informator
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
gorenje
LIST ZA INFORMIRANJE DELAVCEV GORENJA - ST. 15- LETO XV. - VELENJE, 6.5.1981
ODLOČNO PO TITOVI POTI
Titova Jugoslavija — to so naši delovni ljudje, čvrsto odločeni nadaljevati Titovo pot, za vsako ceno braniti in razvijati pridobitve revolucije.
Najgloblja izkušnja, ki smo si jo skupaj s Titom pridobili, je spoznanje, da se moramo vselej v vsakem trenutku zanašati predvsem na lastne si le, nenehno se moramo zavedati, da živimo v svetu, v katerem nihče nikomur ničesar ne podarja.
Jugoslavija je v letu dni, ko smo ostali brez Tita, tudi v mednacionalnih odnosih dokazala, da uresničuje njegovo izročilo.
Sovražni izbruh albanskega iredentizma na Kosovu, čeprav ne more ogroziti integritete Jugoslavije, je vendarle globoko vznemiril vse naše republike, vse delovne ljudi naših narodov in narodnosti, prepričan sem, tudi veliko večino albanske narodnosti, ki živi v treh socialističnih republikah in na meji sosednje republike Albanije. Izbruh je bil nenaden, nacionalizem z iredentističnimi protijugoslovanskimi gesli in pojavi pa je tlel že dalj časa in sta nanj že leta nazaj opozarjala tovariš Tito in Edvard Kardelj.
Titova zamisel vloge in politike partije je bila, je in ostaja tudi v prihodnje partija množic in hkrati njihova organizirana idejnopolitična, kritična in ustvarjalna zavest.
Eno od najdragocenejših izročil delovanja tovariša Tita, ki ga velja tudi leto po njegovi smrti posebej naglasiti, je, da moramo stalnice našega razvoja braniti z vsemi sredstvi, tako kot je tudi on to brez obotavljanja počel v vseh prelomnih trenutkih naše zgodovine.
Tovariš Tito ostaja veliko ime v naši, delavskega gibanja in v zgodovini človeštva. Postal je zgled plemenitega in zvišenega boja za svobodo, neodvisnost, enakopravnost in blagostanje ljudi in narodov ter neupogljivega borca proti zatiranju, diktaturi in nasilju nad človekom, za bodočnost, v kateri bo delovni človek sam odločal o pogojih in rezultatih svojega dela, ko bo postal človek v skupnosti z drugimi ljudmi sam svoje sreče kovač.
FRANCE POPIT, predsednik CK ZKS, na komemorativni seji 4. maja 1981 v Ljubljani
STALIŠČA PROBLEMSKE KONFERENCE
Problemska konferenca komunistov v velenjskem delu sozda Gorenje je ocenila trenutni gospodarski položaj ter se opredelila do idejnopolitičnih vprašanj nadaljnjega razvoja družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov. Konferenca je ocenila, da se nahajajo v težkem položaju vse asociacije združenega dela v Gorenju, čeprav je takšne poslovne rezultate v letu 1980 izkazala le Gorenje TGO. Na takšno stanje imajo velik vpliv zunanji pogoji gospodarjenja (cene repromaterialov, ukrepi za izvavnavo devizne bilance), pa tudi notranji vzroki (asortimanska politika, osvajanje novih proizvodov, prepočasno nadomeščanje uvoženih z domačimi materiali, . . .) Konferenca ugotavlja, da izgrajenost samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, tako znotraj posameznih asociacij, posebej pa še med njimi, še ni v takšni fazi, da bi nam to zagotavljalo učinkovito doseganje zastavljenega cilja, to pa je: združeni dosegati optimalno čim višji dohodek. Izgrajenost takšnih odnosov je pogojena tudi z izredno hitro rastjo Gorenja in nedosledno izpeljanim konceptom organiziranja OZD skupnega pomena in proizvodnih DO, posledice tega pa se kažejo v premajhni učinkovitosti v premagovanju težke gospodarske situacije in v prepočasnem prilagajanju spremenjenim pogojem gospodarjenja.
Izhajajoč iz vloge družbenopolitičnih organizacij in še posebej osnovnih organizacij zveze komunistov in slehernega komunista pri spopadanju z najpoglavitnejšimi problemi gospodarske stabilizacije, konferenca sprejema oceno, da se 00 ZK v premajhni meri zavedajo resničnega gospodarskega položaja in se tako tudi niso akcijsko usmerile v premagovanju najpomembnejših ovir.
Kljub vsemu so bili v preteklem letu doseženi pomembni pozitivni premiki ob močno povečanem izvozu in zmanjšanju uvoza; bistveno smo izboljšali devizno bilanco, zaustavili zaposlovanje, zmanjšali osebno in skupno porabo, kar izpričuje pripravljenost večine delavcev, da se cilji politike ekonomske stabilizacije trajno dosežejo. Vse to zavezuje komuniste v vseh osnovnih organizacijah zveze komunistov, osnovne organizacije zveze sindikatov,- osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Slovenije, samoupravnih organih, delegacijah in poslovodnih delovnih mestih, da se še aktivneje angažirajo na odpravljanju ugotovljenih slabosti, zato problemska konferenca sprejema naslednja
STALIŠČA:
I.
Politika ekonomske stabilizacije z vsemi svojimi ukrepi, posebej pa še z uravnavanjem zunanje trgovinske menjave, zaostruje pogoje gospodarjenja, kar ima odraz v gospodarski situaciji vseh OZD Gorenja v Velenju, posebej pa še TGO Gorenje. Takšna gospodarska situacija zato zahteva neprestano proučevanje vzrokov, ki so do tega pripeljali ter maksimalno mobilizacijo vseh sil pri razreševanju nalog znotraj posameznih OZD in DS Gorenja, kakor tudi pri premeščanju zunanjih dejavnikov, ki negativno vplivajo na gospodarske rezultate. Zato je potrebno konkretizirati naloge v Tovarni gospodinjske opreme, Gorenje Promet Servis, Gorenje Raziskave — Razvoj, Gorenje Interna banka in DSSS SOZD za premostitev zunanjih vplivov in notranjih vzrokov.
II.
Vse OZD morajo biti organizirane tako, da bodo lahko najbolj učinkovito opravljale svojo funkcijo, pri čemer pa ne more prevzeti nobena OZD tudi dejavnosti druge OZD, ki so to ključnega pomena pri načrtovanju poslovne politike in strateških ciljev. TGO Gorenje se mora samoupravno, organizacijsko in kadrovsko usposobiti za učinkovito opravljanje svoje dejavnosti, tako, da bo sposobna oblikovati svoje razvojne cilje in skupaj z OZD skupnega pomena racionalno obvladovati reprodukcijski proces, trg in finančne tokove, saj je to prvi pogoj za načrtovanje gospodarskega položaja Gorenja TGO in vseh skupaj.
III.
Razmerja med proizvajalnimi organizacijami in organizacijami skupnega pomena temeljijo na medsebojni delitvi dela, v okviru katere vsaka OZD samostojno opravlja posle skupnega poslovanja, ki se nanašajo na njeno dejavnost, v okviru ciljev in nalog, določenih v planih skupnega poslovanja in v skladu s samoupravnim sporazumom, s katerim urejajo medsebojne odnose.
Povezava med organizacijami skupnega pomena in proizvodno delovno organizacijo ni dosledno izpeljana na dogovorjenih osnovah družbenega dohodka. Ugotavljamo, da pri opredeljevanju statusa in vloge organizacij skupnega pomena prihaja do različnih pojmovanj. Takšno stanje je posledica nedoslednosti pri izgrajevanju organizacij skupnega pomena, ki smo jih pripeljali le do ustanovitve, premalo pa jih nato dograjujemo v skladu s skupnimi interesi in cilji vseh OZD.
S skupnimi planskimi dokumenti moramo jasno opredeliti skupne cilje, naloge in odgovornosti vsake OZD. Vsaka sprememba skupaj zastavljenih ciljev mora biti skupno dogovorjena.
IV.
Ko se srečujemo z vprašanjem financiranja organizacij skupnega pomena in nerešenih problemov v zvezi s tem, ne moremo mimo ugotovitve, da niso v zadostni meri rešena nekatera osnovna vprašanja ustvarjanja in delitve dohodka ter združevanja sredstev, oziroma se ne izvajajo tako, kot je bilo dogovorjeno s sprejetim samoupravnim sporazumom o združitvi v SOZD. V ta namen je potrebno vlagati napore za izdelavo celovitih planov skupnega poslovanja, ki morajo poleg osnovne dejavnosti zajemati tudi vprašanja razširjene reprodukcije. Sistem financiranja moramo dograditi tako, da bo stimuliral prizadevanje vseh OZD, enovitih DO in delovnih skupnosti za ustvarjanje dohodka in da bo razporeditev skupno ustvarjenega dohodka odsevala dejansko količino vloženega dela ter skupno dogovorjene cilje v razširjeni reprodukciji.
V.
V	vseh TOZD in DSSS si bomo kar najmočneje prizadevali za preusmeritve v višjo tehnologijo, ki zahteva več znanja. V ta namen bomo aktivirali in bolj izkoristili lastne obstoječe tržne in raziskovalno razvojne zmogljivosti in okrepili vezi z zunanjimi institucijami. Delo na že zastavljenih tovrstnih programih bomo maksimalno pospešili.
V	zvezi s temi hotenji bomo preko zveze sindikatov vse delovne ljudi vzpodbujali k množični inventivni dejavnosti z namenom, da inventivno miselnost vgradimo v vsakdanje delo.
VI.
V normalnih, še bolj pa v zaostrenih pogojih gospodarjenja so in bodo kadri ena ključnih postavk v reševanju kritičnih situacij.
Kadrovska politika mora biti sestavni del poslovne politike vsake OZD, ki pa hkrati mora biti usklajena z izgrajenimi oziroma predvidenimi organizacijskimi povezavami med OZD v SOZD. Zato je nujno usklajevanje interesov
pri pridobivanju kadrov in še bolj pri premeščanju kadrov. Usklajenost v kadrovskih zadevah, predvsem pa še politika štipendiranja, izobraževanja in izpopolnjevanja so pomembni činitelji v času potreb po prestrukturiranju proizvodnje ter pri dograjevanju organizacij, ki opravljajo dejavnosti skupnega pomena, ker te potrebe zahtevajo več znanja, doslednejše načrtovanje, učinkovitejše upravljanje, koordiniranje in usmerjanje poslovanja. Spremeniti pa moramo tudi odnos do dela. Pojavi ležernosti in indiferentnosti morajo dati prostor ustvarjalnemu delu in delovni vnemi vseh delavcev, rezultati pa se morajo zrcaliti v večji efektivnosti služb in posameznikov pri opravljanju del in nalog.
VII.
Vloga delavca, ustvarjalca dohodka še vedno ni dosegla željene ravni v vseh oblikah delegatskega sistema, izvedbene dejavnosti so delegatom mnogo bližje kot pa predvidevanje in planiranje. V razkoraku med potrebami in možnostmi je preveč prisoten osebni kriterij in interes posameznikov, kar nemalokrat vodi do neusklajenih stališč. Takšno obnašanje je posledica nepovezanosti z delegatsko bazo, neustrezne usposobljenosti, neobveščenosti delegatov in nerazumljivosti gradiv.
Delegati pogosto ne vidijo rezultatov svojega delovanja, zaradi česar upada njihov interes za tovrstno delo in tako ne opravičujejo zaupanja sodelavcev, ki so jih izvolili za delegata.
Preveriti moramo delo služb družbenopolitičnih organizacij in opredeliti njihovo administrativno tehnično delo, istočasno pa okrepiti pomoč pri obdelavi gradiv s strani vseh strokovnih služb.
Vlil.
Zveza komunistov mora z okrepljenim idejnopolitičnim delom med članstvom, večjim povezovanjem komunistov in osnovnih organizacij ZK v TOZD in DSSS, z večjo akcijsko usposobljenostjo ostalih družbenopolitičnih organizacij doseči doslednejše uresničevanje zastavljenih ciljev. Idejnopolitični pristop k akciji za cilje gospodarske stabilizacije postaja izjemno pomemben. Vsi člani ZK moramo v najkonkretnejši obliki proučiti vsa vprašanja, ki so v tem trenutku bistvena za uresničevanje gospodarske stabilizacije, se dogovoriti za naloge in smeri idejnopolitične akcije. Zato je nujno angažiranje komunistov v vseh družbenopolitičnih organizacijah pri mobiliziranju delovnih ljudi in njihovem usmerjanju k reševanju ključnih problemov. Posebno pomembna je vloga komunistov v zvezi sindikatov. Od njih pričakujemo, da bodo v naslednjem obdobju angažirali osnovne organizacije sindikata v akcije za povečanje proizvodnje in produktivnosti dela, za vključevanje delavcev v odločanje o dohodku in naložbah, za dograjevanje sistema razdelitve čistega dohodka in v tem trenutku še posebej za ohranitev življenjskega standarda delavcev, zlasti tistih z najnižjim osebnim dohodkom.
IX.
Za koordinacijo pri izvajanju stališč problemske konference komunistov Gorenja v Velenju ter izvajanju sklepov, ki so jih sprejele osnovne organizacije zveze komunistov na osnovi stališč problemske konference, se zadolžuje delovno predsedstvo problemske konference.
Delovno predsedstvo problemske konference
JUBILEJ ZVESTOBE
Letošnja podelitev priznanj jubilantom z desetletnim neprekinjenim delom v Gorenju je minila tudi v veselem vzdušju, saj so pripravili nastop celjskega "New Svving kvarteta". Oto Pestner in tovariši so ob spremljavi tria Boruta Lesjaka dodobra razvedriti naše jubilante deta. Po podelitvi priznanja, nagrade in spominske značke je jubilantom prvi čestital predsednik delavskega sveta SOZD Gorenje Jože Skornšek, o prispevku k razvoju Gorenja pa je spregovoril direktor delovne organizacije Gorenje TGO Peter Krepel.
"V teh dneh znova prebiramo sezname, na katerih so napisani vsi, ki so se pred dvajset in več leti zaposlili v Gorenju, da bi skupaj z njim rasli in prerasli nekdanjo majhno tovarno ter v tej rasti uresničevali tudi naše tedanje cilje. Gorenje vse boi j postaja velika družina, razvejana in številna organizacija, v kateri lahko najde vsak svoje mesto in
prispeva svoj delež. Gorenje, ki se je pred osemindvajsetimi leti začelo razvijati iz tesnih, neperspektivnih okvirov obrtniškega podjetja, je lani v svojih dvanajstih delovnih organizacijah ustvarilo 26.895.596 prihodka. Kljub težkim pogojem gospodarjenja smo izvoz v primerjavi z letom 1979 povečati za 54 odstotkov in tako skušali dobiti čimveč deviz, potrebnih za nemoteno oskrbo proizvodnje z reprodukcijskim materialom. Seveda pa stabilizacija z vsemi svojimi učinki sega tudi v letošnje leto in določa pogoje, v katerih bomo proizvajali in prodajali, in s tem tudi naše uspehe, ki se kažejo v doseženem dohodku. Da bi se takšnim pogojem čimboije prilagodili, bomo morali seveda spremeniti tudi nekatere naše programe, jih prestrukturirati. Ko govorimo o tem, prav gotovo ne moremo molče mimo dolgega načrtovanega programa računalništva, o katerem smo pri nas, a ne le pri nas, toliko in tako veliko govorili, se dogovarjali. Gre za program, ki s svojimi proizvodi sega globoko v pore našega življenja. Računalniki postajajo vse bolj nepogrešljivi in nujni. Tu se odpirajo še nes/u-tene možnosti uporabe in s tem tudi prodaje. Prav zato je zanimanje zanje tako pri možnih proizvajalcih kot pri kupcih tako veliko. In nič čudnega ni, da so pogovori tako dolgotrajni in dogovarjanja še vedno tečejo. ISKRA in GORENJE naj bi po teh dogovorih postala nosilca proizvodnje računalniške opreme, skupaj z Delto pa naj bi organizirali marketing. Gorenje se je s svojimi programi doslej uspešno prilagajalo potrebam sodobnega kupca doma in na tujem. Prepričani smo, da bomo tudi ta program osvojili in z njim postali tudi uspešnejši."
"In tako kot v številnih dosedanjih uspehih, ki smo jih kljub mnogim težavam imeli v teh skoraj tridesetih letih naše rasti, bo tudi v tem vaš delež. Prepričan sem, da človeku, dolgoletnemu delavcu, ki dan za dnem prihaja v tovarno, delo pomeni več kot vir zaslužka, predvsem tudi možnost, da nekaj prispeva, da skupaj z ostalimi ustvari več in to potem vloži v izgradnjo svoje tovarne, ki tako resnično postaja vse bolj njegova."
"Iz majhne vasi, neznane ne le v Jugoslaviji, ampak tudi v Sloveniji, smo se preselili v Velenju, lesene barake so zamenjale svetle hale z modernimi stroji. Segli smo z razvejano mrežo predstavništev, servisov in prodajaln, s svojimi proizvodi in imenom v Jugoslavijo in v svet, v številne domove. In to je predvsem vaše delo, delo tistih, ki ste se zapisali Gorenju, ko je bilo to še neznano in nepomembno, da bi skupaj dosegali uspehe in premagovali težave. "
(Gregor Švajger, predsednik K PO SOZD Gorenje, jubilantom ob slavnostni podelitvi priznanj za 30 in 20 let zvestobe
Gorenju)
DESET LET DELA POHIŠTVA
Deset let dela in razvoja temeljne organizacije združenega dela Pohištvo so pred praznikom dela počastili s prisrčno proslavo, ki so jo priredili delavci sami. Zbranim delavkam delavcem in gostom na proslavi je najprej spregovoril o rasti in razvoju tozda Pohištvo njegov vodja Jurij Veršec. Omenil je velik delež domačih strokovnjakov in inovatorjev pri razvoju lastne tehnologije, ocenil prizadevanja pri izpolnjevanju delovnih nalog in spregovoril tudi o samih načrtih.
V nadaljevanju proslave so nastopili pevci, recitatorji, glasbeniki, vsi iz "domačih" logov. Ustanovili so pevski zbor, ki ga vodi Franc Žerdoner, v njem pa prepevajo Franc Škrube. Franc Zagoričnik, Franc Jurkovnik, Franc Kompare, Slavko Berzelak, Alojz Mogu, Tone Pesjak, Jože Čretnik in Slovko Pižern. Kot recitatorji so se predstavili Angelca Klobasa, Dragica Goltnik, Darinka Mave, Jože Čretnik in Peter Šmon. Miladin Radulovič je pokazal svoje gosli in zapel nekaj črnogorskih pesmi. Vidoje Tosič je nastopil s harmoniko. Oglasil se je tudi kronist — humorist Janko Špegel. Program, ki ga je povezoval Slavko Pižern, so dopolnili kot gostje še "Veseli Perivjeki".
V tozdu Pohištvo so se res potrudili in pripravili zanimivo razstavo o svojem delu
O prireditvi lahko povemo, da je lepo uspela, razvedrila delavce in da je vredna posnemanja ! Ob tem pa smo si lahko ogledali še zanimivo razstavo, ki so jo pripravili v prostorih garderobe. Delavci so prinesli na ogled najrazličnejšo mizarsko orodje, z dokajšnjo muzejsko vrednostjo. Ročna dela pa so razstavili tudi številni sodelavci. Sicer pa so razstavo pripravili Franc Škruba, Marjana Primužič in Rihard Kopušar. Za dekoracijo sta poskrbela Blaž Meke in Janko Špegel.
LOKOSTRELSKO TEKMOVANJE
V počastitev desetletnice tozda Pohištvo je bilo odprto prvenstvo tozda Pohištvo v lokostrelstvu. Na strelišču pod skakalnico v Velenju se je pomerilo nad trideset lokostrelcev štirih ekip. Tekmovalci so se pomerili v streljanju na tarčo premera 80 cm, na razdalji 20 m. Vsak tekmovalec je imel na voljo tri poskusne puščice, 12 pa za oceno. Že prvi zadetki so pokazali, da so nekateri kar že vešči loka in puščice. Predvsem so se izkazali posamezniki iz tozdov Orodjarna, Servis in Pohištvo.
Med ekipami so bili najboljši: 1. Orodjarna I., ki je zbrala skupno 143 krogov (Vrečar 16, Vavpotič 43, Sovič 70, Tanjšek 14), 2. Pohištvo 134 točk (Globačnik 43, Milosavljevič 33, Hren 27, Tisnikar 31), 3. Orodjarna II., 129 krog (Bitenc 8, Roškar 26, Kolenc 19, Rošer 76), 4. Servis 120 krog (Zvir 56, Jamnišek 22, Ostruh 21, Purnat 21).
Med posamezniki so nastopili še: Perše 45 krogov, Jevševar 63, Škrubej 15, Jančič 1, Veršec 20, Pižern 2.
Tekmovanje so organizirali člani lokostrelske sekcije Gorenje, ki so streljali izven konkurence (Tkalec 91 krogov, Jerčič 75, Irma Cestnik 57).
Prehodni pokal je prejela ekipa tozda Orodjarna I., med posamezniki pa so dobili priznanja: 1. mesto Rošer 76, 2. Savič 70, 3. Jevševar 63.
Na proslavi desetletnice tozda Pohištvo
Tudi lokostrelsko tekmovanje v počastitev desetletnice tozda Pohištvo je bilo vredno ogleda
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik:	mag. Jože Zagožen, namestnik
predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar — Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje, GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne 23. 1. 1974.
PLANINE VABIJO
Planinska sekcija organizira v soboto, dne 16. maja 1981, pohod na OLŠEVO (1929 m). Odhod izpred Rdeče dvorane bo ob 6. uri zjutraj.
Olšava je lahko dostopna gora, izrazit gorski hrbet z izrednim razgledom. Slovi po Potočki zijalki, veličastni kraški jami, ki votli počez skoraj vso goro. V njej so raziskovalci našli dragocene izkopanine človeka in jamskega medveda.
Gora je znana še po treh velikih naravnih oknih v skalnem grebenu.
Naša pot bo vodila iz Solčave h Koči pod Olševo, mimo Potočke zijalke na vrh gore. Skupaj je predvideno 6 ur hoje.
Pohod bosta vodila Gorazd Tanšek .in Jure Apšner, oba visokogorska vodnika.
Prispevek k stroškom organizacije in prevoza znaša 100.00 din. Prijave zbira Milica Lesjak (izvoz) telefon 512.
Odbor Planinske sekcije obvešča, da lahko vsi planinci iz Gorenja nabavijo članske znamke pri Milici Lesjak v izvozu, vsak dan, v času malice.
Članarina znaša za člane 80,00 din, člane mladince 30.00 din, člane pionirje 15,00 din.
Odbor planinske sekcije
MALI NOGOMET
RAZPIS ZA ODPRTO PRVENSTVO
Komisija za šport in rekreacijo v TOZD Štedilniki organizira tradicionalno odprto prvenstvo TOZD Štedilniki v malem nogometu, ki bo v soboto, 16. maja 1981, s pričetkom ob 8. uri na igriščih šol Anton Aškerc in Gustav Šilih. Pravico nastopa imajo igralci tozdov in DSSS v SOZD Gorenje.
Ekipa šteje 5 igralcev in vratarja. Število rezerv neomejeno. Igra se 2 x 15 minut s 5 minutnim odmorom, na izpadanje.
V primeru neodločnega izida se izvajajo izmenično po 3 sedemmetrovke.
Prijavite se lahko do 14. maja 1981, do 12. ure, Francu Viš-njarju(tel. int. 288).
Prijavnina je 200 din in gre v skupni fond za organizacijo tekmovanja.
Žrebanje bo v četrtek, ob 13.00 uri, v jedilnici A. Prosimo, da se žrebanja udeležijo vsi predstavniki prijavljenih ekip. Bodite točni !
Vse nastopajoče ekipe prosimo, da se udeležijo otvoritve turnirja, ki bo ob 7.45 uri na igrišču OŠ Anton Aškerc.
Svečana razglasitev in podelitev pokalov in diplom bo takoj po končanem tekmovanju na igrišču OŠ Anton Aškerc.
V soboto dopoldne — vsi na igrišče !
V SPOMIN
ZDRAVKO RADIVOJEVIČ
Ob tem težkem in bridkem trenutku slovesa od tebe, Zdravko, nehote pomislimo, kako kruta je usoda, kako se na najbolj krut način poigra z ljudmi, s človeškimi življenji.
Komaj v devetindvajsetem letu starosti se za vedno poslavljaš od nas vseh, od svojih domačih, od znancev, prijateljev-sodelavcev v Pralni tehniki, kjer si se zaposlil pred štirimi leti.
Bil si marljiv, prizadeven delavec. Naša temeljna organizacija te je sprejela kot mladega in ustvarjalnega delavca, člana, ki je pokazal pripravljenost za izvrševanje vseh nalog. Bil si še mlad in poln delovnih in osebnih načrtov, življenjskih idealov. Bil si takšen kot nešteto tvojih vrstnikov, poln ustvarjalne življenjske energije v korist naši skupnosti, našemu jutrišnjemu dnevu in v korist svojim in sebi. Toda vse to je v usodnem trnutku pretrgala smrt, ta večna spremljevalka ljudi, ki se ni ozirala na tvojo mladost, na tvoje najdražje, ženo Vlasto, sina Roberta in hčerko Tatjano. Med vse tvoje in med nas sodelavce je ta tragična smrt zasekala z grozno bolečino in nastala je vrzel, ki je ne bo več mogoče zapolniti, saj je vsak človek zase neponovljiv in enkraten.
Življenje teče dalje in to nam je edina tolažba. Čas ozdravi še še tako hude rane, kot je izguba nam dragega človeka, moža in očeta, prijatelja in sodelavca.
Dragi Zdravko, v naši tovarni si se zaposlil kot proizvodni kontrolor in vsi, ki smo delali s tabo, bomo potrdili, da si bil vedno marljiv in prizadeven, pripravljen pomagati svojim sodelavcem, tudi s svojim delom v družbenopolitičnih organizacijah si prispeval svoj delež za naš boljši jutri. In takega se te bomo spominjali.
V imenu vseh nas še enkrat hvala za vse lepo in dobro.
Sodelavci
Komisija za šport in rekreacijo TOZD Štedilniki
KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE
V redni zbirki bo v letu 1981 Prešernova družba izdala Prešernov koledar 1982, poleg njega pa še povest TA GLAVNA URŠA Smiljana Rozmana, roman Franceta Bevka LJUDJE POD OSOJNIKOM, zgodovinski zapis PO JAM-BORNI CESTI ... V MESTO NA PEKLU in kuharski priročnik Andreje Grum HITRO PRIPRAVLJANJE JEDI.
Prednaročniška cena knjižne zbirke znaša 300 dinarjev za broširano izdajo oziroma 400 dinarjev za zbirko, vezano v platno (broširan bo le koledar). Delavci Gorenja bomo lahko zbirko plačali v dveh zaporednih mesečnih obrokih. Izjave lahko dobite pri kulturnih animatorjih. Prijaviti pa se morate do 20. maja 1981.
Kot vsako leto, bodo naročniki prejeli vseh pet knjig zanimivega branja ob obletnici rojstva Franceta Prešerna, 3. december 1981.
Pa si teh pet knjih oglejmo še malo podrobneje.
PREŠERNOV KOLEDAR 1982
bo opremljen z barvnimi reprodukcijami enega izmed velikanov slovenskega slikarstva. Poleg zelo natančnega koledarskega dela bo imel še vrsto člankov iz družbenopolitičnega, narodnega in kulturnega dogajanja v preteklosti kot tudi zanimive zapise o aktualnih svetovnih zanimivostih in problemih, vseboval bo več črtic in pesmi sodobnih slovenskih avtorjev, v zaključnem delu pa bodo v njem poleg natančne kronike dogodkov iz preteklega leta še številne informacije in podatki, kakršne potrebujemo v vsakdanjem življenju. Knjiga bo velikega formata, obsegala pa bo okrog 200 strani.
Smiljan Rozman TA GLAVNA URŠA
Ta glavna Urša bi naj bila, kakor je pisatelj zapisal, mladinska povest. To lahko tudi je, čeprav je bila napisana, da bi starejši svet, v katerem ta ta glavna Urša tudi odrašča, njo in ves njen mladi svet ter njegove težave, predvsem pa njegovo pamet, bolje razumevali. Naj povemo, kakor je zapisal pisatelj: „V zgodbi želim prikazati razvoj otroka, vklenjenega v družino, ki je zagozdena v ,današnjo stvarnost’, otroka pa vzgajajo še vedno v malomeščanščini.”
France Bevk
LJUDJE POD OSOJNIKOM
V redko kateri slovenski pripovedni knjigi je s tako izrazno silo prikazan kmetiški svet, tako kmetija kot človek, ki ga ta kmetija po svoje maliči. Pripoved se godi v hribovskem svetu, v Bevkovi rodni deželi pod Kojco, ter je tudi z živo mladostno svežino napisana. Resnica, ki jo ta knjiga prikazuje, ko razgalja odnose med ljudmi, bo lahko današnjemu bralcu povedala o kmetištvu še več, kakor je mogla ob izidu pred petinštiridesetimi leti. Roman je Prešernova družba sprejela v program ob 10. obletnici pisateljeve smrti in ob 90. obletnici rojstva; bil je med njenimi ustanovitelji in njen zvesti sodelavec.
Miroslav Pahor s sodelovanjem Ilonke Hajnal
PO JAMBORNI CESTI . . .
V MESTO NA PEKLU
Knjiga je zgodovinsko branje; napisana je po ustnih izročilih, pripoveduje pa o stari rimski cesti pod Nanosom, po kateri seje od nekdaj prevažalo naš les predvsem v tržaške ladjedelnice; te ladje so „gradili na suhem” in jih pošiljali po kosih do morja. V pripovednem izročilu zaživi izumrlo furmanstvo — spoznamo pa, kako je bila slovenska pokrajina vse tja do Ljutomera bolj pomorska,a kakor vemo in si predstavljamo. A to, da je fašizem zavračal zaposlovanje naših primorskih delavcev v pomorstvu, je samo pospešilo narodnoosvobodilno borbo in revolucijo na Primorskem.
Andreja Grum
HITRO PRIPRAVLJANJE JEDI
Kako dan za dnem pripraviti okusne tople obroke hrane brez daljšega izgubljanja časa? Najboljši pomočnik v tej družinski zagati je živilska industrija, saj ta bogati naš trg z vedno novimi izdelki, ki lajšajo in krajšajo pripravo hrane. Med temi izdelki so gotove jedi, instanti in na razne načine predelani konservirani polizdelki. Veliko izbiro nam nudi tudi zamrzovalna tehnika.
Kako pa vse te na pol ali v celoti pripravljene jedi dan za dnem uvrščamo v jedilnik, ki bo ustrezal sodobnim načelom prehranjevanja in ki naj bi šel vsakomur tudi resnično v slast, o tem bo govorila knjiga, ki jo je za Prešernovo družbo napisala priznana kuharska strokovnjakinja Andreja Grum.
MINUTE
SPOMINA,
MINUTE
OBLJUB
Ponedeljkovo jutro je bilo ...
Ropot tekočih trakov se še ni oglasil, ko smo stopili v krog ...
Natanko pred letom dni smo zvedeli resnico, tako kruto, tako nepojmljivo .. .
Danes živi tovariš Tito v naših srcih.
Zato odločno prisegamo, hodili bomo po poti tovariša Tita !
Ponedeljkovo popoldne je bilo . . . Dež je padal, orosil pomlad, razmočil ceste, zastave.
Sirene so se oglasile.
Zastal je korak.
M inilo je leto.
Leto še trdnejših obljub, še odločnejših priseg zvestobe njegovi misli in zgledu njegovega velikega dela !
PRVI MAJ
Na predvečer delavskega prvega maja je bilo.
Okrog in okrog po hribih so zagoreli kresovi, na ulicah pa so se začeli zbirati ljudje.
Ob kotalkališču so prižgali bakle. Dolg sprevod je krenil proti središču mesta, na Titov trg. Godbe so igrale, slavnostni govornik je orisal pomen delavskega praznika nekoč in danes, nato so zapeli združeni pevski zbori, se oglasili recitatorji. . .
V noč je odmevala pesem, kresovi so oznanjali praznik... Prvi maj — praznik dela I