanju človekovega naravnega okolja. Predstavnik črnomaljskega garnizona pa je spregovoril o dobrem sodelovanju med JLA in lovci. Slovesnosti so se med drugimi udeležili tudi predstavniki slovenske in hrvaške lovske zvze. Za kulturni program pa'je poskrbel 11-članski pevski zbor zveze lovskih družin Bele krajine, ki je zapel nekaj lovskih pesmi.
* J. BARIČ
Lastnina ni dovolj zavarovana
Rizične skupnosti Zavarovalnice Triglav v Novem mestu lani prvič brez izgub — Vse več je poizkusov goljufanja, toda kontrola je dobra - V letu 1983 povečati število
zavarovanj!
Organi upravljanja in delovna skupnost Zavarovalnice Triglav dolenjske območne skupnosti v Novem mestu se zavzemajo za to, da bi vsak oškodovanec dobil izplačano škodo pošteno in hitro, hkrati pa ne dovolijo nikomur, da bi se okoriščal z družbenimi sredstvi." Tak je bil poudarek na delegatskih razpravah, ko so prejšnji teden obravnavali lanskoletno poslovanje in letošnji plan.
V letu 1982 je Dolenjska območ- vsi ostali na sedežu pa imajo na skupnost Triglav v vseli temeljnih	srednješolsko izobrazbo. In njihovi
rizičnih skupnostih izkazala pozitiven rezultat, kar se je prvič zgodilo. V prejšnjih letih je bil vedno znaten primanjkljaj v prometni temeljni rizični skupnosti, večkrat pa še v kmetijski. Zakaj tak uspeh? Pozna sc uresničevanje sanacijskega programa in pa preventivno delovanje ter ukrepanje pri vseh transportnih delovnih organizacijah, pa tudi v zasebnem sektorju.
Večjih in katastrofalnih škod v preteklem letu na Dolenjskem sicer ni bilo, je pa bilo za raznovrstne škode izplačanih čez 395 milijonov dinarjev odškodnin. Največ škod je bilo v gradbeništvu, precejšen del teh pa je nastal tudi po malomarnosti posameznikov. Družbeno premoženje je že skoraj v celoti zavarovano za realne vrednosti, medtem ko je premoženje v zasebnem sektorju večinoma podzavaro-vano, kot pravijo pogodbam, po katerih je zavarovalna vsota tudi dvakrat manjša kot pa znaša resnična vrednost.
V preteklem letu je bilo tudi znatno več goljufij ali poizkusov goljufij. Kar 115 sumljivih primerov prijav, predvsem avtomobilskih nesreč so predali v raziskavo organom pregona. Nekateri oškodovanci so že sami odstopili od zahtevka, čim so ugotovili, da prevetjajo podatke. Ugotovili pa so, da posamezniki ne skušajo goljufati več samo pri avtomobilskih zavarovanjih, ampak je vse več sumljivih primerov tudi pri zavarovanju gospodinjskih strojev in naprav.
V letu 1982 so imeli v dolenjski območni skupnosti Triglav sklenjenih 155.413 zavarovanj, od teh 130.049 v zasebnem in 25.364 v družbenem sektorju. Vse to delo je lani opravljalo poprečno 123 delavcev, od katerih je 39 terenskih zastopnikov in 8 zaposlenih na predstavništvih v posameznih občinah. ostali pa so bili zaposleni na seuežu zavarovalnice v Novem mestu. Med zaposlenimi jih ima 25 visoko ali višjo strokovno izobrazbo,
osebni dohodki? Poprečen zaslužek je znašal v preteklem letu 15.132 dinarjev, ob tem ko velja posebej podčrtati, da je pri vseh izpeljano nagrajevanje po delu.
V letu 1983 je zapisano v planu, da bodo število zavarovanj povečali za 5 odst., kar je nad predvidenim poprečjem v srednjeročnem obdobju. Premije sc bodo povečale predvidoma za 28 odst., pri čemer pa ne računajo na višje cene, ampak na večji obseg sklenjenih zavarovanj. Povedati je treba še, da Triglav kot celota vztraja na povečanju cen vsaj za avtomobilska zavarovanja, vendar je odločitev v rokah skupnosti za cene.
R. BACER
NAJBOLJE SO SE ODREZALI DOBOVČANI
V soboto, 26. februarja, so se zbrali v Dobovi mladi zadružniki iz brežiške občine. Na kvizu pod naslovom »Mladi in kmetijstvo" so sodelovale ekipe iz Globokega, Artič, Cerkelj, Brežic in Dobove ter ekipa Slovina.
Prvo mesto so osvojili Dobov-čani, drugo mesto pa sta si delili ekipa Slovina in ekipa mladih zadružnikov iz Cerkelj ob Krki. Pred tekmovanjem, ki je stalna, že utečena oblika prevetjanja znanja v vrstah mladih kmetovalcev, so udeleženci za okroglo mizo spregovorili o kmetijski problematiki v občini in nasploh ter načeli nekatera najbolj pereča vprašanja, na katera doslej niso dobili odgovora.
V sožitju do razvoja
Romska naselja v Kanižarici v zadnjih treh letih dobila vodovod, elektriko in cesto
Dobliče—Kanižarica je ena od štirih krajevnih skupnosti v črnomaljski občini, v kateri prebivajo Romi. Ob Kanižarici so si postavili dvoje naselij, vendar pa so bili, kljub temu da so bili mnogi zaposleni ter so redno pošiljali v šolo otroke, potisnjeni v stran, saj niso imeli ne vode ne elektrike. Ko pa so se pred štirimi leti začeli vključevati v družbenopolitično življenje v kraju in občini, se je tudi zanje začela napovedovati lepša prihodnost.'
Svoje predstavnike so izvolili v svet in skupščino krajevne skupnosti, v odbor krajevne konference SZDL ter delegata v občinsko skupščino. V naseljih so oblikovali gradbeni odbor, ki sc je s pomočjo predstavnikov krajevne skupnosti dogovoril o izgradnji vodovoda do njihovih domov. Voda je stekla že naslednje leto, jarke v dolžini 200 metrov pa so izkopali in zagrnili Romi sami. Socialno skrbstvo je
prispevata sredstva za material, pomagalo pa je tudi pri izgradnji makadamske ceste v spodnje naselje. Še isto leto je spodnje naselje, ki šteje 16 družin, dobilo električno razsvetljavo, preteklo leto pa tudi zgornje, le da je morala vsaka izmed devetih družin prispevati po 10.000 dinarjev, kar je pomenilo tretjino stroškov. Poleg tega imata obe naselji kontejnerje oz. kante za smeti.
Ivan Žunič, nekdanji predsednik krajevne skupnosti Dobliče-Kanižarica, ki je gotovo eden najzaslužnejših za razvoj romskih naselij, je 'povedal, da z Romi pri njih nimajo težav, saj so jih znali pravilno pritegniti in vključiti v družbeno življenje kraja. Poleg tega so danes redke romske družine, kjer ni zaposlen vsaj en član, delo pa so si poiskali predvsem v IGM Kanižarica, rudniku, GOK ter v semiški Iskri.
M. BEZEK
Zbornica mora opravičiti namen
Gospodarska zbornica Posavja o (ne)poklicnem predsedniku in raziskovanju
Slučajni opazovalec bi z zadnje seje izvršilnega odbora medobčinske gospodarske zbornice za Posavje 22. februarja v Krškem gotovo odnesel vtis, daje funkcija predsednika te ustanove sila pomembna, hkrati pa je dolgotrajna razprava o (ne)poklicnem predsedniku simbolično in dokaj zgovorno pokazala, kako različni so interesi že sicer nepovezanega posavskega gospodarstva.
Potem, ko se je na hitro poslovil dosedanji poklicni predsednik MGZ
Iz zadnjega Pavlihe
- TakSnl, kot je on. nam kvarijo akcijo >1MA5 HIS0, VRNI STANOVANJE-...
- Zakaj?
- Nima ne hiSe, ne stanovanja.
za Posavje Niko Kurent, je v občinskih odborih stekla dokaj živahna razprava o zapolnitvi kadrovske vrzeli. Krčani so prišli na dan s predlogom za nepoklicnega predsednika, slišali smo tudi dvoje imen, svojo zahtevo pa so utemeljevali, češ zakaj ne bi bila zbornica v vseh pogledih predstavnik združenega dela. Od trinajstih medobčinskih gospodarskih zbornic v Sloveniji jih ima deset poklicnega predsednika. Predsednik medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Posavje Jože Petcrkoč je pojasnil stališče medobčinskih družbenopolitičnih organizacij, ki sc zavzemajo za poklicnega predsednika, podobno sta menila občinska odbora zbornice v Brežicah in Sevnici. Naposled so na zadnji skupščini zbornice sprejeli tako obsežen program dela, ki ga volonter ne bi zmogel. Zbornici je treba dati človeka, da bodo delavci posavskega združenega dela čutili njen pomen, ne pa, da sc bodo jeli spraševati o smiselnosti obstoja tako pomembne institucije.
Ko so v kratkilrbesedah obravnavali analizo dolgoročnega razvoja raziskovalne dejavnosti do leta 2000, so menili, da je Posavje še vedno zelo skromno zastopano v programih posebnih in republiške raziskovalne skupnosti, ker ni bilo dovolj lastnih programov. V krški
SPOSOJENO TRNJE
- Prenehajte igrati! Vi delate za narode in narodnosti, ne pa v narodnem gledališču.
(Iz Svijeta)
občini je hvalevredna poteza, da je letos ravno občinska raziskovalna skupnost edini sis, ki ji niso priškrnili dinarja. Brez bančnih sredstev in kreditiranja prednostnih programov vendarle ne bo šlo. Volja ljudi za inovacije je velika, ni pa spodbud. V Posavju naj bi sčasoma le povečali stopnje raziskovalnim skupnostim, čeprav bi bilo to potrebno že zdaj. Sevniška parnore namreč le okrog milijon dmarjev, brežiška dvakrat toliko, krška pa blizu 500 milijonov dinarjev. Vse skupaj komaj za pomembnejšo nalogo!
P. PERC
PRIDNE ROKE
V sredo, 2. marca, bo na naši šoli velika razstava ročnih del učenk naše šole. Krožek ročnih del vodita Koreničcva in Turkova. Obe nam dajeta veliko volje. Kvačkamo in pletemo jopice, puloverje, nogavice, rokavice, šale, lotimo se tudi volnenih živalic.
ANDREJA RADOVAN OŠ Šentjernej
PUSTNE NORČIJE
V torek popoldne smo učenci imeli tekmovanje za najboljšo masko. Nekatere so bile resnično dobre. Pustne norčije so se odvijale tudi po bližnjih vaseh. V Cerovem logu smo pripravili program in nagradili najboljše maske. Nekatere so nagrade pobirale na več koncih.
PAVLA PAVLIC OŠ Šentjernej
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri organizaciji naturant-skega plesa, sc naj lepše zahvaljujemo.
Maturanti 4. letnika
srednje šole zdravstvene usmeritve
LESKOVEC: 40 LET ZVEZE PIONIRJEV
V Leskovcu pri Krškem bo 11. marca občinska letna pionirska konferenca, s to pa bodo delovno počastili 40 let Zveze pionirjev Jugoslavije in 35 let Zveze prijateljev mladine. V osnovni šoli Milke Kerin bodo pripravili razstavo o razvoju pionirske organizacije, to je o vseh interesnih dejavnostih. Zanimiva bo tudi razstava igrač, ki jih izdelujejo otroci v vzgojno-varstvenih ustanovah.
SMUČANJE V STAREM TRGU
Prizadevni smučarski delavci TVD Partizana iz Starega trg so v
februarju pripravili veleslalomsko glejmo zmagovalce: mlajše pionirke: Martina Kolarič; mlajši
tekmo. Pogh
pionirji: Pavel Žagar; starejše pionirke in mladinke: Mateja Koce; starejši pionirji: Ivan Šterk, mladinci: Ivan Štajdohar, člani: Janko Veber.
V. KOBE
ČRNOMELJ: ZMAGA NOVOMEŠČANOV
Na kegljišču v Kanižarici je bila minule dni prva tekma dolenjskega prvenstva, ki je bila hkrati prispevek k proslavljanju črnomaljskega občinskega praznika. Vrstni red: Novo mesto 863, Rudar Črnomelj 858, Mercator Trebnje 837 in Metlika 821.
N. G.
ŠAH ZA OBČINSKI PRAZNIK
V počastitev črnomaljskega občinskega praznika je šahovska sekcija Iskre iz Semiča pripravila hitropotezni turnir. Zmagala je vrsta vojakov, ki je zbrala 26 točk, sledijo pa: Kot 22,5, Kolpa (Stari trg) 20, itd. Nastopilo jg 9 ekip, med posamezniki pa je slavil Mandič pred Kobetom.
I.	PLUT
ROKOMETNI TURNIR OB OBČINSKEM PRAZNIKU
V okviru praznovanja črnomaljskega občinskega praznika je bil v soboto, 26. februarja, v športni dvorani Loka tradicionalni rokometni turnir. Pred približno 100 gledalci so sc pomerile štiri ekipe; zmagali so domačini, sledile pa so ekipe iz Semiča, Ozlja in Duge Rese.
ZA CVIČKARJE PODOKNICE IN NAPITNICE
ZKO Novo mesto in Društvo vinogradnikov Dolenjske pripravlja na predvečer Tedna dolenjskega cvička 16. marca ob 19.30 uri v Domu JLA koncert Ljubljanskega okteta, ki bo pod naslovom »Dolenc prijatlja ypbi“ pel podoknice in napitnice. Kot gost večera bo nastopil Polde Bibič s šaljivkami Novomeščana Vladimirja Bajca.
0 odgovornosti
Govori Milan.Jazbec, ki se je udeležil srečanja samoupravljalcev v Kragujevcu
Nedavnega srečanja samoupravljalcev v Kragujevcu se je udeležil tudi predsednik občinskega sind-kalnega sveta iz Sevnice Milan Jazbec, kije zaposlen v krmeljski Metalni in ki opravlja to funkcijo nepoklicno.
Jazbec je sodeloval v komisiji za krepitev samoupravljanja, kjer so to vprašanje opredelila kot bistveno vprašanje za uspeh ekonomske stabilizacije. „Več delavcev je razpravljalo o tem, da je odgovornost delavca, tako tista za delo, kot tudi za samoupravo, zanje velika obremenitev," sc spominja nekaterih razprav. „Ni manjkata razglabljam o odgovornosti od vrha do tal. * V Kragujevcu so govorili tudi o odgovornosti pripravljal-ccv gradiv.
Sicer pa je sevniški delegat za srečanje jugoslovanskih samoupravljalcev pripravil razpravo o odgovornosti v stanovanjskem gospodarstvu. Hišno samoupravo v njej je opredelil kot eno temeljnih oblik samouprave v krajevni skupnosti, kjer ljudem ne smeta biti tuji sosedska pomoč in drobne pozornosti, pomembne za dobro počutje v takih naseljih. Navedel je, kako je v sevniški občini neodgovoren odnos stanovalcev do družbene lastnine, posebno tam, kjer je v hiši mnogo stanovalcev. Grajal je, da so redki kolektivi, ki bi premogli srednjeročne načrte stanovanjske gradnje, kjer bi morali biti zapisani tako viri financiranja, kot tudi že imena pričakovalcev teh stanovanj.
A.	2.
ŠTAB ZA OSKRBO
(Iz Ekonomske politike)
Z VETROM PO KRKI - Najbrž si je Stražan Aleš Kulovec omislil tole napravo „na zrak“ ob vsesplošnem pomanjkanju goriva in bonov. Kljub temu da še ni sezona za ta šport, je napravo v nedeljo že preizkusil, ob večji zalogi vetra pa se bo po Krki lahko pripeljal celo kam dalj od Straže. (Foto: J. Pavlin)
GENERATOR IZ PREČNE — Ta naprava je bila nameščena v elektrarni Prečna in je dajala tok celotnemu Novemu mestu in bližnji okolici vse do zadnjih predvojnih let. Kot zgodovinsko zanimivost so prečenski generator postavili na ogled pred poslovno stavbo Elektra Novo mesto. (Foto: R. Bačer)
SPOMIN NA PISATELJA — V Žužemberku so počastili 50-letnico smrti znanega slovenskega pisatelja in humorista Frana Milčinskega, ki je za otroke in mladino prenekaterikrat zasukal pero, s proslavo, na kateri je sodeloval tudi njegov sin, vsem poznan kot Ježek.
PRIZNANJE PRVEMU SLOVENSKEMU MOJSTRU KARATEJA — To je na mednarodnem tumiru karateja v Leskovcu pri Krškem prejšnjo soboto prejel Stane Iskra iz rok predsednika slovenske zveze Ljubomirja Božoviča. Iskra je bil prvi trener karate kluba Nuklearna v Krškem. (Foto: P. Perc)
KOČEVSKO:
PRVI HEKTARJI
Te dni so se predstavniki Temeljne organizacije združenega dela Gozdarstva, TOK-ZKGP Kočevje in Kmetijske zemljiške skupnosti občine Kočevje dogovorili, da bodo usposobili za kmetijsko proizvodnjo okoli 20 ha zaraščajočih kmetijskih zemljišč. Te površine na katerih bodo izvršili posek drevja in čiščenja bodo uporabljene za pašnik. Namen vseh teh prizadevanj je, da bi tudi v teh višje ležečih krajih zemlja dajala večji dohodek kot ga je dajala sedaj. Pri obravnavanju problematike slabo obdelanih in neobdelanih kmetijskih zemljišč je bilo ugotovljeno, da je možno na območju te krajevne skupnosti, v kočevski občini usposobiti še nekaj zaraščajočih površin za kmetijsko proizvodnjo. v. D.
Letos rekordna Kanižarica?
V premogovniku Kanižarica lani nakopali manj, kot so načrtovali — Letošnji izkop nad planom — Nič več kadrovskih težav — Konec leta v južnem polju
NOVO MESTO: Tudi tokrat so na sejem pripeljali sorazmerno precej pujskov, prodali-pa so jih kaj malo. Od 203, starih od 8 do 10 tednov, in 100, starih od 10 do 12 tednov, so jih pokupili le 115. Za prve so dajali od 5.000 do 5.500 din, za druge pa od 5.500 do 6.000 din.
BREŽICE: Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 462 do tri mesece starih pujskov in 14 starejših. Prvih so prodali 252 po 200 din, drugih pa 9 po 120 din kilogram žive teže.
V rudniku rjavega premoga Kanižarica so v preteklem letu načrtovali, da bodo izkopali 120 tisoč ton premoga, a so ga dejansko 21 tisoč ton manj od predvidenega. Vzrok za to je bil predvsem pomanjkanje rudarjev, posledice pa so občutili mnogi kupci, zlasti individualni, ki so v začetku zime ostali brez kuriva.
Letošnji načrt predvideva enako , količino izkopanega premoga kot lanski, vendar pa so možnosti za realizacijo tokrat veliko večje kot preteklo leto. Kadrovska zasedba v jami se je namreč močno izboljšala, tako da danes zaposlujejo le še delavce, ki imajo stanovanje, kajti rudniški samski domovi s 138 ležišči so zasedeni. Sicer pa so bili tudi zadnji zaposleni rudarji v glavnem domačini, ki jih je privlačil zlasti bonificirani delovni staž in visok osebni dohodek, ki znaša v povprečju 20.000 dinarjev.
Januarja so v rudniku nakopali 800 ton premoga več, kot so načrtovali, 15. februarja pa je prva od treh izmen nakopala a-k) rekordno količino, 128 skipov oz. 300 ton, kar je okrog 50 ton, kot je norma. Po teh podatkih sodeč, bo letos preskrba s premogom gotovo boljša kot preteklo leto. Naročila za nakup premoga za prihodnjo zimo - mimogrede: količina je neomejena bodo v rudniku sprejemali že
Kmetijski
Zoper prezožen kolobar
Življenjsko nujna težnja po večji produktivnosti sili poljedelce, da pridelujejo manj poljščin, s tem pa zožujejo in poenostavil*^ nj'vs^' kolobar. Mnogi pri tem že prav pretiravajo, saj škodujejo rodovitnosti zemlje, potem pa tarnajo, da povečana vaganja, zlasti gnojenje, ne daje ustreznega povečanja pridelka.
£e dvopolje pšenica - koruza, ki se ga poslužujejo zlasti aruzbena kmetijska gospodarstva, ne prinaša najboljših rezultatov, se slabsa pa je monokultura, to je sejanje iste poljščine na isto njivo vec let zapored. To nekateri počno s koruzo, ki z leti odneha s pridelkom, ker se namnožijo pleveli, rada pa se razmerno razmnozi tudi prosena (koruza) vešča, nevarna Scodljivka ki prezimi v nepospravljeni koruznici.
Poljedelski strokovnjaki opozarjajo na naravne lastnosti poljščin ter na nujno spoštovanje primernega kolobarjenja. Zožen kolobar je mogoče popestriti s sejanjem krmnih strniščnih dosevkov, ki tudi iz drugih razlogov zelo ugodno vplivajo na rodovitnost zemlje. V kolobarje treba vključiti tako imenovane ugodivke, rastline, ki godijo tlem predvsem z vnašanjem organskih snovi ter s tem povečujejo količino humusa
Novejše raziskave so ovrgle nekatere doslej veljavne trditve denimo, da strnine zmanjšujejo količino humusa v tleh in s tem slabšajo godnost tal. Vendar ni tako, zlasti odkar ostaja v sosobnem pridelovanju pšenice in koruze slama na njivi. S strniščnimi ostanki ostaja veliko organskih snovi, in če jih z rotirajočimi orodji plitvo zaoijemo, smo s tem izkoristili dragocen vir humusa.
Odkar je ob visoki ceni nafte in energije dušično gnojilo P0;sta*°i toliko dražje, strokovnjaki vedno znova opozarjajo poljedelce, naj bolj izkoristijo lastnost metuljnic, predvsem detelj, ki so sposobne pridobivati dušik iz zraka. V ta namen so lahko nadvse koristne tudi dosevne leguminoze, kijih sejemo po glavnem posevku, in tudi po tej plati obogatimo rodovitno zemljo.
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
4
4
*4
4
4
\
4
i
I
1
ta mesec, dobavljati pa začeli takoj. Sedaj pa z manjšimi količinami oskrbujejo tiste, ki jim je kuriva zmanjkalo sredi zime.
Že konec tega leta bodo začeli s poskusnim izkopavanjem v južnem polju,' kjer naj bi redna proizvodnja stekla čez leto dni, glavna pa čez dve do tri leta. Količine premoga v južnem polju, ki je kvalitetnejši od sedaj izkopanega, bodo zadostovale za 20 let, proizvodnjo pa bodo povečali za 30 tisoč ton letno. S tem bodo zagotovili nadaljnji razvoj rudnika, četudi za 30 tisoč ton letno. S tem bodo zagotovili nadaljnji razvoj rudnika, četudi bo proizvodnja zaradi težjih delovnih pogojev in' daljšega transporta premoga iz jame dražja.
M. BEZEK
Iz močvirja krme za 350 glav živine
Kmetijska zadruga Metlika se pripravlja na hidro- in agromelioracijo 240 ha zemljišč v Mestnem logu
Metliška Kmetijska zadruga je v lanskem letu pripravila popoln izvedbeni načrt za hidro- in agromelioracijo celotnega Mestnega loga, ki obsega 240 hektarjev kmetijskih zemljišč. Že pred 23 leti so tu meliorirali 106 hektarjev družbenih zemljišč, vendar je v teh letih drenaža dotrajala, tako, da je tudi na teh zemljiščih potrebna celotna obnova in izvedba gostejše odvodne mreže.
Ta zemljišča so spet delno zamočvirjena in za letos ima zadruga v programu hidro- in agromelioracijo na teh 106 hektarjih, ki jih nameravajo usposobiti za njive, na katerih bodo pridelovali žita in krmne rastline: Na podlagi tega bo zadruga lahko povečala rejo goveje živine v
lastni proizvodnji v Mestnem logu. Sedaj redijo tam 125 glav mlade goveje živine, po izvedeni melioraciji pa bodo zgradili nov hlev, saj bodo na tem kompleksu lahko redili skupaj 350 glav živine.
Gradnja novega hleva v Mestnem logu je bila najprej predvidena že za lansko leto, vendar ker ni bilo zagotovljene krme, so morali gradnjo prestaviti, in sicer na leto 1985.
Ostalih 134 ha zemljišč v Mestnem logu pa je v zasebni lasti. Ta zemljišča naj bi po programu meliorirali v letih 1984 in 1985, hkrati z melioracijo pa nameravajo izvesti tudi zložbo teh zemljišč.
Predračunska vrednost hidro- in agromelioracijskih del je precej visoka: okoli 250.000 dinarjev za hektar. Vso stvar precej podraži filter iz rečnega gramoza, ki ga je treba voziti iz Krškega. Računajo, da bo celotna investicija veljala 50 do 70 milijonov dinarjev; od tega bodo v letošnjem letu za ureditev 106 ha družbenih zemljišč imeli na voljo okoli 30 milijonov dinarjev. Iz republike bo Kmetijska zadruga za ta dela dobila dve tretjini nepovratnih sredstev, desetina bo lastne udeležbe zadruge, ostalo pa dolgoročni bančni krediti.
A. BARTEU
ZBIRANJE VZORCEV ZA RAZSTAVO BELOKRANJSKIH VIN
Društvo vinogradnikov Bele krajine obvešča vinogradnike, da bodo pobirali vzorce za ocenjevanje vin za razstavo belokranjskih vin v letošnjem letu 12. in 13. marca. Vzorce za razstavo smejo dati le člani društva, prijave pa bodo pobirali do vključno 8. marca in sicer za območje Semiča: Alojz-Bezek in Brane Derganc iz Semiča ter Ivan Simonič ml. iz Črešnjevca; za območje Metlike: Anton Radoš, bencinska črpalka Metlika, Jože Slobodnik iz Vidošičev, Martin Plut iz Drašičev ter f ranc Zepuhar iz Sel pri Jugorju; za črnomaljsko območje: Stane Grahek iz Lokev, Janko Banovec iz Kmetijske zadruge Črnomelj ter Stanko Turk iz Jelševnika.
Izvršni odbor DVB
EN
HRIBČEK BOM KUPIL..
Ureja Tit Doberšek
Žična opora in utrditev stebrov pri opori trte
Žično oporo’za mladike trte imajo v vinogradih tudi tisti vinogradniki, ki se še niso odločili za terase in imajo vrste trt posajene v smeri strmine.
Prednosti žične opore so:
1. Mladike vinske trte so pri žični opori razvrščene v obliki pahljače in so tako bolj izpostavljene ugodnemu vplivu svetlobe in toplote. S tem povečamo asimilacijsko delovanje listov in ugodno vplivamo na kakovost pridelka.'
2. Z žično oporo povečamo količino pridelka, ker nam opora omogoča uvedbo širšega načina vzgoje trte. S tem lahko damo pri obrezovanju trti večje število rodnih oči.
3. Zatiranje bolezni in škodljivcev je pri/žični opori lažje in uspešnejše, ker lahko mladike z obeh strani temeljiteje.in hitreje poškropimo.
4. Brez žične opore si skoraj ne moremo zamisliti strojne obdelave vinogradov.
Material za žično oporo
Za žično oporo potrebujemo stebre, ki so nosilci žice, žico raznih'dcbclin, sidra za utrditev stebrov. U žeblje za pritrjevanje žice na lesene stebre in morebitne napenjače za žico. Za stebre najpogosteje uporabljamo les (kostanj, akacija, hrast) dolžine 200 do 260 cm in debeline okrog 10 cm. V zadnjem času se vedno bolj uveljavljajo kot nosilci žice betonski stebri.
Utrditev
stebrov
Pri postavitvi žične opore imamo težave z utrjevanjem krajnih stebrov na koncu vrst, katere napeta žica stalno, vleče na notranjo stran vrste. Vmesni stebri nosijo le žico, zato jih ni treba posebej utrjevati.
Za utrjevanje krajnih stebrov smo doslej največkrat uporabljali
zunanje sidro
nad zemljo, pri katerem je žica za sidro v zemlji napeta na zunanji strani in sega izven vrste trt. Za sidro v zemlji uporabljamo večje kamne, betonska sidra, železna sidra v obliki vetrnice, ki jo zavrtamo v zemljo, pa tudi lesene klade, zakopane v zemljo, in lesene kline (kostanj). Žica za
sidra naj bo debelejša in dobro pocinkana, da prehitro ne zarjavi.
Zunanje sidro dobro utrdi krajni steber. Težava pa je v tem, da od vrha stebra napeljana žica na zunanji strani’stebra zavzema najmanj 1 do 1,5 m zemljišča, ki s tem praktično postane nerabno in ga zarašča plevel. Ta žica je poleg uničene zemlje v trikotu od stebra do sidra v zemlji še močna ovira za ves promet po poti, obračališču ali cesti, ki jo navadno imamo na koncu vrst.
Sidrna žica pri tleh
Lansko jesen me je povabil v svoj vinograd v Jarenini v Slov. goricah prijatelj Hinko Visočnik iz Svečine pri Mariboru. Njegov vinograd meri oljrog 2 ha (3/4 laškega rizlinga, 1/4 neuburgov-ca) in je brez teras ž žično oporo. Počez je skozi vinograd speljana cesta, ki služi strojni obdelavi in prometu. Prometu na tej cesti bi bilo zunanje sidro v napoto, oziroma če bi tako sidral, bi zgubil na celotni površini 2 do 3 are najboljše zemlje. Zato je zunanje stebre žične opore utrdil s sidrom pri tleh (glej črtež 2), tako da je v
Sidro pri tleh, skrito v zemlji
samo cesto zabil močan lesen (kostanj) ali železen klin 1 m od zunanjega stebra. Pri tleh je skopal 2 do 3 cm globok jarek in napeljal vanj močno pocinkano žico od stebra do v cesto zabitega klina. Tako je utrdil steber pri tleh s povezano žico med stebrom in klinom. Žico in klin je nato zagrnil z 2 do 3 cm debelo plastjo zemlje. Tako ima krajni steber tik ob cesti, sidro je v zemlji, žica sidra ne ovira prometa na cesti. Zgube zemlje zaradi sidra ni.
Notranja podpora krajnega stebra
je prav tako uspešna, zlasti pri krajših vrstah. Ta način utrjeva-nja stebrov prakticirajo mnogi vinogradniki. S tem utrjevanjem krajnih stebrov se prav tako izognemo nevšečnostim, k’ so posledica utrjevanja stebrov z zunanjim sidrom.
TIT,DOBERŠEK
DOLENJSKI LIST
prosta dela in naloge
Iskra
ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO Ljubljana, n.sub.o.
TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV Novo mesto, o.sub.o.
NOVO MESTO, Bršljin 63
Delavski svet temeljne organizacije razpisuje
dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. VODJA SEKTORJA KVALITETE
2. VODJA PROIZVODNEGA SEKTORJA
3. VODJA POSLOVNO PLANSKEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Pod 1:
— visoka izobrazba elektro smeri ter 5 let delovnih izkušenj v kontroli, tehnologiji, konstrukciji ali proizvodnji.
Pod 2:
— visoka izobrazba elektro, strojne ali organizacijske smeri ter 5 let delovnih izkušenj v proizvodnji, pripravi proizvodnje in kontroli.
Pod 3.
— visoka izobrazba elektro, strojne, ekonomske ali organizacijske smeri ter 5 let delovnih izkušenj iz planiranja,
priprave proizvodnje ali ekonomike.
Od kandidatov zahtevamo še:
— družbenopolitične in etične lastnosti v skladu z družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Novo mesto,
— sposobnost vodenja in organiziranja ter drugih aktivnosti v skladu s samoupravnimi akti,
— družbenopolitično aktivnost.
Izbrani kandidati bodo na razpisana dela in naloge imenovani za 4 leta.
Poseben pogoj je poskusno delo.
Vloge z opisom dosedanjega strokovnega dela in družbenopolitične aktivnosti in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti z oznako „RAZP!S ZA VODJO SEKTORJA" na naslov: ISKRA, TOZD NAPAJANJA, NOVO MESTO, Bršljin 63 — Komisiji za delovna razmerja.
O imenovanju bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
115/9-83
induplati
„lndustrija platnenih izdelkov INDUPLATI Jarše TOZD Konfekcija, O E konfekcija Mokronog komisija za delovna razmerja
vabi k sodelovanju v OE konfekcija Mokronog delavca za opravljanje del in nalog
FINOMEHANIKA za popravilo šivalnih strojev
Pogoji:
— da ima ustrezno poklicno šolo, smer finomehanika
— dveletna praksa pri popravilu šivalnih strojev
Obstaja tudi možnost priučitve na teh delih s pogojem, da imajo kandidati končano poklicno, šolo ustrezne strojne smeri.
Kandidati naj predložijo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh od objave na naslov: Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI Jarše, p. Domžale, Zg. Jarše 21, 61230 Domžale, z oznako za kadrovsko službo."
122/9-83
KOMPAS'
LVJ?', JUGOSLAVIJA
OBVEŠČA
Cenjenim občanom sporočamo, da smo v Krškem, Cesta Krških žrtev, v prostorih Mercatorjevega nakupovalnega centra odprli novo turistično poslovalnico.
Poleg vseh turističnih uslug in prodaje letalskih vozovnic nudimo tudi usluge HERTZ Rent—A—Car, to je izposojanje osebnih in tovornih vozil ter počitniških prikolic Delovni čas: ob delavnikih od&.dolS.ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure.
Za vse informacije nas lahko pokličete po telefonu 72-609 SE PRIPOROČAMO!
UGODNO-AKTUALNO
lesna
slovenj gradeč
hici/l
OBRTNA ZADRUGA 68000 NOVO MESTO
Po konkurenčnih cenah dobavljamo in montiramo iz proizvodnega programa
—introokna —izolir okna —sumo vrata -vhodna in garažna vrata —stenske in stropne obloge —omarice s PVC roletami
Informacije dobite pri OBRTNI ZADRUGI „HRAST”
NOVO MESTO, Trdinova4 telefon 22-802,
21-927 ali pri članu zadruge
IVANU KRANJCU,
montaža stavbnega pohištva, stropnih in stenskih oblog, Adamičeva 38, Novo mesto telefon 25-691.
Osnovna šola Novo mesto,
TOZD OS Katja Rupena,
razpisuje
prosta dela in naloge
hišnika
za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom.
Rok za prijave je 8 dni od objave razpisa.
117/9-83 v _________________________v
IZŠLA PRVA ŠTEVILKA POROČEVALCA
Skupščina občine Črnomelj je sredi preteklega meseca izdala prvo številko Poročevalca, lista za delegate in delegaciji*, ki bo odslej izhajal pred sejami zborov skupščine in po njih; po potrebi pa tudi pogosteje. Vsebina Poročevalca bodo predvsem najave sej s povzetki in komentarji v zvezi z vprašanji s programa dela občinske skupščine, poročila s sej, vprašanja in pobude delegatov z odgovori ter poročila o izvajanju sklepov skupščine. Glasilo z naklado 250 izvodov bo urejalo predsedstvo skupščine, dokler ne izvolijo sveta za informiranje.
DAN ŽENA -PRAZNIK LABODA
V krškem tozdu novomeškega Laboda Libni že nekaj let dajejo mednarodnemu prazniku žena 8. marcu obeležje kulturnega praznika svojega kolektiva. Na proslavi, ki bo v soboto, 5. marca, ob 14. uri v jedilnici Laboda, bodo v kulturnem programu sodelovali tudi .učenci krške osnovne šole Jurija Dalmatina in oktet Boštapjski fantje, delavke Laboda pa so spet pripravile razstavo svojih ročnih del, ki je lani vzbudila precejšnje zanimanje tudi v drugih kolektivih. 37 delavkam bodo za 10 in 20 let dela v tovarni podelili priznanja in jubilejne nagrade.
MmAAuJtncf tuJb/
NEZNANI GOZDAR, HVALA!
V bližini gozdarske koče v dolini Radulje smo medvedki in čebelice nabirali naravni material za pripravo maket ognja. Pri rezanju palic se je poškodoval tabornik Aleš. Za pomoč smo poprosili gozdarja, ki je prišel na obisk. Odpeljal je Aleša v trebanjski zdravstveni dom, kjer so . mu vreznino zašili s tremi šivi. Veseli smo, da so med nami ljudje, ki ob vsakem času priskočijo na pomoč. Iskrena hvala neznanemu gozdarju'
Taborniki iz.
Šmihela
OBČNI ZBOR BREŽIŠKIH PLANINCEV
Na začetku februarja smo imeli občni zbor člani Planinskega društva Brežice. Zdaj nas je že 471, predvsem mladih. Pregledali smo lansko delo ln z veseljem ugotovili, da je naša mladinska ekipa v orientaciji osvojila 1. mesto v republiki in 2. mesto v * eznem merilu. Sprejeli smo tudi načrt dela za naprej, izvolili nov odbor, za predsednika pa Marijo Veble.
ZIMSKI ŠPORTNI DAN
Učenci artiške osnovne šole smo imeli športni dan. SrOmcljčani so ostali v Sromljah, tisti iz Artič, ki so se sankali, so ostali v Artičah, smučarji pa smo se odpeljali v Pečice, kjer je urejeno smučišče z vlečnico. Na tekmovanju smo dosegli dobre uvrstitve.
MATEJA BOGOVIČ SABINA KUKOVIČA OŠ Artiče
ŠOLSKI RADIO
Iz semiške osnovne šole Anica LUŽAR poroča, da tamkajšnji učenci že tretje leto pripravljajo radijske oddaje o dogodkih na šoli. Berejo tudi obvestila, ki so dostopna vsem, saj so zvočniki v vseh učilnicah. Radijske oddaje so bile prej vsak dan, v tem šolskem letu pa so le ob koncu tedna. Iz iste šo le Janja BLATNIK piše, da so se njihovi smučarji pred dnevi odpravili v Crmošnjice, kjer so vadili slalom,
TEKMOVANJE KLUBOV OZN
Na naši šoli že več let deluje klub OZN, ki ga uspešno vodi Lidija Blažcvič. Letošnjega polfinalnega tekmovanja med klubi OZN v Sloveniji so se udeležile tudi 3 naše učenke: Tadeja Cerovšek, Jožica Koštomaj in Alenka Šoba. Tekmovanje je bik) v Ljubljani. Izmed osmih ekip so zasedle 1. mesto. Zdaj čakajo na dodatno gradivo, da se bodo pripravile na finalno tekmovanje.
Člani novin. krožka OŠ J. Dalmatin, Krško
PRVO POTOVANJE Z VLAKOM
Moje prvo daljše potovanje je bilo v Tržič k stricu in teti. Takrat sem bila stara šele 5 let, a se potovanja dobro spominjam. Zjutraj smo odšli na vlak v Brestanici. Kako sem bila srečna, ker sem sc peljala z vlakom! Še velikokrat sem bila potem na potovanjih z vlakom, a nobeno se mi ni vtisnilo tako v spomin kot prvo.
HELENA SAJOVEC COŠ Brestanica
SODELUJEMO V NATEČAJU
Učenci naše šole se vključujemo v nagradni natečaj Pionirskega lista v jugoslovanskih pionirskih igrah „Rastemo pod Titovo zastavo". Pišemo spise z naslovi: ..Naredili smo - naredili bomo", „Ljudje, ki jih poznamo" in „Smeh v šolskih klopeh". Zadnjega bomo napisali največ, ker je najbolj enostavna naloga, smeha pa je v šoli dovolj.
VLASTA DERGANC COŠ Grm, Novo mesto
PRI NAS DOMA
Imam očija, mamico in dva brata. V družini je 5 članov. Med seboj se dobro razumemo. Ko prideva z bratom iz šole, narediva nalogo, nato se učiva« Potem siaiejši brat pomaga očetu v hlevu, jaz pa pazim na mlajšega bratca in pomagam v kuhinji. Pozimi, ko je mraz, sedimo na topli peči, si pripovedujemo pravljice, uganke, ati pa nam pripoveduje, kako je bilo pri vojakih.
NATAŠA' STRUNA OŠ Veliki Gaber
NAŠA ŠOLA ZA PRAZNIK
Za slovenski kulturni praznik smo imeli proslavo, na kateri so člani literarnega krožka predstavili uglasbene Prešernove pesmi, nato pa so brali pesmi učencev. Proslavo je zaključila ritmična skupina. Ogledali smo si še razstavo samorastnikov v Trebnjem.
Člani lit. krožka OŠ Krmelj
Starši in nerazvit otrok
Starši se največkrat težko sprijaznijo s tem, da imajo duševno nerazvitega otroka. Običajno se sprašujejo, zakaj se je to moralo zgoditi ravno njim, in nemalokrat obtožujejo sebe ali iščejo najrazličnejše vzroke, da se je v njihovi družini rodil tak otrok. Vzroki duševne nerazvitosti so sicer včasih znani, največkrat pa teh vzrokov ne more odkriti niti sodobna medicina.
Starši se morajo zavedati, da n’-> edini, ki imajo takega otroka, in da to ni sramota ne za starše na za družino ali za celotno družbo. Duševno nerazvit otrok se lahko rodi prav v vsaki družini ne glede na izobrazbo, poklic, položaj v družbi ali starost staršev. Zato naj starši, ne obtožujejo sami sebe, naj se ne sramujejo, ampak naj skuši j o otroku čimbolj pomagati, naj ne bodo nestrpnL Vzljubijo naj otroka takega, kot je.
Omenili smo že, da duševna nerazvitost ni ozdravljiva. Kljub temu pa poznamo zdravilno sredstvo zanjo - vzgojo. Stanje duševne nerazvitosti se da z vzgojo bistvenoomiliti. Prav starši pa so najvažnejši vzgojitelji svojih otrok, pa naj bodo otroci zdravi ali prizadeti. Starši naj vedo, da duševno nerazvit otrok ne trpi zaradi svoje prizadetosti - živi v svojem svetu in je lahko srečen ali nesrečen kot zdrav otrok. Starši pa seveda lahko, življenje otroku narede srečno. Pri duševno nerazvitem otroku večinoma to še lažje dosežejo, ker je njihov svet ožji, temelji na konkretnem, otrok ima manjše zahteve, ki jih lažje zadovoljimo. Mnogi prizadeti otroci, ki žive v harmonični in ugodni družinski klimi, imajo občutek, da so srečni.
Razen staršev se bo tudi družba zavzela za prizadetega otroka. Danes je pri nas poskrbljeno tudi za šolanje teh otrok, poleg tega pa interese staršev zastopajo tudi društva za pomoč duševno nerazvitim, ki so že v vsakem večjem kraju in združujejo predvsem starše prizadetih otrok.
Ljudje najbrž ne bomo nikdar enako sposobni, vedno bodo obstajale individualne razlike v inteligentnosti. Različni ljudje bodo različno učinkoviti v svojem okolju. Na koncu lahko rečemo, da je tudi duševna nerazvitost naraven pojav in ga moramo kot takega sprejeti. Veliko bomo storili, če bo tudi prizadet otrok na svoj način postal koristen član družbe. Za tiste najtežje primere, ki to ne bodo nikoli postali, pa bo zanje poleg staršev skrbela celotna družba.
vladimir Bitenc,
defektolog
pisma
in
odmevi
NAPREDEK NA PRISOJNI POTI V NOVEM MESTU
Menda nam je prešlo kar v meso in kri, da iz dneva v dan grajamo vsevprek: včeraj, da ni dobiti tega in tega, danes, da je to in to narobe, itd. Pri tem pa pozabljamo, da se marsikaj tudi pri nas izboljšuje, pa za to ne najdemo nobenega priznanja. Na primer:
Prebivalci naselja Na mestnih njivah, ki uporabljajo za v mesto dokaj strmo Prisojno pot, smo dolga leta pogrešali razsvetljavo, saj je pot osvetljevala ena sama svetilka. Zdaj je Prisojna pot že lep ‘čas v splošno zadovoljstvo lepo razsvetljena. Ali: ko so lani alj predlani najbolj strmi del Prisajne poti asfaltirali, smo bili zlasti starejši v skrbeh, da bo tam pozimi ena sama nevarna drsina. Tudi to ni res: letošnjo zimo, ko ne manjka ne snega ne ledu, je pot vsako jutro skrbno posuta s peskom, da hodimo po njej tudi v zgodnjih jutranjih urah brez nevarnosti v službo.
Tega smo resnično veseli in smo tistim, ki za to skrbe, hvaležni.
Krajani
Tone in Vera Frankovič
Prejšnji teden- smo se na kostanjc-viškem pokopališču za zmeraj poslovili od Vere in Toneta Frankoviča iz Dolšc, ki sta nepričakovano umrla v 58. oziroma 59. letu.
Oba sta bila iz partizanskih družin, oba zavedna Slovenca, kar sta dokazala med vojno in po njej. Vera jc bila najprej mladinska aktivistka, ki je med vojno niso mogli prestrašiti z nikakršnim terorjem. Zastraševalni ukrepi so ji še bolj utrdili zaupanje v OF. Vsa njena družina je bila taka, da ni klonila.
Tone je bil skupaj z bratom aktivni borec v prvem bataljonu 1. VDV brigade in kasneje v bazi 24. Tako zaupanje so uživali le najbolj prekaljeni borci, ki niso poznali strahu in so bili vedno pripravljeni žrtvova ' svoje življenje. Po osvoboditvi se je Tone vrnil y domačo vas, kjer je z Vero, rojeno Klemenčič, ustvaril družino. Imela sta troje otrok, ki sta jih vzgojila v poštene Slovence.
Slovo na pokopališču je pokazalo, da sta bila Frankoviča zelo priljubljena pri ljudeh, saj se jc pogreba udeležilo veliko ljudi. Za njima jc v borčevskih vrstah ostala nenadomestljiva vrzel.	ZZB
Kostanjevica
Blagor tistemu, ki ima delo
V razmislek o brezposelnosti v posavskih občinah
Umri je France Cankar
V petinosemdesetem letu starosti je 19. februarja v Kočevju umrl France Cankar, upokojeni tiskar, sicer pa bolj poznan predvsem kot prizadeven kulturni delavec.
Širši slovenski javnosti je znan predvsem po svoji knjigi „Zlahta“, ki je izšla leta 1971 pri mariborski založbi Obzorja. V njej opisuje sorodstvo Cankarjev. France Cankar je bil namreč bratranec našega največjega pisatelja in dramatika Ivana Cankarja in mlajši brat umetnostnega kritika in politika dr. Izidorja Cankarja.
Rodil se je 1898 v Šidu v Sremu. Po končani srbski osnovni šoli v domačem kraju je v Ljubljani dokončal tri razrede gimnazije, nato pa se je izučil za tiskarja. V letih 1918 in 1919 pa je bil v vrstah Maistrovih borcev.
Cankarju, imeli simpozije, ustanavljali nagrade, si na banketih in bienalih nazdravljali in čestitali; ker se jim je posrečilo postaviti našega pesnika na tako visok podstavek, da se je v svoji nedosežni višini spremenil v mit. Častitljivi starci zvesto čuvajo pokojnega pesnika, plešejo okoli njega svoj do groze srhljivi ples, tesno speti med seboj kot cementni zid. Fantastika, ki bi navdušila Hinka Smrekarja: ples nagnusnih starcev, mladine pa nikjer! Pa smo tako svečano izjavljali: Mladina je naša bodočnost, prostor za našo mladino!"
France Cankar je znal prijetno, živahno in zanimivo pripovedovati in je imel vedno dosti poslušalcev.
Ob zaključku naj povemo, da se France Cankar ni ukvarjal le s književnostjo oz. kulturo. Sodeloval je še v mnogih drugih organizacijah, na primer v Planinskem društvu, Turističnem društvu in drugod. Med drugim je bil celo ustanovni član ribiške družine Kočevje, čeprav ni znano, da bi kdaj ribe tudi lovil.
JOŽE PRIMC
Albin Butara
Že zgodaj je začel pisati, vendar je napisano hranil bolj zase. Nastopal je tudi na gledaliških deskah. Ko so pri Slovenskem poročevalcu leta 1949 uredili sindikalno dvorano, je za to priložnost napisal dramo »Dokler bo reka tekla", v njej je tudi nastopil.
Pisal je tudi pesmi in črtice. Razen tega je bil dopisnik, mnogih glasil, med drugimi nekdanjih Kočevskih novic in Dolenjskega lista, kamor je dopisoval predvsem o kulturnih dogodkih.
V Kočevje je prišel šele po upokojitvi, in sicer 1958. Honorarno je delal pri »Kočevskem tisku", nastopal na odru, ocenjeval gledališke predstave, poročal o kulturnih dogajanjih v tem mestu ter sodeloval pri raznih organizacijah in organih, predvsem kulturnih.
Prav v Kočevju, kjer je živel vse do smrti, je začel zbirati gradivo in pisati knjige in knjižice. Med prvimi takimi deli je knjižica Pesmi (izšla 1963), v kateri je javnosti predstavil svojega pokojnega prijatelja Jožeta Moškriča in njegove pesmi. Omenili smo že, da je 1971 izšla njegova knjiga »Žlalita", ki jo je podnaslovil kot družinsko kroniko in v kateri opisuje Cankarje, ki so se raztepli od Bosne in Šida preko Vrhnike do Pariza. Kot amater se je začel ukvarjati tudi z arheologijo, študiral je zgodovinske zapiske in zbiral narodno blago. Sad tega njegovega dela sta drobni knjižici o dveh gradovih: »Fridrihštajn" (Friderik Celjski in Veronika Deseniška) (1973) in »Kostel ob Kolpi" (1975).
France Cankar je večkrat predaval o svojem bratrancu Ivanu, ki ga je vedno predstavil predvsem kot človeka. Govoril je zanimivo in znal je biti tudi piker, saj je med drugim dejal: »Pisali in pisali so o Ivanu
St. 9 (1751) 3. marca 1983
18. februarja smo se poslovili od prvoborca, nosilca partizanske spomenice 1941, tovariša in prijatelja Albina Butare-Trama iz Cerkelj ob Krki.
Rodil se je v Cerkljah ob Krki 2. 7. 1922. Že v rani mladosti je vzljubil ta prelepi svet vinogradov, polj in gozdov, čeprav je imel težko življenje. Zelo mlad je izgubil očeta, in ker doma za sedem otrok ni bilo kruha, je motal v Ljubljano za kovinarskega vajenca. Postal je proletarec in borec za boljše življenje delavca. Ob napadu na Jugoslavijo se je aprila 1941 odzval na pobudo KPJ kot prostovoljec. Vedel je, kje je njegovo mesto - v vrstah OF. Kot skojevec je bil aktivno vključen v akcijo VOS v Ljubljani. Po nalogu KPS se je pridružil 2. grupi odredov na Kremenjaku in ognjeni krst doživel v začetku 1942 v Bojanskem borštu. Pretrpel je vso kalvarijo pohoda 2. grupe odredov na Štajerskem. Ne da se popisati vseh njegovih borb in junaštva. Zanj kot slovenskega partizana ni bilo naloge, ki je ne bi izvršil, umika ni poznal.
Po vojni se je vrnil domov, si ustvaril družino in deloval v družbenopolitičnem	življenju	domačega
kraja. Bil je tudi velik ljubitelj petja in je bil tudi ustanovni član cerkljanskega	moškega	pevskega
zbora.
Za velik prispevek, ki ga je dal za svobodo in	povojno	izgradnjo
domovine, je prejel vrsto visokih državnih priznanj, zlati znak borca
2.	grupe odredov in srebrno priznanje OF.
Članek, ki je pod tem naslovom pred kratkim izšel v Dolenjskem listu, me je spodbudil k temu pisanju. Strokovna služba za zaposlovanje v Posavju je namreč novinarjem posredovala podatke o velikem številu nezaposlenih, zlasti v brežiški občini. Vemo, da je ravno v tej občini med zaposlenimi polovico kmetov, ki imajo dokaj velike ali zaščitene kmetije. Veliko rodovitne zemlje so spremenili v pašnike, s posestva pa so zaposleni dva ali celo trije družinski člani. Marsikdo trmasto vztraja in noče pustiti službe. Ne morem razumeti, da so nekdaj kmetije lahko živele tudi dvanajstčlanske družine, zdaj pa ne morejo mnogo manjših. Niso redki primeri, da tudi edini sin s kmetije gre v službo in mu potem ni dosti mar, kako bd obdelana zemlja.
JEZIKANJE OB ODPRTEM GROBU
V četrtek, 24. februarja smo se m fX)kopališču v Adlešičih z vsem spoštovanjem poslovili od skromne, preproste, poštene ženičke, ki si je, dokler so ji dopuščale moči, služila denar kot snažilka, zadnja leta svojega življenja pa je preživela pri sorodnikih daleč od doma. Naša žalost se je zlila s pesmijo, ki jo je v poslednje slovo zapel domači ženski pevski zbor. A kljub temu nismo mogli preslišati gospe „Klepetalčeve“ in gospe Jezičnikove", ki sta si imeli celo na pogrebu toliko povedati, da sta motili zbrano petje ter s tem pokazali dobršen del svoje srčne kulture.
A.	CVITKOVIČ
Kmetom, ki so zaposleni, bi morali nuditi možnost, da sc odločijo za eno ali drugo. V teh časih, ko živimo v težkih gospodarskih razmerah in sc borimo za čim večji pridelek hrane, bi morali korcniteje ukrepati. Po mojem bi morali omejiti zaposlovanje kmetijskih posestnikov, delavcem, ki nimajo niti najnujnejših sredstev za preživljanje, pa zagotoviti delo in primeren zaslužek.
JANEZ ROGELJ Bizeljska vas
USTANOVLJENA SKUPŠČINA ZA CESTE
Vprašanja o cestah so se v preteklosti kot za stavo vedno znova pojavljala med delegati. Slednjič je organizirana tudi občinska skupnost za ceste. > Ustanovna skupščina je bila v sredo, 23. februarja. Poslej naj bi bili izvajalci, torej cestarji, organizirani enotno. Ravno o tem vpraša-- nju so zato tudi govorili predstavniki dosedanje cestne službe pri sevniški krajevni skupnosti, ki naj bi prešla k novomeškemu Cestnemu podjetju. O teh vprašanjih so imeli na izvršnem svetu še poseben razgovor.
ŠE VEČ PRIZNANJ
V občini Kočevje so doslej zaslužnim posameznikom, organizacijam in enotam podeljevali naslednja občinska priznanja:	častni
občan občine Kočevje, domicil v občini Kočevje ter nagrado in plaketo Jožeta Seška. Na zadnji seji zborov občinske skupščine pa so sprejeli poseben odlok, ki predvideva, da bodo poleg že naštetih priznanj poslej lahko podeljavali še naslednja: plaketo Zbora odposlancev slovenskega naroda, javno priznanje občine Kočevje in spominsko plaketo občine Kočevje.
Še: Odpovedala le tajnost
Ne v opravičilo, pa tudi ne za napad, temveč le v pojasnilo komentiramo prispevek, ki smo ga prebrali v 7. številki Dolenjskega lista pod naslovom »Odpovedala le tajnost". V tem prispevku je namreč rečeno, da so gasilci GD Šmihel prišli na kraj vaje še prej, preden je bilo sporočeno, kje ta vaja sploh bo.
Da kraj vaje ni bil posebno strogo varovana tajnost, vedo vsi, ki so vajo pripravljali. Radi pa bi povedali nekaj drugega.
GD Šmihel je kot prostovolj la teritorialna gasilska enota prva rezerva poklicnih novomeških gasilcev, kljub temu še do danes nismo mogii dobiti telefona v dom niti nismo dobili radijske primopredajne postaje. Odvisni smo povsem od drugih načinov obveščanja in od uporabe pri zasebnikih. V spornem primeru je bito (prehitro) javljeno ter vključena sirena, čeprav se vaja še ni začela.
Za malo se nam zdi, da pri ocenjevanju vaje vidimo le negativne plati,čeprav to slabo vpliva na pripravljenost ljudi za prostovoljno delo. Tega pa ni bilo malo. Operativa je lani v okviru akcije NNNP opravila vrsto nalog, mnoge od njih celo odlično. Lani je bila vaja pri novomeški bolnišnici, na Zagrebški cesti, pri objektih IMV in še sklepna vaja.
Zaradi preobilice teh preizkuspv je bilo treba nekatere vaje celo odpovedati. Saj člani prostovoljnih gasilskih društev ne prejemajo nikakršnih povračil ne za zamudo časa ne za druge stroške. Žal je tako, da jim na koncu uspešne vaje običajno nihče ne reče niti besedice »hvala" ali s toplim čajem ah prigrizkom nagradi njihov nesebični trud.
Za GD Šmihel: FRANC ŠEGEDIN
V sisih »izgubili sporazum”
Ob pisanju o težavnem materialnem položaju brežiškega Radia
V sredo, 16. februarja, je v Krškem zasedala komisija za informativno propagandno dejavnost pri medobčinskem svetu ZKS Posavje. Med drugim je komisija obravnavala materialni položaj obeh lokalnih radijskih postaj v Posavju (Brežice in Sevnica). Na tej osnovi sta nastala dva članka:
- v Delu (23. februarja) pod naslovom »Brežiški radio si pomaga s čestitkami in reklamami', 'avtor Vlado Podgoršek;
- in v Dolenjskem listu (24. februarja) na krški komunski strani pod naslovom »Izgubili sporazum", članek ni podpisan.
Kot udeleženec te seje lahko trdim, da sta oba članka enostransko tendenciozna, neobjektivna in nedogovorna informacija, ki poskušata prikriti pravo resnico.
Predstavnika obeh radijskih postaj sta na seji ustno poročala o problematiki financiranja njihove dejavnosti. Ob tem je predstavnik Radia Brežice še posebej poudaril, da so nekatere SIS iz občinp Krško enostransko prenehale izpolnjevati svojo finančno obveznost do radia v drugi polovici leta 1982. Seveda oba članka povzemata le ta del razprave, pridno pa molčita o moji razlagi glede obveznosti Radia Brežice tako do svojih ustanoviteljic (OK SZDL Brežice in Krško), kakor tudi do udeležencev družbenega dogovora o financiranju dejavnosti Radia ^režice iz leta 1978. S tem dogovorom smo vsideleženci dogovora prejeli hkrati še program srednjeročnega razvoja Radia Brežice od leta 1976 do 1980 in programsko zasnovo za leto 1978. Od tedaj dalje pa Radio Brežice svojim ustanoviteljem in tudi podpisnikom dogovora o financiranju ni predložil nobenega letnega programa svoje dejavnosti niti srednjeročnega programa razvoja za obdobje 1981-1985. Predstavnik radia je to na seji tudi priznal.
Seveda so prizadeti udeleženci tega dogovarjanja upravičeni tudi do kako radio uresničuje
informacije svoj program
in kako razpolaga z
JE VODE RES DOVOLJ?
V zadnji Številki Dolenjskega lista smo zasledili v članku »Po vodo sedem kilometrov", da se zaradi novega vodovoda za Bizeljsko slikovita Gabrnica ne bo izsušila in bo še vedno lahko gnala mline, kolikor jih bo ostalo. Sprašujemo se, kateri strokovnjak lahko zagotavlja, da bo ostanek vode še gnal mline, ko je že sedaj gonilna sila vode zelo majhna. Menimo, da takšna trditev zavaja ljudi.
KS in DPO PIŠECE
družbenimi sredstvi. Pri radiu je bil oblikovan tudi družbeni organ upravljanja - programski svet. Vanj delegirajo ustanoviteljice svoje delegate. Zato so ustanovitelji upravičeni tudi do informacij o delovanju tega družbenega organa. Ni nam znano niti to, ali se je ta ogran in v kakšnem sestavu od konstituiranja do danes sploh sestal. Mimogrede naj omenim, da je članom programskega sveta verjetno mandat že potekel, pa doslej še ni stekel postopek za imenovanje novih članov. Tako razlago sem na seji lahko z vso odgovornostjo podal, ker sem po svoji delovni nalogi funkcionar OK SZDL Krško odgovoren tudi za izvrševanje finančnega plana OK SZDL Krško in so mi na voljo vsi dosedanji dokumenti, ki urejajo gdnose z Radiom Brežice. Dokumente sem imel pri sebi tudi na seji. Ob moji razlagi so bih prisotni tudi novinarji, med njimi tudi tovariš Vlado Podgoršek.
Sedaj pa o vsebini omenjenih članov. Oba imata enak prizvok -blatenje odgovornosti sisov oz. strokovnih služb sisov v občini Krško; Piscema obeh člankov je kaj malo mar, kako naši samoupravni družbeni odnosi urejajo svobodno menjavo dela. Že vrabci na veji čivkajo o tem, da se morajo uporabniki in izvajalci sporazumeti ne le enostransko o ceni storitev, temveč tudi o predvidenem obsegu, številu in vrsti storitev, torej‘o programu storitev in o pogojih izvajanja programa. Naši delegati upravičeno odklanjajo nekakšne privatniške odnose, ki jih ima Radio Brežice do ustanoviteljev in do podpisnikov dogovora o financiranju.
Mar pisca člankov podpirata tako ravnanje odgovornih na radiu? Če ne, zakaj pridno molčita o drugi plati medalje?
IVAN SRPClC, Sekretar OK SZDL Krško
POJASNILO UREDNIŠTVA -Novinar Dolenjskega lista je bodico »Izgubili sporazum? “ napisal po obravnavi na seji predsedstva občinske konference SŽDL v Krškem (in ne komisije za informativno dejavnost pri MSZKS za Posayje), kjer je eden od članov vprašal, kaj je s sofinanciranjem Radia Brežice s strani sisov in če je res ukinjeno. Nato je predsednica OK SZDL pojasnila, da so sisi zavrnili večji delež sofinanciranja, kajti lanski delež bi še bil sprejemljiv. Dopisnik brežiškega radia pa je povedal," da vsi sisi niso izpolnili obveznosti, ker so menda izgubili samoupravni sporazum. Sekretar Ivan Srpčič je zatem pojasnil, da po tistem, ko so leta 1975 dobili v podpis sporazum za sofinanciranje Radia Brežice,
občinska konferenca ne dobiva niti letnih programov niti poročil o izvedbi ih porabi sredstev. Vprašal je še, koliko prispevajo zavezanci iz brežiške občine. To je bilo rečeno na seji predsedstva OK SZDL 2. februarja, kjer je bilo vprašanje sofinanciranja Radia Brežice obravnavano bolj mimogrede, oziroma razen zapisanega ni bilo povedano nič bistvenega.
Toliko na očitek o neobjektivnem poročanju oz. o »blatenju odgovornosti sisov".
Zakaj ste takšni?
Komentar k razsodbi v reviji Lovec
V šolah predavajo, kakšni veliki ljubitelj narave so lovci, da vzorno skrbijo za divjad. Toda ni vedno tako. Kot dokaz nespoštovanja zakonov o zaščiteni divjadi je revija »Lovec" objavila celotno razsodbo zaradi poboja medvedke in njenega mladica v LD Veliki Gaber. Mislim, da denarna kazen ni dovolj, da bi piko na „i“ morah dati zavedni tovci, ljubitelji naše narave, ki jo vsi počasi ropamo njenih bogastev. Izjave lovcev v pritožbi so dvomljive, ker vince in gostilna povesta svoje. Lovci so se hvalisali, da so jih obkolili, nato pa pobili. V pritožbi pa navajajo, da so streljali čisto po »naključju".
Izvedel sem še za drug primer, ki ni tako težak, je pa potreben kritike. Dobro vemo, da je nevarnost stekline tudi v našem koncu, zato naj bi tovci opozarjali gospodarje o privezovanju psov. Potepuške pse pa je treba pokončati. Pred tremi tedni pa se je zgodilo drugače.
Zopet so bili vmešani tovci, oziroma lovca LD Veliki Gaber. Streljala sta na psa kakih sto metrov od gospodarskega poslopja. Ker ga nista zadela, sta se vrnila naslednji dan, v nedeljo. Zopet sta ga streljala, toda »prijelo se ga je", kot pravijo lovci v žargonu. Zadet je bil z nekaj šib rami v trup. Nato je pes pricvilil h gospodarici, zatem pa se je v mukah odplazil ven. Naslednji dan ga je odrešil muk lovec, ker mu ni bilo pomoči. Zakon o steklini pa pravi, da se odstreljena in stekline osumljena divjad ali pes ustreli in poskrbi, da se pregleda in pokoplje. Brezsrčna lovca LD Veliki Gaber tega nista storila niti ne pokončala psa, ki se je mučil. Za tako početje bi ju bito treba obsoditi in kaznovati.
Naravo bi bito treba bolj spoštovati, • posebno pa bi jo morah lovci. V LD Veliki Gaber bi se bito potrebno pogovoriti, kdo je ta, ki ruši ugled lovcev. To so posamezniki, ki jim to ni več šport ali hobi, temveč trofejarstvo in koristoljubje.z, p.
Delila sta si dobro in hudo
50 let skupnega življenja Kvartuhovih s Koritnega
Ana in Janez Kvartuh s Koritnega pri Veliki Dolini imata rada veliko družino, zato menita, da je pri njih najbolj veselo ob petkih, ko pridejo domov s potovalkami otovorjeni vnuki, študenti. Dva se šolata v Ljubljani, eden v Novem mestu. Najmlajši obiskuje šele drugi razred osnovne šole. Konec tedna hiša oživi in za mizo jih posede vseh osem kot pred leti, ko so bili še vsi skupaj.
Letos sta Kvartuhova slavila 50-letnico skupnega življenja.
Takrat je bilo domače omizje zares veselo. Prišlo je pet sinov in hčera z družinami in ob njiju se je zbralo trinajst vnukov in štirje pravnuki. Ob tolikšni družini se slavljenca res ne utegneta ubadati s svojimi težavami Misel na potomce ju ohranja čila in mladostna, čeprav imata za seboj burno življenjsko pot.
Janez Kvartuh je mimogrede obudil nekaj dogodkov, ki so se mu za zmeraj, vtisnili v spomin. Prva vojna je družini iztrgala očeta in takrat Janezek še ni hodil v šolo. Oče je bil na ruski fronti in se je vrnil šele nekaj let
po tem, ko je ponehala vojna vihra.
Nevesto Ano Prjšel iz sosednje vasi je Janez pripeljal k hiši po odsluženi vojaščini Oba sta mimo živela in delala na kmetiji do leta 1941; ko sta s štirimi otroki in starši rf.orala v izgnanstvo. Nekdanji kmet Janez je postal delavec v kamnolomu. Nič kolikokrat se je odpovedal svojemu koščku kruha, da je ustregel lačnim otrokom. Najhuje je bilo takrat, ko so jima hoteli ustreliti 4-letnega sina. Nameravali so ga kaznovati, ker je v kuhinji (tam je delala otrokova mati) vzel žemljico. V izgnanstvu se je Kvartuhova družina pomnožila za hčerko, na poti domov pa so za zmeraj izgubili Janezovo mater in jo pustih v tuji zemlji. Doma je bilo vse prazno in zaraščeno s koprivami. Kvartuhova sta začela znova in izposoditi sta si morala vse, od pluga do zrnja za-setev. Rodili so se jima še trije otroci a živa je ostala samo deklica od dvojčkov.
Janez Kvartuh si je kljub delu na kmetiji posvečal tudi družbenopolitičnemu življenju in delu za napredek krajevne skupnosti. Najprej so morali napeljati elektriko, potem vodovod in nazadnje še asfalt. Slavljenec ima lepe spomine na čase, ko je služboval na Dolini Franc Šetinc. Postala sta dobra prijatelja. Janez Kvartuh rad pove, da mu je marsikak nasvet precej mlajšega Šetinca prišel prav, vendar je tudi Šetinc upošteval njegove napotke in izkušnje.
J. T.
DOLENJSKI LIST
r
uredništvo v gosteh:
ŠTEFAN
pozabljeni
sosedje
občinskega
središča
Osem let že obiskujemo novinarji Dolenjskega lista krajevne skupnosti in prirejamo »uredništva v gosteh4*. V tem času skoraj ni bilo krajevne skupnosti, ki bi je ne obiskali. Zato smo nekatere ponovno obiskali že drugič. Na krajevno skupnost Štefan v trebanjski občini pa smo kar nekako . »pozabili*4. Ta krajevna skupnost je ena izmed najmanjših v trebanjski občini, hkrati pa je še nerazvita. In novinarji Marjan Bauer, Zdenka Lindič-Dragaš ter Jože Simčič smo za povrh i dobili še vtis, da krajani niti ne vedo natančno, kaj bi pravzaprav radi.
Za vtis, ki smo ga dobili na našem »uredništvu v gosteh** sicer ne bi dali roke v ogenj, toda podkrepila gaje že sama podoba Štefana, ki je središče krajevne skupnosti. Ta vas, stisnjena med železniško progo in cesto, ki pelje proti Čatežu, se nam je zdela nekakšno obcestno naselje, brez vaških značilnosti. Zato smo se tistega mrzlega zimskega popoldneva kar nekako bali, ali sploh bo kaj ljudi v Mišičevi gostilni. Toda strah je -bil neutemeljen. Tamkajšnji krajani so skoraj do zadnjega kotička napolnili sobico v gostilni, ki jo tudi sicer uporabljajo za sestanke, ker pač drugega prostora v krajevni skupnosti nimajo. A to ni edina pomanjkljivost, ki jo krajdni občutijo. Toda o tem kasneje.
Krajevna skupnost Štefan obsega devet vasi, najmanjša šteje le štiri hiše. V njej živi 524 prebivalcev, večina med njimi je zaposlena v združenem delu, popoldne pa obdeluje polja in se bavi s kmetijstvom. Tako je zdaj le 20 »čistih** kmetov, 174 prebivalcev je zaposlenih, kar 64 pa se jih vozi na delo v druge občine. Devet krajanov si je kruh poiskalo v tujini, premorejo pa še tri obrtnike. Čeprav je večina polkmetov, je zemlja dobro obdelana, priredijo pa tudi precej mesa in mleka. Kot zanimivost naj dodamo, da imajo v krajevni skupnosti kljub obilju kmetijske mehanizacije še štirideset konj.
NAJBOLJ POGREŠAJO TELEFON
Krajevno skupnost in njene najbolj žgoče probleme in pridobitve je predstavil Alojz Vencelj, prejšnji predsednik sveta krajevne skupnosti. Ljudje so v preteklosti nekaj že naredili, pa tudi načrtov jim ne manjka, le z denaijcm so vseskozi hudo na tesnem, saj niti samoprispevka nimajo. Res pa je, da so ljudje pripravljeni sami prispevati denar in delati, ko se v posamezni vasi odločijo za kakšno akcijo. To se je pokazalo tudi na Rožnem vrhu, kjer je vaški odbor
sprejel vsa dela, ko sp pred časom asfaltirali vaško pot. Finančno jim je takrat nekaj pomagala tudi občinska SKIS, ki pa se sedaj takšne pomoči otepa, češ da ima druge obveznosti. V zadnjih letih so obnovili tudi del električnega omrežja, pri čemer so veliko pomagali mladinci, in dogradili vodovod v vseh vaseh. Sedaj postavljajo še hidrante, kjer so se ponovno izkazali sami krajani. Pri vzdrževanju cest krajevna skupnost poskrbi za napeljavo gramoza, ljudje pa ga potem sami razsipajo. A načrtov je, kot že rečeno, še veliko. Radi bi asfaltirali še kakšno'pot, prišli do telefona itd. Do Kamne ga potoka bi morali dvigniti pot, ki je vsako leto večkrat pod vodo. A krajevna skupnost nima denarja, od SKIS pomoči ne morejo pričakovati in vse kaže. da bodo levji delež bremena spet prevzeli krajani. Stalne skrbi jim povzroča Temenica, ki večkrat poplavlja. Pomagala bi regulacija struge. Območna vodna skupnost Dolenjske je že pristala, da bo za regulacijo struge skozi vso krajevno skupnost poskrbela v letošnjem letu in prispevala tudi večino sredstev. To bo zelo pomembno za tukajšnja zemljišča, saj bo krma na travnikih ob vodi veliko bolj kvalitetna. V letošnjem planu imajo tudi pripravo dokumentacije za napeljavo telefona. Doslej jih imajo y vsej krajevni skupnosti le 6, sedem vasi pa je brez enega samega priključka. A že cena projekta bo za krajevno skupnost zelo velik zalogaj. Tudi dela bodo potem morali sami prevzeti, PTT jim bo dala le »nadzornega**.
Ljudje pogrešajo trgovino, ki so jo pred mnogimi leti v Štefanu že imeli. Jezi jih, da ni niti poštnega nabiralnika, pa da sc organizacije in organi lahko sestajajo edino v gostilni. Nekaj kritičnih besed smo slišali tudi na račun šolskega avtobusa. V Štefanu ustavlja na križišču, v Kamnem potoku pa si ustavljanja ne morejo priboriti, čeprav je tam precej otrok, ki morajo zato precej daleč pešačiti. Postajališče pa si tako urejajo sami.
TOVARNE STOJE NA NAJBOLJŠI ZEMLJI
Tako je govoril Alojz Vencelj, malo drugače pa sta povedala Jože Vencelj in Jože Zupančič iz Gor. Nemške vasi. Pritoževala sta se, da so v vasi prispevali kar precej denarja za ureditev javne razsvetljave, njim pa obljubljenega droga še zdaj niso postavili, čeprav drugod že dve leti sveti luč. Še bolj oster je bil Jože Zupančič, ki je trdil, da prejšnje vodstvo v štirih letih
ni sklicalo niti enega zbora krajanov, da ni predložilo nobenega načrta del, položilo nobenega računa. Nekoga, ki je vpraševal po gramozu za ceste, pa so postavili kar pred vrata. Kritično sta govorila tudi^o mladincih, ki so novoletna darila za ostarele raznašali šele po 10. januarju, ponekod pa so jih obesili kar na kljuke vhodnih vrat ali pa so se pri obdarovancih oglasili ob 10. uri zvečer.
Kmet Anton Strah in polkmeta Alojz Mežan ter Peter Novak iz Kamnega potoka so govorili o neusklajenih cenah za kmetijske pridelke, o tem, kako malo dobe rejci živine, na račun njihovega dela pa se rede posredniki. Tudi setev pšenice, ki naj bi jo zdaj sejali že kar v močvirjih in na gozdnih posekah, se jima ne zdi najbolj posrečena zadeva. Ob vsem teni pa se je dogajalo, da so kmetom vzeli najboljšo zemljo, kjer zdaj stoje tovarne, deklamacij o lepotah in koristili kmetijstva pa ni ne konca ne kraja.
Kot smo že dejali, imajo tamkajšnji krajani precej težav tudi zaradi tega, ker jim Temenica poplavlja polja in travnike. Toda z agromelioracijo so začeli na onem koncu, kjer je doma nekdanji predsednik sveta krajevne skupnosti. Projektanti pa so doslej za projekte pobrali že toliko denarja, da bi Temenico lahko obdali z zidom.
Da obdelovanje zemlje nikakor ni lahka naloga, je povedala tudi Darinka Zaman, kije ostala brez moža in mora sama obdelovati osem hektarov zemlje. Ker je tudi srčna bolnica in ne more toliko delati, se je že večkrat oglasila na občini, da bi ji zmanjšali obveznosti, pa so ji doslej odbili le 600 dinarjev dajatev.
KRAJANI NAJ SAMI POPRIMEJO ZA DELO
Pretežna večina krajanov je zaposlena v združenem delu. Pri nas so se oglasili Stane Goreč, Franc Marinčič in Anton Moravec. Vsi so si bili edini, da bi v krajevni skupnosti potrebovali telefon, toda samo projekti so veljali 18 milijonov starih dinarjev, sama napeljava pa bi verjetno veljala toliko, da bi je ne zmogli sami. Kar se tiče
drugih del, je Goreč pohvalil dosedanje vodstvo in priznal, da je naredilo dovolj. Toda slabe so avtobusne povezave, saj se proti občinskemu središču ni mogoče odpraviti drugače kakor peš. Goreč je predlagal, da bi vpeljali vsaj še eno progo iz Dobrniča. S temi predlogi so že seznanili tudi občino in avtobusno podjetje Gorjanci, toda njihove prošnje so se izgubile v zaprašenih arhivih. Tudi pritožba, češ da vozniki avtobusov ustavljajo vozila kar na križiščih, namesto na avtobusnih postajališčih, še ni dobila odgovora. Franc Marinčič, ki je že 25 let zaposlen pri ljubljanskem ŽTP, je kritično spregovoril o odnosu do dela, o slabi organizaciji v krajevni skupnosti. Med drugim je dejal, da so zastonj vse tožbe o tem, da so avtobusna postajališča /asmetena ali polna starega železa ter obdana s snegom. Krajani bi morali sami poprijeti za delo. Po njegovem mnenju marsikje drugje žive še veliko slabše, torej krajani nimajo prav, ko se pritožujejo čez slabosti v svoji krajevni skupnosti. Marsikatero )i že zdavnaj odpravili, če bi pošteno zavihali rokave in poprijeli za delo. Končno bi se že morali zavedati, da jim ne bo prav nič prineseno na krožniku.
NAJBOLJ SO DEJAVNI MLADI
O delu in težavah mladih v Štefanu smo se pogovarjali z Mojco Fetnec, predsednico zadnje dve leti spet bolj aktivne mladinske organizacije, ki vključuje okrog 50 mladih. Od teh jih prihaja na sestanke le 10, 15, čeprav so čas skušali prilagoditi njihovim možnostim. Gre namreč za -kmečko mladino, ki se še vozi v šole in jo je za karkoli moč pridobiti le ob koncu tedna. Mladi pripravljajo proslave npr. ob novem letu ali dnevu žena (tudi letos imajo skupaj z mlajšimi in svetom krajevne skupnosti v načrtu proslavo in pogostitev žena ob 8. marcu). Nekaj mladincev so imeli tudi v brigadi, čeprav jih starši neradi puščajo, ker imajo svoje predstave o brigadirskem življenju. Udeležujejo se raznih pohodov v organizaciji občinske konference, precej jih je vključenih v teritorialno obrambo, Mojca pa je bila tudi na obrambnem usposabljanju. Prav tako mladi sodelujejo v KUD Velika Loka, v trebanjskem pevskem zboru in gasilskem društvu, ki^a v Štefanu ni, kot še marsičesa drugega ne.' Prostorski problem v krajevni skupnosti občutijo na lastni koži tudi mladinci. Ni prostora za plese, kijih mladi zelo pogrešajo, za sestanke, proslave itd. Tako se tudi mladina shaja v eni od sobic Mišičevc gostilne,
kjer ima celo urejen svoj stenčas o dogodkih in stvareh, ki jih zanimajo. A prav zaradi sestajanja v gosilni imajo nekateri težave s starši.
Mladinska organizacija dobro sodeluje s krajevno skupnostjo. Vabijo jih na sestanke organov krajevne skupnosti, da zvedo za splošne probleme in povedo svoje mnenje. Zaradi aktivnosti so od krajevne skupnosti dobili tudi nekaj denarja. Pomagali bodo pri napeljavi telefona, kije sedaj v načrtu, čeprav Mojca pravi, da navadno zgleda bolj žalostno, ko pripravijo delovno akcijo. Ni prave udeležbe, kar pa je po svoje razumljivo, dede na to, da je to kmečka mladina. Stefan je tudi edina krajevna skupnost v občini brez aktiva RK, vendar posamezne akcije po zaslugi mladih in bodočih članov mladinske organizacije le stečejo, npr. zbiranje starega papirja in železa.
Mladi sodelujejo tudi v športnih tekmovanjih, sedaj pa so se vključili še v Planinsko društvo. Takoj so zbrali 15 članov, ki naj bi spomladi že začeli planirati. Še posebej velja omeniti tudi njihovo skrb za ostarele, kijih je v teh vaseh kar- precej. Ne le da jih ob novem letu obiščejo, pomagati jim skušajo tudi tako, da jim predvsem pozimi prinašajo iz trgovine vse potrebno.
VFf STIlč A 7
OBČINSKIM VODSTVOM
Že Jože Cugelj je ugotovil v svojem pisanju, ki ga je prinesel s sabo, da od družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti deluje le mladinska organizacija, pa še SZDL. Drugih organizacij in društev v tej krajevni skupnosti nimajo. Tudi sedanji predsednik sveta krajevne skupnosti ni utregnil priti na uredništvo v gosteh. In tako nehote ponavljamo prvi vtis. Krajani v tej krajevni skupnosti še niso zaživeli kot skupnost in bržkone bo kar obveljala ugotovitev, da ne vedo, kaj bi pravzaprav radi.
Da pa le ne bi ostali samo pri tej ugotovitvi in pri pisanju o problemih, ki so več ali manj značilni za vse krajevne skupnosti — novinarji že vnaprej vemo, da bo največ govora o poteh, vodovodu in v zadnjem času tudi telefonu — bi predlagali vodstvu trebanjske občine in občinskih družbenopolitičnih organizacij, naj tudi sami kdaj pa kdaj obiščejo take krajevne skupnosti. Od papirnatega političnega dela in pošiljanja dopisov bi morali bolj preiti na konkretne stike z ljudmi. Tam, kjer žive in kjer delajo. In krajevna skupnost Štefan je nedvomno taka, da bi bil tak obisk potreben. Končno so od občinskega središča oddaljeni le dober kilometer.
kultura
in
izobra-
ževanje
KAKŠEN JE »NAVADEN ČLOVEK“? - Prizor z nedeljske uprizoritve znane Nušičeve komedije v Straži, kjer je domača gledališka skupina spet stopila na oder. (Foto: J. Pavlin)
Sedaj je čas za igre
Gledališke skupine so že pripravile prve uprizoritve — Stražani tri dni kurili dvorano
Gledališkim skupinam spet dozorevajo sadovi večmesečnega trdega in napornega dela. Premiere na novo naštudiranih iger se zadnje tedne vrstijo po krajevnih skupnostih obeh regij, dolenjske in posavske. Ponekod bodo zastor prvič v tej sezoni dvignili v naslednjih tednih. Ljubitelji, ki so svoj ,,krst“ že prestali, pa že načrtujejo gostovanja.
Sodeč po dosedanjih uprizoritvah, bo letošnji spored spet precej zabavno „obarvan“ oziroma komedijski, saj izkušnje kažejo, da je to zvrst laže pripraviti kot, denemo, psihološko dramo. To pa navsezadnje ni nič hudega, saj je dostikrat pomembnejše, da gledališki ljubitelji sploh nastopijo, kot s čim nastopijo.
V novomeški občini so se že „prebudili“ v treh krajih. Prvi so stopili na oder Prečenčani, minulo nedeljo pa so jim sledili Stražani in Mimopečani. Pričakujejo, da bodo kmalu imeli take dogodke v Otočcu, Škocjanu, Stranski vasi in Žužemberku.
Mimopečani so v tej sezoni segli po delu »Tolmun in kamen" Toneta Partljiča in^a z zasedbo, ki je bolj ali manj stalna, v svojem kulturnem domu prikazali pod režijskim vodstvom Marjana Kolenca. Slednji seje odločil, da bo vsako leto vzel v roke vsaj eno novo
deto in vrnil Murni peči gledališko tradicijo. Vsekakor pa skupina upa, da bo ta sezona vsaj toliko uspešna, kot je bila prejšnja, ko si je nabrala kakih deset gostovanj.
Povsem zadovoljni so lahko tudi Stražani, ki jih je tokrat »popeljala" na oder Marinka Lukan, administratorka v krajevni skupnosti, sicer nekdanja igralkx Nušičevega »Navadnega človeka", komedijo v teh dejanjih, so igrali pred polno dvorano. Napovedujejo še najmanj deset ponovitev, že 6. marca bodo gostovali v Šentjerneju.
„Ce hočeš na oder, se moraš vsemu odreči," pravijo igralci in drugi, ki so pomagali pri predstavi. Pomoč je bila resnično potrebna, saj so morali že samo dvorano ogrevati kar tri dni, da so lahko imeli v njej premiero. Odkar je prenehal kino (odrekel je kinoprojektor), so gledališčniki pravzaprav edini redni gostje kulturne dvorane.
• V komediji »Navaden človek" igrajo (zvečine delavci Novolesa): Borut Kulovec, Jerica Kržan, Mitja Bukovec, Janja Bukovec, Milan Lemovec, Peter Rudolf, Zdenka Sluga in Andrej Senica. Predstavo so pomagali pripraviti še Karel Lukan, Marinka Pečjak in
Daniela Kržan.
J. P. - I. Z.
Do polletja še dvakrat
Na ločenih zasedanjih zborov boljša razprava
Skupščina novomeške kulturne skupnosti predvideva, da se bo v prvem polletju sestala še dvakrat. Na aprilskem zasedanju bo dala pod drobnogled samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela s poklicnimi kulturnimi organizacijami, pretresla področje ljubiteljske kulture in razpravljala o dejavnosti, kakršna naj bi potekala v obnovljenem Domu kulture v Novem mestu.
Pred polletjem oziroma v prvi polovici junija bo razprava posvečena knjižničarstvu v novomeški občini, delegati pa bodo hkrati pregledali, kako poklicne kulturne ustanove uresničujejo svoje letošnje programe. Na tej seji bo govor tudi o urejevanju Jakčevega doma v Novem mestu, o čemer bo poročal poseben odbor, ki mu je naložena ta skrb.
Skupščina je začela letos delovati prek samostojnih, ločenih zasedani zbora izvajalcev in zbora uporabnikov.
MANJ SEDEŽEV V Čitalnici
Črnomaljska knjižnica je lani pridobila nekaj nad 90 novih knjig, tako da jih je na njenih policah že okoli 18.000. Seveda so pri tem upoštevani tudi podatki iz izposoje-vališč. Bralci čedalje bolj segajo po knjigah. Lani so si jih ob 8.500 obiskih izposodili 24.000, kar pomeni, da je bila vsaka knjiga prebrana povprečno 1,25-krat. Knjižnica je priredila tudi dve razstavi in nekaj nastopov za mladino. Na račun dodatno kupljenih polic sc je čitalnični prostor za nekaj sedežev zmanjšal.
V STIKU S PROSTOROM — Tako bi lahko imenovali razstavo, ki bo še? do konca tega tedna odprta v črnomaljskem kulturnem domu in s katero se domačemu občinstvu že tretjič predstavlja rojak, akademski kipar Jože Vrščaj. Hkrati je to že trinajsta samostojna razstava mladega umetnika, ki se je zadnja leta vidno uveljavil na Slovenskem in v tujini. (Foto: M. Bezek)
Glasbena parada mladih
9. marca bo v Novem mestu medobčinska revija mladih glasbenikov — Spomladi še več podobnih manifestacij
Na pobudo Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije bodo na območjih pokrajinskih društev tudi letos izvedli revije mladih glasbenikov. Društvo glasbenih pedagogov Dolenjske bo tako revijo pripravilo v
Bralna kultura še vedno na repu?
Društvo knjižničarjev Dolenjske opozorilo na perečo problematiko knjižničarstva
Čeprav je knjižničarstvu v letih in srednjeročnih načrtih kulturnih skupnosti dana prioriteta, se to komaj kaj pozna v samih ustanovah, ki se ukvaijajo s to dejavnostjo. V času ekonomske stabilizacije, ki ji mora tudi kultura plačOTati svoj davek, so se razmere na tem področju še poslabšale. V vseh dolenjskih, belokranjskih in posavskih občinah ugotavljajo, da leže na policah predvsem zastareli knjižni fondi, ker denar za nakup novih knjig čedalje bolj usiha.
Problematika postaja čedalje bolj pereča in čedalje teže razrešljiva, kaže celo, da bo treba s tem spoznanjem živeti še najmanj do konca sedanjega srednjeročnega obdobja, če ne tudi še eno tako obdobje. Resnici na ljubo je namreč treba povedati, da se knjige dražijo hitreje, kot uspeva kulturnim skupnostim zagotavljati knjižnicam denar vsaj za minimalne nakuDe.
O vsem tem je tekla beseda tudi na občnem zboru Društva knjižni-
Stiska v knjižnici
Trebanjsko knjižnico obiskujejo pretežno mladi bralci
Občinska matična knjižnica v Trebnjem je lani pridobila nekaj nad novih knjig. S tem se je njen knjižni sklad povečal na več kot
20.000 enot. Del tega sklada je stalno v izposojevališčih, ki delujejo v nekaterih krajevnih skupnostih.
Število vpisanih bralcev se je ob koncu minulega leta povečalo na 1700. Ti so si na okoli 13.900 obiskih izposodili malo manj kot
29.000 knjig. To pomeni, da je bila vsaka knjiga prebrana povprečno enairipolkrat. Po knjigah so najbolj segali mladi Razveseljivo je, da se njih število v knjižnici še povečuje.
•cer se knjižnica ni ukvarjala samo z izposojo knjig. Podobno kot ze nekaj let je tudi lani priredila nekaj razstav. Podatki povedo, da so bile vse dobro obiskane. Na širitev tovrstnih dejavnosti pa knjižnica ne more misliti, ker je prišla s prostori hudo na tesno.
arca 1983
čarjev Dolenjske minulo sredo v Studijski knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. V razpravi so poudarili, da sicer še ni tako hudo, da bi moralo biti plat zvona, vendar tudi ravnodušni ne bi smeli biti. Ne nazadnje je tudi društvo poklicano, da pomaga iskati rešitve iz zagat, ki prav gotovo niso majhne.
Zlasti so menili, da bi morala biti vsaka knjiga kar največkrat prebrana. Pripomnili so, da to ne bo prišlo samo od sebe, marveč s širjenjem in utrjevanjem bralnih navad delovnih ljudi in občanov. Prof. Nataša Petrov, upravnica novomeške Studijske knjižnice, je menila, da glede bralnih navad na Dolenjskem in v Posavju precej ostajamo za drugimi slovenskimi območji. Rekla je tudi, da niti knjižnice niti društvo še niso naredili vsega, da bi se stanje izboljšalo.
Seveda bi morali za tako imenovano bralno kulturo kaj več napraviti tudi drugi, od staršev osnovnošolcev do sindikatov in Socialistične zveze oziroma njihovih komisij.
• Spričo pomanjkanja denarja bi kazalo proučiti najrazličnejše možnosti, kako priti vsaj do dodatnih sredstev za nakup novih knjig. Primer iz knjižnice krške osnovne šole kaže, da se da z uvedbo primernih zamudnin zbrati kar precejšnja vsota. Poleg tega so »odkrili". da je moč priti do želje-nih knjig v antikvariatih in 'še cenejše so. Očitno je, da je problem prej rešljiv, če je človek nekoliko iznajdljiv. Seveda
na ta način ni moč razreševati celotne problematike, bolj krpati luknje, to pa pride v poštev v vseh knjižnicah.
Na občnem zboru so ugotovili, da so v minulem obdobju dobro delovala vsa -poverjeništva, ki jih ima društvo v Črnomlju, Brežicah, Krškem in Trebnjem in da so bili prav tako aktivni tudi aktivi šolskih knjižničarjev. Letošnji program bodo oblikovali na izvršnem odboru, ki je bil na novo izvoljen. Tudi v naslednjih dveh letih bo predsednik Ivica Malič iz Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu.
I. ZORAN
Novem mestu v sredo, 9. marca. Nastopili bodo solisti in skupine iz brežiške, črnomaljske, krške, novomeške in trebanjske glasbene šole.
Na reviji v Novem mestu bodo izbrali tudi najboljšega izvajalca, ki bo zastopa! dolenjsko društvo na 1. reviji mladih slovenskih glasbenikov treh sosednjih dežel 16. aprila v Cankrajevem domu v Ljubljani. Trije najboljši izvajalci pa se bodo udeležili revije mladih glasbenikov Slovenije, ki bo 25. maja v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani.
Novomeška revija bo med drugim pokazala, kako so učenci dolenjskih, belokranjskih in posavskih glasbenih šol pripravljeni na letošnje že dvanajsto republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe, ki bo od 15. do 19. marca. Na dosedanjih tekmovanjih so se dolenjski udeleženci že nekajkrat zelo dobro izkazali, zato pričakujejo, da bodo tudi tokrat dosegli podobne uspehe.
Priložnosti, da se mladi izkažejo, torej ne bo malo. Revije, tekmovanja in druge manifestacije pa {»menijo za glasbene pedagoge tudi priložnost za izmenjavo izkušenj in vpogled v delo glasbenih šol.
Doklej v cvetju malomarnosti?
Novo mesto je dan za dnem prelepljeno z vedno novimi plakati, lepaki in drugimi obvestili, ki vabijo zdaj na športne, zdaj na kulturne prireditve, na kulinarične tedne pa na zabave vseh vrst. Če izvzamemo najrazličnejša uradna obvestila, lahko na hitro presodimo, da je tako imenovanega družabnega življenja v mestu x kar precej, skoraj za vsakogar je nekaj. Nenehno se kaj dogaja, in nemara je kar prav, da ima človek po delavniku iti še kam, kjer lahko da duška svojim strastem ali si vsaj za kakšno uro prepodi iz glave skrbi, slabo voljo in drugo, kar ga obremenjuje.
Tako imenovanih oblik telesnega in duhovnega sproščanja torej ni tako malo, vendar sc ob to ne nameravamo spotikati. Bode pa način, s kakršnim organizatorji razglašajo svoje manifestacije in vabijo na prireditve. Najbrž ne moremo kar tako mimo strašanskega nereda, ki vlada pri oglaševanju na »krajevno običajni način". Nered pa »sije" tako rekoč na vsakem koraku. Kar oglejmo si stebre, nad katerimi se pno arkade častitljivih mestnih hiš na Glavnem trgu! Plakati na ostankih prejšnjih plakatov! Od stebrov, zidov, vrat zaprtih lokalov štrlijo koščki raznobarvnih lepakov kot omet od preperelega zida. Sledovi divjega plakatiranja so vzdolž vseh glavnih novomeških ulic in trgov, pa tudi drevoredom, kjer na srečo še stoje kostanji, ni prizaneseno.
Očitno je, da mesto lahko maže vsakdo, komur to pade na pamet, in ob katerikoli uri, to pa se dogaja kljub (menda) še vedno veljavnemu odtoku, ki natančno predpisuje, kakšni plakati oziroma obvestila sc smejo pojaviti, na katerih mestih in kdo je pooblaščen za tovrstni red. Kot se lahko spomnimo, je bila včasih za te zadeve pristojna komunalna služba, brez njenega soglasja se ni smelo nič obesiti ali nalepiti, če že tega niso storili kar sami komunalci. Nekdaj je tudi veljalo, da je dovoljeno kakršnokoli obvestilo dati le na oglaševalne table ali v oglaševalne omarice, drugam pa že skoroda ne. Zdaj lahko ugotovimo le to, da je odpovedal celo sleherni nadzor pri pouličnem oglaševanju in da nered, nemara pa tudi škoda, ki nedvomno nastaja, ne moti nikogar.
Ne nazadnje pa gre pri vsem tem tudi za vprašanje kulture Novega mesta, za kulturo v | najširšem pomenu, tudi srčno j j kulturo, pri kateri se vse začne | j in konča. Kaj pomaga, če so | j ulice vsako jutro »lekarniško" j j čiste, ko pa meter od tal še j j vedno strašijo ostanki plakatov ' j za pustovanje pred tremi leti! j | Glede vsega tega Novo mesto ne i j zasluži dobrih ocen v svojem j kulturnem spričevalu.
1.	ZORAN i
KNJIŽNICA V STRAŽI
Pred kratkim je v prostorih DPD Svoboda v Straži pričela delovati krajevna knjižnica, ki jo je uredila in jo vodi domačinka knjižničarka Majda Medic. Odprta je vsak ponedeljek od 17. do 19. ure.
Še ena zbirka iz samozaložbe
Ob izidu „Cvetk bolečin" Nenada Zupaniča
Se eden od Belokranjcev, ki se poskušajo s peresom, se je odtočil svoj knjižni prvenec izdati v samozaložbi. To je 35-letni Nenad Zupanič, sin pred leti umrlega slovenskega etnologa dr. Nika Zupaniča. ,,Cvetke bolečin", kot je naslovil to knjižico, je dal natisniti „le za aobre znance in prijatelje", da bi se ga večkrat spomnili. S tem pa je dal bralcem nekako na znanje, daje vse, karkoli je v zvezkuzbrano, plod notranje avtorjeve stiske: »cvetke bolečin", ki so zrasle in bile utrgane v samoti.
V prvem delu so Zupaničeve pesmi. V njih je avtor ubesedil spoznanja, ki mu jih je narekovalo življenje. Slednje se pesniku kaže predvsem kot utesnjena obleka, plašč, ki mu ga je usojeno nositi. Z umetniškega vidika ne gre za poezijo, ki bi pomenila pomemben prispevek in obogatitev slovenskega pesništva. Do tega vsem pesmim še veliko manjka, najbolj očitno pa je, da verzi niso izbrušeni.
Boljši del knjižice pomeni razdelek »Vtisi". Tu so verzificirani utrinki poetičnega občutja. Na primer: »Mimi brezovi listi vztrepetajo: / se mi je zdelo? “ Ali: »Vrabec!/ poskoči na veji / in odleti." Skoraj haiku, kot ga pišejo Japonci, le (la misli niso urejene po pravilu, kakršno velja za pisanje tovrstne poezije. Če bi pesnik malce dlje bdel nad rokopisom in premislil, kaj je in kaj ni poezija, bi lahko nadaljeval prav to pot.
V razdelek »Misli" je, kot že naslov pove, uvrstil kratke ubesedit-ve filozofskih razmišljanj o svetu in odnosih. V ,.Razmišljanjih" pa so nekoliko daljši utrinki avtorjevih premišljevanj o kulturi, logiki, pomenu razuma, človeškosti, psihologiji, estetiki itd. Prav ti drobci kažejo, da njih avtor prebira tudi filozofske spise, se z njimi oplaja in dograjuje svoj pogled na svet.
I.	Z.
ČEZ LETO SPET RAZSTAVA STARIN
Osnovna organizacija ZSMS v Mokronogu je v drugi polovici februarja priredila štiridnevno razstavo starin (starih predmetov) in razstavo del domačina, akademskega. slikarja Mitje Berceta. Oboje je bito na ogled v domu mokro noske Svobode. Obisk je bil slabši kot so pričakovali organizatorji, kljub temu kaže omeniti, da so si razstavo ogledali tudi učenci Osnovne šole Jančka Mevžlja in gasilci. Trud mokronoških mladincev je poplačalo pohvalno mnenje obiskovalcev, ki So prizadevnim mladincem zaželeli novih uspehov, mlademu slikarju pa plodno ustvarjanje. Ob koncu so dali pobudo, naj bi prihodnje leto-razstavo ponovili in jo še obogatili z večjim številom starin.
Srednje šote danes odprte za osnovnošolce
Informativni dan za bodoče dijake prvih letnikov srednjih šol usmerjenega izobraževanja bo danes dopoldne in ________popoldne - Oddaljeni učenci bodo dobili tudi pojasnila glede bivanja v dijaških domovih
Prejšnji teden so srednje šole, izobraževalni centri in delavske univerze objavili (v Delu in Večera) skupen razpis za vpis kandidatov v prve letnike srednjih šol usmeijenga izobraževanja v šolskem letu 1983/84. Na enak način so svoja prosta mesta razpisali domovi za učence.
Procedura, ki temu sledi, je skoraj povsem enaka lanski ob tem času. Vse srednje šole bodo organizirale informativne dneve, na katerih bodo dobili bodoči učenci prvih letnikov podrobnejša pojasnila o tem, kako se lahko vpišejo, kaj morajo predložiti in kakšne so možnosti za izobraževanje po programih in smereh, za katere se zanimajo. Dobili pa bodo tudi vrsto drugih informacij.
• .Učenci, ki končujejo letos osnovnošolsko obveznost, na informativni dan ne bodo sedeli pri pouku v svojih razredih, ampak bodo obiskali srednje šole, vsak od njih pač tisto, na kateri želi nadaljevati šolanje. Ta dan pa je že danes, 3. marca. Podobno kot v vsej
Sloveniji bo danes živahno tudi na srednjih šolah na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju. Pristojni bodo letošnjim osmošolcem na voljo za vsa pojasnila že ob 9. uri. Učenci, ki bi dopoldne ne mogli na informativni dan, bodo lahko srednje šole obiskali še popoldne, kjer bodo lahko dobili ustrezne informacije po 17. uri.
Sole, ki predvidevajo srednje izobraževanje ob delu oziroma iz dola, bodo za kandidate prvih letnikov odprte v soboto, 5. marca, od 9. ure. To velja tako za kandidate, ki sc hočejo šoiati po skrajšanih in srednjih programih, kot za druge, ki se želijo izobraževati po nadaljevalnih programih.
Na informativnem dnevu bodo učenci lahko dobili pojasnila tudi o tako imenovanih dijaških domovih. Na našem območju so taki domovi v vseh občinah, kjer delujejo matične srednje šole usmerjenega izobraževanja.
• Učenci, ki se šolajo na srednjih šolah v Novem mestu - v tem kraju pa je tudi največ najrazličnejših šol usmerjenega izobraževanja v tem delu Slovenije — se lahko vključijo v Dom Majde Sile. Prostorni dom, zgrajen pred štirimi leti, premore 160 sob s po tremi posteljami oziroma skupaj 480 ležišč. To dijaško bivališče stoji v neposredni bližini Srednje šole tehniških usmeritev in Srednje šole zdravstvene usmeritve.
Seveda je dom namenjen učencem iz oddaljenih krajev, ne pa tistim, ki imaio šoto pred domačim
pragom. Zato omogoča gojencem celotno celodnevno oskrbo za ves čas pouka. Dnevna oskrbnina bo obračunana po merilih, ki veljajo za vse tovrstne domove v republiki. Kaže omeniti tudi to, da dobijo učenci, vključeni v domsko bivanje, precej večje štipendije od drugih.
Čeprav mnogi že vedo, naj tu še enkrat na kratko povemo, da poteka življenje in delo v domu po ustaljenem redu, sicer pa tako, da se zadovoljivo uresničujejo smotri iz zakona o usmerjenem izobraževanju.
V Dom učencev Majde Sile se bo moč vpisati isti dan, ko bodo kandidatj poslali na ustrezno šolo prijavo za vpis prvi letnik srednje šole. Kdor od teh bo sprejet v (katerokoli) šoto, ga tudi v domu ne bodo zavrnili. Dokončno zagotovilo za sprejem v dom pa bo pogodba, ki jo bodo dobili v podpis na začetku julija.
L Z.
POTA IN STl<y
Novi časi prinašajo nove spore
Zaostreni pogoji gospodarjenja, večja delovna disciplina in pomanjkljiva zakonodaja so največkrat krivci za spore pred sodiščem združenega dela
dežurni
poročajo
IZ SOBE ODNESEL 47 TISOČAKOV - 21. februarja dopoldne je nekdo vlomil v stanovanje Dušana Žeslina v Novem mestu. Storilec je obiskal tudi sobo in iz nje odnesel
47.000	din. Storilcu so že na sledi.*
RAZGRAJAL IN PRETEPAL ŽENO - Črnomaljski miličniki so 23. februarja popoldne pridržali do iztreznitve 61-letnega Milana S. iz Paunovičev. Možakar je razgrajal doma, pretepal ženo in tudi grozil. Čaka ga sodnik za prekrške.
RAZBIJAL STEKLENINO - Le dan zatem so imeli podobne opravke tudi metliški miličniki. Pridržali so namreč 26-letnega Nikolo D. iz Dragašičev pri Jastrebarskem, ker je v gostišču Na Dragah razbijal steklenino. Izgovarjal se je, da zato, ker mu niso hoteli postreči z alkoholom. Tega izgovora sodnik za prekrške verjetno ne bo upošteval.
OB ŠTIRI ZAJCE - Doslej še neznan storilec je v noči na 26. februar vlomil v zajčnik gospodarskega poslopja Antona Brezovarja iz Repč pri Trebnjem. Brezovar je bil ob štiri dolgouhce, škode pa je za
2.500	din.
Z VILAMI NAD DOMAČE -Sentjernejski miličniki so 26. februarja zvečer pridržali do iztreznitve 41-letnega Jožeta U. iz Osrečja nad Škocjanom. Možakar je vinjen prišel domov, nato pa pričel groziti domačim. Svoje grožnje je podkrepil z mahanjem vil.
Če bi sodili le po številu vloženih predlogov novomeškemu sodišču združenega dela, potem bi v primeijavi s predlanskim letom lahko rekli, da se je ..zanimanje" delavcev in delovnih organizacij za tovrstne spore zmanjšalo. Pa vendar ni tako. Po besedah predsednika sodišča Francija Cvelbaija gre lansko, nekolikanj nižjo številko pripisati predvsem velikemu upadu stanovanjskih sporov, medtem ko so nekateri drugi celo v skokovitem porastu.
Lani je bilo na sodišču vloženih 242 predlogov, od katerih je bilo kar 215 sporov iz delovnih razmerij.
Največ teh (101) je bilo zaradi denarnih terjatev, 44 zaradi prenehanja delovnega razmerja, v 21 primerih je. bila sporna premestitev delavca, v 15 primerih je bil vprašljiv nastanek delovnega razmerja, v 29 primerih pa so predlagatelji zahtevali odškodnine zaradi nesreč pri delu.
Vsem tem sporom iz delovnih razmerjj pa moramo prišteti še 21 zahtevkov za rešitev stanovanjskih
PO DOLENJSKI DE2EU
• Iz telefonske govorilnice pred črnomaljsko pošto so minulo soboto izginile tri telefonske slušalke. Neznanega telefo-nomana še iščejo.
• Najbolj nemirna noč za novomeške miličnike je bila tista na 22. februar. Takrat so jih, klicali na Dolž, kjer je 30-letni Stanko B. norel in razgrajal v stanovanju svoje nekdanje žene. Celo pesti je uporabljal. Za kakšno skesano izpoved nove ljubezni, po vsem tem sodeč, ni šlo.
• Garderobne prostore črnomaljskega Kovinarja je 21. februarja obiskal tat. Očitno je dobro vedel, kaj je iskal. Jože G. iz Nove Lipe je namreč potrt opazil, da mu je iz omarice izginilo 1.600 din in 15 kanadskih dolarjev. Zanimivo bi bilo vedeti, kako bo zmikavt razlagal izvor deviz, če mu bo to seveda kje sploh treba.
BIKI KONČALI NA CESTI - Pri Ribnici na Dolenjskem sta preteklo sredo nekaj pred enajsto zvečer trčila tovornjaka. O podrobnostih nesreče poročamo na drugem mestu, posnetek nam pa dovolj nazomo kaže, da so jo poleg pločevine najbolj skupili biki, ki so bili naloženi na enem od tovornjakov.
r-------------------------------------------:— ---------------------
Pomagalo tudi naključje
Na slovenskih tirih lani manj nezgod in manj mrtvih — Velikokrat pomagala srečna naključja
če že za ceste navzlic veliko manjšemu prometu ne moremc zapisati tudi temu primernega manjšega števila prometnih nezgod in žrtev, podatki za železniške nezgode v lanskem letu govore, da je bilo teh'kar 181 ali skoraj 30 odst. manj kot v predlani. Tudi mrtvih na tirih v Sloveniji je bilo lani 17 manj, saj so zabeležili ,Je“ 36 žrtev, daleč največ od teh zaradi neprevidne hoje po progi ali čeznjo.
Poglejmo lansko čmo kroniko slovenskih tirov nekoliko podrobneje. Po krivdi šoferjev je lani trčilo v vlak 62 motornih vozil, pri čemer je 9 oseb izgubijo življenje. Se več je bilo trčenj v zaprte zapornice, kar 301. Ko smo že pri zapornicah, naj omenimo še to, da je bilo lani na njih ugotovljenih 12 napak, 2 okvari je povzročil neznan storilec, po krivdi železniškega gospodarstva pa so bile zapornice ob nepravem času odprte kar petnajstkrat. Na srečo brez Jrtev! Zato pa je bik) 6 mrtvih zaradi hoje mimo spuščenih ramp, 20 pa zaradi hoje po tirih.
Omenimo naj, da je bilo .zabeleženih tudi 20 skakanj iz vlaka ali nanj, pri čemer je 1 oseba izgubila življenje, padcev iz vlaka je bilo 10, poškodovanih potnikov 7 itd.
Pregled trčenj avtomobilov v vlake kaže, daje bilo takih nezgod največ na območjih LINZ Maribor, Celje, Ljubljana in Novo mesto, podobno kot trčenj v zaprte zapornice (Novo mesto 10).
Zanimivo je, čemu poročila pripisujejo 7 poškodb potnikov. V treh primerih so roko stisnila vrata, enkrat okno, enemu potniku je padla na glavo stropna plošča, spet drugemu vrata kupeja, eden pa je bil poškodovan pri tem, ko so odprta vrata vagona oplazila drugi vlak.
Poglejmo še vzroke, zakaj zapornice kar petnajstkrat niso bile spuščene, čeprav je mimo njih pripeljal vlak. V veliki večini primerov gre za neprevidnost čuvajev, ki so v tistem času sladko spali. Seveda so bili vsi ti čuvaji takoj premeščeni na druga delovna mesta, kar bi bik) morebitnim nesrečam kaj slaba uteha. Da teh ni bilo, gre največ zasluge strojevodjem, ki so še pravočasno pred prehodi ustavili vlak.
2e površna ocena ob vsem tem pokaže, da lahko razmeroma ugodne lanske številke železniških nezgod pripišemo predvsem srečnim naključjem. Varnost torej kakšnega večjega koraka naprej ni naredila!
B. B.
vprašanj, 20 predlogov pa se je nanašalo na nerešena razmerja v sisih, pri čemer je bik) največ spdrov zaradi družbene pomoči za otroke.
Zanimivo ob vsem tem je, da so bili kar 186-krat predlagatelji za postopek pred sodiščem delavci, 82 zadev pa je bilo rešenih na zahtevo tozdov in sisov. Še najbolj pa je zanimivo, da je bila le dobra polovica vseh primerov tudi upravičena. Sodišče je predlagateljem v celoti ugodilo v 99 primerih, od tega 60 delavcem in 39 tozdom, v 91 primerih je zahtevek zavrnilo, 5 je bilo poravnav, dvanajstkrat je bilo strankam delno ugodeno, v 46 primerih pa je bil postopek ustavljen. Sicer pa so se predlagatelji v veliki večini strinjali z odločitvami sodnikov, saj so se pritožili le v 77 primerih, od katerih jih je do konca leta sodišče SRS 45 zavrnilo, 19 pa odstopilo v ponovno obravnavo.
In kakšni so spori? V veliki večini primerov so posledica zaostrenih pogojev v gospodarjenju, večje delovne discipline, pa tudi pomanjkljive in nedorečene samoupravne zakonodaje. Pri tem moramo omeniti vrsto sporov, do katerih prihaja zaradi neurejenih odnosov med nosilci samostojnih obrti in pri . iyih zaposlenimi delavci. Mnogo je ** namreč obrtnikov, ki se za delovno zakonodajo kratko malo ne zmenijo.
Sicer pa je bilo lani pred sodiščem združenega dela največkrat zastopano Novo mesto, predvsem po ,.zaslugi" IMV, podobno kot je GOK ,.zaslužen" za število sporov iz Črnomlja.
Povejmo ob koncu, da je sodišče lani rešilo 268 zadev, kar pa je ob 519 nerešenih spisih iz predlanskega leta še vedno premalo. Zaostanek nerešenih zadev, od katerih jih je ob koncu lanskega leta odpadlo na Novo mesto 103, na Črnomelj 20, Trebnje 8 in Metliko 6, je celo večji od letnega dotoka predlogov, kar seveda pomeni, da se bo moralo sodišče čimprej kadrovsko okrepiti.
En sam profesionalni sodnik lahko v enem letu reši največ 160 spisov, kar pomeni, da bi se ob sedanji kadrovski zasedbi zaostanek le še povečeval.
B.	B.
POT SE JE KONČALA OB CESTI - Na srečo le kaže, da je s kratkotrajno zimo konec cestnih težav. Februarsko močno sneženje je namreč zakrivilo toliko zvite pločevine, kot že dolgo ne. Največ nezgod je bilo na magistralki, od koder je tudi naš posnetek.
0 osemnajstih milijonih, ki so »vznemirili” mesto
Ali kako smo pripravljeni prisluhniti čenči, ki jo želimo slišati — Samozaščita padla na izpitu
NAŠLI OSEMGRANAT
Minuli petek so na desnem bregu Save v vasi Kompolje pri Sevnici našli 8 topovskih granat, ostanke iz 2. svetovne vojne. Za nevarno najdbo so s pomočjo pirotehnika poskrbeli, na oddelku za ljudsko obrambo sevniške občinske skupščine.
Nismo imeli namena brskati med „sadovi" bujne človeške domišljije, zvarjenimi iz pouličnih govoric, čenč, namigovanj in ugibanj, ki prinašajo nemir, nezadovoljstvo in obsojanje. Toda če prične o njih govoriti domala celo mesto, je vendarle temu potrebno nameniti nekaj več besed.
Novo mesto je prejšnji teden obletela novica, da si je direktor novomeškega Laboda z enomesečnim delom, nekaj dodatki in razlikami prislužil domala 18 starih milijonov. Telefonski klici v redakcijo so nas spraševali, kdaj neki mislimo objaviti, v -kakšni obliki, celo iz Laboda je po žici nejeveren glas spraševal, ali je vse to res. Kar neumno se zdi odgovarjati na takšna potvarjanja in nesmisle, toda očitno je, da naše uho veliko raje verjame tistemu, kar želi slišati in kar lahko kasneje ob kozarčku kot najnovejšo in najimenitnejšo ndvico skrivnostno zaupamo prijatelju. Zanesljivo
se podatki, da je povprečni osebni dohodek v Labodu 12.550 din, da delavke v neposredni proizvodnji zaslužijo v povprečju 10.690 din, da je razmerje med najvišjim in najnižjim OD 1:3 f>, da znaša osebni dohodek direktorja nekaj nad 30.000 din, ne bi tako hitro razširili kot zgodba o bajeslovnih osemnajstih ali sedemnajstih milijonih.
Nesmiselno bi se bilo sedaj spraševati po očetu tega umotvora, ki sta mu na svet pomagala zavist in nesramnost (mimogrede:	v
Labodu so bili osebni dohodki res nekaj večji, saj so si za december iz ostanka lanskega dohodka in v okviru dovoljene mase izplačali še eno plačo), ni pa se povsem brezsmiselno vprašati po zavesti in moralnosti tistih, ki so ga kot stokrat preverjeno resnico prodajali naprej. Družbena samozaščita je tokrat zagotovo padla na izpitu.
B. BUDJA
OB GLASBENE UŽITKE
Med 18. in 21. februarjem je neznani storilec obiskal tovornjak, last brežiškega Prevoza, ki je bil parkiran na prostoru pred delovno organizacijo. Šoferju Milenku Brkiču iz Globokega je odnesel radiokasetofon, dva zvočnika in 28 kaset z narodno glasbo. Brkič je bil s krajo oškodovan za preko 7.000 din.
V.
SPOSOJENO TRNJE
— Ko se dva človeka sporeče-ta, je to prepir, ko se dva intelektualca, je polemika, ko se delegati skupščine, je to dogo-
Variania	(IzSvijeta)
IZGUBILI SO SE JOGI VLOŽKI
Pred dnevi je nek novomeški avtoprevoznik peljal iz Novega mesta v Metliko s tovornjakom 5 jogi posteljnih vložkov, namenjenih v Dolenj kino trgovino. Med vožnjo pa so vložki padli z vozila. Voznik je, takoj ko je to opazil, obrnil vozilo in se odpravil iskati jogije. Toda očitno je bil prepozen, saj je dragoceni tovor našel in odnesel že nekdo drug. Miličniki ta čas še raziskujejo, kdo sc greje na toplih žimnicah.
V garaži zgorel tovornjak
Po prvih ocenah je požar v Pleterju oškodoval Omerzela za preko 70 starih milijonov
Prejšnjo sredo je prišlo do večjega požara v garaži stanovanjske hiše Branimira Omerzela iz Pleterja 2 pri Krškem.
Delavci postaje milice, ki so opravili ogled, so ugotovili, da je Omerzel dan poprej ob 15. uri v garaži zakuril peč, ki jo je sam izdelal iz 200-litrskega soda. V peči je bila žagovina, ki je počasi tlela, na nesrečo pa se je peč dotikala tudi delovne mize. Zaradi izredno visoke vročine se je miza vnela, ogenj pa sc
BREZ POLITIČNIH PRESTOPKOV
Preiskovalni oddelek novomeškega temeljnega sodišča ugotavlja za lansko leto manjši dotok zadev, zato pa se je kar za 15 odstotkov povečalo število rešenih preiskav (od predlanskih 1.240 na lanskih
1.432). Največ je kaznivih dejanj zoper življenje in telo, družbeno in zasebno premoženje, medtem ko je’ prometnih kaznivih dejanji veliko manj. Zanimivo je, da v preiskovalnem postopku ni bilo lani niti enega samega političnega kaznivega dejanja.
je hitro razširil na bližnji tovornjak, ki je stal v garaži. Zublji so vozilo povsem uničili, zraven pa še varilni aparat, brusilni in vrtalni stroj ter nekaj drugih predmetov. Po prvih ocenah je škoda ogromna: ocenili so jo na preko 70 starih milijonov.
ŽEJA JE BILA PREVELIKA
Krški miličniki so bili 22. febru-aija ob 22.55 obveščeni, da je nekdo vlomil v zasebno gostilno Kristine Kovačič v Vojskem pri Šmarju. Miličniki so takoj odhiteli v Vojsko in tam prijeli 21-letnega Vilija Kozoleta z Malega Kamna. Kot se je pokazalo, je Kozole potem, ko je bila gostilna že zaprta, razbil steklo na vratih in vrata odklenil, potem pa od natakarice Gordana Krčelič zahteval pijače. Ta mu je, ker je bil očitno vinjen, ni hotela dati, zato je pričel razbijati. Prevračal je tudi mize, stole, za nameček pa je odšel še v zasebno stanovanje Kovačičeve in tam nadaljeval z razbijanjem. Miličniki so ga ukrotili in v prostoru za pridržanje tudi povsem umirili.
DVE URI ZAPRT PROMET
Ivan Šolaja je 23. februarja zvečer peljal tovornjak s polpriklopnikom, last ljubljanskega Integrala, po magistralki proti Ljubljani. Zaradi mraza mu je pri Ribnici odpovedal motor, zato je vozilo seveda ustavil. Na srečo pa je bila takrat tudi gosta megla, tako da voznik tovornjaka s priklopnikom, ki je pripejjal za Šolajo, Hasan Zaninovič, ni mogel pravi čas ustaviti. Trčenje je bilo silovito, kar konec koncev priča tudi ocenjena škoda na pločevini:
kar 68 starih milijonov. Zaradi nezgode je bil promet na magistralni cesti v obe smeri kar dve uri zaprt.
V SEVNICI DOMALA BREZ ZAOSTANKOV
Medtem ko preostale enote novomeškega temeljnega sodišča ugotavljajo veliko število nerešenih zaostalih spisov pa v Sevnici domala povsem tekoče rešujejo zadeve. Pomembnejših nerešenih spisov je lc 47. To gre nedvomno pripisati tudi dobri in ustrezni kadrovski zasedbi sodnikov. Podobno je tudi z zaostanki v Trebnjem, kjer je bik) ob koncu lanskega leta nerešenih le 41 spisov, starejših od dveh leta in 4 spisi, stari že več kot 5 let.
TRČILA TOVORNJAKA
Na magistralni cesti pri vasi Šmarčna pri Sevnici je prišlo 23. februarja do prometne nezgode, ki jo je zakrivil 38-letni šofer tovornjaka Pavel Grm iz Križevcev. Ta je namreč vozil prehitro in vozila ni mogel pravi čas ustaviti, ko je pred seboj dohitel osebni avto. Zaneslo ga je na levo, kjer je trčil v tovornjak, ki ga je nasproti pripeljal 37-letni Adolf Kraševec iz Gotne vasi. Na pločevini je nastalo za 100 tisočakov škode.
NAMESTO DENARJA ODNESEL HALJE
V noči na prejšnjo soboto je nekdo vlomil v pisarno črnomaljskega Belta. Storilec je vlomil skozi enokrilna vrata, obiskal pisarno računovodstva in se tam polotil železne blagajne. Očitno je bila zanj pretrd oreh. Iz obupa je vzel štiri delovne hajje. Ce odštejemo te, je bik) škode s samim vlomom za blizu 5 tisočakov. Za storilcem še poizvedujejo.
ČRNOMEU: GORELO V IMV
V sobotnih jutranjih urah je zagorelo v lesnem obratu IMV v Črnomlju. Ogenj se je pojavil v prostoru, kjer žagajo drva. Do požara je po rezultatih preiskave prišlo zaradi obrabljenih delov na žagi, ki so zanetili bližnjo žagovino. Na srečo je bilo posredovanje delavcev dovolj hitro, tako da do večje škode ni prišlo. Zato pa je bila proizvodnja prekinjena za kar 2 ur. Zoper krivce bo podana ovadba javnemu tožilstvu.
*
VLOMIL V SKLADIŠČE IN TRGOVINO
V noči na 27. februar je nekdo vlomil v skladišče in trgovino Merkatorja v Gradcu. Storilec se je najprej polotil registrske blagajne, v kateri je našel nekaj drobiža. Zatem je odprl še predale prodajnega pulta, vendar je, kot kaže, odšel praznih rok. Zato pa je s samim vlomom naredil precej škode. Neznanega vlomilca še iščejo.
PONOVNO IZGINJAJO KOKOŠI
V ponedeljek so Kocjančičevi iz Sel Sumberk ugotovili, da jim je nekdo iz kokošnjaka v gospodarskem poslopju odnesel štiri rejene kokodajske. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi v Veliki Bučni vasi, kjer je Ana Krevs v ponedeljek pogrešila 7 kokoši. Storilce še iščejo.
IZGINILO 300 METROV KABLA
Kako se tatovi prilagajajo položaju z oskrbo v naših trgovinah kaže tudi ponedeljkov vlom na delovišču Šolskega centra v Šmihelu. Neznanec je namreč iz priročnega skladišča SGP Pionir odnesel 300 metrov električnega kabla. Nekaterih očitno prazna skladišča po trgovinah ne motijo preveč.
AVTOBUS IN TOVORNJAK TRČILA — Anton Sebanc s Čilpala . pri Trebelnem je 21. februarja dopoldne peljal avtobus novomeške registracije po priključku z magistralne ceste proti Trebnjemu. Takrat mu je iz Baragovega trga pripeljal nasproti tovornjak, ki gaje upravljal Jože Grilj iz Trebinjeka.
Med voziloma je prišlo do trčenja, v katerem je nastalo za 130.000 din škode.
NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO - 24. februarja dopoldne se je Jože Cimerman iz Dobravice pri Šentjerneju peljal z osebnim avtom od Orehovice proti Novemu mestu. V Dolenjem Mokrem polju je dohitel avtobus, kije stal na postajališču, ga obšel in zavil na prednostno cesto. Pri tem je-trčil v osebni avto Novomeščana Tomaža Zorka, ki je takrat peljal proti Šentjerneju. Na pločevini je bilo škode za 90 tisočakov.
8
DOLENJSKI LJST
Št. 9 (1751) 3. marca 198
Treningi namesto službe
Tozdi SGP Pionir bodo s podpisom sporazuma zagotavljali Novaku osebni dohodek za osem mesecev — Tačas treningi in tekme — Cilj vseh: Papež na  01______________________________________________________________
Danes ni prav nobena skrivnost več, da sc za amaterizmom v našem športu nemalokrat skrivajo tudi ne povsem amaterski prijemi in igre. Nič čudnega, bi rekel marsikdo, kajti doseganje vrhunskih rezultatov ni povsem zastonj, telesnokulturna denarnica pa ne ravno bogata. Novomeški kolesarji, bolje rečeno SGP Pionir, pa so dokazali, da se da finančni status športnika amaterja rešiti ne le preko izplačil štipendij za športnike študente, ki fakultete velikokrat sploh ne vidijo odznotraj. Ce že ne enkratna, pa je njihova poteza vsekakor v našem športnem življenju izredno redka in res vredna posnemanja. Poglejmo si jo!
Konferenca osnovnih organizacij sindikata v SGP Pionirje letos v začetku februarja razposlala vsem tozdom in službam dopis, v katerem piše med drugim:
,,V svojem kolektivu imamo od leta 1978 Branka Novaka, zaposlenega v tozdu MKI. Novak pa je tudi član novomeškega kolesarskega kluba in Pionirjeve kolesarske sekcije. Pred odhodom v., JLA leta 1981 je bil član mladinske državne vrste.
< Novo mesto ima danes izrednega kolesarja, to je Sandija Papeža. Cilj vseh je, da sc Papež uvrsti v olimpijsko reprezentanco za Los Angeles, če pa hočemo to doseči, moramo Papežu zagotoviti tudi močno ekipo. Eden od treh članov te ekipe pa je Branko Novak. Že v pripravljalnem obdobju februarja in marca morajo Novak in tovariši dnevno prevoziti preko 200 kilometrov, zaradi takega treninga pa kolesar, ki računa na vrhunske rezultate, 8 mesecev ne more normalno delati v kolektivu.
Velika škoda za kolesarsko društvo in celotni dolenjski šport bi torej bila, če Novaku ne bi omogočili v tej sezoni normalnega treniranja, za ta čas pa mu zagotovili osebnega dohodka."
In tako je pobuda sindikata, da Novaku omogočijo vadbo in tekme, s tem pa izostanek z delovnega mesta od 1. februarja do 30. septembra letos z normalnim osebnim dohodkom, ki bi mii ga krili vsi tozdi delovne organizacije, kmalu našla svojo podobo v posebnem samoupravnem sporazumu med tozdi 'o združevanju sredstev za nadomestilo osebnega dohodka Novaku. Danes omenjeni sporazum že velja, matični tozd bo pokril 20,5 odst. stroškov, razliko pa so si razdelili ostali.
Novomeški SGP Pionir je dokazal, česar mnogi nočejo verjeti: z razumevanjem in podporo lahko tudi povsem amaterski športnik dobi vse ali vsaj večino tistega, kar pelje k vrhunskim rezultatom. Da ne bo zamere: podobno kot Pionir tudi Gorjanci, Cestno podjetje in 1MV pomagajo Papežu, Smoletu in Crniču, ki so si zadali med potnike za olimpijske igre vpisati tudi ime dolenjskega športnika.
B.BUDJA
Košarkarji v Mariboru ob točki
V 12. kolu SKL prvi poraz novomeških košarkarjev — V soboto nova težka preizkušnja z Zagorjem — Dekleta prijetno presenetila v Slovenskih Konjicah
Novomeški košarkarji so v 12. kolu slovenske košarkarske lige nenadejano klonili v Mariboru in tako zabeležili prvi poraz na letošnjem prvenstvu, ki jih kaj lahko stane uvrstitev v drugoligaško društvo. Tej novici je potrebno dodati še., da so novolesovci med tednom v zaostalem srečanju prejšnjega kola doma ugnali Comet.
JEKLOTEHNA BRANIK - NO-VOLES 88:84 (84:51) - Novomeški košarkarji so odpotovali v Maribor kot veliki favoriti in s svojo igro v prvem polčasu tudi upravičili pričakovanje. Čeprav brez nekaj najboljših igralcev (Muniha, Peljhana) so prvi del prepričljivo dobili, zato pa v nadaljevanju zaigrali neverjetno slabo in zasluženo ostali praznih rok.
Novoles: Cerkovnik 14, Bajc 27,
Lalič 20, Balažič 6, Seničar 2,
Kramar 4, Pintar 4, Plantan 7.
Omenili smo že, da so med tednom novolesovci ugnali doma Comet s 115:111 (63:42). Tudi takrat so v prvem delu prikazali hitro in atraktivno košarko, v nadaljevanju pa so zaigrali ležemo in dopustili, da je visoka prednost, ki je znašala že tudi 27 točk, skopnela.
Lestvica po 12. kolu je sedaj takšna: vodita Helios in Novoles z 22 točkami, sledijo pa Zagorje 16,
Comet in Jeklotchna 14 itd. Če ne bo še kakšnega neprijetnega presenečenja, do tega pa lahko pride že v soboto, ko grajo Novomeščani v gosteh proti Zagorju, potem je že na dlani, da bo o naslovu in novem članu II. zvezne lige odločalo
TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE
Občinsko društvo nogometnih sodnikov iz Novega mesta pripravlja tečaj z izpiti za vse, ki jih veseli nogometno sojenje. Predavanja bodo v petek, 11. marca in soboto, izpiti pa v nedeljo.
JUTRI OBČNI ZBOR NOVOMEŠKIH KEGLJAČEV
V prostorih doma športov na Loki bo jutri ob 18. uri volilni občni zbor novomeških kegljačev. Kegljači bodo pregledali dosedanje, 'delo, sprejeli letošnji program in finančni načrt.
N.G.
VELESLALOM IN TEKI
Ribniški smučarski klub je v nedeljo pripravil tekmo v veleslalomu na Bukovici, ki jo je dobil med 29 tekmovalci Vesel; za njim sta se uvrstila Troha in Klemenc (vsi Ribnica). Istega dne pa je bila tudi tekma v smučarskih tekili, na kateri je zmagal Perhaj, 2. Perušek, 3. Mihelič. Prireditvi so omogočili turistično društvo, gasilci, ZKGP, in seveda vaščani obeh krajev.
Vnovič start s porazom
Pričel se je spomladanski del prvenstva v II. ZOL — Kar lovac Pionir 3:2 — V SOL zmagi Mokronoga in Kočevk
Z 10. kolom se je v soboto pričel spomladanski del odbojkarskega pnfenstva v II. zvezni ligi—zahod. Ekipa novomeškega Pioniija, ki je pred pričetkom prvenstva veljala za enega največjih favoritov za naslov, je jesenski de! končala na neslavnem predzadnjem mestu z vsega 8 točkami. Pionirjevci so se na nadaljevanje prvenstva dobro pripravljali, bili tudi na pripravah na Malem Lošinju, vendar
NOGOMET V DVORANI - V soboto dopoldne seje z zaključnimi tekmami končalo letošnje zimsko prvenstvo Novega mesta v malem nogometu, ki ga je pripravil NK Elan. Za presenečenje so poskrbeli igralci Njofre (posnetek je z njihove tekme s Sipyjcm), ki so klonili šele v finalu.
Že drugič Nočni klub
je bilo vse to za peto prvenstveno zmago tokrat premalo.
KAR LOVAC - PIONIR 3:2 (-5, 6, 7, - 10, 9) - Razburljivo in po vesteh iz Karlovca kvalitetno odbojkarsko predstavo so dobili domačini po zaslugi bolj zbrane igre v petem nizu. Kakih 100 gledalcev je videlo veliko lepih potez obeh ekip, domačini, ki so doslej izgubili vsega eno srečanje, pa tako še naprej ostajajo najresnejši kandidat za vrh lestvice. Novomeščanom ostaja v uteho, da so na startu naleteli na premočnega nasprotnika, priložnosti za popravo pa bo v nadaljevanju prvenstva še več kot dovolj.
Lestvica po 10. kolu: l.Kariovac 18 točk, 2. Novi Zagreb 14, 3. Č1B Bovec 12,.. . 9. Pionir 8, 10. Lučki radnik brez točke.
V naslednjem kolu igrajo Novomeščani v gosteh z ekipo Šempetra.
V SOL POLN IZKUPIČEK V nadaljevanju prvenstva v republiških ligah so Mokronožani doma ugnali vrsto mkldinccv Bleda s 3:0 (13, 8,11) in imajo tako po 8. kolih 6 točk in so med osmimi ekipami na 4. mestu. V naslednjem kolu bodo obojkarji Mokronoga igrali doma z Brezovico.
Dragoceno zmago pa so si v gosteh priigrala dekleta Kočevja, ki so v Mežici ugnala domačo ekipo s 3:1 (-10, 6, -12, -6). Po 10. kolu so Kočcvkc z 12 točkami na 4. mestu, v naslednjem kolu pa jih čaka doma lahko delo z ekipo zadnjcuvrščenega Gotovca.
srečanje v Domžalah med Heliosom in Novolesom. Domžalčani igrajo v soboto doma z Litijo.
NOVOMESCANKE PRESENETILE - Novomeške košarkarice, ki so po vrsti zaporednih porazov veljale že za odpisarne, imajo po sobotni presenetljivi zmagi v Slovenskih Konjicah že 6 točk in so celo ubežale z začelja lestvice. Rezultat sobotne tekme:	64:66	(58:58,
31:24) za Novo meščanke. Tekma je bila vseskozi izredno razburljiva, gostje pa so podaljšek izsilile z izenačenjem v zadnji minuti srečanja. V petih minutah nadaljevanja pa so bile bolj zbrane in zasluženo osvojile dragoceni točki.
Novo mesto: Srebrnjak 12, Avguštin 10, Gal 6, Jenko 2, Jarc 2, Žura 32, Adamič 2.
V polfinalu oba dolenjski ekipi
Mladi novomeški košarkarji so nadigrali vrstnike — Presenetile so tudi dolenj-___________ske igralke______________
Telovadnica novomeške osnovne šole v Bršljinu je bila zadnjo soboto prizorišče zanimivih tekem košarkarskega podmladka:	v	eni od
četrtfinalnih skupin republiškega pionirskega festivala so pri dekletih med seboj merile moči ekipe Diva-, če, Grosupljega in Dolenjske, prf fantih pa Kočevja, Kopra in Novega mesta.
Pred nastopom mladim dolenjskim košarkaricam niso dajali večjih možnosti za napredovanje, zato je njihova uvrstitev v polfinale toliko spodbiidnejša za razmah ženske košarke na Dolenjskem. Številne gledalce pa so navdušili mladi novomeški košarkarji; prikazali so izvrstno obrambno igro, tudi sicer so nadigrali vrstnike in dokazali, da v Novem mestu raste obetavni rod košarkašev.
Rezultati: Ipri pionirkah) Dolenjska : Grosuplje 40:6; Grosuplje : Divača 8:32; Dolenjska : Divača 14:32; (pri pionirjih) Novo mesto : Kočevje 105:24; Kočevje : Koper 37:54; Novo mesto : Koper 90:29.
V polfinale sta se pri dckictih uvrstili ekipi Divače in Dolenjske, pri fantih pa Novega mesta in Kopra. Z igro, kakršno so prikazali Novak, Radulovič, Zupančič, Straj-nar, Bunc, Pavlin, Dimeč, Galeša, Markovič, Medved, Rudman, Kafer-le in Vučkovič, je očitno, da novomeško moštvo v pionirskem festivalu še ni reklo zadnje besede.
KOČEVJE
SLOVENIJACESTE
5061:5256
e VI. tckmi_ljubljanske kegljaške lige sta se pomerili ekipi Kočevja in Stovenijaccst. Gosti so bili prepričljivo boljši, pri domačih pa je največ kegljev podrl Levstik (814).
o Kegljači ribniškega Rika so se uvrstili v II. ljubljansko kegljaško ligo, potem ko so v dveh srečanjih ugnali ekipi Ljubljane-Polja. Prvič s 4.759:4.702 in drugič s 4.861:4.703. Pri Ribničanih se je najbolj izkazal Turk z 827 podrtimi keglji.
M.G-č.
V soboto končan
Elanov zimski nogometu
turnir v malem
Z zadnjimi tekmami se je v soboto dopoldan v novomeški športni dvorani zaključilo letošnje zimsko prvenstvo v malem nogometu. Poglejmo rezultate: IMV—f^očni klub 0:4, Buto-
NOVO MESTO: ZA ZLATO PUŠČICO
V soboto je občinska strelska zveza iz Novega mesta pripravila tekmovanje za zlato puščico, na katerem so nastopili vsi strelci, ki so za nastop izpolnili .predpisano normo. Zmagal je Ribič s 543 krogi, pred Anžlovarjem (540), Čclesni-kom (538), vsi SD Pionir, Malnarjem iz IMV s 535 krogi, itd.
raj—Mokrice 3:2, Eir.n I—Partizan Leskovec 2:0, Sipy-Njofra 3:7, Butoraj-Nočni klub 2:5, Elan I-Njofra 3:4.
V dveh zaključnih tekmah so tako ostala štiri moštva: Butoraj, Elan I, Nočni klub in Njofra. V srečarlfii za 3. mesto je najprej Butoraj gladko opravil s prvo ekipo elarrovccv kar s 4:0, v najzanimivejši tekmi za 1. mesto pa sta sc pomerili ekipi Nočnega kluba in Njofre. Ze drugič zapored so finalni obračun dobili nogometaši Nočnega kluba, tokrat s 7:3. Končni vrstni red: Nočni klub, Njofra, Butoraj, Elan 1 itd.	.	.
Vseh 65 ekip, kolikor jih je sodelovalo, je prejeto- posebna priznanja, najboljši pa pokale. Prvi strelec turnirja je bil Ivica Janežič iz zmagovalne ekipe Nočnega kluba.
„Katrci” za rekreativce
IMV in Renault pokrovitelja rekreacijskih veleslalomov, ki jih organizira ZSJ — Med nagradami tudi katrci
S sobotno tekmo na Kaiiču se je tudi za ljubljansko, dolenjsko in notranjsko regijo pričelo množično rekreacijsko veleslalomsko tekmovanje, ki ga ob podpori in sodelovanju novomeške IMV ter francoskega Renaulta pripravlja Smučarska zveza Jugoslavije.
Pravico do nastopov na teh rekreacijskih tekmah imajo vsi, rojeni pred letom 1967; moški bodo razdeljeni v tri, ženske pa v dve skupini. Vseli tovrstnih tekem v Sloveniji bo do konca marca kar dvanajst, organizator že prve naslednje pa je novomeški Rog v Crmošnjicah 12. marca. Za tem bosta za tekmovalce ljubljanske, dolenjske in notranjske regije še dve tekmi: 19. marca na Krvavcu in teden' kasneje na Starem vrhu. Proge za moške morajo biti praviloma dolge 45 do 55 sekund, za ženske pa nekaj manj. ,
Na vsaki tekmi se dosežki tekmovalcev točkujejo za vsako kategorijo posebej, prvouvrščeni trojki pa je organizator dolžan podeliti kolajne ali diplome.
Poseben mik dvomesečnim tekmovanjem pa seveda daje Ijnalni nastop, na katerem bo nastopilo 100 najbolje točkova-nih moških in prav toliko žensk iz vseh republik in pokrajin, finalna tekma bo 9. aprila na Soriški planini, po končanem tekmovalnem delu pa čaka vse finaliste ob 16. uri v škofjeloški športni dvorani Poden tovariško srečanje z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj. IMV in Renault pa sta za vse nastopajoče, ki bodo na finalnem tekmovanju končali vožnjo, pripravila dvoje katrc. Dobitnika bo odločilo žrebanje, ki prinaša vsem finalistom poleg dveh avtomobilov še dvajset drugih bogatih nagrad.
Lestvica: Rogaška 30, .. .10. Novo mesto 6, 11. Slovan 6, 12. Litija 2 6očki.
V 16. kolu igrajo Novomeščankc doma z Litijo. Po zadnjih igrah bi si skoroda upali napovedati novo zmago novomeških košarkaric.
m
V SREDO GLADKA ZMAGA - Bolj gladko, kot kaže rezultat, so novolesovci med tednom v zaostalem srečanju ugnali Comet (posnetek je s tega srečanja), zato pa so že v soboto nepričakovano izgubili prve točke na letošnjem prvenstvu v Mariboru. (Foto: B. Budja)
Tesna zmaga Italijanov
Drugo mesto na mednarodnem karate turnirju v
Leskovcu za mlade Jugoslovane, 3. za Slovenijo in 4. za Madžare
Debele šriri ure je večina med več kot 500 gledalci prejšnjo soboto sledila pozno v noč prijateljskemu mednarodnemu, turnirju v karateju v športni dvorani osnovne šole Milke Kerin v Leskovcu pri Krškem. Daje bil to pravi praznik karateja, imajo poleg reprezentanc Italije, Madžarske, Jugoslavije (mladinci) in Slovenije zasluge tudi dobri organizatorji in gostitelji - Zveza karate organizacij Slovenije in krški karate klub Nuklearna..
E
ODLOČA LAHKO CELO VERIŽICA — Pri karateju je zbranost tekmovalca izjemno pomembna. Krčanka Irena Ko-kotec je imela pred nastopom v katah precej treme, saj je hotela pred domačim občinstvom potrditi zadnje dobre rezultate. Ker je pozabila sneti z vratu verižico, so ji sodniki odbili celo točko in slovo od vsaj tretjega mesta je bilo neizogibno. (Foto: P. Perc)
TUDI V BRŠLJINU TEKMOVALI
Mladinska, organizacija in SD Bršljin sta 26. februarja na hribu za osnovno šolo priredila tekmovanje v slalomu, na katerem je sodelovalo kar 66 tekmovalcev. Tekmo sta vodila Ladislav Kirn in Viktor Šlajkovcc. Prvi trge smučarji iz vsake kategorije so dobili tudi pismena priznanja.
Rezultati: pionirji do 10 let: 1. Bogdan Fink, 2. Goran Radakovič, 3. Boštjan Šuster; pionir od 10 do 15 let: 1. Robert Femc, 2. Emil Cesar, 3. Tomaž Spendal; mladinci od 15 do 20 let:-1. Dušan Novak, 2. Brane Novak, 3. Dušan Pavlin; pionirke: 1. Janja Galič, 2. Nataša Blažič, 3. Vesna Židan. Tekmovanje je spremljalo veliko število gledalcev. Naj	bo	to	uspešno	zimsko
srečanja spodbuda za nadaljnje delo bršljinskih mladincev!
M. POTOČAR
ČRNOMELJ: KVALIFIKACIJSKI ODBOJKARSKI TURNIR
Ob koncu tedna so ženske odbojkarske ekipe odigrale v Črnomlju drugi krog kvalifikacijskega turnirja za vstop	v	2.	slovensko ligo.
Domača ekipa je pred 100	gledalci
dokazala,	da	se	kvaliteta	ženske
odbojke v Črnomlju izboljšuje, saj je zmagala pred Ljubljano in Mokronogom, Novo mesto pa je bito prosto.
Rezultati turnirja: Madžarska -Slovenija 1 : 9, Italija - Jugoslavija (mladinci) 6 : 4, Jugoslavija -Slovenija 8:2, Italija - Madžarska 7:3 in Madžarska - Jugoslavija 0:10. Vrstni red moških ekip: 1. Italija (6 točk), 2. Jugoslavija (4), 3. Slovenija (2) in 4. Madžarska (0 točk).
Ženske so tekmovale v katah posamično, do .konca pa je bil razburljiv nastop italijanski’: reprezentantk, ki so si razdelile prva tri mesta, četrta je bila Marina Rad nič in peta Krčanka Irena Kokotec (obe Jugoslavija). Turnir so obogatili še nastopi karateistov ljubljanske Emone in karate kluba iz Kranja.
PAVI:L PERC
Sodražica: ob skakalnici 1.500 gledalcev
Gregorčiču članska preizkušnja v skokih
Kar 1.500 gledalcev sc je zbralo v nedeljo ob vznožju 40-metrske skakalnice v Sodražici, kjer je bilo medklubsko tekmovanje mladincev in članov. Navzlic slabemu vremenu je nastopilo 35 tekmovalcev iz Sodražice, Loškega potoka, Velikih Lašč in Krškega. Predvsem zaslugi nekaj nejprizadevnejših organizator-
f' v, kot bratoma Košmrlj, Bojcu, tupici, Zavodniku, Jorasu itd., gre zahvala, daje prireditev tako uspela.
Poglejmo rezultate: mladinci: 1. Kordiš 205,5, 2. Bartol (oba Loški potok) 171,5, 3. Sile (Sodražica) 160,6; člani: 1. Gregorčič (Loški potok) 181,7, 2. Bojc 179, 3. Debeljak (oba Sodražica) 175,6.
M. GLAVONJIČ
V NEDELJO SKOKI V LOŠKEM POTOKU
60-mctrska skakalnica v Loškem potoku bo v nedeljo, 6. marca, imela v gosteh najboljše skakalce centralne slovenske regije, ki se bodo pomerili za naslove. Tekma se bo pričela ob 14. uri, jx> prirediteljevih zagotovilih pa bodo nastopili tudi najboljši askakalci ljubljanske Ilirije s Primožem Ulago na čelu. Nič čudnega torej, če prireditelji •pričakujejo kar blizu 5 tisoč obiskovalcev.
M.G-č.
MALNAR BOLJE OD DRŽAVNEGA REKORDA
Novomeška občinska strelska zveza je pod pokroviteljstvom športne dvorane pripravila minuli vikend regijsko prvenstvo v streljanju z zračno puško. Nastopili so strelci iz Novega mesta, Črnomlja in Trebnjega, najboljši rezultat med posamezniki pa je dosegel mladinec Slavko Malnar, ki je s 359 krogi v streljanju z zračno pištolo dosegel celo nov državni rekord. V članski ekipni konkurenci so slavili Novomeščani pred Trebanjčani in Čmomaljčani.' posamično pa Čelcsnik med člani, dvakrat Malnar med mladinci in Gornikova med mladinkami.
(TELEVIZIJSKI SPORED1
4.	III.
petek
8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Angleščina, Odmor, Povej mi, povej, Svet, Odisej pri Fejakih, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka, Iz naših krajev, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute
17.25 POROČILA
17.30	JAZZ NA EKRANU: MIN-GUS DYNASTY II., glasbena oddaja
17.55 ARABELA, češkoslovaška oddaja za otroke
18.25 OBZORNIK
18.40	PRED IZBIRO POLICA:
POKLICI V POLJEDELSTVU IN ŽIVINOREJI Zdaj, ko je čedalje bolj i dragoceno vse, kar lahko naredimo doma, se veča tudi zanimanje za obdelovanje zemlje, hkrati s tem pa tudi za •poklice, povezane s poljedelstvom in živinorejo. Poklice bodo televizijci predstavili v treh oddajah, današnja bo govorila o poklicih, potrebnih za opravljanje poljedelskih in živinorejskih del, druga o poklicih v sadjarstvu in vinogradništvu, tretja . oddaja pa o poklicih v vrtnarstvu.
19.10	RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	IZBOR JUGOSLOVANSKE POPEVKE ZA VELIKO NAGRADO EVROVIZIJE, prenos iz Novega Sada
21.30 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov
21.50	CANOV KONEC, ameriški film
Naslovni junak je obetavni igralec tenisa, pred njim je blesteča kariera. Toda umre nju trener in tako je igralčevo napredovanje močno ogroženo, novemu položaju ni več kos ne kot športnik ne kot človek. Film je 1971 zrežiral James Frawley, igrajo pa Bean Bridges, Maud Adams, Giblert Roland, Alan Arubs in drugi.
23.10	POROČILA
17.10	Test - 17.25 Dnevnik -
17.45	Plavica - 18.15 Alkoholizem, bolezen številka 3 - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik -
20.00	Glasbeni magazin - 20.45 Zagrebška panorama - 21.00 Naših tisoč obrazov (dokumentarna oddaja) — 21.50 Nočni kino: Skrivnost Obenvalda (italijanski film)
5.	III.
sobota
8.00	POROČILA
8.05	ZVERINICE IZ REZIJE: GRDINA POD GRMOM
8.25	CICIBAN, DOBER DAN: NAREDIMO OBLAK
8.40 MALI ODRED, skopska oddaja za otroke
9.10	ARABELA, češkoslovaška oddaja za otroke
9.40 PISANI SVET: CIRKUS
10.15 VESOLJE:	ŽIVLJENJE ZVEZD
11.15 VARNOST V LETALSKEM PROMETU: STRAH PRED LETENJEM
11.45 NAŠI OLIMPIJCI: SMUČARSKI SKAKALCI
12.35	KULTURNE DIAGONALE: PARIZ
13.20	POROČILA
14.55 VOJVODINA: OLIMPIJA, prenos nogometne tekme
16.45 RISANKA
16.55 POROČILA
17.00	PRENOS KOŠARKARSKE TEKME
18.30	GALAKTIKA, oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	NAŠE 22. SREČANJE
21.30 NOČNI KINO: MOLK, ameriški film
22.40 POROČILA 2
15.40 Test — : 15.55 Sammyjeva super majica - 17.00 Prenos košarkarske tekme - 18.25 Človek Sam - 19.30 Dnevnik - 20.00 TV kaseta: Gabi Novak - 20.30 Poezija: Adam Puslojič - 21.05 Poročila ~ 21.10 Feljton: Beti ni sama — 21.40_ Športna sobota - 22.00 Mogočno morje (dokumentarna oddaja) — 22.55 Zveza
6.	III.
nedelja
9.20	POROČILA
9.25	ŽIVŽAV, otroška matineja
10.10	ALPSKA SAGA
11.40	625, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
15.15	VISOK PRITISK, zabavnoglasbena oddaja
16.05 POROČILA
16.10 PREPOZNAVANJE, ameriški film
17.35	NAŠ KRAJ: ZAVRATEC
17.50	ŠPORTNA POROČILA
18.05 VERA MISITA, zagrebška dokumentarna oddaja
18.55 NE PREZRITE
19.10 RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 KIKLOP, zadnja oddaja zagrebške nadaljevanke
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30	IZVIRI: ČLOVEK, oddaja iz dokumentarne nanizanke
21.50	POROČILA
9.00	Oddaje za JLA -	15.00
Evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju - 16.15 Medveščak: Meta-loplastika (prenos rokometne tekme) — 17.30 Evropsko prvenstvo v hitrostnem drsanju - 18.30 TV esej — 19.15 Na štirih kolesih — 19.30 Dnevnik - 20.00 Zagrebški sejem jazza 82 - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Agatha Christie
7.	III.
ponedeljek
8.35	TV V ŠOLI: Koledar, Kultura govora, Makedonščina, Odmor, Povej mi, povej, Marjan Matkovič, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Jovan J. Zmaj, Risanka, Kras in človek, Šola, Risanka, Aliče v čudežni deželi, Na konicah prstov
17.20	POROČILA
17.25 MALI ODRED
18.55	SODOBNA MEDICINA: ZA ZDRAVEGA IN SREČNEGA OTROKA
18.25 OBZORNIK
18.45	ZDRAVO, MLADI
19.15	RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 20.10 VREME
20.15 Dane Zajc: MLADA BREDA, predstava ljubljanske Drame SNG 21.40 V ZNAMENJU
8. m.
torek
9.05	TV V ŠOLI: Koledar, Zagreb, Odmor, Dnevnik 10, Latinska Amerika, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, John Steinbeck, Govori Nenad Ste-kič, Risanka, Dirigent, Zadnje minute
16.30	ŠOLSKA TV: Poklici v železniškem gospodarstvu, Kako na-
stanejo zemljepisne karte, Generator
17.30 POROČILA
17.35 ZVERINICE IZ REZIJE: VOLK IŠČE DRVA V ČRNEM POTOKU
17.55 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: ZENSKI ZBOR IZ GABROVKE
18.35 NOTRANJSKI OBZORNIK
18.40	POMORŠČAKOVA ŽENA, jugoslovanski kratki film
18.55 KNJIGA, kulturna oddaja
19.10 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.10 VREME
20.15	MLADOST KARLA
MARXA, oddaja iz vzhodnonemške nadaljevanke
21.05 KDO SO DEBOLTOVI, oddaja iz ameriške dokumentarne nanizanke
21.55 POROČILA
17.25	Dnevnik - 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Telestart 82 (zabavnoglasbena oddaja) —
19.30	Dnevnik - 20.00 Narodna glasba - 20.45 Revolucija, ki teče: Neretva (dokumentarna oddaja) -
21.35	Zagrebška panorama - 21.50 Ali sc med seboj dovolj poznamo (kulturna oddaja)
9.	III.
sreda
9.05	TV V ŠOLI:. Koledar, Odmor, Labod, Slava Ogrizovič, Poročila
10.35 TV V SOLI: Oceani, izvor življenja, Risanka, Kocka, kockica, Prizori iz življenja, Risanka, Šola nogometa, Vedeži, nevedneži
17.35 POROČILA
17.40 CICIBAN, DOBER DAN: DEŽELA CVETLIČNIH LONČKOV
17.55	PRIJATELJI GLASBE
18.25	DOLENJSKI OBZORNIK
18.40 MOZAIK KRATKEGA FIL-
MA: STVAR KONCENTRACIJE, švedski film
Film, ki ga je posnel Sigvar OLsson, bo prikazal, kako sc je med nogometno tekmo med Manchester Unitedom in Aston Villo „obnašal“ vratar Jimmy Rimmer.
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.10	VREME
20.15	FILM TEDNA: PODEŽELSKI IGRALCI, poljski film
Delo bo prikazalo odnose med igralci v neki podeželski skupini, še posebno pa razmere med najboljšim igralcem in njegovo ženo. Zgodi se, da v skupino pride mlad režiser, kateremu gre le za lastno uveljavitev. Temu podeželski igralec nasprotuje, a njegov upor je jalov, ao trenj
pride tudi v igralčevem zakonu. Film je po lastnem scenariju posnela Agnieszka Holland, glavne vloge pa igrajo Halina Labonarska, Tadeusz Huk, lwona Biernacka in še kdo.
22.10	KULTURNE DIAGONALI: Drevišnja oddaja bo govorila o zbliževanju in prepletanju znanstvenih strok na področju kulture.
22.55	POROČILA
17.2&	Dnevnik 17.45“ Gusarji Kapitana Kuka (lutkovna oddaja) -
18.15	Nasveti strokovnjakov: Dojenčkova prehrana - 18.45 Prijatelji glasbe - 19.30 Dnevnik 20.00 Prenos s svetovnega prvenstva v umetnostnem drsanju v Helsinkih -
22.30	Dnevnik
10.	III.
četrtek 1
9.05	TV V ŠOU: Koledar, S Soncem iz oči v oči, Odmor, Geometrija, Poročila
10.35	TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, OZN, Poročila, Risanka, Gasilec, Zadnje minute
16.20 ŠOLSKA TV: Poklici, v železniškem gospodarstvu. Kako nastanejo zemljepisne karte, Generator
17.20 POROČILA
17.25 VESOLJE: NA ROBU VEČNOSTI
10. oddaja iz poljudnoznanstvene nanizanke, ki jo vodi Carl Sagan, bo govorila o enem najbolj zapletenem vprašanju: o rojstvu vesolja.
18.25 LJUBLJANSKI OBZORNIK
18.40	NA SEDMI STEZI, športna oddaja
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
20.10 VREME
20.15 TEDNIK
21.15 ZVOKI GODAL: KVARTETI PO SCHUBERTU
Današnja, zadnja oddaja iz glasbene nanizanke, bo posvečena godal-
nemu kvartetu, točneje stvaritvam za ta glasbeni sestav, ki so nastale po delih F. Schuberta. SUšali bomo odlomke iz del B. Smetane, C. Debussyja in B. Bartoka.
21.45	S POTI PO INDIJI: RAJSKA DOLINA, dokumentarna oddaja
22.15	POROČILA
17.25	Dnevnik - 17.45 Nekega poletja - 18.15 Alpex - 18.45 YU rock skozi čas: Zlatko Pejakovič -
19.30	Dnevnik - 20.00 S. Šnajder: Hrvatski Faust (predstava 1INK Split) 22.40 Zagrebška panorama
Zapustil si nas, toda v srcih boš ostal vedno z nami
ZAHVALA
V 65. letu starosti nas je po kratkotrajni bolezni mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
POLDE FINK
z Mestnih njiv 11
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za nesebično pomoč zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice v Novem mestu. Za izrečeno sožalje, darovanje vencev pokojniku, spremljanje na zadnji poti ter ostalo pomoč se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, krajanom Mestnih njiv, kolektivom: Hotel Grad Otočec, SGP Pionir -TOZD Lesni obrat, Kovinar, Krka in Gostinska turistična šola Novo mesto. Še posebej se zahvaljujemo organizaciji ZZB NOV Novo mesto, Gostinskim organizacijam Novo mesto, TTG Ljubljana in Kolodvorski restavraciji Novo mesto za poslovilne besede in podaijeno cvetje ter godbi in pevcem. Vsetn še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Cvetka, sin Branko ter sinovi Polde, Janez in Stane z družinami, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Dragi mož in ata, ni te več, spomin na tebe je boleč,
Ne mine ura, dan ne noč, da bi v mislih ti ne bil navzoč.
ZAHVALA
Z žalostjo v srcu sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, daje v 82. letu preminil dragi mož, oče, brat, stric in ded
VINKO MAJCEN
z Malkovca 26, Tržišče
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojniku pa darovali toliko lepega cvetja ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej lepa hvala kolektivom KS Sevnica, Dani Mirna, Jugotaninu Sevnica, Metalni Krmelj, vsem sodelavcem, sosedom, pevcem, nosilcem praporov, organizaciji ZB Tržišče, DU Tržišče, govornikoma Pungerčarju in Selevšku za poslovilne besede, zdravstvenemu osebju v Krmelju in Sevnici ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija, otroci Vinko, Ivanka, Jožica, Ciril in Tone z družinami, devet vnučkov, brata, sestre in ostalo sorodstvo
		
		ZAHVALA
		Po težki in dolgotrajni bolezni nas je v 86. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, pradedek, stric in svak
		JANEZ MARINČIČ
		upokojeni železničar in borec za severno mejo iz Breze 20
Ob boleči izgubi našega ata se najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje in vence ter ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo sc osebju urološkega in kirurškega oddelka novomeške bolnišnice, dr. Janežu za pomoč ter ZD Trebnje, GD Občine za organizacijo pogreba in govor pri odprtem grobu, župniku za lepo opravljeni obred, pevcem za zapete žalostnikc in vseln delovnim organizacijam. Vsem še enkrat iskrena hvala!		
Žalujoči: vsi njegovi Breza, Trebnje, Ljubljana, Depala vas, Kranj, Zagreb in Argentina		
		Breza, dne 23. februarja 1983
ZAHVALA
V 51. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, brat* stric, svak in boter
ANTON BAUMKIRHER
iz Presladola 19, Brestanica
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivoma Celuloze Krško in ZD Sevnica za podarjena venca, tov. Ivačiču za slovo ob odprtem grobu in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujočir oče, mama, bratje in sestri z družinami ter ostalo sorodstvo
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite.
Spomnite sc, kako trpela sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša dobra mati, sestra in stara mati ter teta
MARIJA STEPAN
rojena Radoš iz Bušinje vasi 8, Suhor
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in •prijateljem za darovane vence in cvetje ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice Novo mesto, lovcem iz Črnomlja, Kovinaiju Črnomelj, delavcem IMV Suhor, krajevni organizaciji ZB, posebno pa Štefaničcvi za poslovilne besede, pevcem iz Črnomlja in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: otroci Ivan, Jože, Stanko, Ivanka z družinami, bratje, sestra in vnuki ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka, starega dedka in strica
POLDETA OMERZU
upokojenca in borca za severno mejo
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste pokojnega tako številno spremili na njegovi zadnji poti, sočustvovali z nami, nam pismeno in ustno izrazili sožalje. Najlepša hvala vsem, ki ste mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Ladiki in ostalemu osebju ZD Senovo, govornikoma tov. Francu Bučenelu, predstavniku ZB in tajniku GD Senovo tov. Francu Kmetcu, ki sta orisala lik pokojnega s tako prisrčnimi in lepimi besedami. Zahvaljujemo se Gasilskim društvom Senovo, Mali Kamen,..Veliki Kamen, Brestanica in Brestanica - elektrarna, vsem praporščakom za zadnji pozdrav, godbi za žalostinkc, pevcem za lepo zapete pesmi in župniku za opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki nam je . kakorkoli pomagal v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: vsi njegovi
CA
Že leto dni je zdaj minilo, ko življenje tvoje je ugasnilo, pri nas veselja nič več ni, ker tebe od nikoder ni.
V SPOMIN
4. marca bo minilo žalostno leto, odkar nas je v najlepših letih mladosti zapustil naš dragi sin in brat
STANE
STRGAR
Brežice, Kvedrova 5
Čas ni zacelil rane, čas ni ozdravil bolečine. Dragi Stane, v naših mislih si vedno z nami. Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate svečke.
Vsi njegovi
Odbor za delovna razmerja TOK ..GOZDARSTVO" TREBNJE
razpisuje
za nedoločen čas prosta dela oz. naloge:
BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE
Razpisni pogoji:
— srednja ekonomska šola
— eno leto delovnih izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v časopisu na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, TOK „Gozdar-stvo" Trebnje, Baragov trg št. 2, 68210 Trebnje, z oznako „za odbor za delovna razmerja".
Kandidate bomo obvestili o izbiri v osmih dneh po opravljeni izbiri.
121/9-83
Razpisna komisija pri svetu OSNOVNE SOLE ŠKOCJAN
ponovno razpisuje prosta dela in naloge
ravnatelja
osnovne šole Škocjan
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da izpolnjujejo pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 96. člena zakona o osnovni šoli
— da imajo opravljen strokovni izpit
— da imajo organizacijske in strokovne sposobnosti
— da so moralno-politično neoporečni
— da imajo pet let pedagoških delovnih izkušenj.
Ravnatelj bo imenovan za štiri leta.
Nastop dela 1. 4. 1983.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na naslov:
Osnovna šola Škocjan, 68275 Škoqan, z oznako „za razpisno komisijo".
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po sklepu sveta osnovne šole.
119/9-83
Ne mine dan, ne noč, vedno v srcih si med nami.
V SPOMIN
Danes minevajo tri leta, odkar smo se z žalostjo poslovili od naše žene m mame
MARIJE
DRAGAN
iz Brezja pri Trebelnem
Mož Tone in otroci
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica in praprababica
MARIJA
KLEPAČ
rojena Janeš iz Kočevja
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, KS Kočevska Reka, kolektivu Petrol in občinskemu sodišču, ki so nam pomagali v težkih trenutkih, pokojni darovali cvetje in jo pospremili na zadnji poti, tov. Pojetu in tov. Cimpriču za poslovilne besede ter godbi in duhovniku za opravljeni obred.
Žalujoči: otroci z družinami ter ostalo sorodstvo
PIDNIR
Splošno gradbeno podjetje obrat
,Pionir" — TOZD Lesni
objavlja
proste delovne naloge in opravila
direktorja TOZD Lesni obrat
(ni reelekcija)
Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki poleg v zakonu določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje:
— da ima višjo strokovno izobrazbo lesne smeri in najmanj 5 let prakse na ustreznih delovnih mestih
— da ima srednjo strokovno izobrazbo lesne smeri in najmanj 7 let prakse na ustreznih delovnih mestih
— da ima ustrezne moralne, družbene in politične kvalitete. Kandidat bo sprejet na opravljanje delovnih nalog in opravil difektorja TOZD Lesni obrat za štiri leta.
Kandidati naj vlogi prileže ustrezna dokazila o izobrazbi in opis dosedanjega dela v 15 dneh po objavi, in sicer v zapečateni ovojnici z oznako „za razpisno komisijo TOZD Lesni obrat" in na naslov: SGP ..Pionir", Novo mesto, Kettejev drevored 37.
Kandidate bomo o razpisu obvestili v 30 dneh od dneva zaključka razpisa.
120/9-83
V času od 17. 2. do 23. 2. so v novomeški porodnišnici rodile: Helena Klančisar iz Straže - Gregorja,
Anica Lužar iz Sentjuria - Romano, Martina Kovačič iz Mirne peči -Sabino, Marija Bratkovič iz Šentjer-
neja - Matica, Marija Plut iz Gornje Lokvice - Simona, Dobrinka Jorgič iz Črnomlja - Jeleno, Renata Plut iz Regcrče vasi - Tadejo, Milena Zakrajšek iz Migolice - Darjo, Nada Barič iz Črnomlja — Sonjo, Marija
Ribič iz Gornjega Karteljevega -Tonija, Marjeta Kiatnus iz Vrhka -Aleša, Marija Ambrožič iz Gornje Lokvice - Simona, Andja Dragisič iz Baličev - Danijela, Cvetka Dragoš iz Črnomlja - Boruta, Mojca Piletič iz Dolnjega Maharovca - Luka, Silva Iskra z Dvora - Tanjo, Marija Mikec z Dolenjih Kamene - Nino, Majda Rodič iz Dolenjega Kronove-ga — Maijano, Zdravka Trifkovič iz' Hruševca - dečka, Neža Sodec iz Cerovca - dečka, Marija Grahek iz Petrove vasi - dečka, Terezija Anzelj z Vrha pri Trebelnem -dečka in Marija Pečjak iz Bu gdanje vasi - deklico. Čestitamo!
m
AVTO-MDTO
SLOVENIJE
ZVEZA
Odbor za medsebojna razmerja delavcev združenem delu delovne skupnosti
AVTO-MOTO ZVEZE SLOVENIJE
objavlja
prosta dela in naloge
finanCnega administratorja
tehnično-turistične baze AMZS Otočec Pogoji za sprejem:
srednja strokovna izobrazba ali druga ustrezna šola, znanje strojepisja
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas in s posebnim pogojem poskusnega dela do treh mesecev.
Pismene ponudbe pošljite v 15 dneh od objave na naslov: Tehnično-turistična baza AMZS Otočec ob Krki Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30 dneh od poteka prijavljenega roka.
114/9-83
Razpisna komisija OZD ..Gorjanci" — delovna skupnost skupnih služb
objavlja naslednja prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili, in sicer:
1. VODJA GOSPODARSKO-RACUNSKEGA ODDELKA (reelekcija);
pogoji: poleg splošnih pogojev iz člena 511 ZZD kandidat mora izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima končano visoko izobrazbo ekonomsko-finančne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na delih in nalogah ekonomsko-finančnih opravil s posebnim poudarkom na samostojnem opravljanju teh nalog v organizacijah združenega dela, oziroma
— da ima končano višjo izobrazbo ekonomsko-finančne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah ekonomsko finančnih opravil s posebnim poudarkom na samostojnem opravljanju teh nalo$ v organizacijah združenega dela, oziroma,
— da ima končano srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah ekonomskih opravil s posebnim poudarkom na samostojnem opravljanju teh nalog v organizacijah združenega dela.
Poleg navedenih pogojev pa kandidat mora imeti moralne in politične lastnosti, ki zagotavljajo uspešno izvrševanje del in nalog.
2. VODJA SPLOŠNEGA ODDELKA:
pogoji: poleg splošnih pogojev iz člena 511 ZZD mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima končano visoko izobrazbo pravne smeri in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na upravno-organizacijskih opravilih, kadrovskih opravilih in socialno zdravstvenih opravilih, oziroma
— da ima končano višjo pravno ali višjo upravno izobrazbo in 3 leta delovnih izkušenj na upravno-organizacijskih opravilih, kadrovskih opravilih in socialno zdravstvenih opravilih.
Delovne izkušnje morajo biti pridobljene v organizacijsh združenega dela.
Poleg navedenih pogojev pa kandidat mora imeti moralne in politične lastnosti, ki zagotavljajo uspešno izvrševanje del in nalog.
3. VODJA KOMERCIALNEGA ODDELKA:
pogoji: poleg splošnih pogojev iz člena 511 ZZD mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima končano visoko izobrazbo ekonomsko-komercial-ne ali prometne smeri in 2 leti delovnih izkušenj na delih in nalogah komercialnih opravil s posebnim poudarkom na samostojnem opravljanju teh nalog v organizacijah združenega dela, oziroma
— da ima končano višjo izobrazbo ekonomsko-komercialne smeri ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na delih in nalogah komercialnih opravil s posebnim poudarkom na samostojnem opravljanju teh nalog v organizacijah združenega dela, oziroma
— da ima končano srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na delih in nalogah komercialnih opravil s posebnim poudarkom na samostojnem opravljanju teh nalog v organizacijah združenega dela.
Za vse kandidate velja kot nadaljnji pogoj znanje enega od jezikov: nemščina, angleščina, francoščina.
Prednost imajo kandidati z opravljenim ali priznanim strokovnim izpitom za zunanjetrgovinsko poslovanje.
Poleg navedenih pogojev mora kandidat imeti moralne in politične lastnosti, ki zagotavljajo uspešno izvrševanje del in nalog.
Pismene ponudbe z dokazili je treba dostaviti razpisni komisiji na naslov OZD ..Gorjanci" Straža v roku 15 dni od dneva objave.
Po preteku razpisnega roka bodo kandidati pismeno obveščeni o izidu razpisa.
118/9-83
MERCATOR
KMETIJSKI KOMBINAT SEVNICA TOZD Proizvodnja TOK Kooperacija
rcator
Razpisni komisiji TOZD Proizvodnja in TOK Kooperacija razpisujeta dela in naloge:
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — direktorja TOZD ..Proizvodnja"
2. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — direktorja TOK ..Kooperacija"
Pogoj za zasedbo objavljenih prostih del in nalog:
Pod 1:
— višja izobrazba ekonomske ali agronomske smeri
— tri leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih
— kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene v 511. členu Zakona o združenem delu.
Pod 2:	)
— višja ali srednješolska izobrazba agronomske smeri
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
— kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene v 511. členu Zakona o združenem delu.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Za opravljanje objavljenih del in nalog bo delavec izbran za dobo štirih let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave o izpolnjevanju pogojev in dokazili v 15 dneh po objavi na zgoraj navedeni naslov.
Kandidate bodo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi.
•	116/9—83
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je za veilno zapustila naša draga mama, tašča, stara , mama, prababica, sestra in teta
JOŽEFA KOŠTOMAJ
z Blance
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi ,,M“ — Preskrbi Krško, skupščini občine Kamnik in Sevnica, Donitu-TOZD Trival Kamnik, govorniku tovarišu Dragu Mirtu za poslovilne besede, družini Sovdat, Dornik in Cvelbar ter kaplanu za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: otroci Mici, Jože, Justi in Drago z družinami, brata in sestra ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 77. letu nas jej po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
ALOJZIJA ŠKARJA
iz Škrljevega 7
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, pokojno v tako velikem številu spremenili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala DO Donit Velika Loka, IMV-TOZDMima, Dana Mirna, IMV Novo mesto, tov.. Jožetu Vrana za poslovilne besede ob odprtem grobu, pevskemu zboru in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: sin Jože z družino, hčerki Mici in Milka z družinama, hčerka Ivanka, sestri Ana in
Micka ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je v 71. letu za vedno zapustila naša draga žena, mama in babica
LOJZKA PEČEK
rojena Novak iz Trbinca pri Mimi
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam karkoli pomagali, prinesli pokojni vence in šopke ter jo spremili na njeni zadnji poti. Najlepša hvala dr. Vilfanovi za dolgoletno zdravljenje. Zahvaljujemo se tudi kolektivom IMV-TOZD Mirna, Trimo Trebnje in Ljubljanski dnevnik. Lepa hvala pevskemu zboru in župniku za opravljeni obred ter poslovilne besede.
Žalujoči: mož Jičerka z družino in sinova
ZAHVALA .
V 59. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša mama, stara mama, tašča, sestra, teta, botra, snaha, svakinja in sestrična
ANA JAKLIČ
iz Ivanje vasi 7, Mirna peč
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki so nam izrekli sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala sodelavcem TOZD BETI Mirna peč, OOS KRKA — sodelavcem TOZD MARKETING in TOZD IZOLACIJE za podarjene vence in izrečena sožalja. Hvala tudi govorniku tov. Kolencu, pevcem iz Mirne peči in župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
VSI NJENI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage hčerke, žene in mame
KRISTINE PRIJATELJ
rojene Bratanič iz Krškega, Kvedrova ulica 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in
znancem, ki ste v težkih trenutkih z nami sočustvovali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, pokojni darovali vence in cvetje al* kakorkoli pomagali v teh težkih dneh. Hvala vsem sosedom za pomoč, podarjene vence in cvetje, enako Knjigarni in papirnici Krško, ONZ Krško, Društvu upokojencev Krško in Radioklub „ROTOCEL“. Še posebna zahvala Slavku KUNEJU za vso pomoč, organizacijo pogreba in izrečene besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala govornikoma Francki STUPARJEVI in Jožetu RAČIČU, pevcem s Senovega in godbi Tovarne celuloze in papiija Krško. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili na zadnji poti in kakorkoli pripomogli k temu, da smo se od drage pokojnice tako lepo poslovili.
Žalujoči: mož Nace, sinova Iztok z družino, Miloš, mama in ostali sorodniki Krško, dne 21. februarja 1983
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je v 70. letu starosti za vedno zapustil naš dragi ata, stari ata, brat in stric
ANTON PETERLE
iz Mirne vasi pri Trebelnem
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se GD Velika Strmica, pevcem s Trebelnega in župniku za opravljeni obred. Še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Franci, sin Tone z dnižino, hči Albina z družino, brata Lojze, Janez, sestre
Kristina in Jožefa ter ostalo sorodstvo
Mirna vas, dne 23. februatja 1983
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 74. letu zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
JANEZ HUDOKLIN
iz Dobravice 25, Šentjernej
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem, ki so nam karkoli pomagali, izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala tudi sodelavcem in OOS sindikata ISKRE TOZD HIPOT Šentjernej in IMV TOZD Podgorje Šentjernej, Društvu upokojencev Šentjernej in mešanemu pevskemu zboru Šentjernej. Hvala tudi župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Ani, hčerka Pavla z družino, sinovi Ignac in Jože z družinama in Tone ter
ostalo sorodstvo
Zapustil si nas ljubi mož in ata, za teboj srce naše joče, a tolažba ena nas krepi, da.srečamo sc v večnosti.
ZAHVALA
Po dolgoletni in mučni bolezni nas je v 68. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, brat in stric
VIKTOR KUŽNIK
iz Podlisca 6 pri Dobrniču
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam karkoli pomagali v teh težkih trenutkih, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalja, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga spremili k njegovemu zadnjemu počitku. Iskreno zahvalo smo dolžni zdravstvenemu osebju, Iskri Žužemberk za podarjena venca, TOK Gozdarstvu Trebnje, pevcem iz Dobrniča in župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: žena Fani, sinova Viktor in Ciril, hčerki Lojzka in Silva z družinami ter ostalo
sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgotrajni in mučni bolezni nas je v 54. letu starosti zapustil naš dragi in skrbni mož, sin, brat, očim, stric in tast
LEON KOS
iz Otočca 70
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala velja zdravnikom in zdravstvenemu osebju,pljučnega oddelka bolnice Novo mesto za večkratno zdravljenje, Gozdnemu gospodarstvu in TOK gozdarstvu Novo mesto, občinskemu odboru ZZB Novo mesto, krajevni organizaciji ZZB Otočec in ostalim organizacijam ZZB NOV, Lovski družini Brusnice, OZ Metlika, vsem govornikom za poslovilne besede, pevcem, godbi ter vsem, ki ste z nami sočustvovali, počastili njegov spomin in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Vsem najlepša hvala za vse!
ŽALUJOČI: vsi njegovi
ZAHVALA
/
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre, tete in svakinje
KRISTINE CIMERMAN
roj. Tomc iz Črnomlja
se iskreno zahvaljujemo vsem, posebej pa še sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli besede sožalja, pokojni pa darovali toliko lepega cvetja ter jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Lepo se zahvaljujemo tudi vsem, ki ste pokojni v bolezni pomagali in jo tolažili, posebno pa še zdravstvenemu osebju ZD v Črnomlju, Kliničnega centra v Ljubljani in bolnišnice v Novem mestu. Prav tako iskrena hvala govornicama za poslovilne besede ter Enici Škof za nesebično pomoč.
VSI NJENI
Rešitev prejšne križanke
				..	VVJO		j:."	OTO*			|a3	M-	aa
					P	R	A	S	K	A	v	e	c
					K	A	E>	A	K	B	A	K	A
					O	V	A	L	tsr	O	P	1	N
					L	e	P	A	pa	: 'J	1	V	O
					O	L	O	M	E.	0		A	V
os			6		G,		N	1	R.	V	A	/v	A
	s	It	M	€	ivfc	..		N	A	N	A	••	
	6	L	1	T	A		s	A	V	A	s.	ep	sr
-• . •	Z	e	L		e	N	A		1	R.	H	A	R
	A	A\	1		P | A		L	l	A/	ČR**	€	r	A
—	M	1	0	M	■*»«j V		O	D	A		N	0	3
mm Hunf
prgišče misli
mmftM
Razgledanih bralcev brez vsakršnih predsodkov maloda ni ve?, -W/ jim klepetavost javnih občil sproti razkraja razsodnost.
F. KALAN
Vsakdo je toliko vreden, kolikor je vredno to, za čimer se žene.
M. A VRELIJ
S!				D L	KRVO- SES	ODLIČ- NOST	TUR. ŽIME	D L	PRI3MO DA	ODSTRfl NJEVA- P^K	LJUBK. M. IME	KOPA	OT1NSN PTICA
				DOMAČA ŽIVAL				TOČKA /OSON- ČJU					
				AM. HUMOFd PISEC				ŽAMET NOVAK JANEZ					
													
				►							m		
													
				►				M IME (ROL IH]	VEŽA PRITOK DONAVE				
D L	PUŠČAV. VETER	LESTVE CA	S				mfic	D					DL
SZ (OR IG.)					D L	VRSTA BOENKAJ	A		.			KRAJ POD FR GORO	POSEKA
						oeiu> IVANA							
AFR, PLEMEN SKUPINA					NATRIJ								
SLIKAR MOR. MOTIVO	-								TONE KRALJ	JEZIK BANTU ČRNCE)	f;		
POT V MESTU						SUKA- NEC					DEL OBRAZ/			
MEDENA ROSA					DL	RIM. KRALJ (OSTI JA)				IZRAEL LUKA			
Človeštvo ima dva pola
Razlike med moškim in žensko sicer niso odločujoče, vendar pa so vtisnjene globoko v fiziološko in duhovno sestavo — Odpornejše ženske
Sporni kozarec alkohola
Ali lahko zdravljeni alkoholik popije občasno kozarec pijače? — Vprašljiva študija, ki zatrjuje, da lahko
Vprašanje, ali z alkoholom zasvojenega človeka lahko spremenimo v navadnega pivca ali pa je, če želi premagati svojo bolezen, za vse življenje obsojen na popolno abstinencp, med strokovnjaki nikakor še ni rešeno. Pred leti sta zakonca Linda in Mark Sobells izvedla raziskavo v kalifornijski psihiatrični bolnišnici, na osnovi katere sta napisala študijo, ki je dvignila obilo prahu. V nji sta namreč zatrjevala in s ' številnimi podatki podprla teorijo, da alkoholik lahko postane običajen družabni pivec. Njune ugotovitve so bile namreč v hudem nasprotju s splošno priznanim mnenjem, da je za alkoholika edina pot iz zasvojenosti popoL
Prve žrtve že padajo
Kisli dež uničuje jelke — Ogroženost je širša
Že leta se jelovi gozdovi na enem od vrhov Zelenih gora v ameriški zvezni državi Vermont skrivnostno sušijo in odmirajo. Leta 1965 jih je bilo od nekdanjega števila samo še polovico, zato so botaniki in strokovnjaki za okolje temeljito preučili zadevo, da bi odkrili razlog odmiranja. Posebna skupina je analizirala življenje tamkajšnjih jelk, podnebje in sestavo prsti, a ni nič odkrila. Leta 1977 je opravila ponovne meritve in analize ter ponovno ugotovila, da pač jelke na vrhu Camels Hump (Kamelja grba) odmirajo. Razloga niso mogli odkriti.
Z nedavnimi odkritji o življenju škodljivem kislem dežju, ki nastaja zaradi izpušnih plinov in izgorelih plinov od fosilnih goriv, pa se je skrivnostno umiranje jelk pojasnilo. Znanstveniki so kor sumljivo izločili škodljivce, klimatske razloge, sestavo prsti ipd., nazadnje jim je ostala samo novodobna šiba božja - kisli dež. Meritve so pokazale, da so padavine v Zelenih gozdovih 40-krat bolj kisle od navadnega dežja, megle pa celo stokrat bolj kisle od običajnih. Vse kaže, da so iglavci še najmanj odporni za kisli dež, vendar pa strokovnjaki opozarjajo, da so odmirajoče jelke le prve žrtve. Škoda je dolgotrajna in bo prizadela tudi druge člene v sklenjeni verigi rastlinskega in živalskega življa. Vemo pa, da na koncu te verige še vedno stoji človek.
no prenehanje uživanja alkoholnih pijač.
Nedolgo tega je posebna komisija preverjala znanstveno delo zakoncev Sobells in zavrnila trditve mnogih znanstvenikov, da sta kanadska raziskovalca ponaredila znanstvene podatke z namenom, da bi dokazala svojo presenetljivo teorijo. Kaj takšnega študiji ni mogoče očitati, vendar pa tudi ni mogoče pristati na zanesljivost zaključkov. Občasni kozarček je za človeka, ki je globoko zabredel v alkoholizem, huda nevarnost, za katero velja, daje bolje, če je ne izziva. Vsekakor pa bo nadaljnje raziskovanje na tem področju pokazalo, ali le ni morda mogoče, da bodo nekdanji alkoholiki za novo leto ali kakšno' podobno priložnost mirne vesti spili kozarček ali dva.
Vino — za vedno prepovedan sad za zdravljene alkoholike?
Da za incest?
Bo na Švedskem dovoljeno krvoskrunstvo odraslih?
Šestčlanska komisija švedske vlade je predlagala, naj bi parlament to jesen sprejel spremembe zakona o spolnih deliktih. Med drugim predlagajo, naj bi poslej krvoskrunstvo (incest) ne veljalo več za kazenski prestopek,-ako •gre za osebe, starejše od 18 let. S tem predlogom, če bo seveda sprejet, bi se onemogočilo vmešavanje države v prostovoljne spolne odnose med polnoletnimi osebami tudi v primeru, ko. gre za sorodnike.
Člani komisije so poudarili, da se zavedajo možnosti genetskih motenj pri otrocih, rojenih iz takih razmerij, vendar pa tudi ugotavljajo, da je tveganje razmeroma zelo majhno in da hi znanstveno dovolj dokazano, medtem ko je dokazano, da prihaja do precej večjih genetskih napak pri otrocih, ki se rodc materam, starejšim od 40 let, pa vendar nobena zakonodaja na svetu takšnega rojstva nima za kazenski prestopek.
Usoda predloga je v rokah parlamenta, a že sedaj je, kot poroča Tanjugov Durbin, naletel v številnih okoljih na odpor. Navsezadnje je prepoved incesta ena najstarejših civilizacijskih pridobitev. No, bomo videli, kaj bo iz vsega skupaj. Zrna pameti v predlogu gotovo ni mogoče povsem prezreti.
Vesoljski posnetek mesta Char-leston.
Koristno oko
Lanskega julija je NASA vtirila satelit za vesoljsko snemanje zemeljske površine Landsat 4, ki se je izkazal v tem kratkem času za zelo koristnega. Na poti okoli Zemlje obkroži jo v 99 minutah in se po 16 dneh vrne na isto tirnico - naredi na tisoče elektronskih posnetkov, s pomočjo katerih strokovnjaki na Zemlji pridejo do številnih dragocenih in uporabnih podatkov o stanju kmetijskih pridelkov, o gozdovih, morjih, vodnih-tokovih, rudnem bogastvu in podnebju. Občutljive kamere snemajo površje Zemlje v različnih valovnih dolžinah in tudi v številnih frekvencah infrardeče svetlobe, ki je za človeško oko nezaznavna. Vsak pdsnctek je mogoče razviti v zaželenih barvnih odtenkih glede na potrebe. Spremembe v barvah opozore, denimo, na onesnažene voda, ogrožen pridelek ipd. .
V nasprotju s številnimi vojaškimi vohunskimi sateliti Landsat 4 bolj ali manj služi vsemu človeštvu. Vsaka dežela lahko naroči in za ustrezno plačilo dobi želene posnetke. Precej dežel tretjega sveta si je že pomagalo s tem satelitom, kije med drugim odkril nova nahajališča bakra v Pakistanu in kositra v Boliviji.
Ženske in moški so si enakopravni. Tako velja v vseh civilizacijsko razvitih deželah, kjer so premagali tisočletne „moškc“ predsodke, rojene v sivi davnini. Enakopravnost seveda ne pomeni, da so si tudi enaki. Moških in žensk ne ločijo med seboj zgolj spolne in rodilne funkcije ter temu primerna telesna zgradba, temveč jih ločuje mnogo več stvari.
Znanost šele v novejšem času počasi začenja razumevati naravo teh razlik. Z raziskavami znanstveniki prodirajo v „nerazumne“ in številne zakaje. Zakaj so moški boljši od žensk v abstraktnem, matematičnem mišljenju, zakaj imajo ženske mnogo bolj zapleteno razvit samozaščitni telesni sistem, zakaj moški mnogo pogosteje podležejo spolnim deviacijam in sploh duševnim boleznim, zakaj so ženske bolj nadarjene za družabnost, a hkrati bolj kot moški podlegajo fobijam in depresijam, pa zakaj je več moških na obeh skrajnih polih intelektualnega razpona, se pravi, da je več nadpovrečno inteligentnih, hkrati pa tudi več podpovprečno?
Odgovoriti na ta številna vprašanja o razlikah med spotoma, ki presegajo same biološke opredelitve, ni tako preprosto, kot so to menili pred časom, ko so razlog videli zgolj v vzgoji in vplivu okolja, siecr pa so menili, da sta si spola povsem enaka. Popolnih odgovorov sploh še ni, poznamo pa nekaj delnih znanstvenih odgovorov na nekaj zanimivih zakajev.
Še vedno drži, da umre več moških kot žensk zaradi srčnih obolenj. Ne zaradi tistih, ki jih •povzroča nesrečna ljubezen, marveč zaradi pravih obolenj. Ne gre za večjo podvrženost zaradi zaposlitve, saj je znano, daje med zaposlenimi ženskami kljub vsemu manj srčnih bolezni kot med gospodinjami. Vse kaže, da so ženske že po naravi bolj zaščitene pred tovrstnimi boleznimi. Pred najbolj pogostimi vrstami srčnih bolezni jih varujejo njihovi naravni spolni hormoni estrogeni, pomembno	pa je tudi to, da
odgovarjajo	na stresne položaje
biokemično in obnašanjsko drugače kot moški. Študije so pokazale, da -ženske, ki žive podobno življenje kot moški poslovneži, se pravi, da žive v stalni napetosti, nimajo povišanega krvnega tlaka, srčnega impulza in ne tolikšnih količin adrenalina v organizmu. A tudi če imajo podobno splošno zravstveno podobo kot moški poslovneži (visok krvni tlak	itd.), je med njimi
občutno manj srčnih kapi.
Zakaj taka razlika? Strokovnjaki menijo, da je pogojena z. dolgim evolucijskim pritiskom, ki mu je bil moški podvržen kot lovec in borec za samico. V takšnih položajih je razvil tipično stresno reagiranje, medtem ko so ženske kot središča družine razvile čustveno in družabno naravo. Domneve so preverjali na poskusnih živalih, kolikor je to
seveda sploh mogoče. Raziskovalci so ugotovili, da je pri samcih-po-skusnih živalih tesna povezanost med dominacijo (pridobivanje samice in ozemlja) in visokim krvnim tlakom ter otrdevanjem ožilja. Samci na vrhu so imeli tudi najvišje količine moškega spolnega hormona testosterona v krvi, s čimer je prav tako neposredno povezano povečanje škodljivega holesterola. Enako je tudi pri „človeških samcih" moških.
Ženske so na tem zelo pomemb-’ nem področju v očitni prednosti pred moškimi. So pa zato porinjene v podrejen položaj, ko gre za sposobnosti abstraktnega mišljenja. Študije so pokazale, da moški hitreje in bolje napredujejo v vseh panogah, ki so povezane z matematiko, medtem ko ženskam bolj leže komunikativne zadeve. Ker pa je abstraktno mišljenje pogoj za razvito •inteligenco, sc ponuja sklep, da so moški po naravi bolj inteligentni kot ženske. Tako tudi je res, pravijo znanstveniki. Res, pa je tudi, da je precej več moških na dnu te lestvice, kot pa je žensk.
Zagovorniki enakosti šo zagnali vik in krik, zato so raziskovalci začeli z obsežnejšimi študijami. Ena od takih je bila študija, v katero so zajeli okoli 10.000 šolarjev. Pri analizi podatkov so upoštevali okolje, iz katerega so šolarji izšli, njihovo naravno nagnjenost do matematike in druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na večjo abstraktno talentiranost, pa je kljub vsemu temu končni rezultat prikazal večjo naravno talentiranost dečkov za matematiko.
Fiziologi imajo delno razlago. Pravijo, da ženske uporabljajo zveči-no drugo poiovico možgan kot moški. Že nekaj let je znano, da ob., možganski polutki nista enako usmerjeni. Leva usmerja bolj čustvene in intuitivne zadeve, medtem ko je desna odgovorna za bolj abstraktne stvari. Pri "ženskah je bolj angažirana leva, pri molkih pa bolj desna po lutka možgan.
Seveda je to slišati zelo preprosto in tako tudi je, saj znanost nikakor ni raziskala, kaj leži v osnovi Ufe„. Govorki o levi in desni možganski polutki je vsekakor premalo za resno razglabljanje o ugotovljenih razlikah.
Če za konec povzamemo še ugotovitve porodničarjev in statistikov, bi lahko naredili zaključek, da je zares šibki spol pravzaprav moški, in ne ženska. Porodničarji.navajajo, da nosečnice spontano splavijo več zarodkov moškega spola, da pri porodu umre več novorojenčkov moškega spola kot ženskega in da umre v zgodnji dobi po porodu več moških dojenčkov kot ženskih.
MiM
(Vir: Reader‘s Digest)
Janez Trdina
V
Črtice in povesti iz narodnega življenja
DUŠICA
Drugi dan vro
ljudje na semenj, opazijo orodje na drevesu, obstoje in se smejo in ugibljejo, kaj pač pomeni ta čudna prikazen. Tudi gospodar pride in ne ve, kaj bi rekel in kaj bi si mislil. Množici se pridružijo postopači in trdijo, da so storile to brez dvombe coprnice. Vsi ljudje so bili prepričani, da so gospodje pogodili. Gospodar je kmalu izmodroval, katera soseda mu je napravila to sramoto, in se je strašno grozil, da prej ne odneha, dokler se ne bo maščeval, da bo baba čutila in pomnila vse žive dni njegovo povračilo.
Postopači znajo peti, streljati, ravrlati čoln, plesati, gosti, šaliti se, našemiti se, eden to, drugi drugo reč, nekateri razumejo vse te umetnije. Ni tedaj čudo, da se udeležujejo očitnih in zasebnih zabav, da jih ljudje nanje vabijo, da nosijo dostikrat zvonec na njih. Mestni vojaščini in godbi dajejo včasi prav vrlih življenj; predpustne norčarije se brez njih skoraj ne morejo misliti; kadar narede meščani skupen sprevod v mestu ati skupen sprehod na deželo, jih nihče ne gleda krivo, da priteko na pomoč s svojo skušnjo, da pripravljajo vse potrebe za veselice, da ob takih prilikah včasi celo ljudstvo vodijo in prvačijo. Lahko se trdi, da bi izgubilo malomestno življenje brez postopačev najmanj polovico svoje veselnosti, prisrčnosti in mikavnosti.
V tem oziru jim gre vsa čast in hvala.
Kaj težko pa se da odobravati in zagovarjati njihovo postopanje z ženskim spolom. V detinstvu se niso naučili dosti spodobnosti, v zreli dobi se mnogi udajajo brezmerni svobodi in razuzdanosti. Dekletom preti velika nevarnost, ker imajo postopači meden jezik, obenem pa široko vest, prostorno srce in vetrenjasto, ukanljivo dušo. Spekla se je že marsikatera. S sramoto svoje ljubice in s pankrtom se nekateri še bahajo in se zaničljivo posmehujejo tovarišem, katerih še ne vežejp očetovske dolžnosti. Ali zoper šesto in deveto zapoved
se nikoli ne greši brez težke kazni. Ljubezen je tista pogubljiva skala, ob kateri se je razbila že sreča brezštevilnih lenuhov.
Jaz bi bil rad izvedel, koliko tega cvetja pač imamo v Novem mestu. Mamke so rini tožile, da mestnih fantov ni nobeden nič prida, razen enega ali dveh; vsi drugi da postopajo. Žene sodijo veliko preostro. Možje, ki poznajo
■razmere, so mi našteli zrelih postopačev samo osem ali deset. Res pa je, da bije neka postoi>aška žila jako rada v mestnih otrocih sploh. Kriva pa je tega preblaga odreja in zapeljiva tovarišija. Stotera izkušnja uči, da se mladi meščani kaj lahko doma izpridijo, ali da se dado na prvem potu ohraniti ali nazaj nanj privesti, ako se pošljejo, preden še odrastejo, v kako drugo mesto. V tujem kraju jih ne mami toliko skušnjav; ce se iznebi znancev, se drže doma in posla. Čez nekoliko let se povračajo v domače mesto brez nevarnosti; z utrjenim značajem se ogibljejo lahko nenravnih društev in drugih spotik.
Postopanje se večidel zvršuje grozno slabo. Dokler žive starši, se še nekako rine. Po njihovi smrti ali pa, če postanejo fantje sicer sami svoji gospodarji, gre premoženje hitro navzdol, čez nekoliko let je.razbito na kosce. Samo ob sebi se razume, da pijančevanje, ponočevanje in druge neredriosti razdenejo mladini tudi zdravje in dostikrat življenje.
•	• Zraven mene je stanoval pri svoji predobri materi eden
glavnih postopačev, Dragotin Muren. Naučil se je resda čevljarstva, ali si ni zaslužil z njim vsega skupaj ne pet goldinarjev. Mati si je veliko pritrgovala in se trudila, da ga prehrani in oblači. Vsako leto je izpitala prasca za prodaj, da mu kupi za iztržene goldinarje opravo. Enkrat ji odžene prasca iz svinjaka in ga zapije v štirinajstih dneh s prijatelji. Ko je šla mestna vojaščina na Krško pozdravit cesarja, mu je bila mati napravila ravno lepo novo suknjo, ki je veljala do trideset goldinarjev. Dragotin gre z drugimi vred v krčmoj ker ni imel denarja, je [til na suknjo. Čez nekaj dni se je vrnil brez nje v sami jopici, ogrnjen z vojaškim plaščem. Če ni bilo matere doma, je stikal po vseh shrambah in skrinjah, jemal rjuhe in drugo blago in ga prodajal skoraj [to nič, da je le ujel nekoliko grošev in jih pognal s prijatelji v krčmah. Če je našel kaj
moke, masla in jajc, je precej tekel po bratce in jih povabil na južino. Kadar itiu mati ni mogla skuhati, kar je zaželel, ker ni imela, je začel strašno razgrajati, nekolikokrat je planil za njo s polenom in s sekiro. Na veselicah so ga spoznali vsi prijatelji za prvaka, v ognju ali v boju se je izkazoval srečnejšega od vseh postopačev. Njega so si izbrali za poveljnika v ljuti bitvi ‘zoper nemške vojake.
Muren je obljubil zakon marsikateri milici, zvest pa je ostal le neki Kočevarici, ker je imela „poln pisker denarja". Z ženo je živel nekaj mesecev ne samo dobro, ampak sijajno, doto sta zapravljala prav prijetno in jo zapravila do zadnjega solda, preden je minilo leto. Zdaj pa je nastal ravs in kavs brez konca in kraja, vsa soseščina je hodila mirit besnega moža, da ne ubije babe. Stiskala ga ni le revščina, ampak tudi hitro se razvijajoča sušica. Kri je pljuval, še preden se je oženil. Bolezen je zaredila brezmernost v samskem stanu, brezmer-nost v zakonskem jo je gojila do konca.
Mrličev ne smemo" obrekovati. Ali na marsikaterega poštenjaka lete ostre stretice, kadar ga rteso na pokopališče. Murna ni grajal nihče, v en glas so znanci hvalili njegovo blagoduš-nost in odlično poštenost. Kjer pihljajo postopaštvu tako voljne sape, ni čudo, da se razvija in uspeva tako bohotna Muren je umrl vsaj doma pri materi, premnogi tovariši niso imeli te sreče. Kar so sezidali starši, porušijo otroci. Imetek pride na boben, postopač se klati po tujih hišah in službah, še bog, če hoče lenuha kdo sprejeti.
Kakor Dragotina, je pograbila že marsikaterega takega bratca prezgodnja smrt, in skorajda je to še sreča. Dela nevajenih postopačev je gnala revščina že veliko med tatove. Gorje pa tudi tistim, ki učakajo starost. Nekateri morajo beračiti, drugi polegajo po bolnišnicah in stiskajo ubožnico in srenjo. Prvih lenuhov, ki niso prijeli v mladosti za noben posel, se malokateri poboljša. Podovičarke potepuhe nadloge včasi izmodre, posebno če se preselijo v tuje kraje. Nekatere dvigne iz blata ljubezen do žene in otrok, še druge reši včasi zakonski jarerr% če vzame žena vajeti v roke in jih prisili pod svojo oblast in pokorščino.
		
Brez večjil	h pripom	b
Novomeške interesne skupnosti družbenih dejavnosti so sprejele letošnji finančni načrt svoje skupne službe		
Ko so delegati na skupščinah interesnih skupnosti družbenih dejavnosti novomeške občine v preteklem tednu obravnavali in sprejemali naključne račune za lani in
Bodo prostorske zdrahe zavrte doto društva?
Gasilsko društvo Novo mesto in pihalni orkester sta tako rekoč na cesti
Občni zbor Gasilskega društva Novo mesto preteklo soboto se je začel kot prava kulturna prireditev, z recitacijami, prikazom filma o gasilstvu in z nastopom pihalnega orkestra, ki se trenutno ubada z večjim prostorskim problemom kot kdaj, saj je dobesedno na cesti, zaradi česar je negotov njegov nadaljnji obstoj.
Skozi ves zbor in poročila o delu društva, ki bo prihodnje leto praznovalo 110-letnico delovanja, pa sc je kot rdeča nit vlekel prostorski problem društva. Člani društva so namreč z veliko vnemo pomagali graditi gasilski dom na Cesti herojev, da bi imeli v njem svoje prostore, a je sedaj prišlo pri uporabljanju stavbe do hudih nesoglasij. Poleg tega ni prostora za delo operative, ki je vendarle glavni razlog za ustanavljanje gasilskih društev. Vsa oprema in orodje društva je tudi prešlo v roke poklicne gasilske enote, tako da je društvo pred vprašanjem, kaj naj sploh dela. Kje naj se zbirajo prostovoljni člani društva v primeru potrebe po sodelovanju pri gašenju požara?
Sobotni občni zbor je ponovno potrdil, da družbenopolitične organizacije ne -čutijo nikakršne odgovornosti in skrbi za delo gasilskega društva, ki vendarle ni samo sebi namen, ampak se vključuje v širšo družbeno zaščito in varstvo pred požari. Kljub celi vrsti vabljenih se je namreč zbora udeležil le predstavnik krajevne skupnosti Center.
Na občnem zbom je bil sprejet tudi letošnji finančni načrt in delovni program, ki pa je negotov, če jim ne bo uspelo zagotoviti prostorskih pogojev za delo. Na zboru so podelili vrsto priznanj za dolgoletno delo v gasilstvu.
letošnje programe, je tekla beseda tudi o delu in fmanciranju skupne službe teh interesnih skupnosti v letošnjem letu.
Skupna služba bo že ob ustanovitvi dogovorjene naloge opravljala letos za vseh osem občinskih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in za medobčinsko zdravstev-no skupnost s 63 zaposlenimi ali enim več kot v preteklem letu. To povečanje gre na račun prevzetih del zdravstvene statistike od Zivoda za socialno medicino in higieno Novo mesto, za kar so sc sporazumele vse občinske zdravstvene skupnosti, vključene v medobčinsko skupnost. Po sporazumu o svobodni menjavi dela bodo vse skupnosti prispevale za delo skupne službe 30,33 milijona dinarjev (11,4 odstotke več kot lani, kar je resolucij-sko dovoljeno povečanje) in sicer po že veljavnem prispevnem ključu glede na obseg dela, ki ga je za posamezno skupnost treba opraviti.
Delegati večinoma niso imeli pripomb na predlog letošnjega finančnega načrta skupne službe. Nekateri so sc obregnili le v predviden znesek za skupno porabo.
BO OTVORITEV ZA DAN MLADOSTI? — Adaptacija Doma kulture v Novem mestu, ki jo izvaja SGP Pionir (enota iz Ljubljane) in bo veljala 29 milijonov din, počasi napreduje. Seveda so zavlačevanju botrovale finančne težave, ki so jih šele pred kratkim uspeli rešiti. Gradbeni odbor se zaveda, daje sedaj potrebno „iztisniti“ kar največ, saj postan novomeški navadi najmanj dvajset let nihče več ne bo hotel slišati za kakšno večjo spremembo, dozidavo ali izboljšavo. Če bo notranja oprema, ki jo pripravlja Slovenijales, narejena in nameščena do roka, bo otvoritev prenovljenega doma že 2S. maja, za praznik mladih. (Foto: J. Pavlin)
Že prepad med šolo in delom
VIŠJE DENARNE POMOČI
Delegati so na petkovi skupščini novomeške skupnosti socialnega skrbstva med drugim potrdili predlog zvišanja vseh oblik družbeno denarnih pomoči in valorizacije preživnin. Družbeno denarne pomoči so od začetka letošnjega leta višje za 8 odstotkov, v znesku pa predstavljajo kot edini vir preživljanja 4.650 din in kot dopolnilni vir 2.325 din. Rejnine so višje za 12 odstotkov in so sedaj za predšolske otroke 4.950 din, za šolarje 5.700 din, za mladostnike nad 15 let pa 6.315 din. Za 12 odstotkov je višji tudi dodatek za pomoč in postrežbo. Delegati so sprejeli še sklep, naj bi bile enkratne denarne pomoči letos največ 4.650 din, v izjemnih primerih pa še enkrat toliko. Od 1. marca dalje so višje tudi preživnine. Tiste, ki so bile odobrene do začetka leta 1982, se zvišajo za 28 odstotkov, določene lani med letom pa nekoliko manj.
Brez znanih kadrovskih potreb združenega dela šepa poklicno usmerjanje mladih
Ko je na seji novomeškega občinskega sindikalnega sveta pretekli četrtek tekla beseda o prilagajanju sistema vzgoje in izobraževanja potrebam združenega dela v novomeški občini, je bilo ob marsičem povedano le malo novega. Ugotovitve, da kadrovske potrebe združenega dela čestokrat niti niso strokovno ugotovljene, da štipendijska politika ni njihov odraz, da je treba omejiti vpis v usmeritve, kjer se že pojavljajo problemi z zaposlitvijo (medicinske sestre, prodajalci itd.) in še kaj, namreč niso nove.
Že v načrtovanju šolske mreže v občini in regiji pred uvedbo usmer-
jenega izobraževanja, ko je bila vendar idealna priložnost, da si združeno delo zagotovi potreben strokovni kader za prihodnost, se združeno delo ni dovolj vključilo. Razlogi so znani. Zaradi slabe zasedbe kadrovskih služb, v zadnjem času pa tudi zaradi vse težjega kakršnegakoli planiranja delovne organizacije nimajo strokovno ugotovljenih kadrovskih potreb, kar se že odraža pri zaposlovanju celo štipendistov in tudi v razpisih za štipendije. Poleg tega delovne orga-
ZA ŽENE KS CENTER
Krajevna konferenca SZDL in Društvo prijateljev mladine krajevne skupnosti Novo mesto-Center tudi letos pripravljata tradicionalno praznovanje dneva žena, ki bo v petek, 4. marca, ob 18. uri v prostorih bivše „vajen-ske šole, Ulica talcev 3. Prireditelj je pripravil kulturni program, ples in pogostitev.
Za raziskave manjka denarja
Za sofinanciranje vseh prijavljenih raziskovalnih nalog bi novomeška raziskovalna skupnost letos potrebovala 12 milijonov dinarjev, na voljo pa jih bo imela le 5
Odbor za planiranje in svobodno menjavo dela pri novomeški raziskovalni skupnosti zagotovo ni imel lahkega dela, ko je pripravljal predlog sofinanciranja raziskovalnih nalog v letošnjem letu. Za sofinanciranje vseh 24 prijavljenih nalog bi raziskovalna skupnost namreč potrebovala skoraj 12 milijonov dinaijev, v te namene pa bo letos lahko namenila le nekaj več kot 5 milijonov.
V takih razmerah seveda ni skrivnost, da so v dobro
nizacije še vedno v veliki me/l iščejo delavec ozkega profila, nekvalificirane in polkvalificirane.
Svet je podprl predloge občinske izobraževalne skupnosti in komisije za izobraževanje pri predsedstvu sindikalnega sveta. Zaposlovanje novih delavcev bi moralo nujno biti bolj produktivno. Čeprav tovrstna prizadevanja tečejo že tretje leto, večjih rezultatov ni, precej tudi zaradi naglega umiranja zaposlovanja sploh. V delovnih organizacijah bi prav tako le morali posvetiti več pozornosti pripravi kadrovskih planov (tudi dolgoročnejših), ki so najbolj realna osnova poklicnega usmerjanja mladine, oblikovanja šolske mreže in štipendiranja. Brez tega se namreč utegne zgoditi, da bodo šole še naprej ...proizvajale" preveč nekaterih, pa premalo drugih kadrov, s čimer se bo problem zaposlovanja dodatno zaostroval. Za sprostitev novih delovnih mest morajo v delovnih organizacijah še bolj odpravljati nadurno in pogodbeno delo, sicer se bo nezaposlenost v prihodnjih letih zelo povečala, kajti investicij, ki so bile v preteklosti edini pravi vir novih delovnih mest, je vse manj. Poleg tega bi morali v delovnih organizacijah v svoje akte vnesti poklicne profile, ki so novi po sistemu usmerjenega izobraževanja, slišati pa je bilo tudi predlog, da v
bodoče ne bi zaposlili nikogar, ki ni končal vsaj skrajšanega programa. Za hitrejše uresničevanje skupnih usmeritev v politiki zaposlovanja naj bi bile povsod bolj aktivne tudi sindikalne organizacije.
Svet je obravnaval tudi poročilo o lanskoletnem delu sodišča združenega deldl v katerem je posebej očitno veliko število nerešenih zadev zaradi kadrovskih zagat. Svet je menil, naj bi si sodišče za bolj tekoče in učinkovito delo pomagalo z več zunanjimi sodelavci. Da pa bi bilo spornih zadev v bodoče čim manj, naj bi sindikalne organizacije preventivno bolj aktivno delovale. V delovnih organizacijah, kjer izplačujejo dodatek za prisotnost na delu, pa morajo takoj dati pobudo za spremembo aktov. Če to ne bo uresničeno, bo moral vzeti zadevo v roke družbeni pravobranilec samoupravljanja. „
Z. LINDIC-DRAGAŠ
bilo lahko dati pritrdilnega ali odklonilnega mnenja za sofinanciranje posamezne naloge, še posebno, ker bi bilo za katerokoli prijavljeno temo težko reči, da nikakor ne bi bila potrebna. V denarni stiski pa vsem le ni bilo moč ustreči. Odbor je vsekakor skušal zajeti letos najbolj nujne in primerne raziskovalne projekte. Koliko se mu je to posrečilo, je zelo težko reči, verjetno pa upoštevajoč smernice skupnosti le ni „usekal mirno". Kljub temu je na račun svojega dela na skupščini raziskovalne skupnosti preteklo sredo (ta je predlog sofinanciranja raziskovalnih nalog sicer sprejela) dobil nekaj „zaušnic“, pri čemer ni nobena
LE TRETJINA NA ŠIRŠEM SVETOVANJU
V letu 1982 je obiskalo zakonsko vetovalnico pri Centru za socialno delo Novo mesto 707 kandidatov ored sklenitvijo zakonske zveze, svetovalci so v prvem razgovoru jznanili bodoče zakonec tudi z ■'sebino širšegu predzakonskega sve-ovanja, ki pa se ga je udeležila le retjina kandidatov.
v dobro ui pošteno delo odbora podvomili predvsem delegati predlagateljev nalog, ki so bile odklonjene za sofinanciranje.
Tako naj bi novomeška raziskovalna skupnost letos skromna sredstva prispevala za sofinanciranje 18 raziskovalnih nalog z različnih področij, od arheologije, kmetijstva, urejanja prostora in energetike do nalog z neposrednim pomenom za gospodarstvo.
V bodoče naj bi po mnenju delegatov posvetili oblikovanju raziskovalnega programa v skupnosti še več pozornosti, da bi s to dejavnostjo dejansko pripomogli k vsestranskemu razvoju občine. Prav tako naj bi bil osnutek programa za prihodnje leto sprejet bistveno prej kot doslej (najkasneje septembra), da bi predlagatelji raziskovalnih nalog, katerih izsledkov se ne da uporabiti neposredno v gospodarstvu, imeli več časa in možnosti za iskanje drugega sofinanceija, kajti težko je pričakovati, da bo denarna vreča raziskovalne skupnosti v prihodnje bistveno večja.
Sprejete so bile tudi dopolnjene smernice skupnosti za pripravo, oceno, sklepanje po-
godb in izdelavo poročil v zvezi z raziskovalnimi nalogami. Pri tem velja poudariti, da so delegati menili, da bi morala raziskovalna skupnost prispevati večji delež sredstev za raziskave, ki so splošno družbenega pomena, in zato nimajo neposrednega uporabnika, zaradi česar je tudi do drugega vira financiranja večinoma težko priti. Če bo na voljo denar, naj bi skupnost za takšne raziskave v prihodnje prispevala do 80 odstotkov potrebnih sredstev, za vse druge pa še naprej največ polovico.
Z. L.-D.
POPRAVEK
V zapisu „Do plina z izkaznico", ki je bil objavljen v našem listu na novomeški strani pretekli teden, je prišlo po krivdi tozda Grafika do neljube napake. Pravilna telefonska številka, na katero lahko porabniki plina naročijo kontrolo svojih plinskih trošil, je namreč 22-301, ne pa 22-310. Bralcem se za napako opravičujemo, prav tako pa tudi lastnici telefona s slednjo številko, ki je tako „dobila“ vrsto naročil za kontrolo plinskih trošil.
PRISPEVKI ZA DRAGE INSTRUMENTE
V sklad za drage medicinske instrumente so prispevali: SGP Pionir-TOZD TKI 20.000 din namesto čestitk in daril ob novem letu; učenci 5. c razreda OS XII. SNOUB 1.520 din namesto cvetja pokojni mami razredničarke Elizabete Vardi-jan; Mara	Rupena—Osolnik,
Ljubljana, 1.500 din namesto cvetja pokojnemu bratu Ivanu Rupeni; OO ZS Srednje šole tehničnih usmeritev Novo mesto
2.000	din namesto cvetja pokojnemu Janezu Maccdobiju; sodelavci Ivana Ivkoviča, 1GD in gasilci Novoteksa 6.510 din namesto svetja pokojnemu Josipu Ivkoviču in ZG ŽTO TOZD UVP 2.00 din namesto cvetja pokojnemu Ivanu Petriču.
Labod: bitka proti zajamčenim osebnim dohodkom
Usposabljanje delavk, ki ne dosegajo delovnih norm, že dalo rezultate
Malo je danes delovnih organizacij, kjer ne bi našli vsaj enega primera izplačila zajamčenih osebnih dohodkov.
Vzroki, zakaj, so večidel enaki, najpogosteje se ustavljamo pri dveh: težak ekonomski položaj delovne organizacije, za katerim se največkrat skriva tudi neurejen sistem nagrajevanja po delu in slaba strokovna usposobljenost delavk, ki s svojim učinkom ne dosegajo zahtev, ki jih prednje postavlja sistem nagrajevanja. In medtem ko eni jemljejo ižplačila zajamčenih osebnih dohodkov le kot nujno zlo, so v novomeškem Labodu sprejeli takšna izplačila kot svojevrsten izziv.
Že kar dobrih pet mesecev traja akcija, ki so jo začeli v Labodu za usposabljanje delavk, ki ne dosegajo predpisanega učinka in zategadelj prejemajo zajamčene osebne dohodke. S pomočjo inštruktorja in organizatorja dela, ki vseskozi bdita nad delom varovank, so žefprvi meseci dali presenetljivo dobre rezultate. 23 delavk, ki so prejemale zajamčeni osebni dohodek, ker je bilo njihovo poprečno doseganje norme vsega 76,6 odst., je že po treh mesecih dvignilo svojo storilnost na 83 odst. Ob tem ne gre zanemariti še tega, da so iz te skupine 4 delavke že pričele dosegati učinke ostalih sodelavk in so že nagrajevane po rezultatih svojega dela.
In še nekaj je potrebno dodati, kar spodbuja delavke Laboda k izpolnjevanju predpisanih delovnih obveznosti. Na zborih prejšnji teden so se delavci odločili, da morajo vse delavke, ki so prejemale zajamčene osebne dohodke zaradi nedoseganja norme, poravnati razliko med prejetimi osebnimi dohodki in tistim zneskom, ki bi jim pripadal po njihovem učinku, ob delitvi ostanka dohodka za lansko leto.
Konec koncev smo se za zajamčene osebne dohodke odločili zato, da vsaj nekoli-kanj omilimo padec življenjske ravni delavcev, nikakor pa ne zato, da bi se za njimi skrivala nezavzetost in nedelavnost.
B.	BUDJA
Veliko cen najnižjih
Decembra lani je bilo življenje v Novem mestu cenejše kot v Ljubljani, Kopru ali Mariboru — Na vrhu 9 cen
mmm
PROSLAVA OB DNEVU ŠOLE — Učenci novomeške osnovne šole Katja Rupena so ob dnevu šole 27. februaija pripravili proslavo v Domu JLA. Z njo so počastili spomin na svojo vzornico Katjo ter proslavili 40. obletnico zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. (Foto: Mitja Pelko, fotokrožek OŠ Katja Rupena)
Statistična primerjava cen na drobno za 50 najrazličnejših industrijskih izdelkov, prehrambenih artiklov in storitev med Ljubljano, Koprom, Mariborom in Novim mestom tudi za lanski december dokazuje, da je bilo življenje v dolenjski prestolnici sorazmerno najcenejše, čeprav je seveda že brez seštevanja posameznih cen vsakomur jasno, da ne tudi poceni. A poglejmo, kaj daje Novem mestu med štirimi primerjanimi slovenskimi mesti pečat najcenejšega.
Najbolj razveseljiv je seveda podatek, da je bilo treba decembra lani v Novem mestu kar za 19 do 50 izdelkov in storitev odšteti najmanj denar-1 ja. Med njimi je precej prehrambenih artiklov ter storitev, prav tako pa kaže, da bi se moški ravno v Novem mestu oblekli najceneje. Najnižje so bile npr. novomeške cene krompirja, fižola, solate, špinače, jajčk, prekajenih svinjskih rebrc in salame šunkaricc, sira, tkanin za
4
DOLENJSKI LIST
moške obleke, moške majice, nogavic in čevljev, pa ženskih čevljev, spalnice, električnega štedilnika, desk, dela za moško in žensko obleko ter vodne ondulacije. Tretje mesto so zasedle novomeške cene jabolk, moke, prekajene slanine, vina, kavča in lignita. Na drugem mestu so bile prav tako cene 6 vrst blaga (orehova jedrca, domača svinjska mast, tkanina za ženske obleke, zidna opeka, cement in vstopnica za kino). Naj dražje pa so Novomeščani decembra plačevali 9 vrst blaga, npr. riž, posteljno platno, štedilnik, lonec, krožnik, žarnico itd.
Skupaj z Mariborčani so Novomeščani jedli najdražji kruh, z Ljubljančani pa testenine. Po enakih cenah kot Ljubljančani so Novomeščani kupovali limone, olje in pivo, z Mariborčani „pa so jedli najcenejšo telctino(!) in svinino ter s Koprčani čebulo. Najbolj usklajena pa je bila v vseh mestih cena mleka in govedine.
Št. 9 (1751) 3. marca 1983
ČETRTM1V INTERVJU
Tudi letos bo izguba
Pri Elektru so lani poslovali z izgubo, od polletja dalje pa so imeli zajamčene osebne dohodke
Novomeški tozd Elektra ni v Sloveniji nobena izjema glede izgub, saj so znane težave celotnega elektrogospodarstva, pa, vendar je zanimivo, kako so vse leto 1982 izkazovali izgubo, konec leta pa je bil poslovni rezultat pozitiven. Ta knjigovodski „čudež“ je pojasnil direktor Zvone Čampa in ob tej priložnosti razgrnil še vrsto težav. Tudi v letu 1983 'jih ne bo manjkalo.
„Naš tozd je imel v prvem trimesečju lani 1,57 milijona dinarjev izgube, ob polletju 2,5 milijona, ob tričetrtletju smo izkazali 8,70 milijona primanjkljaja, ob koncu leta pa bi bilo izgube nad 9 milijonov dinarjev, če ... Dejstvo je, da se je naša lanskoletna bilanca pozitivno
Zvone Čampa: „Vemo za vse pritožbe krajanov, ampak ni denaija in čedalje manj ga je za obnovo dotrajanih naprav.“
izšla, toda samo s pomočjo amortizacije. Zakon dovoljuje, da se pri osnovnih sredstvih, ki so že amortizirana (in takih je pri nas veliko), amortizacija po sklepu delavskega-sveta lahko obračuna ali pa tudi ne. Mi je nismo obračunali, tako smo izkazali manjše stroške in izgube ni. Vedeti pa je, da bodo na ta račun v letošnjem letu manjše investicije v obnovo opreme. Na podoben način so se iz izgub izvlekli tudi ostali tozdi Elektra po Sloveniji."
-	— Zakaj sploh izguba nastaja
in kdaj je bo konec?
,Jzguba je posledica tega, ker višje cene niso bile odobrene ne pravočasne in ne v zadostni višini. Od 1. maja 1982 smo
lahko podražili našo energijo za 15 odst., kar pa še daleč ni dovolj za pokritje elektroenergetske bilance v Sloveniji. Tudi v letošnjem letu lahko že vnaprej pričakujemo izgubo, saj se ji ni moč ogniti. Če bi hoteli donosno poslovati, bi morali podražiti elektriko od 1. januarja, in to za 84 odst. Ker je bil sprejet dogovor za 25-odstotno podražitev, ki pa sploh še ni v veljavi in tudi ne vemo, kdaj bo, seveda brez izgube ne bo šlo. Verjetno bo za poračun spet šla amortizacija, na tak način pa se iz leta v leto zmanjšujejo sredstva za nujno obnovo naprav. Povsem jasno pa je, da pri tem trpi kvaliteta dobave toka."
- Kako bi opisali trenutno največje težave pri oskrbi z električno energijo?
„Glavna 110 kW daljnovoda, ki napajata Dolenjsko in Brestanice, in oni iz Ljubljane preko Grosupljega in Kočevja sta močno obremenjena. V primeri izpada enega od teh nastanejo ob odjemnih konicah slabe napetostne razmere. Da bi se temu izognili, je potrebno (in je v srednjeročnem načrtu SRS) zgraditi dvosistemski daljnovod visoke napetosti iz Brestanice preko Krškega do Novega mesta. Najhujše težave so na trebanjskem območju, vezanem na en sam daljnovod.. Vsaka okvara na kateremkoli delu pomeni izpad pri vseh odjemnikih toka. V planu je bila tudi izgradnja relejne transformatorske postaje Hudo, je pa odložena za približno 10 let."
- Ob tem, ko je bila v vaši tozd lani znana izguba, pa ste bili nekajkrat na spisku tistih delovnih organizacij v občini, ki so izplačevale za osebne dohodke več, kot bi jim šlo po resoluciji in dogovoru.
„Od julija 1982 dalje smo izplačevali zajamčene osebne dohodke in do decembra 1982 smo se uskladili z družbenimi usmeritvami na tem področju. V letošnjem letu dobivamo osebne dohodke po lanskem poprečju. Za našo stroko velja namreč v knjižici dogovora poseben člen''
R.BAČER
JE ŽE POD STREHO - Na Mestnih njivah, kjer med 4. in 5. blokom gradijo novi stanovanjski blok, se gradbena dela bližajo koncu. Blok je že pod streho, krajani pa pričakujejo, da bo ob dograditvi res v oritličju stavbe oskrbovalna trgovina, kot je bilo obljubljeno. Čimprejšnjih zaključkov del pasi želijo še zato, da bi bilo vsaj do sezone igrišče spet uporabno. (Foto: R. Bačer)
Možnost že v prihodnjem letu
Pokopavanje v Prečni ni rešitev za mesto, meni komite za urbanizem — Letos je za dela na novem pokopališču na Marofu predvidenih 22 milijonov di/i — Glavni projekti nared
Ker tako manjka denaija in je projekt za novo pokopališče na Marofu silno drag — ali ga ne bi bilo smotrneje odložiti za boljše čase in medtem urediti pokopavanje na primestnem prečenskem pokopališču? Taka razmišljanja je bilo na raznih sestankih večkrat slišati, uradno pobudo za uraden odgovor pa so dali v krajevni skupnosti Ločna-Mačkovec.
Komite za urbanizem novomeške občinske skupščine jc zbral podatke o doslej žc vloženih sredstvih v ta objekt, ki znašajo 13 milijonov dinarjev. Ker sta obe mestni pokopališči šmihelsko in ločensko, že pretesni in je šmihelsko že povsem zasedb no in nima možnosti širitve, na ločenskem pa jc prostora še za kakšnih 100 grobov, skriti pa ga tudi ni možno, je bil sprejet urbanistični in zazidalni načrt za novo pokopališče na Marofu.
Trenutno je v delu več projektov, ki zadevajo celotno ureditev dela Marofa v sodobno pokopališče. Odkupljena je žc Ajdičeva domačija in vsa zemljišča za izgradnjo prve faze pokopališča. Izdelani so tudi glavni projekti za upravni in gospodarski del pokopališča.
V letošnjem letu pa ima komunalna skupnost predvidenih 22 milijonov din za: odkup Fistrove domačije, pridobitev lokacijske odločbe za rekonstrukcijo Koštialove ulice do pokopališča; za makadamsko izvedbo podaljška Koštialove ulice (od blokov na Mestnih njivah do Ajdičevc domačijo) in preureditev le-tc za I. fazo pokopališča. Nadalje je v načrtu za letos ureditev I. laze grobnih polj, ograja, notranje poti in ureditev dela parkirišča v makadamski izvedbi. Če bodo vsa ta dela zares opravljena, bi se lahko poko-. pavanje na Marofu začelo žc v letu
1984. Se prej pa je nujno urediti križišče Ceste herojev s Koštialovo ulico, da bi, bil možen nemoten promet do novega pokopališča.
Ko pa so tehtali možnost razširitve pokopališča v Prečni, so ugotovili, da bi šlo za velike stroške in dolgotrajen postopek, kar pa ne bi bilo smotrno. Za potrebe mesta je nujno postaviti 3 mrliške vežice,
sanitarije, zgraditi parkirišče, napeljati vodo in elektriko. Potreben pa je daljši poriopek za lokacijsko in gradbeno dokumentacijo, pri čemer je republiško sanitarno soglasje za tak objekt zelo težko pridobiti.
Ker kaže praksa, da traja urejanje take dokumentacije eno do dve leti in da bi šlo za navedena dela v Prečni okrog 20 milijonov dinarjev, ne bi bilo smotrnct odločitve glede Marofa spreminjati, posebno še, ker je Prečna za novomeške pešce le preveč oddaljena in tudi ob cesti ni pločnika za varno hojo.
R.B.
Zrcalo neodgovornosti
Na eni strani gradimo nove ceste, po drugi pustimo že posodobljene ceste propadati, ker niso zaščitene
V letih 1979 in 1980 je bila modernizirana cesta Brusnice — Gabije, za katero so krajani žrtvovali ne le ogromno truda, ampak tudi denaija. Ker pa asfaltirano cestišče ni dobilo gornjega zapornega sloja, tako imenovane glazure, asfalt propada, kajti po cesti vozijo vsak dan težki tovornjaki, naloženi s hlodovino. Asfalt poka, čedalje manj ga je in ponekod spet udaija na plan makadam.
Gabrčani so na propadanje ceste nič kolikokrat opozarjali na raznih mestih, delegacije zahtevajo tudi odgovor. Pred kratkim so pismen od-
Akcija uspela, kaj pa rezultat?
Najnovejši podatki o uvedbi novega delavnika v novomeški občini kažejo, da so težave tudi zato, ker je manj možnosti za poslovne stike s strankami od drugod — Dodatek k prvotnemu priporočilu
govor dobili od občinske komunalne skupnosti. Tu sicer vedo za razmere na gabrski cesti, pojasnjujejo pa, da so bila lani izvršena zaščitna dela na najbolj poškodovanih cestnih odsekih. Položitev asfaltnega betona na tej cesti je bila tudi v lanskem planu komunalne skupnosti, vendar z uresničitvijo ni bilo nič, ker so imeli velik izpad sredstev. In ne ve sc, če bodo nujna dela na tej cesti lahko prišla v plan za letošnje leto.
Ne glede na nedvomno težko finančno stanje pri komunalni skupnosti in v občini nasploh, pa po zdravi in preprosti pameti Gabrča-nov (pa še koga!) ni smotrno v občinske plane zapisovati novih gradenj asfaltiranih cest, če ne zmoremo poskrbeti, da že zgrajeni asfalt ne bi dokončno propadel. Tako se uničujejo velika družbena sredstva, jemlje pa se tudi delavoljnost krajanom. Le kdo bo še delal in mastno plačeval, če kmalu zatem lahko opazuje, kako vse to propada!
Kaj je s prevozi?
S seje na sejo se vlečejo pritožbe, Gorjanci pa dajejo pojasnila — 12  novih vozil!______________
Cela vrsta delegatskih pripomb, pobud in zahtev se v novomeški občini nanaša na javne avtobusne prevoze. Tudi na skupščinskem zasedanju 23. februarja je bila po številu in glasnosti prevozna problematika ponovno v ospredju. Delegacije Uršnih sel, novomeških srednjih šol, Stopič, Dolža, Cestnega podjetja, sodišč in tožilstva, Šmaijete so v svojih pripombah na novi delovni čas omenjale prevoze kot enega bistvenih zaviralnih či-niteljev, da se ta širša družbena akcija ne more prav uveljaviti. Pa tudi vsak, kdor res vsak dan potuje na delovno mesto v primestnem ali mestnem prometu, se lahko prepriča, da so ob prometnih konicah vozila prenatrpana, da zamujajo in tako dalje.
Predstavniki podjetja „Goijanci“ vnovičnih delegatskih pritožb niti niso zanikali, pač pa je direktor Štefan Galič razgrnil prevozne težave tudi z druge plati. „Goijanci“ imajo po njegovih besedah na dan 524 voženj avtobusov, pretežno po bližnji Dolenjski, in če se zgodi, da samo dveh ali treh avtobusov ni točno na mestu, je že veliko pritožb. Dogaja pa se, kajti okvare na 65 starih vozilih so pogostne, a rezervnih delov ni. Razen tega je povedal, da njihovi šoferji avtobusov dobijo na mesec poprečno 14.500 dinarjev osebnega dohodka, pri čemer so vštete nedeljske vožnje, dežurstva, vsi dodatki in delo, kije raztegnjeno za večino šoferjev na 16 ur. „Ob takih zaslužkih pričakovati pretirano prijaznost bi bilo najbrž preveč," je rekel direktor Galič. Več podjetje Gorjanci za osebne dohodke ne zmore, ker ni dohodka, tega pa ni zaradi cen, ki so daleč pod ekonomsko ravnijo in jih ne smejo povečevati.
Edina svetla točka iz prevozniškega besednega dvoboja je bila vest, da so „Gor-janci" kupili 12 novih avtobusov, da jih imajo 6 že doma in so vsi namenjeni vožnjam v mestnem in primestnem prometu. R. B.
Po novem delavniku se ravna v novomeški občini okrog 40 odst. zaposlenih, novomeška občina pa je bila doslej med tistimi 10 odst. slovenskih občin, ki so priporočilo uresničevale v celoti. Cela vrsta podatkov, ki jih je pred kratkim zbral koordinacijski odbor pri izvršnem svetu, jasno kaže, kje so pomanjkljivosti, zaradi katerih novi delavnik ni priljubljen.
Dejstvo je, da je bilo od novembra pa doslej veliko narejenega, da bi sc novi delavnik kar najširše uveljavil. Spremenjeni so bili vozni redi vlakov in avtobusov, vzgojno-varstveni zavod je takoj uvedel podaljšan obratovalni čas, osnovne -in srednje šole so delno premaknile pričetek pouka in v celotnem združenemu delu je priporočilo o uvedbi novega delovnega časa spremljala dokaj močna politična akcija.
Navzlic vsemu temu pa je po podatkih iz začetka februarja delalo
PODRETI, DANE BO NESREČE!
Krajevna skupnost Center predlaga, naj bi zaprti in neuporabni leseni most v Ragov log 'podrli vsaj na obeh koncih, da nanj ne bi mogli pešci ali celo otroci. Na mostu je namreč večkrat videti še predšolsko otročad, ki se izmakne nadzorstvu staršev, kaj lahko pa bi prišlo do tragične nesreče. Če pa že nekaj prvih trhlih stebrov ne bi hotel zdajle nihče podirati, bi morali dostop na most vsaj z Jerebove ulice kako drugače onemogočiti.
po novem 10.032 delavcev med
25.500	zaposlenimi v občini, kar pomeni 40 odst. vseh. Ugotovljeno je, da tri četrtine zaposlenih v organizacijah, ki jih k novemu delavniku zavezuje odlok, pričenja delo med 7.30 in 8. uro, ostali pa med 7. in 7.30.
V šolah, zdravstvu, trgovinah, bankah in drugih delovnih organizacijah posebnega družbenega pomena, fler dela 4099 ljudi, jih 2025 kasneje prihaja na delo kot prej, vendar najkasneje med 7. uro in 7.30. V gospodarstvu pa se jc med 20.612 zaposlenimi dobra tretjina -to je 7.301 delavcev - odločila za novi delavnik, ostali pa delajo v izmenah.
Ni skrivnost, da novi delavnik med ljudmi večinoma ni priljubljen, deloma zaradi bistveno spremenjenih življenjskih navad, delno pa zato, ker ostale spremljajoče službe še niso storile koraka za prilagoditev občanovim potrebam. Med take sodi zlasti trgovina, delno zdravstveni dom. Analiz o vplivu novega delavnika na storilnost ni, prav tako ni podatkov o morebitnih prihrankih na energiji, lina poglavitnih slabosti pa je v tem, da je komunikacijski čas s poslovnimi strankami zunaj občine bistveno krajši. Niti vse občine v Sloveniji, še manj v drugih republikah, še niso prešle na novi delavnik, zato Novo-meščani v popoldanskih urah tako rekoč nimajo službeno kam telefonirati. Ne gre prezreti tudi to, da je postalo dražje otroško varstvo, ker
je potrebnega več kadra in tudi en obrok hrane več za otroke, pa da iz nekaterih bolj oddaljenih krajev prevozov sploh ni možno organizirati za ene po novem, za druge po starem. Socialni problemi v družinah pa sc večajo zaradi dražje prehrane, neusklajenih prevozov med družinskimi člani, časa, ki ga otroci prebijejo brez varstva, kaže sd porast bolniške in podobno.
Navedeni podatki so bili v obliki poročila predmdfcobravnave na vseh treh zborih novomeške občinske skupščine konec februarja. Glede na ugotovljene pomanjkljivosti je bil sprejet dodatek k prvotnemu priporočilu. Ob ponekod močno izraženih željah, da bi spet prišli na staro, pa velja po mnenju koordinacijskega odbora pred kakršnokoli odločitvijo upoštevati tri dokumente: zakon o
računanju časa, odlok o dnevu in trenutku prehoda na poletno računanje časa in o premaknitvi na srednjeevropski pasovni čas, ki določata, da bomo 27.' marca ure premaknili za eno uro naprej. Tretji dokument pa je osnutek družbenega dogovora o urejanju delovnega in obratovalnega časa, o katerem pa šele teče javna razprava.
R.BAČER
Novomeška kronika
SPOSOJENO TRNJE
— Nazadnje smo v' nečem le prehiteli Nemce. Oni imajo samo en Bonn.
— Kar ni uspelo cerkvi, se je posrečilo mesarjem. Vse bolj se postimo.
(Iz Politike ekspres)
Pionir že brez ukrepov
V letu 1982 so v 8 Pionirjevih tozdih poračunali preveč izplačane osebne' dohodke iz leta 1981
Precejšen vihar je nastal, ko je novomeška občinska skupščina konec junija lani sprejela začasne ukrepe družbenega varstva za štiri hujše kršilce dogovora o razporejanju dohodka, ker je bila s takimi ukrepi med prvimi v Sloveniji. Že ob tričetrtletju 1982 pa so preveč izplačano poračunali v Komunali, v tozdu Skladišča in v delovni skupnosti SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva Novo mesto, tako da so začasni ukrepi druž-
benega varstva ostali v veljavi samo še za SGP Pionir.
Očitno pa so tudi v tej delovni organizaciji lani razmerja splavili v sklad z družbenimi usmeritvami, k čemur je primoglo zlasti dokaj ugodno poslovno leto, in tako ni več razlogov za ukrepe družbenega varstva. Sklep o prenehanju teh ukrepov za SGP Pionir je bil sprejet 23. februarja 1983 na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti.
SE DO SMETI NE MOREJO! -Ker niso bile vse mestne ulice očiščene snega, tudi smetarji niso mogli po smetnjake pred hišami. Tako nastajajo v marsikaterem koncu mesta nova neuradna smetišča, vsem na očeh. Običajno pa je tako, da sc lopate vsi bojijo in sc izgovarjajo, ko gre za ugotavljanje obveznosti do čiščenja. Največ nejasnosti je okrog blokov.
KAM SE BODO SELILI? -Znano je, da bo hiša, kjer posluje servis Gorenje, kmalu podrta, ker je na poti gradnji ceste na novo bodoče pokopališče na Marofu. Bliža se torej čas izselitve, medtem pa nove lokacije za to dejavnost še ni. Velika škoda bi bila, če bi še ta ushižnoštna obrt družbenega sektorja prešla iz središča mesta.
SOKOLSKI DOM PROPADA -Nekdanji Društveni dom, v katerem so sc dogajale zgodovinske stvari, nima „strica“, ki bi poskrbel za njegovo zaščito pred propadom. Podstrešje je v čedalje slabšem stanju. Po eni strani so prostori nezasedeni, po drugi strani pa mladini iz iste krajevne skupnosti manjka prostor. Bi se dalo to dvoje kako urediti?
SPET SAMO Jl IRJE NOVI - V novomeški porodnišnici so minuli teden z območja mesta rodile: Mira Akksič iz Kristanove 22 - Jeleno; Slavka Gašperin iz Ulice Majde Sile 11 Boiana; Ema Hostnik z
Ragovskc 10 a - Jerico in Gordana Grahek iz Šolske 1 - Tejo.
SE VEDNO NA PROSTEM -Glede preselitve stalnih stojnic na tržnici v novozgrajene kioske je bik) določenih že več rokov, pa še vedno prodajalci na prostem ponujajo svoje blago. Kot kaže, so že mimo najhujše zime in zmrzali, zato morda preselitev sploh ni več aktualna - ali pa? Občane to zanima. Sicer je bila na ponedeljkovi tržni dan ponudba kar dobra, cene pa sc kar držijo. Ne kaže na kakšno otoplitev ..
Eno gospo zanima, če morda pri označevanju mestnih ulic vpeljujemo novotarije. Napisna tabla za Vavpotičevo ulico leži namreč na tleh, za kamnitim stebrom ...
PRIVLAČNA PONUDBA - V oddelku brežiške blagovnice s fotomaterialom, spominki, zlatnino in cvetjem so se dovolj zgodaj založili z darili, da jih kupci pred 8. marcem ne bi presenetili nepripravljene. Na sliki: prodajalka Jožica Kene. Spominke zavija vnaprej, ker jih v zadnjih dneh poleg lončnic največ pokupijo. (Foto: J. T.)
KARTA BREŽIC NAPRODAJ
Plan mesta s Čatežem lahko krajani dobijo v knjigarni in trafikah, turistom pa jo nudijo v motelu Petrol in Termah na Čatežu. Naprodaj je po 80 dinarjev. Vsebuje tudi seznam pomembnejših naslovov in telefonskih številk. Besedilo je napisano v slovenščini, hrvaščini, nemščini in angleščini.
NOVO V BREŽICAH
GLUHI STANOVALCI STOLPNIC - Cim več stanovalcev je pod eno streho, tem manj sc odzivajo na zahteve po boljši samoupravi, po ustanavljanju enot civilne zaščite in njihovem opremljanju. Opozorila krajevne skupnosti Brežice naletijo na gluha ušesa. Tudi če jim omenijo samozaščito, ni nikomur nič mar. Zanašajo se na druge, toda če bi prišlo do hujše nesreče, bi sami najprej čutili posledice, ker nimajo niti enot civilne zaščite niti gasilnih aparatov.
ZAMAŠKI ODPRAVLJENI -Kupe snega, ki so povzročili prometne zastoje v mestnem središču, so komunalci naložili na kamione in jih odpeljali. Ce bi še malo počakali, bi si prihranili stroške, saj bi snežno nadlogo pobrala odjuga.
ZA MLADE NEZANIMIVO -Kar dve sekciji DPD Svoboda bratov Milavcev sta zašli v krizo, pevska in dramska. Pevski zbor je sicer lani
sedemkrat nastopil in uspešno organiziral srečanje s pobratenimi zbori, toda ostal je brez naraščaja. Za mlade niti oblika niti programi niso privlačni. Celo na vasi se že oglašajo, da bi radi kaj izvimejšega, sodobnejšega, bolj po meri in okusu povojnih rodov. Pa smo spet pri mentorjih in zborovodjih, ki jih je vsako leto manj.
SO POMISLI'KI UPRAVIČENI? - V tozdih gledajo na vsak izostanek žensk s kritičnimi očmi, pa naj bo to odsotnost zaradi bolezni otrok, zaradi odhoda v delovno brigado ali na seminar za družbenopolitično ali samoupravno upsosab-Ijanje. Zaradi tega ob akciji za prostovoljno vključevanje žensk v JLA v občini opozarjajo na razumevanje do kandidatk, ki sc bodo prijavile za služenje vojske. Tozd v tem primeru ne bo nič oškodovan in v zameno za njihovo domoljubno pripravljenost jim bodo morali ohraniti le delovno mesto.
BREŽIŠKE VESTI
Čebele učijo, kako delati
Krški čebelarji prednjačijo pred drugimi
Čeprav čebelarji v krški občini še niso zaznali nobenega primera varooze, so sklenili, da se zoper to nevarno bolezen čebel bolje pripravijo. Zveza čebelar-, skih društev, ki združuje pet društev (Brestanica - Senovo,
Mladi .ritični do sebe in drugih
Vsi skupščinski zbori naj enakopravno odločajo — Tam, kjer poznajo svojo vlogo, to ni
težko
Ne prevlada ne manjvrednost
mo kot manvredne. Kar pa zadeva funkcionaijc skupščine, je jasno, da to niso samostojni organi, da pa se na primer predsedstvo premalo uveljavlja v primerih, ko bi moralo reči, kdaj neko gradivo ni zrelo za obravnavo. Predsedstvo tudi ne sme postati organ izvršnega sveta.
JOŽICA TEPPEY
Prostovoljke letos prvič k vojakom
Prijave do konca marca
V delovnih kolektivih in krajevnih skupnostih se te dni že seznanjajo z informacijo sekretariata za ljudsko obrambo v Brežicah o poskusnem vojaškem usposabljanju žensk. To velja samo za prostovoljke. Prijavijo se lahko od 1. do 30. marca. Na izbiro imajo vse rodove vojske, razen oklepnih enot. Urjenje za 8 vojakinje in nižje starešine bo trajalo tri mesece, usposabljanje za rezervne starešine šest mesecev.
Svet za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri OK SZDL je prvi razpravljal o tej novosti in jo z veseljem pozdravil. V njem so skoraj same ženske in mciiile so, da bi se dekleta že kdaj prej nadela vojaško' suknjo, če bi imela možnost. Vedno je bito nekaj deklet, ki so imele veselje do moških poklicev, zato najbrž tudi zdaj za prostovoljke ne bo težko. Podobna je bila tudi oceha koordinacijskega odbora za SLO pri občinski konferenci SZDL. Sodeč po vključevanju žensk v teritorialno obrambo, je za usposabljanje v J LA pričakovati dober odziv.
Sekretarka sekretariata za ljudsko obrambo Rumica Topič se prav tako nadeja, da sc bodo ženske ogrele za vojsko. Upanje ji daje dobra zastopanost študentk na fakulteti za SLO: nič manj jih ni kot fantov. Topičeva je prepričana, da je bito zadnja leta veliko deklet, ki so želele postati starešine. Želja se bo izpolnila mlajšim rodovom, saj jih šele zakon iz leta' 1980 izenačuje z moškimi, vendar predvideva vojaško usposabljanje samo za prostovoljke. Sekretarka Rumica bi se v mlajših letih z velikim veseljem odločila za
Rumica Topič
vojaško šolanje, pa ni imela možnosti. Vesela je, daje razlika končno odpravljena, saj tudi ženske želijo kot vojaki služiti domovini in jo braniti.
J. T.
Mladi o svojem družbenogospodarskem položaju - Razdrobljenost zemlje in pomanjkanje znanja - Samoupravljanje doživeti ze v šoli — Preteča nezaposlenost
Bojan Petan: »Čebelarski krožki so čista ekonomija!"
Kostanjevica, Leskovec, Krško in Raka), je poskrbela, da so se na posebnem seminarju usposobili čebelarski pregledniki. Zaenkrat jih je 6, letos naj bi jih dobili še kostafljlviški in raški čebelarji, tako bo »pokrita" celotna občina.
»Preglednik^ ugotavljajo stanje, zdravje čebel, sodelujejo z veterinarji, javljajo okužbe inšpekciji, skratka, znajo preprečiti in tudi zdraviti. Nasploh bomo posvetili izobraževanju čebelarjev, tudi starejših, da bi spoznali nove izsledke, posvetili večjo pozornost. Že doslej sta sodelovanje z mladimi in njihova vzgoja obrodila precej plodov, zato bomo povečali število čebelarskih krožkov. Za zdaj delujejo na leskovški, kostanjeviški in krški osnovni šoli, letos bodo ustanovili krožek še na šoli dr. Mihajlu Rostoharja, v naslednjih letih pa bodo slediti še čebelnjaki in krožki pri šolah v Koprivnici ter na Raki in Senovem. Mi krožkom zagotavljamo mentorje, na šolah pa bi morali biti učitelji tisti, ki bodo poskrbeli za organizacijsko plat. Čebelarski krožki bi zaslužili vsaj enako pozornost kot drugi krožki, kajti mlade zgodaj naučijo.kako je treba gospodariti, da ni izgube," pripoveduje predsednik Zveze čebelarskih društev v Krškem Bojan Petan.
P. PERC
KAJ BOMO LETOS ŠE VIDELI V GALERIJI
Po razstavi ilustracij Kamile Vol-čanšek,- ki si jo ta čas obiskovalci lahko ogledajo v galeriji, bo Posavksi muzej predstavil brežiškemu občinstvu grafiko Vladimira Lamuta. S to razstavo bo gostovala Dolenjska galerija iz Novega mesta. Sledili bosta dve fotografski razstavi. Na prvi bodo naši kraji in ljudje na barvnih fotografijah francoskega diplomata A. Kahna. Ti posnetki so iz časov pred prvo svetovno vojno. Zatem bo razstavljal član Fotokino kluba iz Brežic, junija pa bo muzej prikazal svoje nove pridobitve od 1978 do 1982. To bodo dragocene najdbe z izkopavanj na Vranju, v Dobovi, Brežicah, Velikih Malencah in Sajevcah.
Kadar poti niso uhojene, se praktično ravnanje dostikrat razhaja z načeti. Usmeritve si ljudje različno tolmačijo ali pa posnemajo zglede drugih, čeprav tega ne zaslužijo. Tudi za uveljavljanje skupščinskega sistema so na poti do cilja potrebni popravki izbranih smeri, zlasti še če se odmikajo v skrajnosti. Posvet s predsednikom družbenopolitičnega zbora (DPZ) republiške skupščine dr. Cirilom Ribičičem v Brežicah 22. februaija to v celoti potrjuje.
Delegati DPZ, predstavniki občinske skupščine, izvršnega sveta in D PO so v razgovoru sodelovali s kopico vprašanj, ki jim v vsakdanjem življenju vzbujajo dvome o pravilnosti praktičnega ravnanja. Marsikdaj si niso na jasnem, kaj naj DPZ obravnava in kaj naj prepusti Ostalima zboroma. Včasih je imel na dnevnem redu vse odloke in vsa poročila, kar ni bilo smiselno, saj je s tem omejeval razpravo o konkretnih rešit vali, za katero sta pristojna ZZD in ZKS.
Glede tega je dr. Ciril Ribičič menil, da je manjši greh, če zbor obravnava manj zadev kot preveč. Obravnavo zasluži pred-
vsem vsebina posameznih aktov ali posamezni pereči problemi iz poročil. Družbenopolitični zbor mora biti zelo občutljiv do etatizma, ne sme se postavljati nad ostala dva zbora. Če sprejema obvezujoča stališča, še ne pomeni, da so dokončna, in če so zadeve sporne, mora priti do usklajevanja.
DP zbori so se po splošni oceni približali ustavni vlogi in delegati se morajo čimbolj izogibati postavljanju vprašanj iz lastnega tozda, ker s tem izražajo nezaupanje zboru združenega dela. Mesto za usklajevanje stališč je Socialistična zveza, ne ZZD.
Beseda je tekla še o kolektivni odgovornosti delegacij, kije ni mogoče uveljaviti, če dobi gradivo samo vodja in so drugi potem odvisni od sposobnosti njegovega tolmačenja. Postavljena so bila vprašanja o zamenljivosti delavcev, o uveljavljanju skupščinskih funkcionaijev, izvršnega sveta, o odnosu skupščine do skupščin SIS ter o poteh do poenotenja stališč med skupščino, DPO, izvršnim svetom in SIS.
Tako na primer zbore SIS kot četrti zbor v praksi premalo uveljavljamo in jih obravnava-
Na zadnjem kongresu slovenske mladine so se mladi dogovorili, da bodo poživili svoje delo z novimi oblikami in seveda tudi vsebino, dela. Krška občinska konferenca Zveze socialistične mladine pripravlja v soboto, 12. marca, problemsko konferenco o družbeno-eko-nomskem položaju mladih.
Gradivo za konferenco so natisnili v izredni številki svojega glasila Glas mladih, ker pa so mladinski problemi hkrati družbeni, vabijo (pok* mladih, seveda!) na ta pomembni dogovor vse, ki imajo kakorkoli opraviti z mladimi in jim ni vseeno, kako živi in dela mlada generacija. Torej razlog več, da bo sobotno dopoldne v veliki dvorani občinske skupščine živahno, da je ie ksg!
Spodbudno je, da je poleg, žal, kot kaže, še vedno neizogibnih nekaterih splošnih političnih parol in fraz v gradivu moč vendarle zaslediti tudi dovolj odkritih, udarnih misli. Mladi zadružniki opozaija-jo, da je velika ovira za razvoj kmetijstva izjemno velika razdrobljenost kmetijske zemlje, saj je-13.184 hektarov zemljišč v lasti 8 tisoč posestnikov. So mladi spoznali, da je edina rešitev v združevanju parcel? Prenehati kaže z miselnostjo, da je lahko kmet vsakdo, čeprav brez osnovne šole. Zakaj ne bi že v osnovnih šolah, zlasti v kmetijskih občinah, uvedli obvezni predmet zadružništvo in združevanje kmetov, ki ga menda ne poučujejo na nobeni fakulteti? Ne bi smeh zanemariti
niti dopolnilnega izobraževanja kmetovalcev. Izpopolnjevati se morajo tudi pospeševalci, žal pa pri temeljni organizaciji kooperantov Agrokombinata Sp vedno ugotavljajo, da se morajo pospeševalci preveč ukvarjati z administrativnimi deli. Seveda je potem premalo časa za operativno in strokovno delo na kmetijah. Pospeševalec, ki samo
• V krški občini je 240 nezaposlenih, od tega je 40 odst. takih, ki so pridobili določeno usposobljenost z izobraževanjem po osnovni šoli. Blizu 60 odst. vseh nezaposlenih je mladih, 34 odst. pa jih išče prvo zaposlitev. Mladi vse težje najdejo delo.
sklepa kupoprodajne pogodbe, tega imena pravzaprav ne zasluži!
Tudi odnosi v šolstvu ostajajo zvečine pri starem. Mladi v krškem šolskem centru nimajo .svoje samoupravne organiziranosti speljane do šolske skupnosti, ocenjevanje pa je še zmeraj zaprto. Predmet samoupravljanje bi morali mladi doživeti
SLOVO OD ZIME — Nedeljska odjuga je hitro pobirala sneg, toda najbolj vztrajni niso odnehali. Posnetek je z bojsenskega smučišča. Učenci osnovne šole v Globokem so na njem prebili vse športne dneve in tako vadili smučarske veščine v neposredni bližini šole in doma. (Foto: J.T.)
v praksi vsaj na svoji šoli. Precej bolj razveseljivo je izboljšanje štipendijske politike. V zadnjem šolskem letu so podelili 369 kadrovskih in 332 štipendij iz združenih sredstev. Ob tem, da so bivalne razmere učencev v Domu za učence Milke Kerin še komaj sprejemljive, vprašanje, ali so pričakovanja na izgradnjo novega doma za učence in tudi zgradbe Šolskega centra račun brez krčmarja, oziroma v tem času uresničljiva možnost, le ni tako odveč.
P. PERC
PRAZNIK KMEČKIH ŽENA
Aktiv kmečkih žena pri temeljni organizaciji kooperantov krškega Agrokombinata je 26. februarja v Leskovcu ocenil plodno delo in sprejel pester delovni program za letos, frajprizadevnejšim članicam, ki jih vodi Marica Živič, so podelili priznanja. Folklorna in druge kulturniške skupine osnovne šole Milke Kerin iz Leskovca so kmečkim ženam pripravile zanimiv spored in jim hkrati čestitale za dan žena.
rjvjioa riutJLiZAlNA DELAVCEM* — Podoba, podobna tisti med jutranjo in popoldansko izmeno pred vratarnico Celuloze prejšnji petek, veijetno ni bistveno drugačna, ko pride potnik Mladinske knjige na druga tovarniška dvorišča. Res pa je, da so si zadovoljno ogledovali in tudi nakupovali knjige, predvsem enciklopedične izdaje, dokaj številni delavci. Ob dragi knjigi je pač treba izkoristiti vsak popust (P. P.)
KRŠKE NOVICE
NADURE Z NAPAKO - V tovarni Djuro Salaj si je trojica delavcev iz tozda Vzdrževanje skušala »domiselno" obogatiti družinske proračune z nadurami, ki jih niso nikoli dejansko opravili, ampak jih je pridno .naklepala" ura za žigosanje kartic. To so imeli namreč v rezervi, če bi se ura v vratarnici pokvarila. Tako si je »sveta trojica" - s takšnim vzdevkom obkladajo ,.inovatorje stabilizacijskega dodatka - pridobila v tovarni in po Krškem veliko »popularnost". Več o tem primem bomo pisali na Potih,
MIRENSKA »DANA" SE NE ZGANE - Učenci osnovne šole Milke Kerin v Leskovcu so že po malem obupali, da bodo kdaj dočakali tovornjak mirenske tovarne brezalkoholnih in alkoholnih pijač »Dana", ki naj bi, kot je bilo obljubljeno, odpeljal celo goro opranih steklenic. Na šoli (in veijetno ne le na leskovški!) čakajo na ta tovornjak že več kot eno leto.
Zaenkrat vse kaže, da pretrganega člena v verigi zbiralcev odpadnih surovin ne bo moč v tenkem nadomestiti. Veijetno bi otroci že zdavnaj zgubili voljo, da bi prislužili kakšen dinar, če ne bi uspešno potekal vsaj odkup starega papirja.
in stranpoteh, ko bomo dobili natančne podatke preiskave.
VZDRŽALI KARATEISTI IN GLEDALCI — Mednarodni turnir v karateju v leskovški športni dvorani si je prejšnjo soboto ogledalo okrog 500 gledalcev. Večina jih je debele štiri ure vztrajala na prireditvi pozno v noč. Ni jim bito žal, kajti ob koncu so navdušeno pozdravili »srebro" zadnjega svetovnega prvenstva Dušana Dačiča, ki je med drugim brez težav z nogo preklat 5 centimetrov debelo desko (na sliki).
R A 7PI<5 STANOVANJSKIH POSOJIL
Stanovanjska skupnost v Sevnici objavlja 11. natečaj za dodelitev posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v letošnjem letu. Natečajna vsota znaša 17 milijonov dinarjev. Delovne organizacije in skupnosti imajo na voljo 7,48 milijona dinarjev, za individualno gradnjo stanovanjskih hiš bo razdeljenih 6,23 milijonov dinarjev, za nakup etažnih stanovanj 1,25 milijonov dinarjev in za prenovo individualnih stanovanjskih hiš 2,04 milijona dinarjev. Zaključni rok za zbiranje vlog je 16 marec. Odbor za graditev stanovanj pri stanovanjski skupnosti bo sestavil prednostno listo. Kaj vse je treba predložiti poleg'prošnje, je razvidno iz besedila natečaja, ki si ga lahko ogledate v svojem kolektivu ali v prostorih stanovanjske skupnosti nad sindikalno dvorano.
J
SPET S SPAJKALOM — Tajnik Zveze radioamateijev Slovenije Drago Grabenjšek (v sredini stoje) je povabil sevniške radioamaterje na skupščini v nedeljo na razstavo v Kranj. Amateiji se znajdejo ob pomanjkanju materiala s preizkušenim načinom: kolofonijo in spajkalom. Sevničani so znani konstruktoiji. (Foto: A. Železnik)
Zagate sevniškega urbanizma
Kakšen naj bo novi sevniški center in kam z avtobusno postajo? Vse več vozačev
Na zadnji seji vseh treh zborov občinske skupščine je inž. Jože Kolar obrazložil stališča izvršnega sveta in projektantske organizacije Region o novem centru Sevnice.
Na kratko smo že poročali o
nestrinjanju stanovalcev poslov-nostanovanjskega objekta na Kvedrovi 31 (eden od redkih organiziranih zborov stanovalcev), da bi tako rekoč na svojem dvorišču imeli bokse za avtobuse. Predsedstvo skupščine je modro presekalo mrtvi tek te delegatske razprave s priporočilom, da se razprava podaljša in prenese v vse prizadete sredine. Res je sicer, da je avtobusna postaja širši, ne le sevniški problem, saj se sem vozijo ljudje od vsepovsod, predvsem pa iz večine krajevnih skupnosti občine. Vseeno pa stvar živo zadeva krajane mesta, ki pač tu tudi noč in dan živijo. Kam torej s to nevšečno postajo?
Odrivali so jo že marsikam, dokler ni sedanje postajališče
Sevnici ljudi, ki trdijo, da je mnogim urbanističnim zagatam tega mesta ob Savi kriv prav brežiški Region kot za urbanizem pooblaščena organizacija. Zanimivo je, da so bili ti kritiki
glasni tudi, ko so jeli zidati bloke na nekdanjem sejmišču Pod vrtačo, kot se to danes imenuje. Sedaj, ko stojijo tam bloki, je vsakemu očitno, da se že po barvi fasade, posebno pa zaradi stopničaste silhuete lepo vključujejo na rob starega mestnega jedra.
A. ŽELEZNIK
0 nepravilnostih z imeni
Predlogi za družbena priznanja OF in sindikatov
Ratomir Kljakovič: „Vse se je zarotilo proti naši hiši!“ našlo začasnega mesta na pokriti jami blizu osnovne šole Sava Kladnika. Dopolnitev mestnega urbanističnega načrta predvidela tod in tam okoli novi mestni center. Za nobeno od tam predvidenih javnih stavb si ta čas še v sanjah ni mogoče predstavljati potrebnega denarja. Urbanizem zahteva seveda korenite rešitve. Ne manjka v
Presedstvo občinskega sindikalnega sveta je na seji minuli četrtek obravnavalo različna vprašanja. Med drugim so potrdili finančni načrt za letos, ki ga mora potrditi še svet. Ugotavljajo, da se držijo družbenih meril za nagrajevanje poklicnih družbenopolitičnih delavcev. Sevniški sindikati so nasploh pobomiki pobude, da se obelodanijo prejemki vseh voljenih in imenovanih funckionaijev.
Predsedstvo je sklenilo delno povečati postavko predloga novega predračuna sindikalnega sveta, namenjeno mladinskim delovnim brigadam, ki bodo letos v večjem obsegu delale v sevniški občini.
Bliža se tudi čas podeljevanja družbenih priznanj, OF in znakov Zveze, sindikatov. Predsedstvo bo občinski žiriji pri SZDL predlagalo, da se letos podeli srebrno priznanje OF Otonu Šketu, predsedniku sevniškega sveta krajevne skupnosti in oktetu Boštanjski fantje. Za zlati znak Zveze sindikatov Slovenije bodo obnovili že lanski predlog: znak naj bi podelili osnovni organizaciji krmeljske Lisce.
Sevniški sindikati so se vsa leta zavzemali, da bi pisal letna poročila tudi posavski družbeni pravobranilec samoupravljanja. Žal, jim ni uspelo, dokler ni prišlo do kadrovske zamenjave pri tem organu. Novi pravobranilec tovariš Dušan Dornik, ki šele nekaj mesecev opravlja to dolžnost, je že pripravil takšno
poročilo. Na seji predsedstva so ga pozorno prebrali. Menili so, da bi v bodoče lahko skupno še boje načrtovali delo in usklajevali aktivnost, če bi jih pravobranilec sproti seznanjal s problemi ali vsaj v poročilu navedel povsem določno, kdo kaj krši (z imeni sta navedeni le dve podjetji iz sevniške občine: Beton in Jutranjka).
A. Ž.
SEVNIŠKI PABERKI
OB 8. MARCU - Krajevna konferenca SZDL v Sevnici vabi na proslavo mednarodnega dneva žena. Proslava bo v nedeljo ob 17. uri v dvorani gasilskega doma. Kulturni program bodo izvedli šolarji osnovne šole Sava Kladnika. Posebno vabljene žene in dekleta.
LIČNA DARILA Varovanci sevniške delavnice pod posebnimi pogoji so za bližnji praznik žena izdelali mnogo lepih trajnih daril. Izdelki so med delovnim časom na ogled v prostorih doma upokojencev blizu zdravstvenega doma. Tam boste našli mnogo lepega, z nakupom pri njih pa boste pomagali tudi človekoljubnemu namenu, namreč tem delavnicam, kjer ustvarjajo v dokaj težavnih razmerah.
KJE SO PRHDSTAVN1K1 -Podobno kot v soboto sevniški ribiči v ribogojnici na Zapužah, so se ozirali zaman po predstavnikih
družbenopolitičnih organizacij na občnem zboru tudi člani sevniškega radiokluba v nedeljo. Pri slednjih je bil častna izjema predsednik občinske konference ZSMS Tone Kranjc. Ribičev je kar 226, pričakujejo, da bi sc pri njih kdo oglasil vsaj ob letnem obračunu in sc tudi tako seznanil z njihovim delom. Navsezadnje ta društva živijo in delajo v krajevni skupnosti, vendar po pravilu običajno manjkajo ravno ti predstavniki. .
MANJ 2RTLV MLD PbSCI Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sevniške občine sc vključuje v družbeno koristno akcijo „Z odsevnim obeskom kresničko je na cesti varneje!" Ličen trikotni obesek omogoča, da je pešec bolj viden v mraku ali temi. Voznik zagleda tako opremljenega pešca pri dolgih lučeh že na 300 metrov, brez odsevnika pa šele pri 30 metrih, kar je lahko usodno.
Kotiček za mlade
Končno le prostor za
prizadevna društva?
Dostikrat znamo biti izredno kritični do mladih. Trdimo, da so jih polne gostilne, da jim ni za resno delo itd.
Jim družba tudi po šoli nudi možnosti za aktivnosti? V sevniškem primeru je, žal, vse prevečkrat mogoče odgovoriti nikalno. Raketarji imajo v svojih vrstah že lep čas državne reprezentante. Ob nedavnem predavanju znanega letalskega konstruktorja in publicista inž. Milivoja Jugina v Sevnici so v avti gasilskega doma imeli komaj dovolj prostora, da so lahko razstavili vsaj najpomembnejša priznanja. Zatrjujejo, da se jim v vlažnem prostoru na gradu diplome celo že kvarijo. Mladi planinci so ravno tako med najaktivnejšimi v planinski organizaciji, da o mladih, ki nasploh nimajo kotička za mladinski klub, ne govorimo. Skratka, kaj jim sploh še ostaja?
Raketarji so sedaj svoj problem malce zaostrili. Obhajajo že zavidljiv jubilej društva, na Lisci bo letos že četrti simpozij o raketni tehniki in astronavtiki z udeležbo naših najvidnejših strokovnjakov. Ker se morajo iz udarniško usposobljenih prostorov na gradu izseliti, bi bilo res žalostno, da bi sc ponovno znašli p kakšni zasebni garaži.
Zato je upravičen dogovor med vodstvi družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta, da bi raketarji, mladinski klub in mladi planinci dobili prostor v nekdanji Zupančičevi hiši. Le-te tx) vsej verjetnosti še vsaj deset let ne bodo rušili.
S predpisi nad cvetoče posle
Obrat Agrostroja v Šentrupertu je lani izvozil skoraj polovico proizvodnje — Poslovn rezultati bi bili še boljši, če bi dobili sekundarne surovine iz IMV
Pritožb čez administrativne omejitve, s katerimi se mora združeno	delo	neprestano	ubadati, je vse več. Dejstvo je namreč,
da so te omejitve	največkrat	sprte z ekonomsko logiko, posledic pa
ne občuti samo določen tozd, ampak kar družba v celoti. Tak primer, kjer sta si ekonomika in administriranje prav gotovo v nasprotju, je tudi šentruperški obrat Agrostroja. Posel jim cvete in lahko bi jim še bolj, če bi ne bili postavljeni pred skoraj nepremostljivo zahtevo, da ne smejo več zaposlovati nove delovne sile, da morajo omejiti porabo energije in drugih stvari.
navedemo, da stane hidrant na domačem trgu 3.600 dinarjev, na tujem pa je za tretjino dražji. Seveda so na zunanjem ttgu lahko konkurenčni le zato, ker so izredno povečali storilnost, medtem ko surovine plačujejo precej dražje, kot veljajo cene na zunanjem trgu.
Z uspešnjm delom — novembra in
Ta obrat, ki je začel redno obratovati šele lani, se je že v prvem letu poslovanja izkazal kot dobra naložba. Lani so imeli 68 milijonov prihodka, skoraj polovico tega pa so ustvarili na zunanjem trgu, zlasti v državah v razvoju, kamor so izvažali svoje kmetijske naprave. To so bile in še bodo predvsem države v razvoju, Sirija, Alžirija, Irak in Kuvajt, letos pa so že podpisali pogodbo o izvozu v Nemčijo. Letos načrtujejo 168 milijonov prihodka, od tega pa bodo izvozili za 62 milijonov dinarjev. Ob tem je treba kot zanimivost dodati, da obrat skoraj ne potrebujejo uvoza, sovlagati pa morajo devize za nabavo repiomateriala in surovin.
Lani so plan presegli tudi količinsko, saj jo proizvodnjo povečali za okoli 8 odst., medtem ko je bila prodaja nekoliko manjša, ker še niso v celoti dobavili nekaterih izdelkov. Dokončati niso mogli rudniške opreme, ki jo izdelujejo za angleškega naročnika. Ob tem pa je treba dodati, da so za 176 odst. presegli plan dohodka, kar dovoli zgovorno govori o njihovem uspešnem delu. Pomembno je tudi, da na zunanjem trgu za svoje izdelke dosegajo višje cene kot doma. Za primer naj
decembra lani ter letos januarja so delali v dvanajsturnih ciklusih, da bi tako le izpolnili svoje obveznosti do trga - jim je uspelo, da so že odplačali Vse anuitete in obresti za kredite, nekaj denarja pa so lahko dali tudi v sklade.
Poslovni rezultati bi bili lahko še boljši, če bi lahko uporabili sekundarne surovine. Teh bi na leto potrebovali okoli 200 ton, vendar doslej niso mogli doseči sprejemljivega dogovora z IMV, ki ima največ teh surovin. Tako se dogaja, da IMV pri Dinosu iztrži precej manj denarja, kot bi ga dobila pri Agrostroju, zaradi tega pa so še manj konkurenčni na zunanjem trgu.
J. SIMClC
USPELI SO S KAKOVOSTJO - V šentruper&em obratu Agrostroja so lani izvozili za- 32 milijonov dinarjev kmetijske in rudarske opreme. Čeprav delajo šele poldrugo leto, jim je že uspelo izkazati se s kakovostjo in pravočasnim izpolnjevanjem naročil.
Mirna: IMV bo gradil
V letu 1985 bo začela na Mirni obratovati nova tovarna podvozij — Naložba bo veljala 4 milijarde dinarjev
Novomeška IMV je lansko poslovno leto zaključila s skoraj poldrugo milijardo dinarjev izgub. Nič bolje seveda ni bilo v tozdih. Tudi mirenski tozd Tovarna opreme je pridelal za 70 milijonov dinarjev izgub. Kljub tem, vse prej kot razveseljivim podatkom je zbor delavcev tozda na Mimi minil v znamenju spraševanja o prihodnosti. Na Mimi so in še imajo tako razdrobljeno proizvodnjo (več proizvodnih programov, hkrati pa tudi izredno slabe prostore in zastarelo tehnologijo), da ta ni bila več rentabilna. Zato so za za Mimo že pripravljali nov proizvodni pro- ’ gram, zdaj pa so tudi tu sprejeli spremembe.
Novosti v bodočem proizvodnem programu sta pojasnjevala Matjan Sintič, član kolektivnega poslovodnega organa IMV, in Niko Kurent, ki bo ta projekt vodil. Predvsem gre za to, da bodo na Mimi prenehali s slabimi programi, ki so prinašali le izgubo, in se osredotočili na nove. Tako naj bi že v kratkem začeli sanacijo šivalnice in tapetništva, ki naj bi ju z naložbo 110 milijonov dinarjev temeljito izboljšali. V začetku naj bi proizvajali v njej 46 tisoč kosov sedežnih prevlek, do konca leta 1990 pa že 90 tisoč. V tem delu mirenske proizvodnje IMV naj bi bilo zaposlenih 250 do 300 delavcev.
Seveda je bilo osrednje vprašanje ’ na zboru delavcev v mirenskem tozdu, kako bo z novo naložbo. V IMV naj bi do leta 1985 ali 1986 proizvajali R - 4 in R - 9, kasneje pa naj bi začeli proizvodnjo novega modela R — x. Na srečo bodo sestavni deli za R — 9 in R - x skoraj isti. Ker bo Renault še vedno dobavljal precej sestavnih delov za te avtomobile, bo treba izravnati medsebojno bilanco. Poleg tega, da bo Renault v svoji prodajni mreži prodajal tudi druge izdelke jugoslovanske industrije, bodo v IMV izdelovali večje količine sestavnih delov za njegova vozila. Tako bodo program IMV 2 v nasprotju s prvotnimi načrti prenesli na Mirno, (tre za popolnoma nove prostore, novo tehnologijo, skratka za največji projekt v okviru IMV, ki bo veljal okoli 4 milijarde dinarjev. Gradnjo naj bi začeli prihodnje leto, žo<lefa 1985 pa bodo začeli v njej tudi
delati. V začetku naj bi v novi tovarni delalo okoli 300 delavcev, kasneje pa naj bi se njih število vsako leto pomnožilo za nadaljnjih sto. V novi tovarni naj bi izdelovali podvozja za R - 9 in R - X, to je prednje preme, zadnje preme, zavorne in krmilne mehanizme. Vse to naj bi proizvajali za domače potrebe in seveda za Renaulta. Seveda bo treba doseči primemo kvaliteto, spoštovati roke ipd. Vse to Mimi in vsej trebanjski občini obeta večjo zaposlenost in vključevanje v mednarodno menjavo dela na precej višji ravni kot doslej.
J. SIMClC
SEJA KMETIJSKE ZEMLJIŠKE SKUPNOSTI
V ponedeljek, 7. marca, bo v Trebnjem seja Kmetijske zemljiške skupnosti. Na seji - bodo delegati obravnavali finančni načrt, sprejeli delovni plan za letos, opravili pa bodo volitve za predsednika skupščine in izvršilnega odbora.
IMENOVALI DVA DELEGATA
Na zadnji seji trebanjske občinske skupščine so delegati potrdili imenovanji delegatov za svet osnovr.e šole Mokronog in organ upravljanja Centra za socialno delo v Trebnjem: delegat v svetu osnovne šole Mokronog bo Ludvik Lovše iz Iskre, delegat v organu upravljanja v Gen-tru za socialno delo pa Pavel Žagar iz medobčinskih inšpekcijskih služb Novo mesto.
MIRENCANI DOBE NOVO TOVARNO - Dolgo časa ni bilo jasno, kakšni načrti o razvoju proizvodnje v IMV na Mimi bodo obveljali. Zdaj pa sta Marjan Simič, član KPO IMV, in Niko Kurent, povedala delavcem, da bo na Mimi zrasla tovarna za velikoserijsko proizvodnjo delov za Renaultove avtomobile. (Foto: J. Simčič)
IZ KRAJA V KRAJ
BLISKANJA JE ZMERAJ VEC, SVETLOBE PA MANJ - Tudi v trebanjski občini so sprejeli občinski odlok o varčevanju z energijo. In za prestolno mesto Trebnje bi lahko rekli, da sc ga drži še nekoliko preveč. Namesto da bi gorela vsaj polovica žarnic, jih sveti le tretjina. Seveda se zaradi tega v Trebnjem kar bliska, kadar se krajani o tem menijo, še bolj pa se bliska, če zaradi teme nerodno stopijo. Seveda pa tolikšna varčnost krajevne skupnosti, ki skrbi za razsvetljavo v Trebnjem, ni posledica preobilja domoljubnih čustev. Epidemija pregorelih žarnic jim kar prav pride zaradi tega, ker jim denarja za javno razsvetljavo preprosto zmanjkuje.
Se bolj bi Sli v promet
DRUGAČNI „SOPKl“ - Je že res, da se cvetličarna brežiške Agraric
vsako leto dobro pripravi na dan žena. Cvetja je menda na voljo veliko, pa lepo je. Toda prav bi biio, če bi se na ta dan pripravile tudi druge trgovine in pripravile za prodajo več kave, pralnega praška in drugih stvari. Marsikatera žena ali mati bi bila verjetno bolj vesela „šopka“ kavnih vrečic ali pralnega praška!
VEC PROSTORA KONFEKCIJI - V Trebnjem je že dalj časa slišati, da imajo tamkajšnje trgovine na zalogi premalo konfekcije. Kot pa kaže, se bodo razmere kmalu spremenile. Dolenjkina blagovnica v Trebnjem je namreč sklenila to ponudbo povečati. V ta namen bodo nekoliko adaptirali prostore v vrhnjem nadstropju. Seveda pa zlasti mlajši obiskovalci upajo, da zaradi tega ne bodo zaprli bifeja.
SPOSOJENO TRNJE
- Zvezni izvršni svet sprašujemo. v kateri republiki so boni ustavni in v kateri protiustavni?
TREBANJSKE NOVICE
Št. 9 (1751)-3. marca 1983
DOLENJSKI LIST
ZAMENJAVA * -OSEBNIH IZKAZNIC
L
Do 4. oktobra 1984 bodo morali vsi polnoletni občani zamenjati osebne i/kaznice ne-gledc na rok veljave. Od julija lani so jih v črnomaljski občini od približno 12.000 zamenjali le nekaj nad 3.000. Ker se na matičnem uradu boje gneče ob koncu roka zamenjave, so se odločili, da bodo v kratkem sami odšli ob nedeljah dopoldne v večje vasi (Griblje, Tribuče, Dobliče), kjer živi veliko ostarelih krajanov, ter zbrali vloge za izdajo osebnih izkaznic. V Starem trgu pa bo že v nedeljo, 6. marca, od 9. do 14. ure v osnovni šoli fotografiranje za osebne izkaznice, hkrati pa tudi zbiranje vlog. Na matičnem uradu opozarjajo občane, naj pravočasno poskrbijo za zamenjavo izkaznic, kajti po 4. oktobru prihodnje leto stare ne bodo več veljavne.
ŠOPEK BELOKRANJICAM — 35-članski moški pevski zbor Belt (na fotografiji) pod vodstvom Ani Jankovič—Šobar praznuje te dni drugo obletnico obstoja. Praznovanje jubileja bo zbor združil z dnevom žena ter pripravil v črnomaljskem prosvetnem domu 5. marca ob 19. uri poldrugo uro trajajoč koncert z naslovom Šopek Belokranjicam, na katerem bo zapel slovenske narodne in partizanske pesmi ter pesmi drugih narodov. Kot gost bo nastopil mešani pevski zbor ,JDr. Bogdan Derč“ z univerzitetne pediatrične klinike v Ljubljani. (Foto: M. Bezek)
Premalo domačih surovin in deviz
V semiški Iskri letos povečali konvertibilni izvoz — Težave z devizami in s preskrbo barvnih kovin — Devizno sovlaganje domačih kupcev
V sevniški Iskri sicer še ne vedo, s kakšnimi deviznimi sredstvi bodo »razpolagali letos: njihova proizvodnja je namreč močno odvisna od uvoza, a so si v letnem načrtu gospodaijenja zadali nalogo, da za petino povečajo proizvodnjo, izvoz pa zadržijo na lanski planirani ravni.
To pomeni, da bo izvoz večji od lanske realizacije, usmeijen predvsem na konvertibilni in manj na klirinški trg. Boje pa se, da načrtovanega izvoza ne bodo mogli realizirati, če bodo od deviznega priliva dobivali le
• V semiški tovami kondenzatorjev Iskra imajo v zadnjem času v proizvodnji pogoste motnje zaradi nerednih dobav uvoženih predvsem pa domačih materialov, za katere zahtevajo dobavitelji devizno soudeležbo, poleg tega jih zaradi povečanega izvoza tudi primanjkuje.
30 odst. sredstev, saj bi za uresničitev izvoznih načrtov potrebovali vsaj še dvakrat toliko. Do aprila bodo sicer znana enotna merila glede deviznih sredstev, vendar je to za izvoznike, kakršna je Iskra, predolg rok.
Hkrati pa so na tujem trgu izredno težke razmere, saj zaradi recesije kupci zahtevajo kvalitetne izdelke s čim nižjo ceno. Da se Iskrini proizvodi lahko obdržijo na izvoznem trgu,
VOZNIŠKA DOVOLJENJA ZA TRAKTORJE DO KONCA MARCA
Do 31. marca letos jc še mogoče pridobiti vozniško dovoljenje za traktor, in sicer na osnovi veljavnega vozniškega dovoljenja kategorije B, C in D. Po tem datumu bodo morali vsi bodoči vozniki traktorjev opravljati poseben preizkus znanja. Vloge za vozniška dovoljenja za traktorje z eno fotografijo kandidata zbirajo na oddelku za notranje zadeve v Črnomlju ter ■ na vseh krajevnih uradni!) v občini.
„ SEDI IN GLEJ “
Ob koncu 6. tedna domačega filma se Črnomaljci sprašujejo, ali so zares gledali domače filme (v mislih imajo gotovo slovenske filme) ali jugoslovanske. Prirediteljem očitajo, da si nedvomno tudi sami o tem niso na jasnem. Poleg tega, da so nekateri filmi, ki so si jih imeli priložnost ogledati v občinski prestolnici v preteklem tednu, dvomljive levalitete, je bilo nekajkrat tudi vzdušje v kino dvorani povsem nekulturno. Gledalci, predvsem bolj resni, ogorčeno ugotavljajo, da' na področju kulture v tem pogledu še vedno ostajajo podeželje, ki jim pritiče načelo: „Sedi in glej", saj jih ob izboru filmov ne vprašajo za mnenje.
ČRNOMALJSKI DROBIR
MEDOBČINSKA IZMENJAVA - Občini Črnomelj in Duga Resa sta že nekaj let pobrateni in to ve vsak šolarček. Medobčinsko sodelovanje oz. izmenjava pa se je v teh letih kazala na različnih področjih, med drugim tudi tako, da so Črnomaljci hodili čez Kolpo po življenjsko potrebne dobrine, ki jih v lastnih trgovinah ni bilo moč dobiti. Da pa ne bi bilo sodelovanje le enostransko, so se začeli tudi občani Duge Rese „oddolžcvati“ svojim nekdanjim kupcem. V zadnjem času, ko pogosto zmanjka tega ali onega, se radi oglasijo tostran Kolpe, še najraje pa, ko izvedo, da imajo črnomaljske trgovine na zalogi pralni prašek.
LE KJE SO DOBILI KAVO? -Učenci usmerjenega izobraževanja iz Črnomlja niso bili povsod povsem zadovoljni s proizvodnim delom -
kondenzatoija, ki je izdelan iz uvoženega materiala.
M. BEZEK
OB 8. MARCU - ROČNA DELA - Miroslava Ritonja, mojstrica domače obrti iz Črnomlja, bo v počastitev dneva žena razstavljala v črnomaljski splošnoizobraževalni knjižnici na Gričku svoja ročna dela v belokranjski tehniki tkaničenja, raličenja in štepanja. Razstava bo odprta od 7. do 12. februarja v uradnih urah. Ker sc z delom, ki ga opravlja Miroslava ukvarja zelo malo mladine, Ic-tej v knjižnici še posebej priporočajo ogled.
morajo v delovni organizaciji posebno pozornost posvečati kvaliteti, ki je odvisna tudi od dobrih proizvodnih strojev. V lasten razvoj opreme pa v Semiču že ves čas veliko vlagajo, saj so bili kot največji proizvajalec kondenzatorjev v Jugoslaviji to delno tudi prisiljeni.
Za domači trg bodo proizvajali nekoliko več kot preteklo leto, a bo porast manjši kot za izvoz, saj jim primanjkuje deviz za uvoz tojikšnih količin surovin, da bi lahko popolnoma zadovoljili tudi domače kupce. Za boljšo domačo oskrbo predvidevajo združevanje deviz kupcev in soudeležbo za tisti dej.
Enotnejše
vzdrževanje
cest
V Črnomlju med prvimi v republiki ustanovili skupnost za ceste
Konec preteklega leta jc bila v Črnomlju ustanovljena kot ena prvih v Sloveniji in druga na Dolenjskem (za Ribnico) občinska skupnost za ceste. Predsednik skupščine skupnosti je postal Anton Ramuta, tajnik pa Janez Tottcr, ki je povedal, da so morali ustanoviti to SIS v skladu z novim zakonom o cestah. „Vcndar ostajajo viri sredstev za gradnjo in vzdrževanje cest isti kot doslej, torej .bencinski dinar, cestna taksa, registracija vozil, in ne gre za dodatno obremenitev dohodka tozdov," je pojasnil.
Prednost novoustanovljene skupnosti je v tem, da bo odslej vzdrževanje lokalnih in regionalnih cest enotnejše, predvsem pa bolj strokovno. Doslej je namreč vzdrževala lokalne (občinske) ceste komunalna skupnost, regionalne pa republiška skupnost j za ceste, odslej pa bo vzdrževa-
Janez Totter
tako so vsaj potožili za nedavno okroglo mizo o usmerjenem izobraževanju. Praktikanti v SCT - tozd Kovinar so se na primer pritožili, da so morali ves čas nositi cevi. Spet drugje pa sojih zaposlili s kuhanjem kave. O tem, kje so njihovi delodajalci staknili kavo, učenci niso črhnili niti besedice . ..
nje in financiranje cest enotno izvajala občinska skupnost za ceste, ki bo imela sporazum za vzdrževanje vseh cest na območju občine s črnomaljskim tozdom Cestnega podjetja iz Novega mesta. To pomeni hkrati, da bodo cestarji in osnovna sredstva, ki jih uporabljajo, prešli od komunale na Cestno podjetje. Glede na lanski dotok sredstev ocenjujejo, da se bo v letu 1983 zbralo za vzdrževanje 20 milijonov dinarjev.
Krajevne poti bodo kot doslej vzdrževale krajevne skupnosti, še vedno pa ne vedo, kdo bo vzdrževal ulice v Črnomlju. To delo jc opravljala skupnost krajevnih skupnosti, ki pa ji primanjkuje kadra. „Sicer pa še vedno nimamo načrtov za delo, kajti navodila za pripravo in izvajanje programov del bomo dobili iz republiške skupnosti za ceste, ki bo predvidoma ustanovljena ta mesec. Pogoj za ustanovitev te skupnosti so namreč ustanovljene občinske skupnosti. Cestno podjetje in komunala zato prve tri mesece letošnjega leta še naprej skrbita za 124 km lokalnih in 118 km regionalnih cest v občini v istem obsegu in z istimi vzdrževalci kot v preteklem letu,“ je dejal tajnik.
B. M.
Brez razvoja ni stabilizacije
Beti je v lanskem letu izpolnila zastavljene obveznosti — Z dobrim delom in smotrnim gospodarjenjem v prejšnjih letih prebrodili lanske težave — Komunisti za boljše
sodelovanjeje med posameznimi tozdi
C
Na nedavnem zboru komunistov največje delovne organizacije v metliški občini, Beti, je beseda tekla o poslovanju Beti v lanskem letu in o programu za letos. Ena od zelo ugodnih in spodbudnih ugotovitev je, da je v lanskem letu Beti dosegla in celo presegla s planom zastavljene cilje. Lanskoletni rezultati so tudi solidna podlaga za sprejem planskih nalog .za letošnje leto.
Da bi si zagotovili potrebne surovine, ustrezno kakovost le-teh in kar se da redno dobavo, so se v Beti na dohodkovni osnovi povezali z več delovnimi organizacijami in za to združili
Geršički most kliče nesrečo
Že več let prebivalci Geršičev in drugi krajani krajevne skupnosti Dobravice opozarjajo, da je most čez Lahinjo pri Geršičih dotrajan in da se lahko zgodi, da se bo pod kakšnim večjim bremenom podrl.
,,Most bi morali že zdavnaj zapreti za ves promet, vendar ne vemo, če je za tak ukrep pristojna krajevna skupnost," pravi Tone Žunič, predsednik skupščine krajevne skupnosti Dobravice. „Pred tremi leti smo krajani sami za sj|0 popravili most oziroma, bolje rečeno, zakrpali luknje, sedaj pa ni več kaj popravljati, ker je nosilna konstrukcija popolnoma dotrajana, kar ni čudno, saj je most star več kot trideset let."
Ne samo, da preko tega mosta pelje nakrajša pot do avtobusa ali trgovine v Podzemlju, sedaj, ko je most neprevozen, je prekinjena povezava od Primost-ka, preko Krivoglavic, Dobravic in Geršičev do Grma, s tem pa onemogočena krožna vožnja šolskega kombija, ki vsak dan vozi otroke iz teh vasi v šolo v Podzemlju. Večji del te poti je asfaltiran, za položitev asfalta pa je pripravljen tudi del ceste od Dolnjih Dobravic do Geršičev. Prebivalci te krajevne skupnosti so za asfaltiranje te ceste sami ogromno prispevali z denarjem in delom. „Mosta pa si res ne moremo sami zgraditi, čeprav smo seveda tudi pri tem pripravljeni prispevati svoj delež," pravi Žunič. „Scdaj pa sc bojimo, da bo prišlo do nesreče, saj sc ljudje kljub nevarnosti vozijo čez most. Prepričan pa sem, da se ne bi nihče zapeljal čezenj, če biga šel prej pogledat od spodaj. Mi bi sicer lahko sami zamenjali podnice, vendar zato most ne bi bil nič bolj trden."
Most pri Geršičih jc res največja nadloga za to krajevno skupnost. O tem je tekla beseda tudi na zadnji seji zborov občinske skupščine, kjer so sklenili, ta je treba čim prej narediti načrt in urediti drage „papima-fe“ zadeve, potem pa poiskati vse možne denarne vire.
Druga težava, ki tudi močno tare krajane, pa je oskrba z vcido. „Vodovoda v naši krajevni skupnosti ni. Lani smo ga sicer napeljali od Grma do Geršičev -komunala jc dala material, jarke pa smo izkopali in zakopali krajani sami - vendar vode še ni. Za naprej tudi načrt ni narejen. Posebno pereč je problem
. m*
Tone Žunič: ,,Most čez Lahinjo pri Geršičih je tako dotrajan, da ni več kaj popravljati."
oskrbe z vodo za Dobravice, ki so bolj oddaljene .od Lahinje; ob suši iani poleti so morali odšteti ljudje tudi po 6 ali 7'tisočakov, da so jim vodo pripeljali r cisterno. Kdor ima v Gornjil Dobravicah več glav živine, bi moral sicer ob suši cci dan voziti vodo iz Lahinje. Brž ko bomo uredili zadevo z. mostom, sc bo treba Miti i/prtidivjt vodovoda, ‘ je / • ključiI Žunič.
V. BARI El J
okoli 100 milijonov dinarjev, vendar nekatere teh povezav še ne dajejo želenih rezultatov. V lanskem letu so hncli precej težav zaradi omejene razpolagalne pravice z devizami in devalvacije, vendar so tudi zaradi smotrnega gospodaijenja v prejšnjih letih, ko so tudi na račun dobrih poslovnih rezultatov in osebnih dohodkov krepili sklade, tudi te težave prebrodili. Lani tako rekoč ni prihajalo do zastojev in delavcem ni bilo treba na neplačane dopuste, kar se tudi kaže v poslovnem uspehu.
Ena od pomembnih nalog komunistov v Beti je prizadevanje za izpopolnitev in uveljavitev notranje organizacije ter boljše sodelovanje med posameznimi tozdi, kar bo gotovo precej pripomoglo k boljši učinkovitosti poslovanja celotne delovne organizacije. Za letos načrtujejo, da bo dohodek večji
za 31 odst., čisti dohodek za 29 odst., proizvodnja se naj bi povečala za 2 odst., produktivnost naj bi bila večja za odstotek, prav toliko rentabilnost, ekonomičnost poslovanja pa za 2 odst., medtem ko se naj bi izvoz povečal za 20 odstotkov. Seveda se v Beti niso odpovedali razvoju, saj bi to bilo, so poudarili v razpravi, nestabilizacijsko, saj si stabilizacije ni moč zamisliti brez napredka, kaj šele ob stagnaciji ali celo nazadovanju. Med drugim bodo enaki količini materialov dodali čim več lastnega dela in znanja, kjer se da in kjer jc to smotrno, bodo širili tudi proizvodne kapacitete ter si prizadevali za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih.
A. B.
O DELOVNEM ČASU
Prejšnji petek je bil v Metliki Peter Toš, član republiškega izvršnega sveta in predsednik republiškega komiteja za delo. Z direktorji delovnih organizacij in tozdov, člani metliškega izvršnega sveta, predsedniki osnovnih organteacij sindikata, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine sc je pogovarjal o vsebini osnutka družbenega dogovora o urejanju delovnega in poslovnega časa ter o uresničevanju dogovora o razporejanju dohodka in čistega dohodka v . letošnjem letu. Razprava o osnutku družbenega dogovora bo potekala na zborih delavcev, hkrati z razpravo o zaključnih računih ter o
LANI 94 NOVIH HIŠ
V lanskem letu je v metliški občini zraslo 94 novih zasebnih stanovanjskih hiš, kar je okoli 7.100 m2 stanovanjske površine. Računajo, da so lastniki v te hiše vložili okoli 700 milijonov dinarjev. Po izračunih je v lanskem letu v metliški občini znašala povprečna gradbena cena za kvadratni meter stanovanjske površine v zasebni gradnji dobra dva milijona starih dinarjev, v to pa ni všteta komunalna ureditev.
VZORCI ZA VINSKO VIGRED
poslovni politiki za letošnje leto. Seveda sc v Metliki zavedajo, daje treba hkrati reševati tudi vprašanja prevozov na delo, prehrane, varstva otrok in še kaj.
O razstavi belokranjskih vin, ki bo od 22. do 24. aprila v Metliki pod naslovom Vinska vigred v Beli krajini, smo že pisali. Danes bi radi opozorili vinogradnike le na to, da bodo pobirali vzorec 12. in 13. marca. To delo bo opravila komisija, ki ji predseduje Jože Slobodnik, člani pa so: Anton Radoš, Jože Nemanič (Boldraž), Franc Zcpuhar (Sela pri Jugorju), Ivan Slobodnik (Radoviča), Alojz Bezeg (Semič), Janko Banovec (Črnomelj). Le-ti si bodo poiskali še pomagače, tako da bodo zajeti resnično vsi vinograd niki, ki bi radi razstavljali. Treba je imeti le toliko poguma, da se človek prijavi, se pravi, da odda vzorec.
SKUPŠČINA OBRTNE ZADRUGE- V petek je bila v metliškem hotelu 3. skupščina obrtne zadruge Metlika, ki se je je udeležilo okoli 140 delegatov. Preko zadruge, kije v lanskem letu naredila za 360 milijonov dinaijev prometa, je lani delalo okoli 1000 obrtnikov. Zadruga, najstarejša in do sedaj tudi največja avtoprevozniška zadruga v Sloveniji, ima poslovni enoti v Novem mestu in Ljubljani, kmalu pa jo bodo ustanovili tudi v Posavju.
SPREHOD PO METLIKI
METLIŠKI MEŠANI PEVSKI ZBOR BETI bo odpotoval petega marca v Dobovo in Mimo peč, kjer bo imel za delavec Beti koncert. Petje je namenjeno praznovanju dnevu žena. 5. marca pa bo proslava tudi v Metliki, in sicer v kulturnem domu Edvarda Kardelja. Pripravlja jo svet za vprašanja družbeno-cko-nomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL. Pričetek proslave v Metliki bo ob 19. uri. Po krajšem govoru bodo amaterji iz Adlešičcv zaigrali Kozinčevo komedijo. Obeta sc zanimiv večer, zato ne bomo ostali doma v copatah.
Gre za vsakoletne obiske, ki utrjujejo prijateljske vezi. V naši občini jc še približno petdeset mater padlih borcev, petindvajset manj, kot jih je bilo lani. Ob obiskih bodo prejele matere skromna darila.
SKORAJ PRELEPO BI BILO, ČE SE BODO RESNIČNO URESNIČILE napovedi, da bo urejena do razstave belokranjskih vin (april) grajska klet, doslej neuporabna in
zapuščena. V njej naj bi bil pozneje neke vrste bife, ki bi služil obiskovalcem poletnih kulturnih prireditev
ajskei
NA NEDAVNEM SESTANKU SVETA za vprašanja družbeno-eko-nomskega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL, svet vodi Vera Kostelec, so sklenili, da bodo tudi letos obiskali matere padlih borcev, in sicer nckai dni pred dnevom žena.
na grajskem dvorišču. Le-te pripravlja Zveza kulturnih organizacij, res krni šele prvič, toda pokazalo se je, da kaže z delom nadaljevati, kajti ljudje so se jih radi udeležili. Samo še beseda o grajski kieti: prav bi bilo, če bi postala zamisel tudi resničnost.
metliški tednik
Izhodišča spravili pod streho
|Družbeni proizvod bo porasel za 1,4 odstotka, zaposlenost pa za 0,7 — Osebni dohodki bodo lahko večji le tam, kjer bodo več naredili
V občini Kočevje bo letos celotni družbeni proizvod porasel za 1,4 odst. (za 13 v industriji in za okoli 3 odst. v kmetijstvu. Število zaposlenih bo poraslo za 0,7 odst., se pravi za okoli 60 ljudi (računano skupaj z nadomestili za upokojene itd., pa za 224 ljudi).
Sredstva za kosmate osebne	na področjih proizvodnje grad-
dohodke bodo rasla za 35 odst.	bene mehanizacije in prometnih
počasneje od dohodka, se pravi, da bo porast znašal 14,1 odst., medtem ko bo znašal porast sredstev za SIS 103 odst., sredstev za občinski proračun pa 10,7 odst.
lo je le nekaj misli iz Izhodišč .o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kočevje za letos, ki so bila sprejeta ria žadhjjh ločenih sejah zborov občinske skupščine Kočevje. S sestavo izhodišč je bilo precej težav tudi zato, ker več naj-rečjih delovnih organizacij v občini (Itas, Avto, LIK, GG, KG, Tekstilana itd.) ni do roka posredovalo sestavljalcem osnutka zahtevanih podatkov.
V izhodiščih je še posebno poudarjeno, da je letos potrebno zaustaviti neugodne težnje
sredstev, predelave lesa m v kmetijstvu. Na področju kmetijstva je predvidena gradnja novih hlevov za 800 pitancev na območju Koprivnika, Starega Brega in Rajhenava, usposabljanje že opuščenih kmetijskih zemljišč za družbeno kmetijsko proizvodnjo in nadaljnje organiziranje zasebne kmetijske dejavnosti na zemljiščih, ki jih je dnižbeni sektor opustil. Pripravljajo tudi ustanovitev kon zorcija ZKGP, katerega člani in sovlgatelji bodo razen domačega ZKGP in občinskega izvršnega sveta predvidoma še Emona, Gruda, Mercator, SIS za preskrbo mesta Ljubljane in morda še kdo. Vedno večje zanimanja tudi za ovčjerejo oz. za kombinirano rejo ovac in goveda.
Več želja kot denarja
Skupnosti stanovalcev priglasile precej več potreb po vzdrževalnih delih, kot je denarja
Hišni sveti v občini Kočevje so za letos priglasili Samoupravni stanovanjski skupnosti popis potrebnih večjih popravil na svojih stavbah, za katere bi potrebovali skupaj okoli 55 milijonov dinaijev. Za te namene pa se bo zbralo v vsem letu predvidoma le 15 milijonov.
Za te namene se lahko porabijo sredstva vzajemnosti in amortizacije. Gre namreč za vzdrževanje ali zamenjavo večjih konstrukcijskih delov stavb.
Pred kratkim je tudi o tem načrtu razpravljala skupščina stanovanjske skupnosti. Ob tej priložnosti so ugotovili, da so skupnosti stanovalcev v minulem letu privarčevale, oz.
da imajo na svojih računih okoli 4,47 milijona dinarjev. Predlagali so, naj bi ta denar posamezne skupnosti za določen čas posodile drugim, ki bi tako opravile načrtovana vzdrževalna dela oz. zamenjave večjih konstrukcijskih delov stavb.
9 Pri popravilih stavb bodo po sklepu samoupravne stanovanjske skupnosti imele najprej prednost tiste, kjer sc zaradi okvar dela še večja škoda na stavbah. Že takoj nato pa bodo imele prednost tiste hiše, kjer delujejo skupnosti samoupravljale *>.
Za krepitev samouprave in boljše obveščanje delegatov skupščine SSS so uvedli tudi novost, da dobiva gradivo za seje vsak drugi delegat. Doslej ga je dobiva! le vodja delegacije.
Upokojenci ne mirujejo
Večina jih je vključena v društvo in delujejo vsaj v eni izmed šestih sekcij, kolikor jih društvo ima
Lani je bilo v občini skupaj 2.306 upokojencev, od tega 1.025 starostnih, 575 invalidskih in 706 družinskih. Povprečna pokojnina je znašala 2.290 din. Zaradi nizke pokojnine je prejemalo varstveni dodatek kar 275 upokojencev (92 starostnih, 69 invalidskih in 114 družinskih).
V društvo upokojencev Kočevje je bilo lani vključenih 1.310 članov, kar je 63 odst. vseh upokojencev z območja občine. Lani je bilo vpisanih nanovo 105 članov, 6 članov pa je izstopilo. Umrlo je kar 47 članov.
Drobne iz Kočevja
POKOPALIŠČE NI KRMIŠČE Za DIVJAD — Novo pokopališče je zavarovano z visoko ograjo, kar pa ne preprečuje divjadi dostopa, saj so vrata v glavnem odprta, razen tega so si nekateri občani izrezali v ograji 'uknje, da imajo bliže do grobov.
obcart vprašuje
medved
dgovarja
— Zakaj je vedno več sodnih razprav?
— Ker je vedno več sodišč in sodnikov, ti pa morajo tudi upravičiti svojo plačo. Zdaj bo še huje, ker smo pri našem temeljnem sodišču povečali število sodnikov za 12 glav.
Kmetijstvo pa ima težave z nakupom krmil in gnojil, za kar potrebujejo tudi devize. Od ustvaijenega izvoza namreč ostane kmetijcem le četrtina deviz.
Poudarek bo tudi na nadaljnjem povezovanju delovnih organizacij. Ugotavljajo vrh tega, da davčna politika ni dovolj prilagojena spodbujanju razvoja obrti in malega gospodarstva, razen tega pa ta panoga premalo sodeluje z industrijo.
J. PRIMC
Premalo članov
Društvo diabetikov, ki deluje zd* območje občin Kočevje in Ribnica, je bik) ustanovljeno 21. novembra 1979, pravila za njegovo delo pa so bila sprejeta 13. junija 1980.
Zdaj šteje društvo 281 članov (235 iz občine Kočevje in 46 iz občine Ribnica). Novo društvo je 189 članov prevzelo od Diabetičnega društva Ljubljana, ki je prej delovalo za to območje. Iz kartoteke Zdravstvenega doma v Kočevju pa se da ugotoviti, da več kot tretjina sladkornih bolnikov še vedno ni včlanjena v društvo. Prizadevanja društva bodo usmerjena tudi v to, da bi pridobili še več članov.
Pregledi diabetikov so vsako drugo sredo v Zdravstvenem domu v Kočevju. Opravljajo jih specialisti ljubljanskega Kliničnega centra. Bolniki so sc prej vozili na preglede v Ljubljano, po ustanovitvi društva pa ne več. To ni koristno le zaradi zdravja bolnikov, ampak so-tudi stroški manjši.
Društvo diabetikov Kočevje-Ribnica deluje že četrto leto. V kratkem bo občni zbor.
A. ARKO
Odgovoren vsak
Društvo upokojencev Kočevje ima široko razvejeno dejavnost. Razen izvršilnega odbora ima društvo še 6 sekcij, in sicer za področja kulture, športa, rekreacije, izletni-štva, gospodarstva, za gradnjo doma starejših občanov ter za sodelovanje z društvi in ostalimi organizacijami na območju občine in izven nje.
Zaradi te razvejenosti je članom dana velika možnost, da sc udejstvujejo vsaj na enem področju. O delu in dosežkih upokojencev bomo še poročali, saj so prizadevni in dajejo precejšen doprinos društvenemu življenju v mestu in okolici.
ANDREJ ARKO
Huda zima je pregnala divjad v dolino in prav pokopališče je postalo kar pašnik za jelenjad in srnjad, ki že prvo noč po pogrebu obere sveže rože z vencev na grobovih.
ZIMSKIM NADLOGAM NISMO VEC KOS Glavne ceste in nekatere ulice so očiščene snega in ledu vse do asfalta. Nekateri prehodi in pločniki pa so še vedno zamotani s snegom, in to ne le tistim, ki je padel z neba, ampak še s tistim, ki so ga tja naplužili. Kaže, da so pešci državljani tretjega razreda, da za nas nihče ne skrbi in da bomo počakali, da uredi vse potrebno kar sonce. Ali ne plačujemo vsi občani komunalnih prispevkov?
HUD MRAZ Minuli teden je pritisnil še posebno hud mraz. V sredo so namerili kar 22 stopinj pod ničlo. Podnevi je bilo topleje', celo tako, da sc je topil sneg na strehah. Nastajale so nevarne ledene sveče, ki so jih ponekod ostranjevali, drugod pašo vse skupaj prepustili soncu.
Najbolj pa tisti na najodgovornejših mestih
Poročali smo že, da je imel na zadnji seji zbora združenega dela občinske skupščine Kočevje želo zanimivo razpravo o odgovornosti delegat iz Inkopa. V njej je nanizal vrsto kritičnih misli na račun dela vodstva občinske skupščine in še predvsem vodstev družbeno -političnih organizacij občine. Med drugim je dejal, da so bili dobri politiki in gospodarstveniki „pregnani“ iz občine (obnesli pa so se na položajih v republiki). Menil je, da bi morali osvetliti moralno-politični lik ljudi na najodgovornejših položajih. Vprašal pa je tudi, zakaj so si občinska vodstva družbeno-političnih organizacij pri nedavnem povišanju prispevnih stopenj zvišala bruto osebne dohodke, čeprav si ne bi smele, in kdo je za to odgovoren. Ob tem bi spomnili na staro resnico, da ima vsak narod (in vsaka občina) take vodje, kot jih zasluži, se pravi, kakršne so izvolili. Ni prav, da odgovornost za volitve in kadrovanje valimo le na vodstva, sami pa nismo storili ničesar, da bi izbrali res prave ljudi na prava mesta.
Tudi delegat Itasa je v razpravi povedal mnogo resnic o (nejsamoifpravi, saj delavec dejansko lahko le malo vpliva na večji dohodek in osebni dohodek, ker vse to uravnavajo že razni predpisi. Pri tem pa je pozabil samokritično povedati, kako je bilo pred leti, ko so v Itasu samoupravno in neodgovorno zviševali osebne dohodke (da so imeli za iste kvalifikacije in podobno delo celo še enkrat višje kot pri sosednjem Inko-pu), namesto da bi vlagali več v posodobitev in razširitev proizvodnje. Tako samoupravljanje“ jih je tudi pripeljalo v sedanje težave.
J. PRIMC
s i .
s . *
ZAGOTOVITI DELO ZAPOSLENIM - V obratu BPT v Loškem potoku, kjer izdelujejo posteljnino, letos ne bodo zaposlili novih delavcev, saj so časi taki, da bo potrebno precej truda, če hočejo zagotoviti delo sedanjim članom kolektiva. (Foto: M. Glavonjič)
Dobro delo, dober zaslužek
Izdelali bi še več posteljnine, če bi bilo dovolj platna — Letos v .obratu BPT ne bodo zaposlili novih delavcev
Obrat Bombažne predilnice in tkalnice Tržič v Loškem potoku je v minulem letu dosegel 96 odst. proizvodnega plana, finančni načrt pa so presegli za 8 odst. Vodja obrata Majda Rus pravi, da proizvodni načrt ni izpolnjen le zato, ker je primanjkovalo tkanin.
Obrat v Loškem potoku je bil ustanovljen leta 1971 in je vedno dosegel dobre* poslovne rezultate. Trenutno zaposluje 57 delavcev, med katerimi je večina žensk.
„V obratu imamo organizirano dvoizmensko delo. Novih delavcev letos ne bomo zaposlili. Prizadevali se bomo predvsem, da bomo zagotovili delo sedanjim," pravi Majda Rus, ki vodi ta obrat od leta 1975.
V Loškem potoku izdelujejo posteljno perilo, namenjeno samo domačemu trgu. Tudi letos bodo v obratu proizvedli približno toliko, kot so lani, seveda če ne bo zapetIja-jev okoli uvoza bombaža oz. nabavo platna. V tovarni proizvedejo na leto 890.000 kosov posteljnine, za kar fjorabijo okoli 2,900.000 kvadratnih metrov platna.
Osebne dohodke v obratu so lani povišali za 39. odst. To so lahko storili zato, ker so letni finančni načrt ne le dosegli, ampak celo presegli. Njihovi proizvodi gredo kar dobro v promet in ne kaže, da bi prodaja upadala. Delavke pridno delajo, ker se zavedajo, da bodo za dobro in uspešno delo prejele tudi primeren osebni dohodek.
M. GLAVONJIČ
Referendum bo že maja
Brez prispevka občanov bi kraji počasneje napredovali
V občini Ribnica bo 3Q. junija potekel sedanji samoprispevek, zato se pripravljajo na uvedbo novega. Imenovali so 29-čIanski odbor za organiziranje in izvedbo referenduma, ki ga vodi predsednik občinske skupščine Stanko Rus.
Odbor je na prvi seji sklenil, da je tudi v bodoče treba v občini nadaljevati sedanjo prakso samoprispevkov, saj bi sicer razvoj občine za nekaj let zastal. Menili so, naj bi tudi v bodoče iz sredstev samoprispevka ločili del za skupne naložbe, preostali del pa bi spet razdelili po krajevnih skupnostih.
Nekateri že predlagajo, naj bi skupni (solidarnostni) program zajel investicije na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok, se pravi gradnjo vrtcev v Sodražici in Rib-
nici. Podrobnejši program o tem bo izdelal izvršni svet občine. Krajevne skupnosti pa so dolžne izdelati svoje programe.
Krajevne skupnosti bodo organizirale tudi zbore občanov po vaseh, da bodo občani lahko temeljiteje pretehtali, za katere namene so pripravljeni plačevati samoprispevek. Podobni sestanki bodo seveda tudi po vseh delovnih organizacijah, družbeno-političnih organizacijah, društvih in drugod. Na teh sestankih bodo občani tudi zvedeli, kaj vse je bilo zgrajeno z dosedanjimi samoprispevki, saj bo to najboljša reklama za uvedbo novega.
V občini prevladuje prepričanje, da bo novi samoprispevek uspel, čeprav sedanji težavni čas za to ni najbolj ugoden.
J. PRIMC
Želje so znane
Potočani tudi o možnostih za njihovo uresničitev
Krajevna skupnost Loški potok v ribniški občini obsega 5 vasi, ki štejejo skupaj okoli 1.700 prebivalcev. Že več let posvečajo posebno pozornost reševanju komunalnih zadev in tako bo tudi letos.
Želje krajanov so, da bi položili okoli 10.000 kvadratnih metrov asfalta skozi vasi, zgradili kanalizacijo, obnovili lokalne ceste in začeli graditi gasilski dom v Retjah. Povsem pa so enotni, da bi pred vsemi temi deli imelo prednost nadaljevanje posodabljanja ceste od vasi Hrib proti Sodražici
Zavedajo se, da so to bolj želje kot pravi načrt krajevne skupnosti. Za uresničitev teh želja so pripravljeni itiar-sikaj tudi sami prispevati. Tako ima krajevna skupnost na razpolago 900.000 din, ki jih še niso porabili iz sedanjega samoprispevka. Z zbranimi sredstvi dodatnega samoprispevka bi pridobili nadaljnja 2 milijona. Pri vsaki izmed akcij KS pa so pripravljeni sodelovati s prostovoljnim delom, oziroma še z dodatno soudeležbo, pri gradnji. Računajo tudi na pomoč domačih OZD, pa tudi Rika iz Ribnice, ki ima svoj tozd v Malem Logu. ,
Seveda bo vse še jasnejše, ko bo znana; zamisel o razpisu novega samoprispevka za vso občim/ in tudi za katere namene naj bi ga razpisali. Če bo uspel, bodo želje Potočanov postale stvarnejše, saj se bodo sami odločili, za katere namene naj bo samoprispevek porab-ljen.
M G.
DEKLETA K VOJAKOM
Tudi v Ribnici sprejemajo še do 30. marca prijave prostovoljk, ki žele služiti vojaški rok. Dekleta morajo biti zdrave, stare od 19 do 27 let, razen tega pa je za sprejem treba izpolniti še več drugih pogojev. Podrobnosti zvedo vse, kijih to zanima, na vojnem odseku, kjer sprejemajo tudi prijave prostovoljk.
Zbornik o dogajanjih med NOB
Glavne naloge: gospodarska stabilizacija, krepitev revolucionarnih tradicij, skrb za socialno varnost borcev in invalidov — Odbor Zbornika vodi Drago Košmrlj
Uresničevanje ciljev in nalog gospodarske ustalitve je prednostna naloga borčevske organizacije. Tako so v svoj delovni program za letos zapisali tudi borci NOV občine Ribnica.
Seveda govori program tudi o delu na ostalih področjih. Tako bo posebna komisija skrbela za vzdrževanje spomenikov in spominskih obeležij. Borčevske organizacije po krajevnih skupnostih pa bodo še naprej tesno sodelovale z mladino in prenašale nanjo revolucionarne izkušnje.
Okrepili bodo tudi delo pohodnih enot in s tem obiskovanje krajev, znanih iz NOB, kot so: Jelenov žleb, Travna gora, Makoše, Grčarice, Ogenjca in drugi. Poživili bodo tudi delo domicilnih odborov Levstikove brigade, Prve ribniške čete, Odbora aktivistov OE Barje-Kolpa, Bolnišnice Ogenjca in tudi enot, ki so se borile na območju ribniške občine, in sicer brigade Ivana Cankarja, Matije Gubca, Ljuba Šercerja, Toneta Tomšiča, Notranjskega odreda. Devete brigade in drugih.
Posebno pozornost bodo posvetili pomembnejšim jubilejem. Po mož-, nosti bodo letos izdali poseben
zbornik zgodovinskih dogodkov na območju ribniške občine v času NOB. Imenovali so že uredniški odbor, ki ga vodi Drago Košmrlj, in finančno komisijo, ki jo vodi Stanko Rus.
V program pa so zapisali tudi, da bo občinski odbor ZZB NOV posvečal posebno skrb socialni varnosti borcev in invalidov ter družinam padlih borcev.
M. GLAVONJIČ
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
RESOLUCIJA SPREJETA
Na zadnjih sejah zborov občinske skupščine Ribnica so sprejeli resolucijo o izvajanju družbenega piana občine letos. Prvotni osnutek in kasnejši predlog so pred dokončnim sprejemom še dopolnili. O dopolnitvah bomo poročali prihodnjič. Tokrat naj povemo le, da se obeta delno znižanje prispevnih stopenj iz osebnega dohodka.
SMUČARJI OGLAŠAJO - V Ribnici je na zidu zadružnega doma oglasna deska v obliki smučke (Elan, seveda). Upamo, da ne bo napoti raznim razgrajačem in razbijačem, ki uničujejo steklene oglasne omarice po Ribnici. To uničenje je tako temeljito, da nekatere sploh niso več uporabne.
NOVO REŠETO - Pred kratkim je izšla nova številka občinskega glasila Rešeto, prva v tem letu. Med sestavki so še posebno zanimivi „Kako bomo gospodarili v letu 1983? ", prispevki o delu in načrtih občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, sestavek o letošnjem načrtu kmetijske proizvodnje pa tudi prispevki iz krajevnih skupnosti.
NOVI TOZD RIKA Obrat Rika v Loškem potoku je bil dograjen julija lani, od novega leta pa je (četrti) tozd Rika Ribnica. Vršilec dolžnosti direktorja tozda je Vinko Bambič. Prav te dni bodo izvolili še delavski svet in opravili vse drugo, kar je potrebno za registracijo, in
dobili bodo seveda tudi stalnega direktorja. Tozd zaposluje 54 delavcev, načrtujejo pa, da bodo letos napravili za 125 milijonov dinaijev izdelkov. Med letom bodo zaposlili še nove delavce, pripravljajo pa se tudi, da bodo sedanje proizvodne prostore razširili.
- Po čem sklepaš, da se nam bližajo še hujši časi?
— Ker v trgovinah ne manjka ie kave, praškov, olja itd., ampak je začelo zmanjkovati celo kolkov v trafikah.
KOČEVSKE NOVICE
REŠETO
n^-u/smu
Četrtek, 3. marca — Janja Petek, 4. marca - Kazimir Sobota, 5. marca - Janez Nedelja, 6. marca - Danica Ponedeljek, 7. marca - Felicita Torek, 8. marca - Dan žena Sreda, 9. marca - Frančiška Četrtek, 10. marca - Makarij
LUNINE MENE
6. marca ob 14.16 uri - zadnji krajec
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 4. do 6. 3. hongkonški film Device
sedmih morij. Od 7. do 9. 3. francoski film Trije treba ubiti.
BREŽICE: 4. in 5. 3. ameriški film Roler Bugi. 4. 3. italijanski film Škandal. 5. 3. ameriški film Žrelo 2. 6. in 7. 3. ameriški film Jaguar. 8. in 9. 3. ameriški film Megla.
KOSTANJEVICA: 5. 3. ameriški film Tajni kompanjon. 6. 3. ameriški film Hollyvood ali propad.
KRŠKO: 3. 3. ameriški film V iskanju gospoda Good Bara. 4. 3. domači film Kiklop. 5. in 6. 3. ameriški film Električni jezdec. 8. 3. nemški film Vinetou v dolini smrti.
9. 3. francoski film Nisem jaz, on je.
10. 3. ameriški film Morske pošasti. SEVNICA: 3. 3. ameriški film Na
sledi zločinu. 4. 3. ameriški film Noči striptiza. 5. in 6. 3. ameriški film Krvava maturantska noč. 9. in 10. 3. ameriški film Shovo strahu in groze.
SLUŽBO ISCE
POPOLDANSKO DELO za na dom v Trebnjem (kovinska ali plastična smer) iščem. Imam tudi prostor za stroj. Naslov v upravi lista (851/83).
STANOVANJA
tšNOSOBNO STANOVANJE, opremljeno ali neopremljeno, išče mlada družina. Telefon 21 -826 interna 249.
V središču Brežic oddam sobo dvema dekletoma ali fantoma. Dogovor: 6. marca od 8. do 12. ure. Štirn, Ttg dr. Ribarja 7, Brežice.
IOBO s kopalnico v Novem mestu iščeta dve dekleti, ki imata turnusno delo. Nada Udovč, Smolenja vas 5, Novo mesto.
Motorna vozila
MSU 1000 c, dobro ohranjen, prodam. Anton Saje, Drska 51, Novo mesto, telefon*Z2-701.
CITROEN GS PALLAS, letnik december 1977, registriran do februarja 1984, prevoženih 60.000 knw prodam. Telefon (068) 81-484.
Z 101 čomfort, letnik 1981, odlično ohranjeno, prodam. Roman Faleskini, Vavta vas 88, Straža. Ogled od 8. do 12. ure.
ZASTAVO 101, letnik 1977, prodam. Ogled v četrtek in soboto. Grubar, Vavta vas 57, Straža.
ŠKODO 105, letnik 1977, registrirano do junija, prodam. Lojze Mlakar, Gor. Dole 12, Škocjan.
Z 750, letnik 1975, registriran do julija, prodam. Merica Kržan, Gubčeva 8, Brežice.
FAP 13 kiper, nova registracija, ugodno prodam. Ostale informacije dobite na teiefon (068) 44-057.
DIANO 6, letnik 1978, prodam. Boris Kuhar, Dol. Prekopa 35, Kostanjevica.
Z 101, 1974 in 1975, v voznem stanju prodam. Marjan Marojevič, Strojarska 3, Novo mesto.
ALFA ROMEO JULIJA SUPER prodam ali zamenjam za SPIDER, lahko v nevoznem stanju, ali motor okoli 500 ccm. Telefon 21-817.
Z 750, letnik 1977, prodam. Telefon 23-190.
VW JETTO - J L, letnik 1981, prodam. Telefon 23-945, po 16. uri.
Z 101, letnik 1976, prodam. Telefon 22-344.
UGODNO PRODAM ali zamenjam za manjši avto FORD ESCORT,
. letnik 1970, registriran do decembra 1983. Informacije v soboto popoldne in v nedeljo. Brane
Sporočilo naročnikom
Po nekaj več kot letu dni smo spet prisiljeni pisati neljubo sporočilo našim naročnikom in bralcem, seveda v želji, da še naprej ostanejo zvesti Dolenjskemu listu. Zaradi zelo povečanih stroškov z izdajanjem lista (samo cena papirja se je v zadnjih treh letih zvečala trikratno, da o drugih stroških n., govorimo), smo bili prisiljeni zvišati letno naročnino od lanskih 480 din na letošnjih 600 dinarjev, torej za eno četrtino, izvod, prodan v kolportaži. pa od dosedanjih 12 na 15 dinarjev. Za ta ukrep se je odločil izdajatelj lista, z njim pa soglašajo tudi ustanovitelji. Podražitev je bila neizbežna nujnost, če hoče Ust izhajati še naprej v sedanjem obsegu in uresničiti letni program.
UREDNIŠTVO
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič— Dragaš. Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Tappev, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože MatkqVič. Ekonomske propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din — Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620—170—32000-009—8—9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
" TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100—603—30624 — Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23-606 — Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. 33, tel. 22-365 in 22-551 — Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24—006 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Granda, Celcvec 12, 68220 Šmarješke Toplice.
Z 101 S, letnik 1978, prodam. Ogled v popoldanskem času na naslov, ki je v upravi lista (847/83).
LADO 1500 SL, letnik 1979, prodam po ugodni ceni in ugodnih pogojih. Novo mesto, telefon 25-461.
OPEL KADET, dobro ohranjen, letnik 1971, prodam. Informacije na askiv Simič, Mala Cikava (stavba PTT) Novo mesto.
AVTO VW 1200, letnik 1976, v odličnem stanju, prodam. Janko Petan, Oklukova gora 13, 68256 Sromlje pri Brežicah.
PEUGEOT 204, starejši letnik, obnovljen, ugodno prodam. Informacije na telefon (068) 21-881 po 19. uri.
VW 1200 J, 1976, v zelo dobrem stanju, prodam. Telefon 22-067.
Z 101 C, letnik 1980, prodam. Marjan Možic, Boštanj 61.
SPAČKA prodam. Informacije po telefonu 22-470.
PRODAM karoserijske dele za KATRCO. Informacije po telefonu 75-600.
VW 1200, letnik 1974, po ugodni ceni prodam. Rudolf Vlašič, Mestni tog 10, Metlika, telefon (068) 58-681.
DIANO 6, letnik 1977, v dobrem stanju, prodam. Informacije po telefonu 23-597.
;j Kmetijski stroji ij
■S
:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::
KOSILNICO FIGARO z vozičkom prodam. Pekolj, Zagorica 7, Dobrnič,
TRAKTOR DEUTZ (25 KM) s koso prodam. Jože Felicijan, Veliki Podlog 37, Leskovec pri Krškem.
TRAKTOR IMT 539, star devet mesecev, ugouno prodam. Jože Stopar, Črešnjevec 9 pri Kostanjevici.
PRODAM nakladalno prikolico „MENGEL 22“ in ŠKODO, letnik 1972, registrirano do sedmega meseca 1983. Ogled možen vsak dan. Franc Lakner, Globočice 19, Kostanjevica na Krki.
FERGUSON 35, letnik 1979, prodam. Sintič, Gabernik 2, Škocjan.
ZETOR 47 - 12 s kabino prodam. Mrgole, Klenovik, Škocjan.
PRODAM traktorski obračalnik in sejainik za koruzo (za živinsko vprego). Hudo 4, Novo mesto.
FRF.ZO spccial 140 D, novo, prodam. Amaljja Šoln, Straža 19.
SAMO NAKLADALKO prodam. Franc Novak, Hudo Brezje 15, 68293 Studenec.
BOČNO KOSILNICO za traktor Ursus 35 prodam. Parkelj, Mirna peč 37.
P R O
POCENI PRODAM malo rabljene strešne žlebove. Informacije na tel. 23-956.
PRODAM 1500 kg sena in lm smrekovih plohov, debeline 5 cm. Alojz Novak, Ratež 3, Brusnice.
PEČ „CALOREKS“ s pečico, na trdo gorivo, prodam. Telefon 71-743.
OPREMO za dnevno sobo (stilna omara do)ga 4 m, miza, kavč, dva fotelja, preproga, lestenec) prodam. Šegova 106, Novo mesto, telefon (068) 24-253.
KONJA, starega devet let, težkega 550 kg, pod garancijo, prodam. Matije Plut, Vinji vrh 9, 68333' Semič.
IZ KOPERACIJSKF; REJE bomo od 1. marca dalje vsak dan prodajali sedem tednov stare rjave Jurčiče ncsnicc. Jeršin, Račje.sclo, Trebnje, telefon 44 -389.
ČRNO-BEL TELEVIZOR „Gore-nje\ ugodno prodam. Telefon (068) 81 -044.
PRODAM nov kombinirani stroj UM - 6 T standard s krožno žago, skobelnikom za les, vrtalnim svedrom, mlinom in brusom. Albert Lorber, Velike Malencc 17. Krška vas.
RADIOKASETOFON „Cbntinen-tal“ prodam. Jože Pungerčar, Gruča 2,68310 Šentjernej.
PRODAM nov štedilnik ,,Kavareks“. Informacije do 15. ure na telefon 21 625.
PRODAM 100 1 kotel za kuhanje žganja, star tri mesece, po ugodni ceni. Malenška vas 14 pri Mirni peči.
OZVOČENJE za bas kitaro, znamke ELKA 140 W prodam. Naslov v upravi lista (848/83).
DVA VOLA prodam. Jože Mlakar, Gor. Dole 12, Škocjan.
KRAVO s prvim teletom (tele je staro sedem tednov) prodam. Janez Zupančič, Čcšnjevck 7, Trebnje.
NEMŠKEGA OVČARJA, dveletnega, z rodovnikom, prodam. Valantičcva 5, Novo mesto.
PRODAM polnilce za traktorske akomulatorje, enofazne in dvofazne elcktrovarilne aparate (do S mm) po ugodni ceni. Angela Kastelic, Artižu vas 13, Šentvid pri Stični.
PRODAM frajtonarico „Slak Zupan" (Cis, Fis, Ha), novo nemško, in novo klavirko 120-basno in enomanualne orgle „tiger“. Dušan Žbogar, Semič 1.
PRODAM električni pisalni stroj in gobelin - baročni okvir. Telefon 21 -034.
NARODNO ZABAVNI ANSAMBEL Dolenjski fantje proda ojačevalce: Gitacord (100 W), Melodija (50 W), Kum (130 W) in orgle Ci - recital 63 PS. Informacije Marjan Novina, Gumberk 11, 68222 Otočec.
BETONSKI MEŠALEC na bencinski pogon prodam ali zamenjam za električnega. Zupančič, Vel. Pod-ljubcn, 68323 Uršna sela.
KRAVO, brejo, prodam. Ilijaš, Pan-.grč grm 16, Brusnice.
PRODAM 15-cotski gumi voz, Anton Ban, Vel. Brusnice 71.
PRODAM diatonično in klavirsko hramoniko. Naslov v upravi lista (855/83).
PRODAM 170-litrski hladilnik Gorenje 750. Informacije po telefonu 25-520 po 16. uri.
KUPIM
STAREJŠO HIŠO z nekaj zemlje v okolici Novega mesta, kupim ali zamenjam za dvosobno stanovanje v Ljubljani. Naslov v upravi lista (852/83).
PARCELO za zidavo ali starejšo hišo na Zg. Pijavškem, kupim. Ponudbe pod šifro: „OB GLAVNI CESTE*.
STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO v Novem mestu ali okolici kupim. Naslov v upravi lista (853/83) ali telefon 22-562.
POSEST
ENOSTANOVANJSKO HIŠO, starejšo, v Šmihelu, zelo ugodno prodam. Ponudbe pod šifro: „ČIMPREJ“.
OBRTNIKI - ZDOMCI! V bližini Novega mesta prodam stavbo, primemo za obrt (spodaj, v nadstropju pa je predvideno stanovanje). Voda in elektrika je že v zgradbi. Informacije po telefonu 23-351.
VINOGRAD (8 a) in stavbišče v Šentjurju pri Mirni peči prodam. Jože Krevs, Češnjice 7, Mirna peč.
ENOSTANOVANJSKO HIŠO z veliko garažo in 886 m2 sadnega vrta, v neposredni bližini središča Trbovelj, prodam. Marija Bončina, Partizanska 44 a, Trbovlje.
VINOGRAD z nedograjeno zidanico
Leto dni že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
v Velikem Riglju pri Dolenjskih Toplicah prodam. Cena ugodna. Jože Bradač, Loška vas, Dolenjske Toplice.
VINOGRAD z zidanico v Srednjem Grčcvju ugodno prodam. Dostop z avtom. Vovk, Ždinja vas 15, Otočec.
VINOGRAD (10 a) v bližini Novega mesta prodam. Naslov v upravi lista (850/83).
PRODAM dve njivi (46 in 31 arov), 45 arov gozda in travnik v izmeri 47 arov v bližini Šmarjeških Toplic. Naslov v upravi lista (854/83), ali informacije po telefonu 84-902.
RAZNO
ČE Sl SAM, oglasi se vdovi, stari 62 let, močne postave, dobra gospodinja, s pokojnino in svojim stanovanjem. Star si lahko do 65 let, alkoholiki izključeni. Oglasi sc, ne bo ti žal! Šifra: „POMLAD PRIHAJA “. '
PRIJETEN DOM na deželi nudim upokojencema v okolici Brežic. Informacije: Martin Škofijancc, Dolenje Skopice 30, 68262 Krška vas, ali telefon (061) 612-926.
IZGUBILA sem ovratnik (polarno lisico). Prosim najditelja, da ga proti nagradi vrne na naslov: Papež, Majde Šilc 13, Novo mesto.
GOSPODINJSKO POMOČNICO brez obveznosti, sprejmem. Možnost dedovanja. Regina, Bučna vas 5, Novo mesto.
OTROKE sprejmem v varstvo (lahko celodnevno). Naslov v upravi lista (849/83).
IZGUBIL sem zmajarski kombinezon oražne barve, in sicer na smučišču pri Javorovici. Najditelju dam 500 dinarjev nagrade. Franc Pave, telefon 25-250.
JREKLtCt^:
JOŽE JURKAS iz Mihatovca 65, Dobova, preklicujem vse neresnične besede, ki sem jih izrokel o FRANCU CVETKOVIČU iz ME halovca 65 a, in sc mu zahvaljujem, da je odstopi! od tožbe.
masam'
FRANCU KUKMANU iz Jablana pri Mimi peči za njegov 50. rojstni dan iz srca želimo, da bi bil še dolgo med nami zdrav in vesel - mama, sestri Ani, Micka, brat Lojze z družinami.
NANI POŽUN iz Brestanice iskreno čestitava za odlično opravljeno diplomo na filozofski fakulteti. Orna in dedek.
28. februarja je minilo petdeset let, odkar sta stopila na skupno življenjsko pot MARIJA in JOŽE. MIHALIČ iz Vel. Brusnic 18. Ob zlatem jubileju jima iskreno želimo še veliko zdravja ter medsebojnega razumevanja in obenem čestitamo mami za 81. rojstni dan in očetu za god. Otroci z družinami.
STRANKE, ki imajo naročene piščance pri Marjanu PARKLJU v Mirni peči, naj jih dvignejo do 6. marca 1983.
ČE ŽELITE FOTOGRAFIJO za osebno izkaznico, vozniško dovoljenje ali potni list oziroma kakršnokoli drugo fotografijo, se vam priporoča FOTO KARLI V STRAŽI (nasproti Ljubljanske banke). Delovni čas: vsako sredo od 14. do 17. ure in v soboto od 8. do 12. ure.
OPRAVLJAM vse manjše prevoze in selitve. Vse informacije dobite pri. Smole, Mej vrti 3, Novo
mes.o.
s
MONTAŽNI DIMNIK
Z GIBLJIVO
KISLOODPORNO
OGNJESTALNO
SAMOTNO CEVJO
Uporablja se za peči in kotle	q
od 4000 do lOOOOO Kcal/h
Prodaja
in strokovni nasveti:
OPEKARNA ZALOG
NOVO MESTO
Tel.: 21-403,22-291
V SPOMIN
8. marca bo minilo žalostno leto, odkar nas je tiho zapustil naš dragi mož, ata, sin in brat
IVAN KUKOVIČIČ
Stara vas 6, Bizeljsko
Kadarkoli se vračamo domov, ne moremo veijeti, da te ni več. Nikdar te ne bomo pozabili, da smo te imeli radi. O tem govori le še cvetje. Vsem, ki ti prižigajo svečke in nosijo cvetje na tvojem preranem grobu, iskrena hvala.
Žalujoči: žena Greta, hčerki Romana in Renata
Zjutraj ne veš, kam bodeš drevi legel, ne kdo te vzdrami, ko zaprešoko, kadar si svojim dragim v roke segel, nemara si za dolgo vzel slovo.
(O. Župančič)
ZAHVALA
Ob mnogo prerani smrti dragega moža, očeta, sina, brata in strica
ALOJZA KOŠMERLA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem, ki ste nam bili v pomoč in nas tolažili v težkih trenutkih. Posebno sc zahvaljujemo delovnemu kolektivu ISKRA, TOZD NAPAJANJA Novo mesto za dragoceno materialno iri moralno pomoč. Hvala za podarjene vence in cvetje kegljaškemu društvu, organizacijam, delovnim organizacijam Industriji obutve Novo mesto, Krojač Novo mesto NO VOLF. S TOZD TF.S Straži, TEHNOUNION Ljubljana, stanovalcem in sosedom Majde Šilc 10, uccnccm osnovne šole Grm, dijakom Tehniške srednje šole Krško, ključavničarstvu Lisac ter vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti in zasuli njegov prerani grob s cvetjem. Hvala tudi govornikoma pevcem in godbenikom ter vsem, ki ste nam izrekli pismeno in ustno sožalje in sočustvovali z nami. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
VSI NJEGOVI Novo mesto, 1. marca 1983
>	ZAHVALA
V 72. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in
teta
KRISTINA SREBRNJAK
Veliki Slatnik 6
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje in pokojni darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni tovarni Labod, vaščanom, župniku za lepo opravljeni obred, pevcem z Malega Slatnika in Stanetu Mavsarju za poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: otroci Frenko, Polde, Kristina in Štefan z družinami ter sin Tone
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 80. letu starosti za vedno zapustila žena, mama in stara mama
TEREZIJA GORENC
roj. Dobro všek iz Zalok pri Raki
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih urah slovesa z izrazi sožalja in cvetjem lajšali našo bolečino. Zahvaljujemo se zdravnikom Zdravstvenega doma v Krškem, sosedom Suševim in Kerinovim za nesebično pomoč. Hvala delovnim organizacijam Tovarni „Djuro Salaj“ Krško, Tovarni zdravil Krka Novo mesto, Gorenje - Tiki Ljubljana, GG Celje — TOK Celje in drugim kolektivom ter posameznikom za številne vence in cvetje. Hvala tudi krajevni organizaciji ZB Raka in Društvu upokojencev Raka. Posebna zahvala gre govornikoma Tonetu Gabriču in Jožetu Habincu za poslovilne besede.
ŽALUJOČI: mož Ivan, sinovi Silvo, Žane, Sandi in hči Metka z družinami
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice in prababice
ANE RANGUS
iz Sel pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom in znancem, ki ste nam stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in jo' v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo godbenikom iz Šentjerneja, pevcem Dušana Jereba iz Novega mesta ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 54. letu starosti nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara
mama, snaha in sestra
TEREZIJA GRAMC
iz Dobrave pri Podbočju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste pokojni v težkih dneh pomagali, ji darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu spremili na mnogo prerani zadnji poti, nam pa izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Zdravstvenega doma Kostanjevica, DO ŠOP in Transport Krško ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: vsi njeni Dobrava, dne 10. februaija 1983
ZAHVALA
Vsem, ki ste nas ob smrti našega ljubega očita
JANEZA KUHLJA
tolažili in nam pomagali, gre iskrena in globoka zahvala.
Žena Tinca in otroci Janja s Tomotom, Teja, Jožko, Natalija in Saška
Šmaije, dne 15. februaija 1983
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat
JOŽE ŠUKLJE
iz Dol. Lokvice 2, Metlika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, številne vence in cvetje ter za spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala velja kolektivom Mercator Metlika, Integral Črnomelj ter GP Polževo, DPO KS Lokvica, GD Lokvica, LD Suhor, vaščanom za vsestransko pomoč, govornikoma Antonu Ambrožiču in Janezu Videtiču, metliški mestni godbi ter župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Anica, sinovi Stane, Tine, Zvone, hčerka Anica, vsi vnuki, brat Lojze in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, brata in strica
JOŽETA RANGUSA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in vence, se poklonili njegovemu spominu, nam izrazili svoje sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za nesebično pomoč in nego med težko boleznijo ter župniku za opravljeni pogrebni obred.
Žena Frančiška in ostalo sorodstvo Šentjernej, Drama, dne 25. februaija 1983
ZAHVALA
V 85. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča in teta
ANTONIJA ŠKOF
rojena Luzar iz Tomažje vasi 16
•Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in vence ter jo spremili na zadnji poti. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred.
Za njo žaljujejo: vsi njeni
Pomlad v vinograd tvoj bo spet prišla, in sedla bo na rosna tla in zajokala bo, ker tebe ni.
ZAHVALA *
Zapustil nas je ljubi mož, dragi ata, stari ata, brat in stric
JANEZ ZARABEC
iz Ivanje vasi pri Mimi peči
Iskreno se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Sosedom Ivanje vasi ter vaščanom Globodola velja posebna zahvala za nesebično pomoč ter vsem sorodnikom in drugim za podaijcne vence in cvetje. Iskrena hvala župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
V 87. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, prababica in teta
MATILDA HLASTAN
z Vel. Kamna 10
Iskreno še zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, z nami sočustvovali, pokojnici darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo doižni dr. Sunčičii in patronažni sestri za obiske na domu, sosedi Erni Vodenikovi, povsem s Senovega za zapete žalostinke in župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: otroci z družinami in ostalo sorodstvo Trebež, Senovo, Litija, Koper, Ljubljana
ZAHVALA
V 81. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož in oče
JOŽE RECEU
iz Gor. Maharovca 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega očeta spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam izrazili sožalje. Najlepša zahvala dobrim sosedom za nesebično pomoč in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena in hčerka z družino ter ostalo sorodstvo
betonska
garaža
hitro in enostavno
do zanesljive zaščite vašega avta!
vsestranska uporabnost
Garažo MONO lahko uporabljamo za:
— toplotno izolirane ali ne-izolirane varnostne garaže (posamezne, dvojne, trojne ali vrstne),
- drvarnice,
— manjša skladišča in
— za druge pomožne zgradbe.
STRESNIH
industrija gradbenega materiala p.o. dobruskavas
68275 Škocjan, telefon /068/85-230, /068/85-231
N
%
A
N
*
H
*
*
s
I
I
*
I
*
*
*
I
s
*
H
«.
s
h
«*
s
s
H
*
N
S
*
N
*
*
*
5
PAVLA BANIČ-KRANJC
Niti na njej niti v njeni pisarni ni opaziti poslovne mrzličnosti, tako značilne za poslovne ljudi. Vse teče po že vnaprej določenem programu, katerega tek težko zmotiš ali spremeniš. Toda Pavla Banič - Kranjc ni hladna tehnokratka. Človeško prikupna je, prijazna, vsak čas pripravljena sprejeti delavca iz proizvodnje. Tako, kot so delavci Dane njo sprejeli za svojo, se je tudi ona vživela v kolektiv, v katerem dela že 19 let, in zdaj opravlja dolžnost tehničnega vodje. In v takem kolektivu je v resnici zadovoljstvo delati, še posebej glede na uspehe, ki jih žanje v zadnjem času.
Po diplomi na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani je nekaj časa razmišljala, ali bi se vrnila v domače kraje. Med drugim tudi zato, ker se je omožila z Ljubljančanom. Toda potem je zmagal njen moralni čut. Še danes je namreč prepričana, da bi nikoli ne mogla redno študirati, če ji ne bi takrat še majhna „Dana“ podelila štipendije (takrat je bila tista štipendija najmanjša na fakulteti). Doma v Šentrupertu je bilo namreč premalo denarja za toliko glav, željnih učenja. Vsi njeni bratje in sestre so si morali višjo izobrazbo pridobiti ob delu.
Že takoj na začetku je v „Dani“ zagrabila z vsemi silami, čeprav je bilo znanja, ki si ga je pridobila. na fakulteti, za začetek kar preveč. Tovarna je bila še , majhna in v njej so delali z zastarelo tehnologijo. Potem
pa je življenje in delo v tovarni postavljalo nove in nove zahteve. Tako rekoč vsak dan se je bilo treba znova učiti in si pridobivati izkušnje in znanja, ki jih fakulteta ni mogla dati. Danes pravi, da si je pridobila toliko izkušenj, kot bi končala še eno fakulteto.
„Če hočeš vse to opraviti, potem moraš pozabiti nase," je rekla Baničeva brez obžalovanja. „Moje stališče je namreč, da moraš delo, ki ga sprejmeš, opraviti najmanj dobro. Tako ne mine dan, da bi ne odšla domov s polno kuverto gradiv ali materialov, ki jih moram potem doma proučiti. Zato mi prav nič časa ne ostane za konjičke, kot pravite vi, “ se je nasmejala.
Ob zahtevnem delu v tovarni, ki je šele nastajala, je sodelovala tudi v družbenopolitičnem življenju tovarne, krajevne skupnosti, občine in republike. Vodila je delavski svet, sindikalno organizacijo, osem let je bila na čelu občinske zdravstvene skupnosti, še zdaj pa je članica občinskega izvršnega sveta in republiške poslovne skupnosti za razvoj kmetijstva in živilske industrije. Lani je za svoj prispevek k razvoju gospodarstva dobila tudi plaketo občine Trebnje.
Zdaj, ko sta hčeri že skoraj odrasli, tudi možu ni treba več toliko pomagati v gospodinjstvu, toda dela v tovarni in izven nje ni zato nič manj. Še naprej velja, da je Pavla Banič - Kranjc tako rekoč zmeraj na voljo tovarni, katero je tudi sama pomagala postaviti na noge.
J. SIMČIČ
4
*4
4
4
4
4
*4
$
*4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4'
4
J
4
5 S
4
5
!
4
4
\
4
4
i
\
\
*4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
4
4
4
*4
4
i
4
JE TO STANOVANJE? - Dom med skalo in hišo Na žagi v Novem mestu, kjer Nada, Danica, mala Ljubimka (nekaj časa tudi kača) „stanujejo“ za 4.100 din. V nepravilno oblikovani „votlini“ je prostora ravno toliko, da človek odpre in zapre povešena vrata. V teh mrzlih februarskih dneh je bila najpomembnejši del sobnega inventarja peč, ki je včasih ogrela tudi nekatere druge prezeble stanovalce stare žage ob Krki. (Foto: J. Pavlin)
S kačo v skupnem gospodinjstvu
Kača odkrila stanovanjsko bedo — Kako sev Novem mestu stanuje za 4.100 din —
Vse je zakuhala 70 cm dolga kača, ki je, nič hudega sluteč, prilezla sredi zime v stanovanje. Seveda si s svojim sikanjem ni priborila stanovanjske pravice, temveč jo je njen izlet stal glavo. Tako pokončano smo jo kot dokaz, da prav vse kače zimo prespijo, imeli priložnost videti v našem uredništvu, kamor jo je zvito v polivinilni vrečki prinesla tkalka v novomeškem Novoteksu Nada Dubravac.
Iz drobne zanimivosti je nastal ta opis prave stanovanjske tragedije, ki domuje Na žagi I, na koncu Ulice talcev v Novem mestu. Stara žaga v dolini je še iz prejšnjega stoletja in človek ne ve, kdaj ji je Krka nehala poganjati kolesa. Danes je prebivališče desetih ljudi, med katerimi sta našli zavetišče tudi samohranilka Nada Dubravac s hčerko Ljubimko in njena sostanovalka Danica Vukša, delavka iz IMV. Njihov domek je neke vrste prizidek glavne stavbe in je na prvi pogled videti kot betonska škatlica, ki ima. za zadnjo steno kamniti hrib na Krko, od strani pa bolj spominja na zaklonišče ali pa na samico v zapušč enem gradu.
Ob pogledu na vrata, ki zaradi povešenosti in- dotrajanosti le delno zapirajo vhod, človek ne bi sodil, da tukaj bivajo ljudje. Znotraj je prostor nepravilnih oblik, velik približno dva krat tri metre, kar bi v normalni hiši zadostovalo kvečjemu za ropotarnico, stranišče ali shrambo.. Stene so obdane s plastično oblogo, ki je na več mestih že odpadla. Prostor je zapolnjen z dvema razmajanima in udrtima posteljama, pokvečeno omaro, majčkeno mizico in pečjo. Za stol in obiske ni prostora. In cena za t"ko udobje?
Lastnica Martina Zajc zaračuna mesečno 4.100 dinarjev. Za stanarino od osebe vzame 1.300 din, centralna je „vredna“ 500 din, prav toliko pa znese tudi elektrika za obe. Toliko plačajo tudi ostali stanovalci na žagi, čeprav se lahko pohvalijo z več udobja, pozimi pa je v njihovih sobah hladno. Nada in Danica imata to prednost, da lahko v njuni luknji sami zakurita, saj imata peč na trdo gorivo in seveda hladen radiator.
Prav ob našem obisku sta se v njuni sobi grela dva stanovalca iz zgornjih sob. Stanovalci iz te hiše, ki jo je pred dnevi obiskala tudi inšpekcijska posadka, vedo povedati še marsikaj o tem, kako Zajčeva kar sama odreja sostanovalce. Danica je k Nadi prišla šele pred meseci, čeprav
SERVIS NA LOKI PONOVNO DELA
j! Z marcem je ponovno pričel j j delati kolesarski servis na Loki. •II Za vse, ki potrebujejo kakršno-j koli pomoč na kolesih, bo odprt 11! vsak dan od 16. do 20. ure.
SPOSOJENO TRNJE
— Te dni so napovedale pocenitev nafte skoraj vse proizvajalke. Pocenitev se občuti tudi pri nas. Na črni borzi je padla cena bonov.
(Iz Večernjih novosti)
— Dogmatiku ni nič tako svetega, da ne bi moglo biti še bolj sveto.
(Iz Politike)
— Dokončani so zaključni računi. Nekateri so podelili ostanek dohodka, vsi pa smo podelili inflacijo.
(Iz Politike ekspres)
— Denar je bil sveta vladar — dokler niso izumili bonov.
(Iz Novega tednika)
Pevci, najboljši delavci?
Največji dohodek je prijavil Šaban Šaulič, družbo mu poleg estradnih umetnikov delajo plastičarji in slaščičar
pozanimal, kdč jc prijavil ’	gostilni	Božič	v	Gabrju,
dohodek za lansko
Zagrebški Večernji list se je v nekaterih večjih jugoslovanskih mestih najvišji
Podatki davčnih uprav niso dokončni, saj ne upoštevajo zartiudnikov.
Seveda se zagrebški list zadeve ni lotil zato, da bi vzbujal strasti zavisti, ampak zato, da bi pokazal, kdo jc lani največ delal ali, bolje rečeno, opravljal najbolj donosno delo.
kako drugače je naredil za več kot 1,? milijona kipov.
Pogoj so zveze
Obramba bizeljskih goric pred točo že letos?
V tednu dni sta bila v Celju dva sestanka o organiziranju obrambnega sistema proti toči na tem delu osrednje Slovenije. Kot smo že poročali, naj bi bila do maja organizirana samoupravna skupnost za to obrambo s sedežem v Sevnici. Vzporedno tečejo z nič manjšo vnemo prizadevanja, da na delu tega območja, ki ga je mogoče pokrivati z radarskega centra v severovzhodni Sloveniji na Žika-ricah, usposobijo raketno politično obrambo za štiri občine celjskega območja.
Na ponovnem sestanku v ponedeljek v Celju, udeležil sc ga je tudi namestnik predsednika republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Stanko Renčelj, je bil govor tudi o namestitvi štirih strelnih mest za obrambo Bizeljskega. Direktor Hidromctereološkega zavoda iz Ljubljane, inž. Jože Roškarje dejal, da je vprašanje obrambe Bizeljskega že letos odvisno od sistema radijskih zvez. V kratkem bodo na terenu proučili, če na . Bizeljskem lahko ujamejo radijske signale iz Zikaric. Če bo .to šlo, bodo lahko namestili omenjena strelna mesta.
A. Ž.
je poročena, njen mož pa stanuje v Žabji vasi, kjer za dva ni prostora. Sostanovalki in prijateljici sta postali po sili razmer, saj ji je Zajčeva kar določila prostor v tej luknji. Zlasti je naval sostanovalcev v poletnih mesecih. Ob vseh teh in drugih težavah pa stanovalce druži sloga in pomoč, kar kaže tudi primer Nadinega otroka. Do pred dnevi, ko ji je kot samohranilki le uspelo dobiti prostor v vrtcu, so Ljubimko pazili skoraj vsi stanovalci v hiši. Sedaj je Nada zaradi stalne bolezni otroka več v „bolnišk i“ kot na delu, seveda so temu primerni tudi mesečni prejemki, ki še otežujejo položaj.
Danes imata Nada in Danica že' v rokah odločbo o izselitvi, kije prišla na hitro. V njej je stanodajalka Martina Zajc zapisala, da morajo sobo izprazniti do 15. marca. Piše, da prostori niso primerni za bivanje (v tej sobi pa so razni podnajemniki prebivali že pred Nado) in da so namenjeni za nekakšno delavnico. Kot pika na i pa naj zapišemo še to, da vseh deset stanovalcev nima ene same kopalnice, pa tudi stranišče je poglavje zase.
Seveda ob koncu ne gre pozabiti kače, zaradi katere smo tudi prišli na sled tej stanovanjski bedi. Tisti petek pred štirinajstimi dnevi je Danica sama sedela na postelji, ko je pri nogah zagledala sikajočo kačo.
Ni si upala premakniti se. Vsa „trda“ je poklicala na pomoč. Prišli so delavci iz mizarske delavnice, ki je v spodnjih prostorih žage in opravili z njo. Se danes zaradi kačjega obiska v sobi ni mirnega spanja.
JANEZ PAVLIN
NA MILIJONE CVETOV SO VZGOJILI
Vrtnarija Agrarie na Čatežu je vzgojila in poslala v cvetličarne 10,5 milijona cvetnih enot, od tega 2 milijona vrtnic, 1,5 milijona nageljnov, 100 tisoč anturiuma, 25 tisoč strelicij, 33 tisoč velikocvetnih krizantem in 40 tisoč pajkov ter drugih vrst rezanega cvetja. Pod steklom imajo na Čatežu že 52 tisoč kvadratnih metrov površine. Letos nameravajo razširiti vzgojo cvetja in sadik na prostem. Pomnožili bodo tudi gojenje lončnic.
Zdravju nevarni pološfieni lončeni izdelki
Sporočilo republiškega komiteja za informiranje
Republiški sanitarni in tržni inšpektorat sta ugotovila, da so na nekaterih sejmih v severovzhodni Sloveniji nekateri zasebni proizvajalci prodajali pološče-ne lončene izdelke, pri izdelavi katerih niso bila upoštevana določila pravilnika o minimalnih pogojih higienske neoporečnosti predmetov splošne rabe, ki smejo v prodajo. Uporaba takšnih lončarskih predmetov je zdravju škodljiva. Ugotovljenih je bilo tudi nekaj primerov obolelosti.
Za preprečitev zdravju škodljivih učinkov uporabe pološče-nih lončarskih izdelkov opravljata inšpektorata strokovno analizo lončarskih proizvodov v smislu spoštovanja zahtev omenjenega pravilnika. Poostrila sta tudi kontrolo nad proizvodnjo in prometom pološčenih lončenih proizvodov. Inšpekcijske službe pa hkrati opozarjajo občane, naj nepreverjene pološče-ne lončarske izdelke uporabljajo predvsem kot okrasne predmete in ne kot posodo za pijačo in hrano, zasebne proizvajalec lončene posode pa pozivajo, da si pridobijo potrebne ateste, brez katerih proizvodnja in prodaja take posode v bodoče ne bo več mogoča. ,
NA SMUČINAH JAVOROVICE
Že lani smo postavili vlečnico na Javorovici, letos pa so marljivi organizatorji pripravili že dve smučarski tekmovanji, pri katerih je pomagalo tudi naše šolsko športno društvo. Prvo je bilo 16. drugo pa 20. februarja - tradicionalni Cankarjev memorial. Zmagali so smučarji novomeškega Pionirja.
IRENA SELAK
VELESLALOM ZA POKAL GORJANCEV
Športno društvo iz Gabrja pripravlja v nedeljo ob 10. uri „Gorjanski • veleslalom" za pokal Gorjancev. Tekma bo na smučišču Dece nad Gabrjem, nastopili pa bodo vsi, od cicibanov do veteranov. Žrebanje startnih številk bo danes ob 17. uri v
: Zmeraj bolj zavit v žalost
Rekorder je, kot se spodobi, iz Q
TREBNJE: ZABAVA ZA ZENSKE BO PRI „CUGUEVKI“
Tudi letošnji dan žena ne bo minil brez zabave. Tako v Trebnjem že vise plakati, ki vabijo na zabavo v gostilno Marije Cugelj, kjer se bodo ženske lahko zavrtele ob zvokih ansambla Pungartnik. Prvi „žcnski“ večer bo že jutri - v petek, 5. marca - ko sc bo zabava začela ob 18. uri. Drup pa na dan žena, ko bo začetek
ob
. uri.
našega glavnega mesta. Beograjčan Šaban Šaulič, ki poje tako imenovane novokomponiranc narodne pesmi, je prijavil več kot 4,6 milijona dohodka. Zdaj ne more verjeti, da je šlo skozi njegove roke toliko denarja. Za poravnavo davkov bo bojda moral prodati avto, ki seveda ni fičko. Sicer pa je v beograjskih občinah prijavilo dohodek 700 občanov.
V ljubljanskih občinah je prijavilo lanski dohodek nekaj več kot 34000 ljudi. Imen niso povedali, da.dobrih delavcev ne bi spravili v zadrego.
Prva sta s po nekaj več kot dvema milijonoma obrtnika, ki sc ukvarjata s plastiko, tretji p.a je kipar iz občine Vič-Rudnik. Izklesal ali
Še do pred kratkim sem veljal za veseljaka in ni je bilo fantovščine, kjer ne ne bi bil zraven. Celo dekliščin sem se moral otepati, da o sedminah, rojstnih dnevih, veselicah in drugem sploh ne govorim.
„Ta pa je smešen," so govorili po mestu in njegovi okolici, in že ko so me videli, so se režali, ne da bi sploh kaj zinil.
Zdaj pa sem že nekaj časa zavit v črno žalost. Ob tem stavku ste gotovo takoj pomislili na hudo neozdravljivo bolezen, na smrt v družini, na pomanjkanje denarja, na. migreno, na nerazumevanje ’ v
zakonu, na pogorelo hišo, hlev, na zlobnega tasta, na pogin živali... Ne bom ovinkaril: mojega zatolčenega, depresivnega stanja so krivi sestanki. Vsak dan imam najmanj tri, kajti neumen kot sem, sem poslušal svojega sekretarja, ki mi je trobil, da moram biti družbeno angažiran, sicer si ne zaslužim biti član. In tako sedim iz dneva v dan na sestankih potrošniških svetov, krajevnih skupnosti, zveze kulturnih organizacij, društva prijateljev mladine, delavskih svetov, sedim na sindikalnih sestankih, občnih zborih, na zborih delovnih
ljudi, na programskih konferencah in tako naprej in tako dalje. Sedim in poslušam govornike, ki se pripeljajo v našo Repičevo drago, da bi nam razložili stvari, nam doslej nerazumljive, nedostopne in tuje. Pripeljejo se, da bi nam zabičali, kako moramo več in bolje delati, kajti le tako se bomo izvlekli iz gospodarskih težav, žugajo nam, ker smo zabredli v potrošniško mrzlico, ustvarjajoč si zaloge artiklov, ki jih večkrat zmanjka, poudarjajo, da je treba izvažati, izvažati pa spet izvažati, sicer ne bomo mogli odplačati dolgov.
•
„Kje so krivci za bone, za # depozit? Za vse to? Tu so, % med nami!" navadno zaklju- q čujejo svoje monologe. Mi pa g se gledamo, a ne dolgo. Od sramu povesimo oči, krivda se ® nam zaje v dušo, meso, v srce. • Priznam: prostore sestankov zapuščam z globoko krivdo v sebi, v sleherni moji celici ni drugega kot krivda.
Zdaj lahko, dragi moji, razumete, zakaj z mojega obraza ne sije več razposajenost: sem namreč glavni krivec, da v moji domovini ne cvetijo pozimi rožice.
TONIGAŠPERIČ •