Mestna novice. NEODVISEN UST ZA SLCT CLEVELAND, OHia MON1 Tekoči teden je namenjen čiščenju celega mesta. Splošno ije k vrši do ag. aprila. —Mestna vlada je izdala ra2-as na vsd prebivalce, da oči* mesto in s tem pomagajo večji snagi in (boljšem zdravstvenem položaji Mesto samo je najelo mnogo delavcev, da pomsugajo očistiti jaivne ceste, * paike in mestna poslopja, gospodarji (posameznih h's .pa n-aj I doma preskrbe za snago. "Gotovo ima vsakdo pri svoji hiši jard ali dvorišče, /kjer bi graft* Ije, lopama in metla naredile dobro delo. Mogoče ima kak polomljen plot okoii hiše, stare zamazane fplanke. Očistite vse to, da bo snažno in prijetno za pogled. Očistite okna, pospraiva-. te strehe, sploh vse, kar se da . čistiti. Red in snaga je polovi-'ca življenja V soboto 29. ap-je zaključite v snažen ja. V mestu se v tej .priliki vrši parada vseh soldkth otrdk. —.Posdbni odbor, ki se trudi, da vzbudi zanimanje med, dr-ani za volitev 25. aprila >lal na vse šole otrokom vaAŽlo, naj napišejo kratko mi-v kafteri (povedo vzrok, za^ bi moral 'Cleveland dobiti ivencijsko dvorano. Razpisne so nagrade za najboljše ovore. Med' najboljšimi odbori je bilo sledeče pismo lale Julije Kefcič, 9005 Yale e. Pisala je: Malo ljudi j je, ;itrdo delajo ves dan, da bi šli lušat podučne govore zve-:er, kajti nnale dvorane, ki so v merftu, ne zadostujejo in so večinoma napolnjene z možmi, ki nič ne mislijo o davkih, in katerim ni treba zvečer hiteti domov od trdega dela, predno pridejo v mesto. Cleveland mora dobiti veliko konvencijsko dvorano, ki bo dovolj velika za vse potrebe. —Mrtvo truplo, silno razmesarjeno, ste dobili v .petek dve deklici blizu križišča Wheeling & Lake Irie železnice na E. 7®. St. Pozneje se je dognalo, da je to truplo šestletnega John Vene, 'katerega stariši stanuje-na '3552 E. 80th St. v New-(Policija je mnenja, da lak ubil dečka. Koron er ume je odredil -preiskavo, da dožene, na kakšen način je bil slovenski deček ubit —V torek zvečer se vrši seja Slovenske (baseball Lige. Želeti je, da bi se udeležili vsi mladeniči, ki- so pripadali k lanskim klubom. Tudi slovenski trgovci, katerih je volja imeti ni, da se udeležijo. Seja se vilši ob 8. zvečer v Knausovi dvora . nn ■ -—Folitija išče za Viktor Bošnjakom, star 32 let, stanu joč na 1132 E. 6ofrh St. ki je zginil (pretekli torek, potem ko je iz banke potegnil $1000 svojega denarja. Dosedaj ni nobe nega sledu o njem. —M. F. Intiihlar, iz Collin wooda je bil imenovan delega - torn za demokratično državno konvencijo, ki postavi kandida ta za guvernerja, —V našem urediništvu naj se oglasi 'Mr. školarič, katerega žene brat se nahaja, v ruskem tništvu v Vladivostok!!. -Državna komisija za dr-le službe ima zopet razpisa-nelkaj dobrih služb. Ze vec-crat smo povdarjali, naj se Slo-/ venci Ibolj zanimajo za te sluiz-be. Država išče varuha za pre mikajoče slike, ni treba posebnega znanja, služba nate $900 na leto. Tudi več operatorjev premikajočih slik dobi službo. - trefouje se tudi veeknjigove-nadalje nekaj knjigovodij/ enirjev ter mnogo pisarni moči. Plače so od $1000 Vsa natančne- ja pojasnila dobite, če pišete na State Civil Service Commission Columbus, Ohio. Vsak prosilec mora biti državljan. —Anton Tomišič, ki je pred dvema letoma .poslal na neki naslov v London nekaj1 denarja, naj se oglasi na poštnem m-raidu v lekarni Guenther, vogal 9t. Clair ave. in Addason Rd. kjer dobi vaižno pojasnilo. —Frank Lausche in "Kid" Wotfe sta odpotovala v nede-ljo> ponoči v Duluth, kjer bo-deta redna igraiqa tamojšnega baseball kluba. Služba je precej dobra, in Frank Lausche, ki je ipoznan kot izvrsten igralec, se ibo gotovo vrnil dbmov kot zmagovalec. V Duluthu ostane šest mesecev. —V Cleveland je prišel William L. Tatft, ki je bij še pred dvema mesecema glavni šofer za meksikanskega bandfta Villa. Ko so ameriške čete se podale v 'Meksilko se je shužbi odpovedal, ker se je sramoval slu>-žiti banditu, katerega iščejo Zjed. države. Taft se je izjavil, da ameriške čete ne bodejo nikdar ujele Viilo, ker 24 let (bivanja v divjih hribih, so Vilk) izučile .marsikaj. Kljub temu pa je Taft dejal, da Villa mora biti ubit, prej ne bo miru. —Dne 25. auprila so volitve. Dolžnost vsakega državljana je, udeležiti se volitev. Poleg raznih strankarskih stvarij gle de delegatov za predsedniško konvencijo se ho glasovalo tudi za novo konvencijsko dvora no, in podzemeljskih dohodov k novemu Superior viaduktu. Udeležite -se volitev! —IPet mladih banditov je ujela policija, ki so na vzhodnem koncu mesta opravljali svoje zločine. Policist Koshak je prijfl Jbandile. v trenutku, ko so hoteli oropati neko lekarno na Euclid ave. in E. 81 st St. Aretiral jih j«, dasi so mladiči potegnili svoje revolverje v bramJbo. Pišejo se: Wm. Sidoric 21 let star, Stanko Kostisha, 17 let star, Josip Sova, iS let star, John Glaser, 20 let star in Frank Kostisha, 16 let star. Kakih 30 tatvin so ti mladi litmpje zvršili v enem samem mesecu. —Steve Peterlin, 1089 E. 66. cesta je dobil gradbeno dovoljenje, da iprizida zraven svoje hiše. Vrednost zidave je $700 —»Peter Kocka, tajnik vaške-luterainsfke zveze, je dobil v soboto grozrino pismo, podpisano z mrtvaško glavo, v katerem se mu grozi s smrtjo. Polkiija in zvezine oblasti iščejo pisatelja. MPolicija išče lastnika nekega avtomobila, ki je na Oarwin ave. in E. 152nd: St. Collinwood v isoboto popoldne povozil Greorge Rukovino. Avtomobili si je po nesreči v naglici od^ peljal. Ponesrečeni je kmalu potem v Eddy Rd. Hospital umrl. Pozneje so se pa javile osebe policiji, iki so trdile, da so videle številko avtomobila in dognalo se je, da je bil avtorno-bilist jS. Widgoj, stanujoč na 152*17 Lucknow ave. Sanžent Weber in patrolman Case sta ga aretirala; iStavljen je pod obtožbo uboja. Widgoj pravi, da je ustavil, ko se .je .nesreča priptila, toda pozneje peljal nan jirej. —iMesto bo kot po navadi prihodnje tri> tedne plačevalo za mrtve muhie. Za sto ubitih muh se dobi ioc. Na razpolago pripetila, toda pozneje peljal naprej. —Herman Pepel je 26 let volil v Clevelandu kot državljan, predno je spoznal, da ni dWsavljan. V četrtek je ddbil od1 sodnika šele državljanstvo in sedaj sme postavno voliti. LETO IX, - VOL. Spor z Nemčijo. (poslana dotgai 'Washington, 15. aprila. Pred se, da si nemški tajnik Panamski kanal odpft Panaana, 16. aprila. 'Planam-sflci prekop je bil včeraj popoldne zopet odprt in izročen prometu. Sedemnajst ladij je takoj odpljulo skozi krni al. Vožnja bila brez nereda. eednik Wilson in tajnik Lansing sta danes ves dan študirala dokaze, da je (bila angleška ladija Sussex v resnici torpe-dirana od nemškega submarina. NapodHagi teh dokazov je predsednik Wilson spisal noyo noto, katero odpošlje v Berolin najkasneje prihodnji torek. U-radni krogi so prepričani, da mora prinesti ta najnovejša rtota do očitnega spora med Nemčijo in Ameriko, raz ven če Nemčija v zadnjem trenutku slovesno ne obljubi, da preneha s sedajnim načinom subrna-rinskega boja. Poslanik pripravljen za odhod? V Washington^ so krožila v sdboto poročila, da je dobil ameriški poslanik v Berolinu, Mr. Gerard, naznanilo, naj stvari v red, da je pripravljen odpotovati vsak trenutek, kadar bo zahtevala ameriška vlada. Položaj je baje tako resen, da pride v resnici do očitnego spora z Nemčijo in Ametiloo. Ultimatum Nemčiji Uradniki, ki vedo, kakšne vsebine je najnovejša ameriški nota, so se izjavili, da je nota pisana v takem tonu* da je sko-ro enaka ultimatumu. Ameriška vlada bo v tej noti očitala Nemčiji, da ne drži svoje besede in prisege, ko je Nemčija obljubila ameriški vladi, da nemški submarini ne bodlejo več napadali trgovskih parni kov brez svarila. V noti se bo nadalje postavilo Nemčijo na laž, ker nemška vlada je zatrdila, da ncfcen nemiški subma rin ni tonpediral parnika Sussex, dočim ima ameriška vlada neovrgljive dokaze v rokah,da je bil Sussex torpedSran od nemškega submarina. Predsednik se ne bo več šalil. /Nemčija mora takoj prenehati s sufhmarmskim bojem proti trgovskim ladijam, ali pa dobi ameriški poslanik v 'Berolinu povelje, da odpotuje. Jako važno je, ker je predsednik poka-,zal noto poprej voditeljem kongresa in stranke, predno jo je odposlal. To kaže, da je Wil-&lo4«on odločen do skrajnosti in da razodeva že sedai odgovornim osebam, d!a namerava nekaj ukreniti glede Nemčije. Zopet dve ladiji potopljeni. Washington, 15. aprila. Sem je dbspelo poročilo, da so nemški submarini že zop(et potopili dva parnika, na katerih so se nahajali Amerikanci. Eden te-med parniikov je Inverlyon, ki je bil potopljen 11. aprila ob Škotskem obredju, potem ko je submarin dalj časa streljal na ladijo, drugi parnik je Margan Abbey, potopljen 8. aprila, z Amerikancem na kroviK Tudi na Inverlyonu je toilo več Amerikama v na ki^vu. Trije Amerikanci so bili rešeni, dočim s« poroča, da je edlen utonil, eden pa leži v (bolnišnici v Suffolku. IForočilo o novih torpediranih parnikih je prišlo v trenutku, •ico je predsednik Wilson sestavljal novo noto za odgovor Memcem. Tekom včerajŠnega d'neva so nemški submarini potopili poleg omenjenih dveh «e tri druge parnike, s skupno težd 15.000 ton. Nemčijo skrbi radi Amerike. Haag, 16. aprila. Nemško sufomarinsko vprašanje in pre-ipir z Ameriko se je dlanes razpravljal pri skupni (konferenci, kjer je bil navzoč tudi avstrijski zunanji- minister Burian. Govorilo se je o nevolji v Zjed. državah glede Nemčije, in o posledicah, ki znajo nastati. Nemški kancler je imel več dolgih pogovorov z ameriškim poslanikom Gerardom,.in gdrofu Bernstorffti, nemškemu poslaniku) v Washingtonu je bila Zdi *ilno pri-netfar- I dr- /anju aem- zadevajo, da odstr; nost, ki jim preti žav, toda kljub nemške vlade šiki listi silne n sednika Wilsona, sopisje javno kansko vlado, naj merikance. Taki itspeh, da je ljud ji ogorčeno Hujskanja v Zjed. državam so redu. . Duma upelje v Petrograd, 16. državni zbor je vaižtae reforme, Duima je ukazala zgraditi mnogo stranskih prog leznicam. Mnogo redijo plovni^ rc^bščine hit kraja v kraj. N, odredila, da mo den v Rusiji en sme klati živine mesa. Duma ima Ijen predlog, da pravi iz Rusije nje. Boji okoli (London, 16. naznanilo, ki ga je ški generalni š da so Francozi no ofenzivo proti stojainkam ob Homme Mbrt" bregu reke M dom so Francozi Ijevali nemške škimi topoyL Francozi prodrti n m - i) črto. Francoska infanterija je prodrla skozi nemško pozidjo ob vznožju hriba ^"MHvega človeka", dasi so nemške strojne puške kosile na debelo med napa-dajočimi Francozi. Nemško urad'no .poročilo pravi, da oni francoski oddelki, ki so dospeli do nemških strelnih jarkov, so bili z bajoneti usmrčeni. V Parizu še niso naznanili uradno uspehov, in francosko uradno poročilo le trdi, da Nemci ne napadtajo več radi koncentriranega ognja francoskih topov. Novi francoski topovi. Pariz, 16. aprila. V mestu Bourges se je vršila včeraj pre-skušnja z novimi francoskimi tcfpovi, v navzočnosti francoskega predsednika, minstra iznajdb in municijskega ministra. Ti topovi imajo silno razstrelji^ vno moč in nosijo izvanredno daleč strele. Kakor hitro postavijo te topove na bojno polje, bo francoska artilerija nadfkri-ljevala nemško. Francoske z gube pred Verdun om. Berolin, 16. aprila. (tMem&ko poročilo!) (Francoske z gube pred Verdunom, kot poroča Overseas News Agency, znašajo skupno z ubitimi in ranjenimi 150.000 mož ali štiri ar-madne zbore. Kar se tiče nemških zgub pred Verdunom, jih cenijo Frawaozi na 200.000 mož, toda Nemci to odločno zanikajo. in trdijo^ da nemflke zgube niti v primeri niso s tem, kolikor so Nemci predi Verdunom dobili. Nemci nadalje trde, da so pred Verdunom dosedaj dobili 40,000 neranjenifr francoskih Vojakov. Koliko imajo Nemci vojakov •pred Verdunom. Pred Verdunom stoji- sedaj 14 nemških divizij ali 350.000 dr. Piffl, peljal tri avstrijske vojvodinje in sedem njih sinov na božjo pot v Maria Zeli, kjer so se vršile posebne ceremonije m molitve za mir. V Avstrije vlada taka sila, da so višji krogi it Sprevideli, da ne bodejo mogli dolgo še ostati. Sedaj molijo za mir, a ravno Avstrija bila ona, ki je začela :o klanje. poklicani domov. 15. aprila. Dva jako ameriška bankirja, ki se a v Parizu, sta dobila brzojavke iz Amerike, :o vsebino: Pridite ne-ia dc#nov. 'Preti nevar-vojne z Nemčijo! Na ruski fronti. ad, 16. aprila. Rusi e pričeli £jvahno gibati na kjer stoj« avstrijska ar-Posebno h/udi (boji se o*b dolnjem teku reke Stri-m ob reki Dnjester. Sever od černovic je ruska artile 1 aktivna. Avstrijci priznajo, so se morali na dveh točkah niti iz ekisponirani'h polk v glavne strelne jark£ Italijani pobiti Dunaj, 16. aprila. Na raznih :ah fronte so Italijani pri-z ofenzivo, kakor tudi Av-lAvstrijske ^ete so na-italijansko postojanko na Jem vrhu, pregnale Italija-iz strelnih jarkov in odbile poznejših italijanskih na-lov. Italijani so trpeli v tem ju hude zgube. Zajedno pa strijci prknaijo, da so se mo-j umakniti v dolini Sperone, da kljub vsem poznejšim na-niso .mogli več osvojita zaplenjenih strelnih jaikov. MRTVO TRUPLO BAN- DfTA VILLE V JUAREZU? " " k \ Meksikansbe iblasti trdiji, da so dobili pri Cnsi nrtro truplo Ville, katero je bilo poslaio v Juarez n ogled ameriškim oblastem. Predsednik Wilson se je i2ja?3, da kakor hitro se ameriške oblasti o tem prepričajo, se odpokličejo ameriške čete iz Meksike. Washington, 16. aprila. Državni oddelek naše vlade je dobil naznanilo, da so našli mrtvo truplo Ibandita Ville v Cusi in dla iprepeljejo truplo' v posebnem vlaku v Juarez, na meksi-kansko-ameriški meji, kjer se bodejo oblasti Zjed. dnžav prepričale, da je to res truplo Ville. Tudi meksikanski poslanik v Washingtonu je dobil ena- prfed icor Se duna tega irrfajo Nemci Ijeno rezervo na-mož za fronto 10m. Nemci nika-da Ver-to_ ? «e 1 Bombe v Washingtonu. Washingtc^h, 16. aprila. Neki zrakoplovec je hotel dokazati, kako mailo je pripravljeno glavno mesto Zjedi. držav za kak napad. V soboto ponoči se je dvignil v zrak in metal bombe na Belo Hišo, na - kongresno zfoornido in druga poslopja. Bombe so pokale s tako silo, da se je zfrrailq na ulicah več tisoč ljudij, in skoro se je pripetila panika. Pozneje se je ljudstvo pomirilo, ko se je dognalo, da so 'bile bombe neškodljive in so eksplodirale vse 1000 čevljev v zraku. Vulkan v Alaski. Seward, Alaska, 16. aprila. Na Mitrofan otoku je pričel brmhlati neki vulkan, ki je miroval že več let. Koliko je povzročene škode, se ne more dognati. .„ Ford predsedniški kandidat Washington, 16. aprila Henry Ford1 je aktivan kandidat republikanske stranke za predsednika. Delegatje države Michigan so zapriseženi, da volijo zanj,tfkFord se sedaj bori, da dobiflelegate Pennsylvanije in (Nlebmke za sebe. Če ga republikanska konvencija ne bo imenovala kandidatom, tidaj bo Ford "tonal" na neodvisnem tiketu za predsednika. Zvišane plače. Iz Youngstowna se poroča, da so razne kompanije tam dovolile delavcem za 10 procentov povišano plačo. Kakih 20.000 delavcev je prizadetih. Dose-dajne plače v Youngstownu so bile jako slabe. Iz Patterso-na, N. Y. se poroča, da je The American ILocomotive Works Co. naznanila, da od 17. aprila naprej bodejo delavci delali samo 9 ur namesto deset na dan, in da ddbijo -io procentov zvišano plačo. Tudi jz St. Louisa se poroča, da so tamojšne pivovarne dovolile 5000 uslužben it cem povišano plačo. ko naznanilo. Državni- tajnik Lansing se je izjavil, da kakor hitro se vlada Zjed. držav prepriča, da je Villa res mrtev, da 'bodejo ameriške čete nemudoma odpoklicane iz Meksike. Amerikanci ostanejo v Meksiki Washington, 16. aprila. Vojni tajnik Baker j-e danes izdal sledeče naznanilo glede ameriških čet v Meksiki: "'Položaj ar mtfriške ekspedicije v Meksiki je še ravno tak kot je bil tedaj, ko so šle ameriške čete prvič v Meksiko, ameriške čete se z meflesikansko vlado popolnoma razumejo. Meksikanske čete .pomagajo našim, da ulove VillO. Noibeno povelje radi ameriških čet v Meksiki ni bilo spremenjeno. Tudi ne upamo, da so bo sploh kaj spremenilo. Ameriške čete ostanejo v Meksiki, dokler Villa ni ujet ali dokler nimamo zagotovila, da i ■ ki /r; ftŠ , ^ h ' ••• ===== NAROČNINA. AmiWJt© EtVropo *230 £3.50 JZa Ci+tfd. po poJHi £3.00 ?o*am*mna Jtt*%>HKp - 3c doplal li denar aaj m pdUlja na: "Clevelandaka Amerika", rez rok in nog, ušes, očij, itd. Radi nje-je mnogo milijonov otrok zgubite svoje očete, matere so postale udove, zakonske žene dobivajo nezakonske otroke, polja so opustošena, hiše podrte, največja -beda je prišla med ljudi. Vse to ralditega, ker je avstrij-ski cesar ukazal vojno proti Srt>iji. Njemu ni bilo dovolj, da so jih v Avsitriji obesi-li dvajset radi napada na FVatic Ferdinanda, on je hotel videti * v potokih prelivati človeško kri. lAngleški kralj tega ne prorc, ne more napovedati vojne, če ljudstvo ne (privoli. Angleški kralj skrbi le, da se to kraljestvo podeduje tpo njegovem sinu. Da, angleške postave celo ne dovoljuijejo kralju, da »bi ostal "•pečlar". Se ko je dečko prestolonaslednik, se mora poročiti, kalkor hitro pride v leta. No, in saj veste, da kraljevi otroci se ne poročajo s kuharicami ali pericami. Za kraljeve otroke mora ibilti kraljeva nevesta. Ker ,pa je v vsaki deželi navadno samo en kralj, mora gledati, da dobi nevesto kje driugje. Se sicer zgodi včasih da sta kralj in kraljica enega rodu, N. pr. današnja angleška kraljica je Angležinja, nemška cesarica je Nemka. Toda to so samo izjeme, ker kralj radi pomanjkanja princezinj doma mora vselej potovati v tujino, da si izbere nevesto. Včasih ima talka kraljeva zveza velik političen uipljiv, če sta se ženin in nevesta vzela iz ljubezni. Največkrat pa ni tu nobene ljubezni, ampak navadna ceremonija poroke. Ce je pa narod1, iz katerega prihaja nevesta, enak v idejah narodu, od koder prihaja ženin, tedaj je pri kraljevem hišnem gospodarstvu vse v redu. Za sfu-čaj lahko vzamemo laškemu kralja. Ce se naroki, kateremu pripada 'kraljica, in narod, kateremu pripada kralj ne razumeta, tedaj ima kralj svoje križe in težave z ljudstvom, in še v večji meri kraljica. Lep vzgled tega imamo danes na Grškem, kjer je kraljeva žena -Nemka, sestra nemškega kajzerja, ki je jako gospodujoča ženska., in kateri je nemški narod veliko več kot gršJci. 'Drugače je pri avtokratih, kot n. pr. ruski car. Ruski car ima vrtiovno 'besedo v družini, in ženi, ki ni Ruisinja, ne preostaja druzega kot jok. Pri vladi nima nobene besede. Zato je jako anačilna nekp, pripovedka, ki se danes pripoveduje v Rusiji, odkar so Nemci zasedli Poljsko. Ruska carinja je namreč Wlemka po rodu. In ljudstvo pripoveduje, da je mali carevič, prestolonaslednik, nekoč relkel nekemu generalu: "Kadarkoli so Nemci tepeni, se mama joka, kadarkoli so pa Rusi tepeni, se pa papa joka!" Mogoče ta pripovedka ni resnična, toda predstavlja nam veliko resnico. Četudi ni ruski prestolonaslednik izrekel teh besad, tdda mnogo enakih besed je ibifo mnogokrat izrečenih; od prestolonaslednikov v razttih deželah. Kar je pa značilnega pri tem je to, da gre ta pripovedka od ust do ust v ruskem narodu^ in ta pripovedka nam predstavlja prepričanje ruskega naroda, da je (dar patrijotičen, in da rusko ljudstvo ni prepričano, da je carinja enako patrijotičrta. Oo-tovo je, da rusko ljudistvo ne vrjame »nnogo carinji, in to zna imeti v bodočnosti precejšne politične posledice. Vsi se spomnimo zgodovine francoskega kralja LudOvika XVI, ki je imel za ženo avstrijsko princezinjo Antonijeto, katero so Francozi smrtno sovražili. Francozom pač ni šlo v glavo, kako more tujka zapravljati njih denar in njim vladati. In «zato je prišla revolucija na Francoskem ter kralj in kraljica sta plačala s smrtjo svojo kraljevo čast. Pa celo v ustavnih monarhi- je na prestolu bila Viktorija, ki je uživata pre. cej priljubljenosti pri ljudstv se egodi; da sovraži ljudstvo celo moža kraljice, če je slednji tujec, Kraljica Viktorija je bila Angležinja in prava vladarica, toda za • moža je imela Nemca, katerega so Angleži sovražili im ga z največjo ljubosumnostjo opazovali. In tako se igodi tudi danes na Nizozemskem. Kraljica se imenuje Vi-ljemina in je priljubljena pri ljudeh, za moža ima pa Nemca, katerega ljudstvo sovraži, in vlada mora napeti vse i£ile, da drži ljudistvo v miru. Včasih se je trdilo (dasi ni bilo nikdar dokazano) da so kraljice, boljše .vladarice kot kraljic V dokaz navajajo kraljico Elizalbeto in kraljico Viktorijo v Angliji, Marijo Terezijo v Avstriji in Katarino v Rusiji. Toda ti vzgledi so prema-lemkostni in preveč dvomljivi, da bi nas prepričali, razven mogioče kakega posebnega častilca ženskega spola. 'Pripomniti je še, da so (bile kraljeve ljubice — ženske poleg kraljeve žene, skoro vedno domačinke. Če pa je bilakralje-va^ftca tujezemka, tedaj jo je ljudstvo sovražilo in skoro vselej je tuja ljubica povzročila -padeci kralja. N. pr. Madame Pompadour in Madame iH kraljevi francoski priležnici, pa jih vendar francosko ljudstvo ni tako sovražilo kot 'Marijo Antonijeto, dasi ste prvo omenjeni ženski mnogo več 'zapravili kot brez-miselna in frivolna Antonije-ta, avstrijska princezinja. IPa poglejmo v staro zgodovino. Tam imanlo enake dokaze. Mark Antonij je bil absolutni vladar rimske republike, ko je bila slednja na vrhuncu svoje moči£ Imel je mnogo V1^-ležnic in ljulbic med Rimljan-kami, in nihče mu tega ni zameril. Toda kakor hitro se je zaljufbi'1 v lepo egiptovsko' kraljico Kleopatro, ki ga je naredila za svoje orodje, je zgubil ves upljiv pri Rimljanih. iKle-opatra je bila pač tujka, in nihče ji ni zaupal. Stari Franc Josip je bil drugačen grešnik v prejšnih letih, ker danes pač ni zmožen več za ljubezen. Imel je vedno samo domačinke za ljubice, n. pr. Katarino Schratt, Dunajčanko, in -tero ljtuibi in brani in jej skuša pomagati do napredka, narod je ona skupina ljudij, ki se zaveda dla je tiapram drugim narodom kot ena in da hoče imeti svojo tast no jra, riandd, ki hoče proovitati1, mi. smo narod po tem, ker imamo lepo in- 'bogato ^ sedlaj zasužnjeno domovino, katero ljubimo in spoštujemo, katero #efe»mo osvoboditi, da bo napredovala', Iker v sužnjo-sti ni napredka. Narod1 naš bo velik, če se bo zavedal svoje skupnosti itn duševnih sil, in velik bo, če tse bo zavedali, da vi, kjer se bo zavedal, da je sam svoj gospodar in da ga ni druzega gospodarja nad narodom. Od česa je živel naš narod m old) česa bo živel. Telesno je tailed od čuvamja svoje stare, zdrave, nepokvarjene krvi, in kjer tega ni bilo, seje narodi iz-narodil, odpadel je. Vsakdo ve, da če na primer Slovenka vzame Italijana za moža, da -roefnih pesuih ali v ustnih sporočilih. In'kolikor bo več te narodne zavesti, tem bolj bo na-1 rod napredovali. Narod se ni uklonil v najtežjih Ibbrbaftr, živel je od made in vere na 'boljšo 'bodočnost, in ta nada ga je obdržala na vrhuncu, da ni propadel. Ali smo mi velik narod ala lahko postanemo velik narod? , .Nismo bili £i adi mtfoveiži, čeprav so naši sovražniki črnili pTed svetom, da smo divjaki in propali-ce. JSedaj je pričel svet spoznavati, da smo jutvašk in silen narod, toda tudi kulturen in ne barbarski. 'Naš nanod bo ostavil nei* brisljiv spornim v zgodovini človeštva- Zakaj? 'Radi velikega iskqpnega napora, ki je zdlružen z delom za osvobddenjie jflnw-zjedinjenje, raditega, 'ker bo značil zjedinjeni Balkan za Evropo ustvaritev svobodne in napredne, demokratične države narodov, ki imajo toliko plemenitosti, spodobnosti rfl idej; po silnem bogastvu naših narodnih ipesnij, ki so zadšvile svet, in mora živeti v svoji lastni drža-pkonečno raldi velikega števila posameznih člalnov našiega naroda, ki so veliko pripomogli k svetdvni kulturi, k svetovnemu napredku. Zaveden named ni tak, ki misli le na oroižje in na kruto ®i- tUdi mu narodu. LASKI REZERVISTI AMERIKI. V New York je pretečeni' den dospel laški parnik Vr~ Na zadnjem krnovu je imel topa s tri palčnim preme« Parnik Verdi je pripeljal v meriko 1700 laških rezervi! ki so že dlosiužili svoj čas laški fronti ni, 384 E.-165th St. (45) ROJAKI! in Notti (ZGODOVINSKA POVEST IZ ŽIVLJENJA SLOVENCEV) 3. NADS. 746 cerkev je toila da BOLEZNI go časa so kr^n stanovi upali, da imd kristijani edinstvd lil da ajo verska nasprotja. Jconcil vTridentu ni iapol-teji nadej, marveč je poka-, d[a je rimska cerkev potsta-ne&posobna za vsako zdravo orfno, ker bi jo vsaka refor- uuičila. Tedaj pa so ni stanovi odločili, da svojih močeh delali na to, rimska cerkev na Kranj-zafrr^ kajti bili so prepri-i, da je rimska cerkev in rimska dtrfioysSina v kultur« niero, v gospodarskem in v nra-vtjem oziru nesreča za prebivalstvo. * Edina ovira temu namenu je bila vlada, ki je s silo ščitila rimsko cerikev. Dne ap. februarja 1554-" je izdal Ferdinand mandat, da mora vsakdo vsaj enkrat na leto iti k spovedi in prejeti obhajilo po rimskem običaju. Ta mandat je bil izdan, ker so se rimski duhovniki pritožili, da -skoraj nikogar več ni k spovedi in da se ljudje še na smrtni postelji branijo obhajila po rimskem običaju. Deželni stanovi so protestirali proti temu ukazu, a Ferdinand se ni vdal, nego se je postavil na stališče, da morajo njegovi poda-i biti tiste vere, ki jo on do- letu 1556. so se sešli na lajn odposlanci stanov vseh ranje-avstrijsikih dežel. SiH-so Ferdinanda, naj odneha, Opravili niso -skoro nič. Pač je padel oduševljeni in po-fcvovalni pospeševatelj refor lacije deželni glavar štajerski Ibaron Ungnad, katerega je bil (ljubljanski škof tako oornH na roru, da se je moral odpove vsem svojim dostojan stvom. Ko je Ungnad odšel v Uraicft, je bilo že vse plemstvo na Kranjskem in štajerskem in na Koroškem vdano reformaciji. Ferdinandu I. je sledil njegov sin Karol. INbvi vladar je bil malo nadarjfen mož, ki se je dal slejpo voditi ,po svoji fanatični ženi Mariji Bavarski. Eno leto potem, ko je nadvojvoda Karol prevzel vlado notranje-arvstrij*skih dežel, so prSšli prvi jezuvitje v Gradec in takoj dobili na dvoru največji vpliv. D^sna roka nadvojvode je bil prekanjeni slepar Kobencelj, bil najprej) ponižen pisar, xtcm postal pddkancelar, pre-:nt nadvojvoklove vlade in [baron. Nadvojvoda mu je tudi iril grašičino Prosek na Kranjskem ter mu dovolil, d)a jse po njej imenuje. Nasprotje med nadvojvodo in med deželnimi stanovi se je >javilo koj pri prvi priliki. Nadvojvoda je zahteval denarja za vojno s Turki, deželni stanovi pa ga niso hoteli dati, ako • nadvojvoda ne dovoli, da sme kdor hoče živeti v verskem oziru po avtgslburški konfesiji. Meseca novembra 1569. se začel nov boj za svobodno mševanje in razširjanje evan-ljske konfesije. Nadvojvoda skirajno nujno potreboval štev za vojno s Turki Od-ilapici notranje-avstrijskih »želnih stanov so Erazma pT Tindischigratza pooblastili, naj roci nadvojvodi, da>ne dobi ti vinarja, ako ne izda zago-rila, da se sme avgsburka mfesija svobodno ozn an jeva-1 dia se smejo verniki kot imostojna cerkvena združitev lizirati. Nadvojvoda, ki so bujskali njegova žena, jezu-in Kobenjcelj, pa je ostal jlav. Dovolil je pač pleme-v verskem oziru nekaj svobode, mestom in tr-pa prav nobene, lgoletni boji za raivnoprav-: v verskent oziru, za svo-izvrševanje in oznanja: svangeljskrh naukov in za organizacijo even-cerfcve mm edina org-anizovama to priznana verska združitev iti je uživala vse prejšne predpra-vice in svobodoščine, samo resnično in dejansko udanih vernikov je imela čimdalje manj, zakaj vfclic vsem nadvojvodo-vhn prepovedim, vzlia vsemu preganjanju cerkvenih in posvetnih oblastij je evangeljska resnica zmagovito prodirala P° Kranjskem. Tako je Anton M a gaj na na grajskem vrtu v Pplhovem grade ti zbrani družbi pojasnil verski položaj na Kranjskem, kakršen je bil jeseni" leta 1570. In ko je končal svoje pripovedovanje, je vprašal Erazma: —In kaj sedaj ? —Neustrašno naprej, — s ,sy. pismom v roki! je odgovoril Erazem. Ne cesar in ne nadvojvoda me ne moreta prisiliti, da bi veroval fcaj drugega, nego me uči božje sporočilo. Samo kdor se ravna po sv. pismu, ima pravo vero in postane prost svojih grehov in opravičen ter svet pred Bogom. Sv. pismo obsega popolnoma vse, kar je treba za Bogu dopadlj*-vo življenje in za večno zveli-čanje.sv. pismo obsega vso božjo resnico in pravo službo božjo. Rimski duhovniki iso se predrznili, popačiti božjo resnico, čeprav ni in ne more biti nobenemu človeku dovoljeno, da bi božjim naukom in ukazom kaj dostavil ali kaj odvzel ali jih premenil. Boig sam je na Mojzesova tasta ukazal: Vse karteoli vam jaz 'zapovedujem, branite in storite; ničesar ne smete k temu pridati, ničesar odvzeti. Tudi Salomon je pisal: Ničesar ne pritakni knje-govim besedam, da te ne bo kaznoval in da ne boš spoznan lažnjivceni. In sv. Janez končuje svoje razodenje in tako tudi vse sv. pismo z besedami; '^Pričam vsakomur, kdor sliši besede prerokovanja te knjige. Če temu kdo kaj pristavi, njega zadene Bog s šibami, zapisanimi v tej knjigi. In-če kdo odvzame mu Bog del njegov od knjige življenja. Zaito nimajo nad sv. Pismom nobene veljave, ne stare navade, ne cesarski ukazi, ne papeževe odredbe, ne sfclepi (koncilov, kajti bož^a beseda mora biti "sveča naši nogi m Kič na našem potu." Kristus je očitno rekel: '^Zastonj služijo meni, ker uče task naUk, kateri ni nič drugega. kakor človeška zapoved". In istotako je rekel:. "Ne bo prišel vsak, kdor mi pravi' gospod ! gospod! v nebeško kraljestvo; temveč kdor izpolnuje voljo očeta mojega, ki je v nebesih." Sv. pismo bodi naš meč, siv. pjsmo naš ščit; mi ne zahtevamo druigeiga, kakor da se od|pravijo vse izmišljotine in človeške naprave so tgrešni ljudje popačili božje nauke in (zapovedi — in zato se nimamo ničesar bati. In vsi so pritrdili mlademu možu, ki se je s tako vnemo zavzemal za evangeljsko stvar in ki je veselja žarel, videvši v oče/hi sodnikove Anke, da je z vso dušo im z vsem srcem na njegovi strani. Gospa Angela pa je naslonila glavo ob dlan svoje roke in skušala prikriti rahli ironični usmev, ki je ležal na njenih ustnih ter razodeval, da ima ona o namenu in smotru človeškega življenja vse drugalone pojme. Vrhnika je imela praznično lice. Hiše so bile okrašene z zelenjem in z jesenskimi cvetlicami, na vseh koncih in krajih so bili postavljeni mlaji, na ol^ nih so bile razobešene preproge in slovesno so zvonili vsi zvonovi, ko je šla po. trgu dol-sra prcuqesija, spremljajoča ljubljanskega škofa v župno cerkev. jNovi ljubljanski škof, Konrad Sluisič, ki je bil prefcl leti Vrhniki, je prišel ta obiskat svoje nekdanje in njemu je veljal slo Vesni sprej Ljudje so prihiteli od vseh stranij na Vfhniko, djt vidijo škofa, in gospod Simofi ;tCozi|^ ki se je Dit na Vrhniki popolnima udomačil in užival velik ugled, ker. je vsako reč plačal * *Par*li * Na isti način in s istimi JIH V v M * « * « 9. d« 4. pop, 7. *▼•£. do S. 10. do 12 dop. 1 mre z it e ta nt pozabit* s .pristnimi beneškimi cekini, je VELIKIH imel ta ču dovati to, kar ga je najbolj zanimalo, namreč žensko lepoto. Simon Kozina, je rad zatrjeval; Ženske so zame luč, voda in zrak življeftje in se je tudi po tem ravnal, samo na dan škofov elga prihoda prihoda se za navzočnost krasotice ni čisto nič zmenil. *$? —Kaj s-te pa danes tako čemerni gospod »Kozina, iga; je vpralšal njegov prfjatflj debeli Kričaj, ki ni Zamudil nofcene prilike, kadar je bilo videti kaj ženskih nogavic. —Kaj bi ne bil čemeren, je menil Kozina. Kadar vidim kako procesijo, sem vedno slabe volje, kajti procesija je bila .vzrok, daj so me moje hlače spravile ob krasno prihodnjost. —Tega pa ne razumem, je rekel Kričaj. Procesija, hlače, da as POZOR v Collinwoodu in Noftingha-imu, vefaka «iac se bliža, gotovo bofdete kaj kupili svoji družini >za praiznike. Mi imamo v zalogi lope klobuke, kape, slamnike za moške in dečlke in deklice, lepe bluze in vse drugo* kar potrebujete pri družini.. (Posebno priporočam obleke za dečke in deklice, katerih inaamo na tzbero po nizkih cenah. Rojakom oriporočara lepe in *rpež-čevlje za celo družilfio. O ne niske. " f - Rojakom priporočam to mar io slovensko trgovino, objed-nem pa voščim vsem skupaj vesele velikonočne praznike 1 JOSIP KOS, 15406 Calcutta ave. Collinwood, Ohio. (45) ML Najboljše pasteurizirano mleko, dobite pri fPV»ii k {.F.er 16 1166 E. MUi ST. Prodaja se na drobno in debelo. Svoji k svojimi SLAVNEMU OfcC INSTVU prihodnjost? Prav res, da vas ne razumem. Kričaj je bil skrajno radoveden .mož. Prijel se je gumlfiov na Kozi novi suknji in začel svojega prijatelja siliti, naj mu stvar pojasni. Kozini se je sicer vidno mudilo, 'kajti oziral se je neprestano po ljudeh, kakor bi koga iskal, ali Kričaju ni mogel uteči. —Torej če že hočete, naj bo, je končno rekel Kozina. Poslušajte! Ko sem bil še v Ljubljani kot pisar in desna rdka pri deželnemu vicedomu, sem se spozabil in se bratil s prote stanti. Danes to obžalutjem. A tedaj sem mislil, če je deželni glavar batron Auersperg1 protestant, zakaj bi ne bil jaz. In ko je šja procesa'j a mimo mojega stanovanja, sem jaiz privezal strgane hlače na dolgo palico in s to zastavo pozdravljal ranj kega škofa Seebacha. In glejte, .zaradi teh hlač sem bil odpuščen iz službe in sem si pokvaril sijajno prihodnjost. Taka, zdaj veste vse, prosim pa, da ostane to med nama. . se odda v najem. 1447 E. 53rd St. (47) DELO! Takoj dobijo delo delavci pri parnih lqpatah, železnicah in pri gradbenih poslopjih. 'Plača $2.00 in $2.50 na dan Vsak oddelek 25 mož trna svojega kuharja in formana. Zastonj stanovanje in premog. Pridite k Walsh Employment Agency, 615 Superior ave. N. W. Cleveland, O. (50) PRIPOROČILO. Rojake v Collinwoodu in Nottinghamu in okolici opozarjam na mojo dobro založeno trgovino z jako trpežnimi in fi-rimi obuvali Pri meni dobite čevlje za ženske, moške in otroke. praznične ali delavne. Dobro blago, trpežno in zmerne cene. Se priporočam cenje-njenim rojakom. (47) CIRIL JANČAR, 16109 Waterloo Rd. Collinwood NAZNANILO. Dr. ^Napredne- Slovertke, št. 137. SttPj .priredi 30. aprila zabavni večer v Birkovi dvorani. Cenjeno občinstvo je pro-šeno» da si preskrbi vstopnice poprej, in sicer se dobijo pri sledečih društvenih sestraih: Frances .Lauscttne, 61121 St. Clair sive.; Zofka iBirk, 6006 iSt, Clair ave.; Mežika Zalokar, 899 Adi-disojp Rd.; Marija Jenškovič, 5302 St. Clair ave. - Marija Kogoj, 3904 St. Clair ave. Vsaka Članica1 mora vzeti vstopnico, za katero naj se pravočasno ziglasi pri Ujnici. Frances H«-dovernik, tainfaa, 1052 E. v Collinwoodu in'Nottinghamu si usojam naznaniti, da sem se popolnoma založil z otro-škym, žensikim in moškim blagom in sicer za velikonočne praznike. Lepa izibera moških, dedkih in dekliČjih oblek. Čevlja za vsako starost,, od najmlajšega db najstarejšega. Ženske hišne obleke m blago na jarde. Mbški klobuki, kipe, srajce, ovratniki, spodnje perilo za celo družino in vse drugo, kar potrebujete. IDIragi možje in žene, sedaj vam n^ treba več v Cleveland hoditi po bltago, ker ga lahko pri nas dobite, in si s tem prihranite pot in denar. Vsaki oče in vsaka mati bi morala upoštevati tisto beseklb: Ta družina je potrebna podpore, 4» kupimo naše blago tam, kjer bolj potrebujejo, kakor pa tam, kjer ni nič otrok ali pa že dva velika in oba delata. Zatorej rojaki in rojakinje, ne pozabite vašega dobrega prijatelja, in povejte vašim sosedom, da ako ne čitaijo tega oglasa, da greride najhujši mraz v janu ariju, predno kupite gorico obleko ali suknjo? Nikdar »e Ča kaj te, dokler vas ne boli. DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. 540a Superior ave & E. 55th St. Uradne ure: 9^-12. dop. in 1— 5.30 pop. Ob pond|eljkih, četrtkih in sobotah zvečer. Vse de lo garantirano. Zcube deremo brez bolečin. Govori se" slovensko. (41) * Pozor, Collinwood I Naznanjam rojakom v Collinwoodu, da »em otvoril še eno prodajalno s pohištvom. Vse, kar potrebujete v svoji hiši dobite sedaj pri meni. Nikakor vam ni treba več hoditi v Cle veland kupovat, kajti vi sedaj lalhiko dobite vse, kar želite, doma v Collinwoodu. Vselej bom imel dobro blago v zalogi, toda ne predrago. Priporočam se rojakom v obilen obisk in se jim zahvaljujem za vsako naklonjenost. (45) CHRISTIAN MAjNDEL, Železnina in pohištvo. 15702 Waterloo Rd. , kteri mi poš ♦ ♦ Ije naslove svojih prija- ♦ ♦ teljev m znancev živečih ♦ ♦ v Ameriki, mu pošljem ♦ ♦ lep spomin. ap^ + HEN. J. SCHNITZER, + BANKIR. 4 + 141 Washington St. 4 + NEW YORK. ^ DELO! DELO! Močni možje dobijo takoj stalno in dobro delo v tovarni. Delo na kose ali na dtievno delo. Dobra plača. Lake Erie Iron Co. severno od St. Clair ave. (47) Razglasi Vsem rojakom v Clevelandu se da v rtaznanje, da je društvo "Srca Jezusovega" se odločilo sprejemati nove čllane od 16 do 35- lcta vstopnine prosto, in sicer za tri mesece, april, maj in junij. Torej kogar 'veseli postati član itega najbolj premožnega društva v Clevelandu, naj nikar ne odlaša, ampak naj se takoj postuži ugodne prilike, katera se mu sedaj nudi. Za več pojasnila naj se vpraša pri predsedniku John Pekolj, 1197 E. 6ist*St. ali pri Math Oblak, 1235 E. 60th St. June 9) Išče se dekla, dobra plača pri dobri družini. Vpraša se na 1570a Waterloo Rd. Collinwood Ohio. <45) VABILO! Baron Vega priredi 28. maja veselico na Louis Rechar-j^evib farmah. Za do^p zabavo, godbo in pijiačo tir jedila bo preskrbel odbor. Rojaki so kat najuljudneje ^vabljeni, da se u-deleže v objlem števM (46^ * Dr. Baron Vega. Snažna soba za 1 ali 2 fanta se ddda v najem. 6404 Carl ave. j. («)i J starosti, ki se nekoliko v kuhinji, dobi stalno delo. Plača dobra po dogovoru. Poleg sprejmem dekle, ki dela v tovarni, brezplačno na stanovanje, ako je voljna, ob gotovih prostih časih malo pomagati pri pomivanju. Z glasite se takoj na 6307 St. ave. Likar, (Presscr) dobi takoj stalno deto, iplača dobra Frank's Dry. Cleaning Co. 1361 E. 55th St. (45) najsffl dan v letu delo, zapremo tovarne, pri jezeru, fin čist polertje. Potrebujemo razvažanje soli, za v kare, za nakladanje za odvažanje pepela. 10 ur. plača $2.00 do $2.50 na Tudi nakiadalci soli v sode bijo delo, "piece work", plača. The Union Salt Co. Addison & Lake Shore R. Vzemite St. Clair karo Stalno delO dobi krojaški j močnik in dobro plačo. Nj ziglasi pri Jos. Majcen, 63; 152nd St. Collinwood, O. NE PREZRITE TEGA! Članom dr. Lunder-tAda^f št. 20 SSPZ naznanjam, sem se preselil na slcdečfl slov: Fraj|€ Somrak, 1423ft 61 st St. Ta ulica je med W|i( ave in ^uther ave. Luther je druga in White ave tretj od Superior ave. na E. St. Torej pozer!, Frank Somra ^■^■■■Ml (46) Dekle nad 16 1st staro, zmožno angleščine, dobi takoj delo pri Frank's Dry Cleaning Co. 136! E. 55th St. (45) Naprodaj je pisalna miza in stroj za kopiranje pisem. Oboje dobro ohranjeno in se proda po nizki ceni. Proda se tudi ena dvojna miza. Vprašajte .pri Mrs. Joseph J arc, 1358 Marquette Rd. (45) Takoj dobi delo Slovenka za hišna domača opravili pri zdravniku. Vprašajte pri Dr. Gaiber 6202 St. Clair ave. (45) Dekleta ali ženske dobijo takoj delo, da šivajo in vkladajo v vrečice sol, čisto lahko delo, začetnice $1.25 na dan in $1.35,^0 se -privadi dela. The Union Salt Co. Addison & Lake Shore R. R. -—-;-:--(45) Mlad fant, spreten in del bi rad dobil delo na f Vprašajte na 916 E. 70th St. —--— (45> Konj, dober buigigy in čeden dober __ voz se prodia po nizki ce Vprašajte na 5&10 S«. Clair j -—:—_ (-4, Slovenka dobi dobro službo restavrantu. Plača dobra Naj takoj vpraša na 6009 -St. Cla ave.. v , (46) PREKLIC! H| Mi, spodaj podpisani, prekli-cujemo in obžalujemo, ker smo g. Baznika in njegovo aoprV go pripravili Ob dobro »me, s tem vsi trije lastnoročno svojim podpisom potrjuj« da je to la'z in ni resnično, smo govorili o njem in nj< Vi soprogi. Cleveland, O. 11. aprila, 191 Frank Papež, M. Phit in V. T< latko. Opomba: Vsem tistim, ki dejo ste kaj govorili o tej U naznanim, AUSEK 6202-4-6 iSV. Clair As)e. I velikonočne praznike želijo imeti novo obleko vse ženske, deklice in otroci ter ravnotako tudi vi, zato smo za veliki teden znižali cene za spomladanske suknje, obleke z žeketom, nedeljske obleke, pralne obleke ter otroge&ge in krila. Vse to bode v obilni izberi in gotovo najdete ono kar želite. Blago je fino in vzorci so najnovejši. — Nova in velika izbera najnovejših vzorcev moških klobukov in ovratnic vsake vrste. Posebno vas opozarjamo na moške srajce, izdelane iz najfinejšega blaga, krasni vzorci in vse mere. Ne pozabite, da imamo v zalogi tudi moške hlače trpežne, spodnje perilo in nogavice. Deške volnene obleke ter deške hlače. Pridite t) naš o trgovino ter pregle-dajte naše blago in videli bo dete, da tu Kupite lah Ko-Vse potrebiine za -Vas in za družino po zmernih cenah• i j se človek veseli praznikov, če ima novo opravo. Ah ste že videli na novih modernih ženskih klobukov. Tu najdete vse po vašem okusu. Imamo tudi izurjeno modis-tinjo, ki vam okinča klobuk po vaši Ženske bluze od 50c naprej do $7.50, vsakovrstno blago in mere, lični vzorci. PERILO Za deklice imamo jako fine bele šlingane velikonočne obleke, izdelane po zadnjih vzorcih. Pridite in izberite si. DEKLICE GINGHAM OBLEKE ZA ŠOLO. Trpežno izdelane. Vse velikosti Posebna prilika se vam nudi, da si nakupite pralno blago. To blago smo na-točili še pravočasno, da smo dobili ono blago, ki obdrži barvo, in kar je najbolj važno vi knpite to blago še po starih cenah. Deške pralne obleke. Vse mere in vzorci. Ne idite iz trgovine, ne da bi povprašali za čipkasta zagrinjala za okno, katerih smo ravno kar dobili novo naročilo in gotovo jih potrebujete za praznike, da okin-čate svoj dom VOSEZBJVOS T: Za veliki teden bodemo imeli v naši trgovini na prodaj vse vrste cvetlice, rože in druge rastline, katere lahko kupite za malo ceno. -t VsaKo-dr-rtne roKasOice ter nogavice. ■ . ' >■ B&MlUHMIlIBBPMPMMMtlMHtP i m mm< imiMniwrf'i m