cc OPREMA Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, s 0602/44 185, 42 051 TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Novo mesto, Košenice 65a, s 068/321 674 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Divača, Lokev 189b, s 067/67 615 Telefon: 0602/42-051 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, s 061/123 38 45 Telefax: 0602/42-153 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552 (M* DRAVOGRAD Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan - UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652 Karikirano Prežih po novem “Pojdi po svetu, samorastnica, kajti zate nimam ne kruha ne ljubezni!” Zgodi se, da se mora govornik opravičiti v javnih medijih in je pravici zadoščeno. Včasih je pisec obsojen pogojno, redko pa je izrečena denarna kazen, saj je težko dokazati žaljiv namen in še težje določiti odškodnino za duševne muke. Veliko postopkov zastara, ker se nekateri spretno izmikajo obravnavam, precej pa jih zaključijo z oprostilno sodbo, ker je bilo izrečeno ali napisano brez žaljivega namena. Razlika je tudi, če so besede izrečene v privatnem ali političnem življenju. Novinaiji pa so sploh vešči v razkrivanju informacij in jim je težko priti do živega, ko napišejo kaj neprijetnega o kom.Če naš Ivan napiše nekaj bridkih resnic okrog sanacije železarn, se pojavijo iz ministrstva pojasnila o dobrih namerah vlade in nestrokovnem razgaljanju njenih konceptov ter politizaciji problemov. Sploh je politikom dovoljeno več. Predvolilnih obljub jim ni treba izpolnjevati, kdor nasede lepim besedam, pač ni vešč politike. Ko Lojze in Janez trdita, kar Maijan zanika, jih ni mogoče označiti za lažnivce. Se pač še niso strankarsko dogovorili... Tudi nadškof je označil svoje rohnenje proti splavu za privatno mnenje, ko so mu očitali vtikovanje cerkve v ustavne pravice državljanov. Povprečni državljani lahko bentijo po mili volji, če so lačni in žejni, če se vozijo po nevarnih cestah, če nimajo dela ali spodobnega zaslužka. Pravico do govora izkoristijo. Če se krepko pridušijo, jim je lažje pri srcu. Več bo kletvic, manj bo infarktov. To je poceni preventiva, le žaljiva naj ne bo! Jezikavec Obleka naredi žloveka, uniforma družbo. Opravljivke in lažnivci se zlahka zagovorijo. Po stisku roke stisko prepoznaš. Srečen zakon je pravljica z naukom basni. Bogve, na čigavi strani je Bog. NIKO Drži jezik Prvi bi rekli: ZA ZOBMI! Drugi bi svetovali: PRI MIRU! Tretji priporočajo: NA VAJETIH! Kdo ima prav? Prvim in drugim bi lahko očitali, da niso demokratični, da se nagibajo k prepovedi govorenja. Ljudje pa so osveščeni o svojih pravicah, med katere sodi tudi svoboda govora, zato še kar naprej vrtijo svoj organ za govor. Umestno je torej priporočilo, naj držijo svoj organ na vajetih. Neredko se namreč zgodi, da izrečene besede vzbudijo pri poslušalcih nasprotovanje, jezo in celo bes. Če se poslušalec ne more držati zgoraj navedenega prvega in drugega stavka, naj se vsaj posluži tretjega in usmeri besedovanje v humoristično smer. Tako se bo izognil prepiru in njegovim posledicam /pretep, bolečine, sodnik za prekrške../. Za neprijtene besede se nekateri razžaljeni napotijo tudi na sodišče in vložijo zasebne tožbe. V maratonskih postopkih se pomerijo pravniki v besednih dvobojih in od spretnosti zagovornikov so odvisni izreki v sodbah. Vsebina Bo Koroška preživela trojno soočenje? 4 $ Komentar: Vroča jesen 5 $ Seznam mrtvih razburja žive 6 $ Anketa: lepi spomini na šolo 7 $ Naš gost; Vinko Poderžan 9 $ Sola tu in tam - v Ameriki 10 $ Matjažev dan na Peci 13 $ Fitnes za zdravje 15 $ Borzni komentar 24 <£? Težak razpored NK Dravograd 29 $ Zelezarjiso prikrajšani za lastnino 32 Na naslovnici: Gordana Savič Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc do.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Trsk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-90». Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju V pogojih liberalnega kapitalizma, državnih privilegijev in socialistične miselnosti, v katerih živimo, je trojno soočenje (na ravneh, do katerih sežeš) preizkušnja, ki jo preživiš ali je pač ne. In ker govorimo o globalizacijah v glavnem z ekonomskega vidika, se Korošcem postavlja vprašanje eksistenčne važnosti: “Ali smo dovolj (samo)kriti- Bomo preživeli trojno soočenje? čni, da bomo preživeli?” Kdor meni, da je pogubno samo soočenje na mednarodni oziroma svetovni ravni, se zagotovo moti. Do nje namreč mnogi gospodarski subjekti Pokoj nin a po vasi men, ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti tudi sami? Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt ua slovenskem zavarovalnem trgu. ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. ■= zavarovalnica triglav sploh ne sežejo, nikoli se niso srečali s konkurenco niti podjetij iz sosednje občine, kaj šele sosednje države ali kontinenta. Prepovedana tekmovalnost in kartelizacija že tako majhne Slovenije je seveda omogočila, da so postali menedžerji tudi ljudje, ki to v takrat zahodnem pomenu sploh ne bi mogli postati, sedanji čas pa jih je soočil s prezahtevnimi izzivi. Kdo se ne spomni časov, ko smo pili samo “laško” oziroma lahko malicali samo v “našem” podjetju... Že globalizacija Koroške same je in še bo pometla z nesposobnimi. Torej tistimi, ki niso menedžerji zahodnega tipa. In zakaj govorimo o menedžerjih in ne o podjetjih? Ker je menda ja že jasno, da poslovne politike ne more voditi sindikat, in da za poslovni rezultat odogovarja direktor -menedžer. Tipičen primer soočenja na ravni regije so trgovci. Vso srečo so imeli, da so se že zgodaj srečali z avstrijsko konkurenco, in še večjo imajo, da smo tako mala regija. Najboljši bodo namreč lahko preživeli samo zato, ker se multinacionalkam ne splača graditi na Koroškem kakega Interspara... Ker nas je na njihovo (domačih trgovcev) srečo premalo. Da je bilo soočenje na ravni Koroške prav tako pogubno, kot bomo ugotovili za druge ravni, pa je dovolj pogledati samo seznam podjetij (in novopečenih menedžerjev), ki so že šli žvižgat rakom in obseg trgovskih podjetij pred in po devetdesetih letih. Ali pa tisti, ki so nekoč lahko prodajali t.i. družbeno prehra- PRESKOK DRUGE RAVNI Redka so podjetja, ki so proizvajala kdajkoli samo za Korošce. Vsaj za Slovenijo je šla roba, če že ne po bivši domovini Komentar Jugoslaviji, in pred sedmimi leti smo izgubili dga, da je joj. Da ne govorimo o vseh malih, ki so bili obešeni na velike. Kar spomnimo se vseh vikov in krikov če dela na Koroškem ni dobilo domače gradbeno podjetje... Še zdaj se sliši kak odmev celo od novodobnih menedžeijev, ki se jim očitno toži po starih časih, ko to še niso bili. Ali pa vseh vzdihov zaradi predpisanih razpisov za razna dela. Ta naj bi zdaj dobili za javni denar tisti, vsaj načeloma, ki so najugodnejši pobudniki. In to včasih niso “naši”. Soočanje Slovenije navznoter je (zanimivo) v nekaterih primerih celo za soočanjem navzven. Še niso preseženi plotovi in stare zamere in zveze, po drugi strani pa se zaradi objektivne koncentracije denarja (pa tudi pameti) v Ljubljani vse bolj krepi tudi njena moč in preživetveni potenciali. Pretoki denarja in pameti zato niti približno niso enakovredni v prestolnico ali iz nje. Tomačevo je zato že pozidano, podeželje pa zaraščajo gozdovi... SVET JE MAJHEN In kdo bo svet zaščitil pred našo agresivnostjo, znanjem, preudarnostjo, razvo- jem, potenciali...? Saj so nas vendar zato povabili v partnerstvo za mir v vojaško organizacijo, zato smo celo med kandidati za EU, kjer so menda pravi Evropejci, pa še v drugi svetovni vojni smo bili med zmagovalci. Vse to in seveda popolnoma nasprotne trditve lahko preberete na Internetu, kjer prodajajo meglo in avione in kjer ste lahko istočasno tu in v Avstraliji, in kjer je mogoče tudi kupovati, goljufati in lagati. Brezmejno medmrežje nas je soočilo z resnostjo trditev, da smo tudi Korošci svetovni potniki in da imajo Slovenjgradčani prav, ker hočejo, da jim zgradi za najmanj denaija najboljšo čistilno napravo kdoržehoče po mednarodnem razpisu, ker seveda vedo, da lahko tudi oni samo tako prodajajo avtomobilskim tovarnam sedežne prevleke. Če so za ustrezno ceno najboljši ! Vsi drugi, ki še vedno mislijo, da so drugi krivi, da niso uspeli na razpisih, ki jih poznajo, in na razpisih, za katere se jim ne sanja, da so, še ne vedo, da soočanje ni nekaj, na kar se morajo šele pripraviti ali jih mora pred njo zaščititi mati država. Globalizacija ali, še bolje, neomejeno soočenje je tu. ZDAJ! Pa bo menda ja na celem svetu kdo, ki mu bomo znali narediti kaj vrednega in bomo od tega potem spodobno živeli... □ Edi Prosi Audi Prednost je v tehniki Modeli A4 in 1.6 s klimo v zalogi !!! Vozila Audi pri Vašem prodajalcu. Krediti, leasing, dodatna oprema, servis. Nakup vozila na obroke. Avtocenter Mehd.o.o. Velenje, Koroška c. 7d tel.: 063-852-955 in 856-824 Vroča (in vesela) jesen Piše: Miro Petek Napovedi o vroči jeseni so že kar nekam zoprno stereotipni. Vročo jesen napovedujejo politiki, saj se bližajo predsedniške volitve in glede na množico “Krjavlov", ki so napovedali predsedniško kandidaturo, bo poskrbljeno tudi za zabavo. Poleg vroče torej tudi vesela jesen. Vročo jesen napovedujejo še sindikati, ki pripravljajo protestne shode, predvsem pa opozarjajo, da se delavstvu sploh ne piše kaj dobrega. Dolga vroča poletja kot sinonim za oddih in počitek pa tako in tako Živijo samo še kot prašni fdmski spomini. V železarstvu, od katerega je odvisno toliko usod Mežiške doline, pa tudi širše Koroške, pa vlada prava zmeda. Država sicer na vse pretege razlaga, kako je pripravljena izvesti sanacijo sanacije Slovenskih železarn, domala na predvečer sprejemanja novega paketa zakona o železarnah pa z vso nonšalanco dopusti stečaj ravenske Jeklolivame z več kot 400 delavci, te dni pa so poslali v stečaj še Plamen iz Krope. Da bodo zmeda in dvomi v iskrenost slovenskih politikov okrog sanacije jeklarstva še večja, pa je kroženje scenarija Eda Ravnikarja, očeta pojma udbomafije, ki je sedaj svetovalec vlade. Ravnikarjev scenarij predvideva stečaje, tja do koncema, kar je te dni med bančniki povzročilo povsem razumljive ukrepe nezaupanja in zapiranja blagajn, železarje pa spet postavilo pred nerazrešljive probleme. Železarska zakonodaja je poleti ostala na pol poti, jesenski paket zakonodaje bo pomembnejši, predvsem pa bo poslance še težje prepričati, potem ko je vodstvo koncema pred parlamentarnimi počitnicami posredovalo parlamentu sanacijski program pod vsako kritiko. Neodgovornost brez primere. Seveda je bistveno vprašanje, ali so sedaj v poldrugem mesecu v koncernu Slovenskih železarn našli čudežno formulo za sanacijo, ki jo prej ob stalnih menjavah vodstva niso iznašli kar pet let. Direktor uprave Slovenskih železarn Igor Umek se na v zadnjem času ukvarja s tem, kako bi suspendiral panožno kolektivno pogodbo, ki kovinarjem zaradi njihovega položaja daje nekaj več kot splošna kolektivna pogodba. Danes že bivši minister za ceste je na tej poti nekoliko zašel in verjetno podcenil vlogo sindikata. Sicer pa: še vedno smo čudna država, saj vse kaže, da se pri nas minister za ceste nikakor ne sme znajti na cesti. Je že bolje, če mu poiščejo delo v Slovenskih železarnah, pa čeprav se med železarji vede kot slon med porcelanom. □ Aktualno SEZNAM MRTVIH RAZBURJA ŽIVE! V Slovenj Gradcu, mestu Glasnik miru, je v sicer tradicionalno komorno razpoloženje, ki zanj skrbijo vsi, ki dajo kaj na mesto, treščilo poročilo 14. seje Komisije za povojne poboje in medvojna nedokumentirana izginotja v občini Slovenj Gradec. Ko je po dveh letih zaključevala svoje poslanstvo in bi pričakovali sklepno dejanje s postavitvijo spominskega obeležja, se je izkazalo, da dobra volja ni dovolj. Seznam mrtvih, ki nanj bi bil vklesan na obeležju, (spet) razburja žive. Komisija, kije bila ustanovljena v mestni občini Slovenj Gradec na pobudo skupine svetnikov že 21. marca 1995, je sicer v tem času enkrat “obnavljala” svoje članstvo, ker vsi predlagani niso sprejeli mandata. Toda ne glede na vse je že 17. oktobra lani predložila prvo resnejše poročilo o delu, v katerem je ugotovila seznam 162 oseb, ki pa takrat še ni bil dokončen. Svetu občine je takrat predlagala tudi, da sprejme odlok o neurejenih in neraziskanih grobiščih povojnih žrtev, da v občini zgradijo posebno kostnico, da se za vse to zagotovi denar in da se končno naredi tudi zgodovinska študija o povojnih pobojih. Svemiki so takrat vse te predloge soglasno sprejeli in na pobude niso imeli pripomb. Svet je zadolžil občinsko upravo, da pripravi za realizacijo vse potrebno. Do delnega obrata je prišlo prvič na 18. seji sveta, ko ni sprejel vseh zahtev komisije, temveč kasneje v proračunu le tri milijone tolarjev za postavitev spominskega obeležja. Komisija je namreč zahtevala: da uprava uredi lastništvo zemljišča za razširitev pokopališča, da se v program dela uprave vnese tudi postavitev spominske plošče žrtvam medvojnih in povojnih pobojev in v razširitev pokopališča vključi tudi trina-menski objekt - kostnica in kapela s spominskim obeležjem. Uprava je takemu predlogu nasprotovala, ker je menila, da so postopki za realizacijo komplicirani, hkrati pa tudi nerealni. Letos v prvi polovici leta je občinska uprava dala izdelati projekt za postavitev spominskega obeležja (arhitektu Milanu Petku). Izdelan je bil popis del in zbrane ponudbe in vse skupaj bi stalo čez šest milijonov tolaijev. Županstvo se je zato odločilo, da dela okme, obeležje zgradi samo delno, vseeno pa naj bi stalo 4,760.443,43 SIT. Na 32. seji sveta Mestne občine Slovenj Gradec 11. septembra, ko je komisija predložila svetu takoimenovani dokončen seznam oseb, se je zalomilo dokončno. Na seznamu je 63 oseb usmrčenih med vojno, 93 oseb usmrčenih po vojni in 89 padlih nemških mobilizirancev. Oglasilo se je Območno združenje borcev udeležencev NOB Slovenj Gradec, oglasilo pa se je tudi Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko v času 1941 - 1945, Območni odbor Slovenj Gradec. In kaj pravijo borci, udeleženci NOB? Svoj dopis svetu so naslovili s “protestom ob postavitvi spomenika oku-patoijevim sodelavcem”. Predlagajo, da svet komisijo razširi, da preloži odkritje spomenika, da ne dovoli, da bi bili na istem obeležju prisilni mobiliziranci in prostovoljni sodelavci okupatoija, nekateri tudi zločinci in aktivni sodelavci Gestapa, novorazšitjena komisija pa naj sestavi pravi seznam. Borci, udeleženci NOB menijo tudi, da spomenik naj ne bi bil tak, kot si ga zamišlja sedanja komisija in ugotavljajo, da centralnega spomenika nimajo padli v NOB, da so imena ponekod navedena v krajih in da za obeležja skrbijo domačini. Tako naj bi bilo tudi v tem primeru. Na koncu protesta borci zagotavljajo, da so za strpen dialog in prepričljive argumente za postavitev spomenika tudi tem umrlim. Toda spomenik naj ne bi izzival in pozival živih k ponovnemu soočenju in sprtju. Komisiji očitajo, da se tega ni zavedala in je prestopila mejo tolerance. Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko iz Slovenj Gradca ne dovoljuje, da bi se z njihovimi seznami ukvaijala imenovana komisija in zahteva od sveta, da poskrbi, da spominsko obeležje ne bo zajemalo tudi mobilizirancev v nemško vojsko, zahtevajo pa denar za postavitev posebnega obeležja (zanimivo: temu borci ne nasprotujejo!) z imeni padlih mobilizirancev. Razprava je bila na svetu, ki je odločal med temi tezami, dokaj čustvena. Člani komisije so menili, da vendarle tudi ljudje z “njihovega” seznama zaslužijo dostojno obeležje in spomin, z nasprotne strani pa prav tako niso mogli preko seznamov žrtev medvojnega časa in še posebej ne preko žrtev, ki naj bi bile žrtve ljudi s prej omenjenega seznama. Ali bo drugače sestavljena komisija našla rešitev, ki bo spravila žive? Vse kaže, da so pomirljivi toni ob koncu razprave glasnik take rešitve in da je med Slovenjgradčani vendarle težko vnovič zbujati sovraštvo, za katero smo menili, da ga ni več. □ ep Trgovsko podjetje d.d. Žila, Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tei: 0602 41 127, 41 426 Fax: 0602 43 756 Blagovnica MISLINJA Pritličje: - Popolna ponudba živilskega in neživilskega blaga - Vedno sveže sadje in zelenjava, - Največja ponudba mesa in mesnih izdelkov ter mleka in mlečnih proizvodov - Konkurenčne cene alkoholnih in brezalkoholnih pijač Spodnja etaža: Zgornja etaža: - bela tehnika - akustika - železnina in vodovod - kemija in topli podi - trikotaža, pletenine - trenirke -čevlji ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI Naša anketa Od leve proli desni: Štefan Borovnik, Darinka Drev, Franjo Bobovnik, Silva Banovšek, Zdenko Martinc in Miran Borovnik *0 1 1 1 10 fflffl 1© Bilo je davnega leta 1900, ko so na Paškem Kozjaku zgradili šolo. Do leta 1941, ko so med vojno prekinili pouk na šoli, ponovno pa se je pričel s šolskim letom 1945/46, je na tej šoli poučevalo 14 učiteljev. Leta 1961 je šola dobila elektriko, zatem je bila leta 1981 speljana cesta do šole, dobila je tudi telefon. Naprej se je priključila k Osnovni šoli Dolič, zatem Mislinji, kjer je še danes podružnica šola. V teh letih je šola mnogo pridobila in iz leta v leto se je marsikaj spremenilo. Vrhunec hiše učenosti na Paškem Kozjaku pa je prav gotovo obnova in dozidava šole. Učenci, tokrat jih šolo obiskuje 27, so dobili lepe in sodobne prostore. Skupaj s krajani so obnovljene šole veseli. Nekaj naključno izbranih anketirancev, ki so nekdaj obiskovali to šolo, smo povprašali, kakšne imajo spomine in kaj jim šola pomeni danes. ŠTEFAN BOROVNIK, upokojenec, Dravograd: “Leta 1937 sem pričel hoditi v šolo na Paški Kozjak. Dobro se spominjam, da nas je bilo v razredu od 70 do 80 učencev. Spominjam se tudi tedanjih učiteljev. Učenci so prihajali iz treh občin in lahko rečem, da smo bili vsi složni in živeli kot ena družina. Šola nam je dajala znanje, posebno učiteja Drago Pustišek in Ivan Breče. No, leta 1942 so šolo zaprli in je bila zaprta vse do konca druge svetovne vojne.” DARINKA DREV, delavka, Paka: “Vseh osem let sem hodila v šolo na Paški Kozjak. Spominjam sc, da so bile za učence zelo skromne razmere, pouk pa je bil kombiniran. Na voljo smo imeli samo dve učilnici, potem veste, daje bilo težko opraviti vseh osem razredov. S te šole nisem imela možnosti nadaljnjega šolanja, zato sem se zaposlila v Gorenju v Velenju. Nekaj let smo živeli v Velenju, zdaj pa smo se spet preselili pod šolo na Paški Kozjak, kjer je sedmi razred obiskoval še moj sin. Lepe spomine imam na šolo na Paškem Kozjaku.” FRANJO BOROVNIK, strojni tehnik, Kozjak: ‘Tudi mene vežejo lepi spomini na našo šolo. Doma sem bil nižje od šole, pot do šole pa je bila zelo strma. Leta 1982 sem prvič prestopil njen prag in v petem razredu smo že začeli z učenjem angleščine. To pa mi je tudi veliko pomagalo, da sem se lahko po končani osnovni šoli vpisal v srednjo šolo. Kot nekdanji učenec se današnjega slavja tu na Paškem Kozjaku veselim in srečen sem, da je zdaj naša šola tako lepa.” SILVA BANOVŠEK, upokojenka, Kozjak: “Še danes se dobro spominajm, kako sem leta 1946 prvič šla v šolo na Paški Kozjak. Med vojno na šoli ni bilo pouka. V razredu nas je bilo 84 učencev in vsi smo sedeli za eno dolgo mizo. Šolskih klopi nismo poznali. V šolo sem hodila s coklami. Na Kozjaku sem končala pet razredov, ker nisem imela možnosti nadaljnjega šolanja, sem ostala doma na kmetiji. Vesela sem te nove pridobitve na Paškem Kozjaku.” ZDENKO MARTINC, učenec na Paškem Kozjaku: “Ne vem, kaj naj vam rečem ob današnjem dogodku, ko smo učenci in učitelji tu na Paškem Kozjaku dobili tako lepe in sodobne prostore. Nimam besed. Veseli smo lepe telovadnice, veseli smo lepih sodobnih prostorov, v katerih se bomo gotovo še z večjim veseljem učili. Vsem, ki so kakorkoli prispevali za obnovo in dozidavo šole, se v imenu učencev najlepše zahvaljujem.” MIRAN BOROVNIK, rudar, Kozjak: “Na staro šolo na Paškem Kozjaku, kjer sem končal osemletko, me gotovo vežejo lepi spomini. Takih spominov ne gre kar tako pozabiti. Takrat smo imeli samo eno učilnico, pa dvoizmenski pouk, in smo tako hodili v šolo dopoldne in popoldne. Učitelji so se zelo trudili, da bi nam dali kar največ znanja. Ker si nadaljnjega šolanja nikakor nisem mogel privoščiti, sem odšel med velenjske rudarje. Današnje otvoritve šole pa sem vesel, saj bodo v njo hodili tudi moji otroci.” F.JURAČ P>fre4<1m • Šef cm - ZaIma -----od J 9. do 28. septembra- PETEK, 19. SEPTEMBER OTROCI IN STAHŠI SE ZABAVAMO ob 15. uri OTBOŠKI ŽIV ŽAV - FIČ FAČ - ŠPORTNO TEKMOVANJE ZA MALE IN VELIKE - pri hotelu Kozjak v Radljah ob 17. uri OTROŠKI ŽIV ŽAV Z ROMANO KRAJNČAN - pri hotelu Kozjak v Radljah ob 18. uri GLASEA ZA VEDRO RAZPOLOŽENJE, PROMENADNI KONCERT BIG BANDA RADLJE - pri hotelu Kozjak v Radljah ob 20. uri DOMAČI ZVOKI RADIA RADLJE-v Kulturnem domu v Radljah SOBOTA, BO. SEPTEMBERiflHHHHHHHHHHHHHHHHK:: ZA LJUBITELJE COUFTRY-a ob 15. uri COUNTRY DAN, JAHANJE IN KAVBOJSKE IGRE ZA OTROKE IN... TER ZABAVA Z BUJE GRASS HOPPERS - pri hotelu Kozjak v Radljah NEDELJA, BI. SEPTEMBER GREMO NA VRČEK PIVA ob 15. uri PRIKAZ AKROBATSKEGA LETENJA-nad mestom Radlje ob IS.50uri ZABAVNE PIVSKE IGRE ZA BOGATE NAGRADE OB GLASBI ANSAMBLA GAMSI - pri hotelu Kozjak v Radljah ČETRTEK, 85. SEPTEMBER__________________________PRIČETEK SEJEMSKIH DNI ob 15. uri OTVORITEV IN OGLED SEJMA-na platoju pred telovadnico pri OŠ Radlje ob 17. uri PREDSTAVITEV BORILNE VEŠČINE TREKWON - v prireditvenem šotoru ob 18. uri GLASBA ZA VEDRO RAZPOLOŽENJE - v prireditvenem šotoru PETEK, 26. SEPTEMBER __________________________ ZA VSAKOGAR NEKAJ ob 14. uri OBČINE DRAVOGRAD, PODVELKA-RIBNICA, ORMOŽ IN RUŠE SE PREDSTAVLJAJO - v prireditvenem šotoru in na sejmišču ob 16. uri ODPRTO PRVENSTVO V TENISU "RADLJE 97" - na tenis igrišču v Radljah ob 16. uri ZA VEDRO RAZPOLOŽENJE - PERNIŠKA GODBA - v prireditvenem šotoru ob 17. uri MLADI IN KARATE-PRIKAZ VEŠČIN-v prireditvenem šotoru ob 20. uri SREČANJE SLOVENSKIH HUMORISTOV IN PODELITEV SMEŠKA - v hotelu Kozjak v Radljah ob 21. uri NAJ BO VESELJE VEDNO Z VAMI - ZABAVA S STILOM 5 IN NJIHOVIMI PRIJATELJI - v prireditvenem šotoru SOBOTA, 27. SEPTEMBER__________________________ PODJETNIKI SE PREDSTAVLJAJO ob 10. uri OBČINE ČRNA, SLOVENJ GRADEC DJ VUZENICA SE PREDSTAVLJAJO - v prireditvenem šotoru in na sejmišču ob 10. uri ODPRTO PRVENSTVO V TENISU "RADLJE 97" - na tenis igrišču v Radljah ob 12.50uri OBRTNIKI SE PREDSTAVIJO - v prireditvenem šotoru ob 15. uri SREČANJE OBČIN RADLJE IN EIBISWALD - v mestu Radlje ob IS.^uri OBČINE MEŽICA, BELTINCI, RAVNE-PREVALJE DJ RADLJE SE PREDSTAVLJAJO - v prireditvenem šotoru in na sejmišču ob 20. uri POKROVITELJI TER OBČINI RADLJE DJ EIBISWALD SE PREDSTAVLJAJO DJ PLES Z ANSAMBLOM EKART - v prireditvenem šotoru NEDELJA, 28. SEPTEMBER PRAZNIK OBČINE RADLJE OB DRAVI ob 09. uri SLAVNOSTNA MAŠA V ŽUPNIJSKI CERKVI Sv. MIHAELA - v Radljah ob 10. uri STRELJANJE Z MOŽNARJI - nad Radljami ob 10. uri NOGOMETNI TURNIR - VETERANI - na stadionu NK Radlje oblO. uri ODPRTO PRVENSTVO V TENISU "RADLJE 97" - na tenis igrišču v Radljah ob 10. uri OTROŠKIŽIV ŽAV-POKAŽI KAJ ZNAŠ Dl STILS-v prireditvenem šotoru obli. uri SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA DJ PODELITEV PRIZNANJ OBČDJE RADLJE OB DRAVI ob 14. uri PRIČETEK HMELJARSKEGA LIKOFA-poslovni center ERA in mesto Radlje ob 15. uri HMELJARSKI PLES Z ANSAMBLOM BOBRI OJ ANDREJEM ŠIFRERJEM - v prireditvenem šotoru POKROVITEUI: ems Griuer gašpcr ZAVAROVALNICA MARIBOR --- OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA RADLJE OB DRAVI Naš gost Občinska nagrada v prave rake Najbolj cenjeno priznanje v Dravogradu oziroma priznanje, o katerem se še dolgo govori in ogovarja, je vsekakor občinska nagrada Občine Dravograd. Dosti Drave pa je moralo preteči, da nam je uspelo nagovoriti letošnjega nagrajenca, direktorja OSKRBE, g. VINKA PODERŽANA, da je kljub znani redkobesednosti le spregovoril za naš štirinajstdnevnik. Ob koncu lanskega leta je Lovska družina Dravograd praznovala visok jubilej - 50. letnico. Njen starešina g. Vinko Poderžan je takrat dejal: “Čeprav sem lovec že štiriindvajset let, se nikoli nisem navduševal za klasično ubijanje divjadi, vendar je odstrel del naše dejavnosti. Prišel sem v obdobje, ko se mi zdi v naravi vse lepo in prelepo. Že sedem let nisem streljal, pa mi vseeno lov, doživetja, druženja z čudovitimi ljudmi, pomeni res veliko. Če bi mi vse to vzeli, bi bil strašno nesrečen. Moti me, kako nekateri, ki so se samooklicali za vsevede in vsemogočne razsodnike, v javnosti govorijo o nas, da smo zelena bratovščina krvavih rok, ki se izživlja nad ubogo divjadjo itd Teh ljudi ne bom nikoli prebolel in jim tega odpustil. Telo sem ponosen na to, da sem v zeleni bratovščini in prepričan sem, da je takšno tudi mnenje vseh članov naše družine." Te besede na zelo jasen in preprost način okarakterizira-jo g. Vinka Poderžana kot človeka, ki vedno postavi stvari na svoje mesto in je zato za nekatere njegovo (skoraj preveč) realno ocenjevanje stvari moteče. V zadnjih dveh desetletjih je v občini Dravograd opravljal (poleg ljubiteljskega udejstvovanja na raznih področjih) vidne in odgovorne funkcije in na pivih demokratičnih volitvah bil tudi izvoljen za predsednika Skupščine občine Dravograd. “Pred tremi leti me je novinar vprašal, če sem politično mrtev? Niti približno ne, sem odgovoril. V politiki sem delal in bil visok funkcionar. Toda v času strogega centralizma pač nisi mogel napraviti kaj posebnega. Čeprav je mogoče zdaj še huje, vendar v drugačni obliki. Ne, tudi danes se ne čutim politično mrtvega. Ko bo dozorela potreba in če bi me ljudje dejansko predlagali, če bi bil dosežen konsenz med strankami, če bi bila situacija pozitivna, bom o tem močno razmislil. Seveda z Željo, da pomagam kraju, ker drugih ambicij praktično v ^ življenju nimam," je o morebitni vrnitvi v politično dogajanje razmišljal g. Poderžan. “Občinska nagrada je pač prišla. Če ne bi bilo zraven a toliko /iolitike - in mislim, da če je že bila podeljena, bi to moralo biti že prej. Na podelitvi sem se zahvalil tistim, ki so me predlagali in tistim, ki so me izbrali. Bil bi nepošten, če bi rekel, da mi ne laska, da nisem ponosen na to, ker končno je nekdo le moral spoz/tati moje delo in delo moje ekipe. Čeprav dobro vem, da je na drugi strani situacija povsem drugačna. Delo jemljem kot svojo obvezo in zavezo firmi, kjer sem zaposlen. Občinska nagrada pa je neka pozornost na poti mojega dela do cilja, ki nam je vsem jasen,” je tudi zelo jasno povedal svoje mnenje o občinski nagradi g. Podeižan, ki s svojimi osebnimi lastnostmi daje velik prispevek k ugledu in dobrim poslovnim rezultatom podjetju OSKRBA. O profilu uspešnega direktoija v podjetju, kot je dravograjska Oskrba, razmišlja na sebi lasten - skromen način: “Splet okoliščin je potreben, da lahko govoriš o profitu takšnega poslovneža. Za uspešnega direktorja je seveda zelo pomembno, da dela v kolektivu, kjer je pripravljenost na odrekanja in s tem tudi dokazovanja pripadnosti podjetju vseskozi prisotna. Biti takšen profil direktorja pa ne pomeni samo hoditi v službo, pomeni ustmr- Vinko Poderžan jati tudi širše. Poznan sem po tem, da o sebi izredno nerad govorim - skromno ali neskromno - veljata oba vidika. Res je, da smo bili skromna finnica, ki se je spopadala z vsakodnevnimi težavami. Po nekaterih kriterijih je to zdaj velika firma, ki smo jo pripeljali tako daleč, da nam veliko dela daje veliko zadoščenje. Ko vidiš, da je nekaj opravljeno in so rezultati tu, si seveda toliko bolj zadovoljen," pravi g. Poderžan in navezuje pogovor na preoblikovanje podjetja. “Jaz izraz razumem malo drugače. Mi smo se na pogoje, ki so nastali (z demokratičnimi spremembami) pripravljali že dolgo časa pred tem. Potrebujemo samo kvaliteto lastnega dela. Pogbbljeno iščemo nove trge, nove tržne povezave, ki so v Sloveniji nujno potrebne. Po moje bosta v Sloveniji preživela samo dva večja sistema, ki bosta oskrbovala celoten teritorij, celotno slovensko tržišče. Govorim seveda za veleprodajo. Perspektiva za OSKRBO je v močni združbi možnosti z/totraj Koroške (ki je velikokrat obravnavana dokaj mačehovsko) in pa v združbi nekega velikega sistema v Sloveniji. Samo to je tista pot, ki pomeni še dokajšnjo specializacijo našega dela. 90% celotne realizacije našega podjetja je veleprodaja. Poznano je težko delo naših delavcev in to moramo olajšati z dodatno - sodobnejšo tebiologijo. Po drugi strani je pa tudi poznano, kje vse so danes prodajahie - v nadstropjih, v kleteh, garažah itd. Vendar je naše stalno vodilo, da ima kupec vedno prav! Modernizacija v račimabiiški obdelavi, predvsem na relaciji proizvodnja - grosist - maloprodaja in obratno. Tudi 10 % našega dela, ki je imloprodaja, je potrebno obnove, novogradenj. Trgovski lokali so zidaj v starih, dotrajanih stavbah, kjer so posegi zaradi spomeniškega varstva ali česa drugega praktično nemogoči. Mi cilje imamo. Nikoli ne govorimo o preživetju, ne glede na hude čase. Poleg preživetja je potrebno dajati tudi nekaj za napredek, za specializacijo, za širitev, tako da poskušamo tisto inflacijo ali dvig cen vsaj za nekaj procentov prehitevati. Tisti, ki vztrajajo na preživetju, praktično mizadujejo. Drugi gredo naprej.” Posebej moramo poudariti, da je g. Poderžan (kljub raznim namigom) ostal tudi v duši Dravograjčan in je sedež firme ohranil v matični občini, pri tem pa je znal spretno razporediti celotno mrežo tudi izven regije. “S svojim delom delimo usodo z drugimi večjimi firmami v desetih koroških občinah, svoj program pa smo razširili že do Celja, Velenja, Mozirja, Vranskega. Na površini 7.000 kvadratnih metrov skladiščnega prostora imamo 13.000 artiklov, ki jih dostavljamo kupcem s šestnajstimi tovornjaki. Pogoji torej so. Vendar pa padec standarda čutimo vsi. Koroško gospodarsko še ni doseglo dna, da bi lahko rekli, zdaj bo pa voz potegnil navzgor," ... je dejal direktor podjetja g. Vinko Poderžan, ki je pravnik, zaposlen v trgovini, kot sam pravi. Iz politike je šel samo za določen čas in sprejemal samo funkcije, ki so bile povezane z delom v OSKRBI. Tako je podpredsednik Gospodarske zbornice za Koroško, predsednik odbora za trgovino na Koroškem, član odbora za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije itd. Veliko število je še članstev, na katera ga spomnijo šele vabila... Koliko je še prošenj za različna sponzorstva, (g. Vinko pravi, daje to le bolj pomoč, o katerih pa v vodstvu temeljito razmislijo. Daje g. Vinko Poderžan zagret navijač domačega nogometnega kluba, ni za Dravograjčane nobena skrivnost. Je tudi podpredsednik upravnega odbora NK Dravograd, tako da tudi pravila nogometne igre dobro pozna. Kdo je v Dravogradu v nedovoljenem položaju oziroma v offsidu? “Počakati moramo samo na žvižg sodnika. Sodnik pa je v tej igri ljudstvo, in ko bodo nove volitve za župana, se bo videlo. Takrat bodo Dravograjčani jasno pokazali na tistega, ki je v nedovoljenem položaju. V to sem trdno prepričan," je sklenil direktor OSKRBE, g. Vinko Poderžan. Matjan V. Naši na tujem SOLA TU IN SOLA TAM - V AMERIKI NinaDružina Smonig - starei so iz Slovenj Gradca -se je lani poleti preselila v Washington, kjer je starejša hči, Nina, nadaljevala šolanje po zaključenem 5. razredu osnovne šole, mlajša, Maša, pa je pri nas zaključila 1. razred. Ko so se letos vrnili domov počitnikovanje bila družina bogatejša za mnoga spoznanja o življenju v daljni Ameriki. Za njimi je bilo tudi eno šolsko leto, tako za starše kot za obe učenki in srečanje z njimi je kar ponujalo zanimivo temo za pogovor: o šoli pri nas in šoli v Ameriki. Gospa NATAŠA SMONIG seje prijazno odzvala na naše povabilo in pogovor je stekel. • Na kratko: povejte, prosim, v čem so največje razlike med našo šolo in šolo v Ameriki Pri tem se obe strinjava, da to ne bo primerjava slovenskega z ameriškim šolstvom, ampak je to le pogovor o tem, kako ste vi doživljali šolo pri nas in po njej šolo v Washingtonu. Razlike so ogromne. Naj povem, da smo mi bili že prej v Washingtonu sedem mesecev, kar je ugodno vplivalo na vključevanje obeh hčera v novo šolsko okolje. Šolski sistem je nekoliko drugačen. Šolanje se začne s šestimi leti in učenci obiskujejo to šolo do 5. razreda. Naslednja stopnja je od 6. do 8. razreda - druga zgradba na drugi lokaciji - sledi srednja šola in nato kolidž (univerza). NINA: Na začetku leta so me testirali in ker sem dosegla dober rezultat pri matematiki, sem preskočila 6. razred. Tako sem v razredu z enako starimi sošolci, ki so šli v šolo eno leto prej. • To je vsekakor pohvalno za naše šolstvo. Ga. SMONIG: Po študiji, v kateri so bili objavljeni rezultati testov iz mnogih držav, imajo učenci slovenskih šol visoke rezultate pri matematiki in fiziki, nizko so ocenjeni pri kemiji in biologiji. V ameriški šoli je močno poudatjeno praktično delo, poskusi in opazovanja. Za tem stojijo tudi višja finančna sredstva in celotna materialna osnova šol. • Kakšen je predmetnik, koliko časa so otroci v šoli? Pouk traja od 8. do 14.40 ure popoldan. Vmes so krajši odmori, da otroci zamenjajo učilnico in tudi daljši odmor za malico. Zdaj pa bistvena razlika: vsak dan imajo vse predmete, tako na nižji kot na višji stopnji. In še to: pri nas se izdela umik za razred, tam ima vsak učenec svoj umik, izdelan na osnovi njegovega znanja in sposobnosti. To potem izgleda tako, da imajo učenci pri vsakem predmetu druge sošolce. Ti pa se med letom tudi menjajo. • Kako oblikujejo take skupine (razrede), na podlagi česa se učenci v razredih menjavajo? NINA: Med letom pišemo veliko testov. Na podlagi rezultatov te uvrstijo v ustrezno skupino, kjer dobivaš naloge, ki si jih sposoben reševati in tako hitreje napreduješ. Ga. SMONIG: V 5. razredu začnejo otroke po sposobnostih razvrščati v skupine. Tako pospešeno razvijajo tiste sposobnosti, ki jih posamezni obok ima. Tak način dela močno spodbuja razvoj otrokove osebnosti in samozavesti. Razvrščeni so v tri skupine: poprečno nadatjeni, nadarjeni in posebej nadarjeni. Tako se lahko zgodi, da učenec v najvišji skupini pridobiva znanje iz matematike za 2. letnik srednje šole. Ker je ves čas kazal uspehe, so mu dajali zahtevnejše naloge, zato lahko napreduje tudi za več let naprej. Enako je v srednji šoli. Spet dobiva naloge, ki jih zmore in tako pridobiva znaje iz istega predmeta za npr. 2. letnik kolidža (univerze). Enako je pri angleščini. • Kakšno je vzdušje v ameriški šoli? Nina je pri nas končala 5. razred. V tem razredu seje začel močan pritisk na otroke tudi s strani šole (poleg obilice učne snovi). Mnogo več je treba delati. Povedo jim, da se morajo učiti za ocene in za točke, ki se začnejo zbirati za vpis na srednjo šolo (kar se meni zdi povsem zgrešeno; učimo se vendar, da pridobivamo znanje). Šola in družba tako nalaga na tega otroka veliko odgovornost in je tako nenehno pod hudim pritiskom. V Ameriki je šola sproščena. Pred nobenim testom ni nikakršnega strahu! Otrok gre rad v šolo. Po pouku je vsak profesor na voljo do 4. ali 5. ure popoldan. Če česa ne ve ali ne razume, gre otrok popoldne k njemu, profesor mu rad pomaga. Lahko se gre samo pomenit o čemer koli. Zelo veliko je prostovoljnih dejavnosti. Organizirane so po pouku, takrat pač pride otrok domov po 4. ali 5. uri popoldan. Vodijo jih učitelji, izdelki ali nastopi so na neverjetno visoki ravni. Seveda je materialna osnova za te dejavnosti tudi visoka. • Si ti, Nina, kdaj šla na pogovor? NINA: Sem, ja. Tudi preden pišemo teste, lahko greš in sc pomeniš. Po testu prav tako lahko greš in povprašaš o tistem, kar nisi znal. Tu mi prijateljice pravijo, da se vsak dan učijo najmanj po dve uri (6. razred). Mi dobi- Naši na tujem mo kakšne knjige, jih preberemo in o tem se pogovarjamo, učiteljica še kaj doda in tako se učimo. Ga. SMONIG: Bistvena razlika je v tem, da pri nas otroci v sebi nalagajo ogromno podatkov, ki pa jih v veliki meri pozabijo, saj tolikšne snovi ne moreš pomniti. Veliko je tudi nepomembnega. V Ameriki je način učenja povsem drugačen. Nina npr. prinese domov eno knjigo in zraven kakšnih 15 vprašanj. To niso vprašanja, ki bi zadevala vsebino knjige (znanje), ampak npr., na kateri strani v knjigi je napisano o tem in tem. Se pravi; vedeti morajo, kje je kaj, znati poiskati snov, kako priti do znanja in podatkov o tem in onem... Delajo veliko projektov. Pri biologiji npr. obravnavajo celico. Vsak naredi svoj projekt. Od otroka je odvisno, kaj bo naredil. Tema je znana, snov si poišče in od vsakega posameznega otroka je odvisno, kako jo bo oblikoval. Na koncu izdelajo plastični prikaz celice. Tu otrok vključi domišljijo, saj iz nekega materiala izdela celico, kot si jo on predstavlja. Nekdo bo uporabil pluto, drugi vato... Tako otrok pokaže, kaj si predstavlja pod pojmom celica. To potem opiše in seveda pokaže znanje, ki si gaje pridobil. Nina je (v 7. razredu) doma zaposlena z nalogami vred dnevno 5 do 10 minut! • Ali starši pomagate pri učenju? Ste sedeli kdaj z Mašo ali Nino in se z njo učili? Mi jim pomagamo. Največkrat je to pri projektih, kjer je treba najti vire, poiskati gradivo in včasih tudi pri razumevanju snovi. Koliko otrok je v razredu? NINA: To je zelo različno, odvisno, v kateri skupini si, število pa se na podlagi rezultatov testov spreminja. Vendar nas je od 25 do 35. Ga. SMONIG: Tudi to je Amerika in to so javne šole, v privatnih je število otrok v razredih manjše. • Kako velika je šola, kakšne so učilnice, šolske potrebščine..., vzdušje na šoli? * Šolo obiskuje okrog 1200 učencev, učilnice so takšne kot pri nas, v njih pa ima vsak otrok svojo mizo. Vedno! Miza ima predal, v njem so njegove knjige in potrebščine. Maša prinese domov mapo, v njej dva lista, kjer je naloga. In to je vse. Tudi Nina ima vse v šoli. Knjige dobijo brezplačno - plačaš jo, če jo zgubiš. Na šoli vlada za naše pojme neveijeten red. Če pri nas prideš med odmorom na šolo - vsi vemo, kako je. Tam je vse umirjeno, učenci menjajo učilnice tiho, mimo. Učitelj je ves čas pouka z otroki in učilnice ne zapušča. Med odmori so nekateri učitelji tudi na hodniku, red pomagajo vzdrževati dežurni učenci. Na rokavu imajo dobro viden oranžen rak. Vsi jih ubogajo. Pomagajo mlajšim, predvsem tudi ob odhodu iz šole, pri vstopu na avtobus itd. Med poukom imajo vrata učinic odprta na hodnik. Seveda o kakih razbitih stikalih ali omarah ni govora. Tak mir v šoli je treba doživeti, ne da se ga opisati. Ravnateljica Mašine šole vsako jutro stoji na križišču pred šolo in ureja promet! • Ravnateljica? Da. To je njena odgovornost. Če se pred njeno šolo kaj zgodi, je ONA osebno odgovorna za to. Odgovornost je posebej poudaijena pri vsakem delu. • Bi lahko naredili konkretno primerjavo znanja iz nekega predmeta pri nas in pri njih. Maša ima bratranca, ki je pri nas - tako kot ona - končal 2. razred. Zna poštevanko, zna seštevati, odštevati, množiti in deliti, medtem ko Maša tega ne obvlada tako natančno. Maša je nekaj dni nosila domov liste z računi poštevanke in to mešano, poštevanke vseh števil. Nato so nekaj dni delili, vendar ne tako dolgo, da bi to obvladovali. So pa pisno seštevali in odštevali do 1000. Zdaj bi bilo dobrodošlo pojasnilo učiteljice. Veijetno gre že na tej stopnji za to, da najdejo tiste najbolj nadaijene, ki se jim da informacija. Če se je koga “prijelo”, prav, ostali pa kasneje, ko jim bo to lažje dojemljivo. In še bistvena razlika med obema šolama; vedno otroke za vsak napredek ali dosežek pohvalijo. Za vsako malenkost. Zelo jih spoštujejo, jim dajejo občutek, da so enakopravni in s tem nenehno gradijo smozavest. Zato tem otrokom ni prav nič nerodno, ne zgodi se jim, da imajo občutek, da znajo, pa ne morejo povedati... Dosti je nagrad, pohval, diplom, priznaj. • Si, Nina, že bila deležna kakšnega večjega priznanja? Bila sem vljučena v poseben program angleščine, ki ga imajo otroci, ki jim je le-ta dragi jezik. Je 5 stopenj, na podlagi testa sem prišla v 3. stopnjo. Kmalu sem po testu dosegla 80 točk. Če bi jih imela 5 več, mi ne bi bilo več treba obiskovati tega programa. Test je za vse enak, ne glede na to, v kateri skupini si in ga opravimo večkrat letno. Ko dosežeš najmanj 85 točk, zaključiš ta program. Šla sem v 5. stopnjo in spet hitro napredovala, tako da sem v maju presegla mejo 85 točk. Ob koncu leta so priredili slovesnost, na katero so povabili po enega ali dva učenca iz vsake šole (na 20 uč. po enega), ki je v programu angleščine najhitreje napredoval. Iz naše šole sva bila dva, iz Mašine je bila samo ona. Ga. SMONIG: Priredili so slovesnost, povabljeni smo bili starši. Vsak otrok posebej je bil poklican na oder, dobil je diplomo in pokal. To res znajo narediti. In otroku to veliko pomeni. • Ali kdo razred ponavlja? NINA: Razreda ne ponavlja nihče; v tistem predmetu, kjer je zelo slab, ponavlja program. Tako je mogoče, da kdo v 8. razredu dela matematiko za 6. razred. • In kateri predmeti so tebi, Nina, najbolj všeč? Šport, posebej atletika, tudi angleščina, matematika, zgodovina. Sploh rada hodim v šolo. Vsi smo obuti, ne hodimo v copatih. Po tleh je skoraj povsod tapison, vendar je vse čisto. Če se komu kaj ponesreči, takoj pride čistilka in uredi. Če kdo počečka mizo, se pove učitelju, učenca najdejo in mora pomiti vse mize, tudi učiteljičino. • Kje se potem otroci izživijo, so res toliko bolj “pridni”, kot so naši in so šole zato brez namernih poškodb, povsod red in umirjenost? Ga. SMONIG: Nikakor niso bolj “pridni”. Mislim, da se sprostijo doma. Saj menim, da je prag tolerance pri starših višji kot pri nas, otroci so bistveno bolj razvajeni in površni kot naši. Vendar je na vseh javnih mestih neveijeten red. Npr. skakalnica na bazenu. Otroci stojijo v vrsti pred skakalnico. Eden se povzpne nanjo, skoči, priplava na površje, in ko priplava do roba bazena in se ga prime, gre drugi na skakalnico... Pri tem ni nikogar zraven s palico. Nihče ne skače v vodo, nihče ne kriči. Tak red na javnih mestih je privzgojen že v šoli. Menim, da to dosegajo z nenehno prisotnostjo učiteljev in pozitivnim vzdušjem v šoli. In - kazni naredijo svoje. Te so visoke (denarne), dosledne in takojšnje. Letos so imeli v 7. razredu primer uživanja mamil. Takoj! - brez vsake razprave - sta bila dva izključena iz šole, češ “k nam nimaš več vstopa, pri nas tega ne boš počel, pojdi, kamor hočeš, to je tvoj problem”. Poleg tega so ju uklenjena odpeljali iz šole in večina otrok je to videla. To je bil za vse drage šok. Še dva ali trije so bili zraven, a njihova krivda ni bila tolikšna, da bi jih izključili, pa sojih starši sami izpisali iz te šole - zaradi sramote. Starši bodo morali za otroka poiskati drago šolo, kijih bo pripravljena sprejeti in bo gotovo bistveno slabša od te. Vse to bo verjetno povzročilo selitev družine v drag kraj. • Ampak osnovno izobraževanje je vendar obvezno? Gotovo je, vendar vsaka šola ščiti svoje dobro ime in ta je ena boljših v tem delu Washingtona. Za to ime se mora boriti, sicer ji to škoduje. • To je pa res drugačen svet. Kakšni so stiki med šolo in starši? Ob vpisu v šolo vsakemu učencu določijo svetovalca, ki je - njemu in staršem - vedno na voljo za pogovor o kakršni koli težavi, nejasnosti, ki jo občutijo. Na začetku leta smo imeli roditeljski sestanek, “govorilne ure” so bile po 1. četrtletju, nato pa dobivaš sporočila: če otroku pri katerem koli predmetu pade uspeh za eno stopnjo, če je kakšen disciplinski problem ali kaj dragega, te pisno obvestijo. Tedensko in mesečno izhajajo bilteni, kjer ja vse, kar se dogaja v šoli, zapisano. Informacij je dovolj. Seveda pa spremljamo in spodbujamo otroke pri delu za šolo, kot je to običajno. • Kaj bi lahko rekli za konec tega pogovora? Oba šolska sistema imata svoje dobre in slabe strani. Vsekakor pa so to, kar sem povedala, moj pogled, moji občutki, moja spoznanja. Mogoče bo vse to po treh, štirih letih precej drugače, kajti tudi jaz ameriško šolo šele spoznavam in se učim. □ Marta Repanšek Naši kraji mjz QQQted 3® (i]a®Q3 Nekoč mala vasica, stisnjena med dva hriba. Na levi je hrib, na katerem stoji cerkev sv. Ane, spada pa pod slovenjgraško občino. Če se pa napotiš proti Selam, popotnika spremlja voda Sečnica, ki izvira pod sv. Rokom na Selah-Vrhah. Od Bukovske vasi do sv. Jederta se razprostira lepo polje, last tamkajšnjih kmetov. Da so se kmetje lažje preživljal, so ob vodi Sečnici postavljali mline in žage. Vidno je še, kje je nekoč stala Guzijeva (Smokova) žaga. Poznan je bil tudi Olodijev mlin, Brzovski mlin, tako za domačo uporabo se je mlelo kar v domačih mlinih. Tod so nekoč kopali, lomili, razstreljevali kamenje, ki so ga rabile SM Martinove peči v takratnem Guštanju. Znana sta bila Kogolski kamnolom in Hartmanov kamnolom. Zgodnje konjske ali volovske vprege so vlekle po makadmaskih cestah v lesenih kripah nalomljen kamen za peči v Guštanju. Nekoč so na železniški postaji Jedert kupovali skorje za usnjarsko obrt. Zelo otežkočeno je bilo nakupovanje v tem kraju. Edina pot je bila, da si šel v Mesto (Slovenj Gradec). Vlak iz Dravograda je vozil trikrat dnevno. Življenje je bilo umirjeno, skromno, toda lepo. Naj še povem, da so v ŠtJanu tudi že bile trgovine: Bart in Gnamuš, nekaj let pozneje pa Vinko Jamnik. V Bukovski vasi je bila gostilna, ki se ji je po domače reklo pri Brzovniku. Sin Alojz je odprl majhno prodajalno. In najnujnejše si lahko kupil pri Brzovniku. Po osvoboditvi je nekaj časa vozila iz Slovenj Gradca potujoča avtobusna trgovina. Smer: Pameče, Jedert, Bukovska vas in do Sel. Tudi to se ni obneslo, vejetno zaradi male prodaje. Zopet je nastala dolga doba tihote, vse dokler nista Marija in Ivo Arovž odprla prodajalno v Bukovski vasi. Trgovina se imenuje ALINA. Čez nekaj let seje zgradila lepa, bogato založena trgovina, ki sedaj privablja kupce z vseh stram Koroške. Ponovno smo Bukovčani ponosni na našo trgovino. Lepo bi bilo, če bi kupec povsod bil tako prijazno sprejet kot v trgovini ALINA.O V. Levovnik 2Hfùa<|] iìTo U© GORDANA SAVIČ Leto rojstva: 1978 Astrološko znamenje: Lev Višina: 17« Kraj bivanja: Prevalje Hobiji: Dopisovanje... Idealen moški: Moški, ki ima svoj karakter Naj slovenska manekenka: Martina Kajfež Najljubša hrana: solata Najljubša pijača: Radenska Kje bi najraje živela: Ljubljana ® (JS) (M © (M © * IS 'i P Šmartno 36 2383 Šmartno Ifm, SS mmmr Glavni sponzor za nagrado strokovne žirije - teden dni Španije za dve osebi. telili hmimk p ^1. Seveda je to čas, ko povprečna slovenska gospodinja povprečno vloži 20 litrov kislih kumaric. Sicer pa je to čas, ko /.manjka svežih novic - in to tudi svežih kumaric za vlaganje. Povprečnemu državljanu pa je vseeno treba ponuditi kaj v branje in poslušanje. Če vesti ni, jih je treba pač narediti. In ko se v parlamentu odločijo za parlamentarne počitnice, je to dogodek, ob katerem je treba omeniti, da je vlada pred parlamentarnimi počitnicami sprejela predlog proračuna. Za poslastico je podatek o memorandumu, ki gaje mogoče obdelati iz različnih zornih kotov, z vseh plati in do podrobnosti. Danes o zadolževanju države, jutri o zaposlovanju, pojutrišnjem o brezposelnosti... itd. Potem se vlije dež kot ničkolikokrat v letu, ampak v času kislih kumaric je to dogodek, je vest. Kaj za to, če so po sinočnjem vsipu peska na stransko cesto že vse počistili in kaj zato, če je voda s sosedove njive že davno odtekla. Bili so plazovi in bile so poplave. Potem so na voljo številni statistični podatki z različnih področij. Če ne drugačni, pa o obisku turistov, domačih in tujih, ki so neverjetno natančno prešteli, toliko da uradi za statistiko ne dodajo še polovičk ali decimalk. To je skoraj tako, kot bi, na primer, rekel, da ima ta in ta znana oseba v levem ušesu zlat uhan. Drugi dan rečeš, da ta oseba v desnem ušesu ni imela uhana. Tretji dan poveš, daje ta oseba en uhan izgubila... TO SO KISLE KUMARICE. Naj še dodam: povprečna slovenska gospodinja ob povprečni količini 20 litrov vloženih kumaric porabi 20 kozarcev. In prav toliko pokrovčkov.O P.H. ; K«®» tim i PRIJAVNICA ; Prijavljam se na natečaj »KOROŠKI OBRAZ LETA 1997«, ] ki ga organizira koroški časopis PREPIH. I I j Ime J Priimek I [ Naslov ! Telefon _______________________________________ I J Datum rojstva J Podpis I I J K prijavnici obvezno priložite svojo barvno fotografijo (ne starejšo od i dveh let) in jo pošljite na naslov: U redništvo Prepiha, Prežihova 24, r b 2390 Ravne na Koroškem. | ! Po pripombi, da svetniki naj ne bi podeljevali priznanj svetnikom pred 1 iztekom njihovega mandata, je iz slovenjgraških svetniških klopi vstal kandi-| dat za občinsko plaketo Tone Krevh in glasno izjavil, da se odpoveduje ! plaketi. Zla njim je jadrno vstal dnjgi kandidat Franc Krebs z izjavo, da se i prav tako uradno odpoveduje plaketi in dodal svoje mnenje o priznanjih | svetnikom. Zatem sta pred glasovanjem o priznanjih Tone in Franc demon» J strativno odkorakala iz sejne dvorane. Kandidatka za občinsko nagrado, ! svetnica Anica Meh, ni rekla nič, čez čas pa se je pridružila demonstrativni-i ma svetnikoma in odšla iz sejne dvorane. V klopi se je četica vrnila po J končanem glasovanju - potrditvi priznanj. ZASLUŽNI TUDI DOJENČKI? Sveti Feliks Knez meni, da se med kandidati za priznanja Mestne občine Slovenj Gradec pojavljajo vedno ista imena, predvsem pa prevečkrat iz Podgorja. “Zdi se mi, da v Podgorju že ni več dojenčka, ki ne bi bil kandidat za občinsko priznanje,” je navrgel. in prepihane čveke Imam občutek, da nadškof Rode preverja moč Cerkve - na zarodkih. ********** Politiki so že zapravili verodostojnost. Bojim se, da bodo zdaj duhovniki še vero in dostojnost. H:******^:^^: V občini Ravne-Prevalje se sprašujejo, kam z odplakami iz greznic. I, kam neki? V pitno vodo vendar, tako bodo pa ljudje najhitreje postali imuni. ^^******** Osnovna razlika med zaporom in drugimi državnimi institucijami je v tem, da v zaporu naletiš na zaprta vrata, ko hočeš ven, drugod pa, ko hočeš noter. Letošnja arheološka izkopavanja kažejo, da Slovenci le nismo potomci Venetov. Veneti so očitno začeli veneti, venetski konj bo pa le ostal. Če je res, da so se s takšno državo uresničile tisočletne sanje slovenskega naroda, potem je moj narod tisoč let tlačila mora. ^t^:^:^****** Medved, ki je letos najprej strašil na Ravnah, nato pa čuval črnice ' Črni, se je očitno že predal zimskemu spanju. Zdaj pa le veselo ' gozd, pojavil se bo spet šele, ko bo treba čuvati črnice! ^c^c^ciicH:***** Danes je manj tvegano prevzeti odgovornost za domačega psa kot za domačega človeka. Hc********* Če že pametni počnejo takšne bedarije, kakšne bi šele počeli bedaki, če bi bili pametni? H kralju Matjažu Koga bi vzel s seboj, če bi šel v jamo h kralju Matjažu in njegovi Alenčici ki spita pod našo goro Peco: ♦ Gospoda DRNOVŠKA, da bi se pod Peco izgubil in bi glede na njegova vroča prizadevanja ne prišli v Evropsko skupnost, še manj v NATO, ker je za nas ta “ŠPANOVIJA” hudo predraga. ♦ Gospoda RUPLA, alias Dimsija, da bi tam ustanovila svojo občino, (razumljivo - brez Sodržnika) in skupaj kraljevala brez upoštevanja vseh človeških, pa tudi pravnih norm. ♦ Gospoda VESENJAKA, sedaj sicer že bivšega državnega turističnega ambasadorja, da bi tam na gori razvijala mondeni turizem. ♦ Gospoda RUPARJA, poslanca in hkrati še vedno župana Tržiča, da bi mi | svetoval, kako bi lahko dobival dve plači mesečno. Za dodatek pa bi še kaj koristnega nakupil na državno oz. poslančevo kartico (morda tudi preser-! vative, saj gaje MAG fotografsko ovekovečil z balončkom na glavi). ♦ Ker pa brez ljubezni nam živeti ni, bi s seboj popeljal deset vročih deklet, da bi me naučile seksati v živo - ne po MOBITELU! ♦ In nenazadnje: vzel bi s seboj kakšnega jasnovidca, ki se poleg videnja v človeško dušo spozna tudi na magijo (čarovništvo), kajti njemu bi brez dvoma uspelo iz trdega spanja prebuditi kralja MATJAŽA in njegovo ALENČ1ČO, da bi nam Slovencem končno zavladala v božjem miru in pravičnosti. F. H. r Slovenjgraška razglednica 1997 Slovenj Gradec je v teli tednih gradbišče. Plinski vodi že grejo po dolgem in počez, mnogim v veselje in nekaterim na jezo. Pozimi bo pa le toplo... NAGRADNA IGRA 5£/ 'f / POIŠČITE SE V PREPIHU i \ \ j Če se bo gospod na naši nagradni sliki prepoznal, ga v gostišču Murko v Slovenj Gradcu čaka nedeljsko kosilo za dve osebi. Pogoj je le, da v gostišče Murko prinese PREPIH, ga pokaže (in seveda sebe na sliki) in v gostišču Murko ga bodo lepo postregli. Če želite dobro jesti in piti, vas v prenovljenem gostišču Murko vabi- _ jo, da se oglasite pri njih. Vsak dan vam postrežejo tudi z odojkom. < a OPEL-©- AVTIHIŠA JAKOPEC VELENJE, Kosovelova 16, tel./fax: 063/855-975, 864-380 CELJE, Mariborska 93, tel.: 063 411 909 Prijazno vas vabimo na testno vožnjo OPLOVIH VOZIL četrtek, 18. septembra do 18. ure v našem salonu na Kosovelovi 16 v Velenju petek, 19. septembra do 18. ure na Mariborski 93 v Celju Morda vas bo testna vožnja prepričala, da tudi vi izberete katerega od OPLOVIH lepotcev. POSEBNA UGODNOST ZA NAKUP V ČASU MEDNARODNEGA OBRTNEGA SEJMA. OPEL MOJ NASLEDNJI AVTO VJ.o.o. VOLKSWAGEN GROUP Pooblaščen serviser in prodajalec vozil Šaleška 15,3320 Velenje, Tel. & fax: 063 861 570 Servis: 063 853 928; Mobitel:0609 645-129 NAŠA PONUDBA: -PRODAJA NOVIH VOZIL ŠKODA • FELICIA • FELICIA COMBI • PICKUP • OCTAVIA - - --h -PRODAJA RABLJENIH VOZIL -PRODAJA ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA ŠKODA ZA KOROŠKO, ŠALEŠKO IN SAVINJSKO DOLINO. VOZILA JE MOŽNO KUPITI NA KREDIT IN LEASING DO 5 LET. DELOVNI ČAS: ponedeljek - petek od 8. dol 6. ure, sobota in nedelja zaprto RSCtHAH HfttlNBEMH RA Bit E Ob naselil prazniku čestitam vsem občankam in občanom občine Oadlle ob Dravi, dragim gostom in rim prijateljem, ki Im sle prišli ______^ ________-___.. na nase slovestnosti. ■a brekam prlaùit^. k (h sli« < in pilietm ie ...«Minami. JPAN' TC; Občina Radlje PRVIČ NOV OBČINSKI PRAZNIK, SEJEM PA ŽE TRADICIJA p}4>e4 ec 9 I« H O * < u >N HI S < ne z z < v Z > ID * Z o 9 ec ZANIMIVOSTI Rudiščo se raztegoio na površini 64kn2. Rudarji so od leta 1665 do danes izkopali 800 km rovov. Do si jih boste ogledali manj kot 1% rovov, boste potrebovali 2 uri. Nojvišji rov je no višini 2060 m, nojnižji po na globini 268 m nodmorske višine. V dolgih stoletjih rudarjenja so rudarji izkopali okrog 19 milijonov ton rude in pridobili 1 milijon Ion svinca in 1/2 milijona Ion cinka. Letno so iz globine rudnika izčrpali preko 21 milijonov m3 vode, zarodi česar se |e rudnik Mežico uvrščal med najbolj vodonosne rudnike. Razgledi KIJOT - ms QW®D srn m mm Andragoški center Slovenije v sodelovanju z izvajalci na krajevni ravni od 29.09. do 03.10. 1997 organizira Teden vseživljenjskega učenja. Na krajevni ravni ga bomo izvedli v različnih krajih širom Slovenije tisti, ki smo se njihove-rau povabilu k sodelovanju odzvali in želimo, da bi ta projekt zaživel povsod tam, kjer se učenje in izobraževanje že uresničujeta in tudi tam, kjer se še nista dovolj uveljavila. Želimo, da bi Teden vseživljenskcga učenja odslikoval želje, hotenja in ambicije ljudi in jim omogočal učenje za uresničitev njihovih potreb in zadovoljstvo ob tem. Medtem ko se 20. stoletje bliža koncu, intenzivno razmišljamo in razpravljamo o prihodnosti človeške družbe. Znanje je temelj človeškega napredka, zato je nujen temeljit pregled stanja na področju izobraževanja (LipužičB., 1996:13). Kako se bomo pripravili na juhi? Čas za učenje je odslej vse življenje. Skozi različna življenjska obdobja dajemo prednost zdaj eni, zdaj drugi obliki izobraževanja, odvisno od področja človekove dejavnosti. Učimo se lahko v najrazličnejših izobraževalnih okoliščinah, kjer izmenično nastopamo kot učenci in učitelji v učeči sc družbi. Z zavestnim izbiranjem vsebin in oblik lahko dosežemo kvaliteten osebnostni razvoj, ki bo koristil tudi družbi kot celoti. Če ne maraš za um, boš izgubil razum Zavedati se moramo, da se vsako izobraževanje začne doma. Družina lahko otroku v zgodnjem socializacijskem obdobju pripomore največ pri vzpostavitvi zveze med čustvi in razumom ter sposobnosti identifikacije s pozitivnimi vrednotami in normami. Tako otroku že v zgodnji mladosti privzgojimo čut in motiviranost za učenje ter vedoželjnost nasploh. Zavedamo se, da nismo vsi rojeni v enako spodbudnih socialnih in kulturnih okoljih in, da nam izobraževalne ustanove niso enako dosegljive. Zgodnje šolanje lahko te ovire najlažje premosti in prispeva k uresničevanju načela enakih možnosti. V vseh obdobjih življenja je potrebno zagotoviti ustrezno vodenje in priložnosti za vse potrebe in stopnje učenja. Učiti se je mogoče v podjetju, strokovnem združenju, šoli, mestu, državi, na univerzi ali v katerikoli, majhni ali veliki skupini ljudi, ki ima potrebo in željo, da izboljša svoje delo s pomočjo učenja. Raznovrstne oblike in naloge vzgoje in izobraževanja danes praktično pokrivajo vse dejavnosti, ki usposabljajo človeka od otroštva do starosti za pridobivanje življenjskega znanja o svetu, o drugih in o samem sebi. Vseživljenjsko izobraževanje vsakemu posamezniku pomaga nepretrgoma bogatiti in prilagajati svoja znanja in spretnosti. Na različne načine poskušamo povezovati neformalno in formalno učenje ter razvijati prirojene sposobnosti in pridobivati nove. Vseživljenjsko učenje je torej naloga, ki jo moramo začeti uresničevati, pri čemer so pomembna prav vsa področja. Program prireditev, ki smo jih pripravili za vas v okviru tedna vseživljenjskega učenja TOREK, 30. september 1997 Ob 16": ZDRAVI V POZNA LETA (srečanje upokojencev) oblika : študijski krožek izvajalec : ga. Marta Repanšek kraj izvedbe : soba upokojencev Črna na Kor. ob 16": SLIKANJE NA STEKLO oblika: učna delavnica izvajalec : ga. Duša Brumen kraj izvedbe : prostori Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Kor. ob 18": POMEN IN BISTVO SPECIALNE OLIMPIJADE oblika : predavanje izvajalec : g. Marjan Lačen (Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna) kraj izvrdbe : Galerija Krnes Črna SREDA,1. oktober 1997 Od 10" do 13" : DAN ODPRTIH VRAT V OŠ ČRNA IN WZ ČRNA oblika : možen obisk šole in vdea ter ogled pros- Učenje brez meja Vse bolj smo priča globalizaciji naravnega in družbenega okolja. Potrebno je oblikovati poti, ki ljudem omogočajo pridobiti znanje in izobrazbo za univerzalno in posamezno na način, da ima vsak kar največ koristi od svetovne kulturne dediščine in hkrati od posebnosti svoje zgodovine. Potreba po izobraževanju je zato vedno bolj prisotna tudi v slovenskem prostoru. Za njegovo uresničevanje pa se mora vsak posameznik naučiti učiti se. Izobraževanje zadeva vse državljane in zahteva sodelovanje vseh. Svetovna pobuda za vseživljenjsko učenje prihaja iz Velike Britanije, ki je izoblikovala temeljno zamisel Tedna učenja odraslih in jo bo letos uresničevala že šestič zapored. V Sloveniji smo Teden vseživljenjskega učenja izpeljali prvič leta 1996 in se tako uvrstili med šest dežel na svetu, ki so se zavedle pomembnosti stalnega izobraževanja. Poleg Velike Britanije so to še Avstralija, Flandrija, Južna Afrika in Švica. Vseživljenjsko učenje je pomembno tudi za podjetja “Izobražena delovna sila se nauči novo tehnologijo izrabljati, nevedna pa postane njena žrtev." {prof. Tom Stonier, univerza v Bradfordu) Velika in mala podjetja morajo spoznati, da so kadri ključni proizvodni dejavnik in da so njihove izkušnje, sposobnosti ter izobrazba povezani z dolgoročno konkurenčnostjo podjetja. Najprimernejši način izboljšanja kadrovske strakture in s tem tudi njihove učinkovitosti je stalno vlaganje v šolanje ljudi in zaupanje v njihove potencialne možnosti. Podjetja naj torov in spremljanje pouka za vse občane od 16* do 1ff: SPOZNAJMO SE Z RAČUNALNIKOM oblika : možnost uporabe šolskih računalnikov za vse občane (po želji tudi strokovna razlaga) kraj izvedbe : OŠ Črna (računalniška učilnica) ob 16": SREČA JE V SREČANJU oblika : učne delavnice in igre v smislu druženja vseh generacij (otroci, starši, stari starši) izvajalec : VVZ Črna in Center za socialno delo Ravne na Kor. kraj izvedbe : igrišče in prostori WZ Črna ČETRTEK,2. oktober 1997 OBISK KMETIJE IN ČEBELARJA oblika : učna pot za učence in starše izvajalec : OŠ Črna ob 17": VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE DANES IN JUTRI oblika: okrogla miza kraj izvedbe : Galerija Krnes Črna Vsi, ki se čutite zavezani vseživljenjskemu učenju, ste na naših prireditvah dobrodošli! se osredotočijo na stalno izobraževanje svojih kadrov in naj sprejmejo dejstvo, daje najboljša naložba “naložba v ljudi”. Stalno izpopolnjevanje pomeni celovito upravljanje kakovosti, ki naj bi bilo vgrajeno v kulturo organizacijskih vrednot Če zaposleni ne delujejo v skladu s pričakovanjem vodilnih, se je potrebno vprašati, v koliki meri je to posledica njihovega pomanjkljivega znanja in usposobljenosti. Načrte izobraževanja in izpopolnjevanja je potrebno oblikovati v skladu s potrebami delovnega mesta. Z možnostjo izobraževanja in izpopolnjevanja zaposlenih pa slednji ne bodo le bolje usposobljeni za opravljanje posameznih delovnih mest temveč bodo tudi bolj zadovoljni, motivirani in uspešni. Edina napaka v življenju je, da ne sodelujete “Počni vse, kar lahko storiš, ali sanjaš, da lahko storiš. Drznost ima v sebi nadarjenost, moč in čar.” (Goethe) Tudi letos bo Slovenija na pobudo Andragoškega centra Slovenije organizirala Teden vseživljenjskega učenja. Zgodil se bo od 29. septembra do 3. oktobra 1997. V tem času bo na državni in krajevni ravni veliko dogodkov in prireditev, katerih namen je predstaviti strategijo vseživljenjskega učenja. ČAKATI NA PRILOŽNOSTI NI DOVOLJ. MORAMO JIH USTVARJATI. V Občini Črna na Koroškem in v podjetju Rudnik Mežica - Korkad, d.o.o. se tega zavedamo, zato smo se v sodelovan-ju z Osnovno šolo Črna, Vzgojno-varstvenim zavodom Črna, Centrom za usposabljanje, delo in varstvo Črna, Centrom za socialno delo Ravne in go. Marto Repanšek, kot samostojno izvajalko, vključili v vseslovenski projekt. Naš skupni cilj je pritegniti pozornost širše javnosti in s tem vzpodbuditi posameznike, organizacije, gospo-darstvenike, lokalne skupnosti, medije in vse, ki smo zavezani vseživljenjskemu učenju. Ob vsem tem pa mora vsak posameznik zase težiti k pravilni in selektivni izbiri izobraževalnih programov in oblik, pri čemer naj bo vodilo odgovor na vprašanje K I J O T - a : KAJ IMAM JAZ OD TEGA? Če KIJOT ne odtehta vloženega truda in tveganja oziroma koristi, ki bi jo prinesla kakšna druga možnost, kratkomalo ne boste motivirani za dejanje.O Petra KOZEL, Irena KANC Razgledi Itestf Jmrèà Wm 5cr) guèlfe [lilffiftìte cfùo fUlf/i|j3 |j £)jn1 (ob štiristoletnici, kar je postal škof - deveti po vrsti, 1597) Predstava o škofu Tomažu Hrenu je domalega vsa stoletja taka, kot jo je dojel in izrazil pesnik Anton Aškerc v pesmi Slovenska legenda, kjer beremo: "Križ božji! Slovenski Lutarje tu! Bolestno škof Tomaž Hren vzdahne. Še tukaj ne bode pred njim miru?! Na dno vic nazaj naj se pahne! Pripeljal nemara s seboj cel sod Slovenskih je Svetih Pisem; Peči bil sem kuriti dal ž njimi povsod. Vseh mogel dobiti, žal nisem” (Odlomek, ID - NB 1968) (Opomba: pesnik je namenil pesem Primožu Trubarju) V tej predstavi kot požigalca prvih, protestantovskih knjig je v bistvu živel do današnjega dne v šolah, pa tudi pri uglednih zgodovinarjih škof Tomaž Hren. Štirideset let je minilo, ko se je razgrela prava vojna med prevaljskimi planinci o imenu Uršlje gore oziroma Plešivcu. Žolčno je napadel ime Uršlja gora dr. Josip Šašel, doma iz Slovenjega Pleiberka v Rožu, “...še danes slišimo v nazivu Uršlja gora zmagoslavni krik “velikega inkvizitorja” nad začetki naše pismenosti.” (PV, št. 6,1957, str. 363) Odgovoril mu je Ubran Uršlje gore, preudarni dr. Franc Sušnik istega leta v 10. številki PV. Ne misli razpravljati o tem sporu. Pove pa o sodbi lepega dela Slovencev o Tomažu Hrenu - “velikem ikvizitorju”. Taka miselnost izseva tudi pri Prežihu, v njegovem potopisu “Od Kotelj do Belih vod”, kjer beremo: “Hodimo po poti, kjer je pred več kot tristo leti hodil škof Tomaž Hren, ki je trikrat plezal na goro Plešivec, kjer so zidali cerkev svete Uršule. Zidali so jo predniki Plešivčnikov, Naravnikov, Močivnikov, po katerih svetu smo hodili in hodimo in katerih ognjišča so se zrušila pod udarci kapitalizma; zidali so jo kot najvišji, najvidnejši spomenik zmage nad protestantizmom v teh kra- jih za božjo gnado svojih protestantovskih očetov in dedov.” (Kondor, MK 1975, str. 183) To in taka je današnja sodba o škofu Tomažu Hrenu ljudi izpod Uršlje gore. Bili pa so časi, ko so bili spoštljivi in pobožni odnosi uršljegorskih kmetov do velikega škofa, podpornika in graditelja njihove cerkve sveti Uršuli enajst tisočim devicam ter mučenicam na čast. Prav o tem bomo skušali spregovoriti. Ni bil prvi dr. Sašel in Prežih ne edini, ki sta sodila, da je gradnja cerkve svete Uršule na Uršlji gori nastala iz protire-formacijskih, bi rekli političnih nagibov. Danes smo vse preveč sumničavi in obremenjeni s predpostavki. Zdi se mi, da nismo prav sposobni videti tako gradnjo kot izraz pobožnosti in pristne vere za čast božjo. Le zakaj ne bi smeli imeti bodisi kmetje, bodisi škof enostavno verskih nagibov!? Okoliški kmetje so bili prav gotovo globoko verni, skrbni cerkveni ključarji. Za Florjana Plešivčnika je škof Tomaž Hren zapisal, daje bil pobožen in dober mož. Morda je Plešivčnikov kdo in še dragi sosednih kmetov romal v Kclmorajn (Koln am Rain), ki se je prav v tem času razmahnilo. Dobrih sto let poznamo celo iz Guštanja (Ravne na Koroškem) Vida Fischerja, ki je bil vodja romanj v Koln. Od tam so prinesli čaščenje svete Uršule in 11 tisoč devic, mučenic v naše kraje. Morda je spodbuda od tod. Škof Tomaž Hren je prav gotovo prevzel tako pobudo, pobudo gradnje cerkve na visoki gori - 1697m - s čudovitim razgledom. Verjamemo lahko, da je podprl gradnjo iz čistih verskih navdihov. Zgodovinar Janez Vajkard Valvasorje opisal zanesenost s pobožno vnemo, s katero je škof Hren opravil na Uršlji gori slavnostno pontifikalno mašo, še prej pa je posvetil oltarje, “birmal nato nad 1000 oseb, pridgal ljudstvu v navadnem deželnem jeziku in ko je opravil druge večernice in podelil blagoslov navzočim, jedel pri nekem kmečkem gostilničarju zvečer ob petih. Vse dotlej je bil še tešč...” (Slava vojvodina Kranjska). To ni bila rekatolizacija, to je bil duhovni izliv škofa Hrena. In s pridigo v ljudskem, torej slovenskem jeziku, je potrjeval in utrjeval slovenski jezik. Videti je, da mu je bila posebno pri srcu cerkev svete Uršule na Uršlji gori. Verjetneje prav škof Tomaž Hren poimenoval Goro in ji dal ime Uršlja gora ali, kot je napisal: “Ad Montem Ursulanum sive Plcshiviz. venit primitus THOMAS Nonus episcopus Labacensis Anno 1601 ex onastirio Ebendorff...per Oppidium guetten-stain...” Vsekakor je pohvalil vnemo domačih kmetov, nikakor pa ni bil zadovoljen z gradnjo. Škof Tomaž Hren je bil ljubitelj lepega, posebno je težil, da so bili božji hrami globok izraz spoštljivosti in vernosti do Boga. “...ni nič dragocenejšega od svetišč in oltarjev. To so hiše molitve in božje mize, na katere sc polaga pobožni kruh...kruh življenja, ki prihaja iz 'I-MTOATIO IcCLEStSE ó VMVL/EjZfSoaaniK eiuj . JìxcU&st urea, AnmuCbKC jH.'V . ^ocUciicr nt/>ii čtvsMoro/us J-nUnčiif cfr m ank enfa i 'rioR.tAKvsTLtóHmzimL icHcfactor et Tniuxlcr . totun oocrif. -z.. VwC£\TM ftei/ofni/L ■ 3. 'hu.THfl^i f-. KwreKTK ScS^n,^ . x 6.T>£KEVicij %LavrB’tTj no^ilmCx L 2^VAljU^Jatu>ttu>L lHc,l,. f./Vjn-Mtoj $*7 • «&■ , ažf "H* Vi «MuaM / (Ty . - , ■ 'a^ ■' 'T+Mx.’yutU' Stran iz uršljenorskega urbarja okoli I. 1600; faksimile zapisa škofa Tomaža Hrena nebes.”( 1-avrič, sU4.33) Ustanovitev cerkve Svete Uršule in njenih tovarišic je bila opravljena okoli leta Gospodovega 1570. Ponovimo može, ki so “Motores fuerunt”: Prvi pobudniki za to so bili: Anton Plešivčnik in pred njim njegov oče 1) Florijan Plešivčnik, velik dobrotnik in pospeševatelj celega tega opravila 2) Vincenc Prevalnik 3) Baltežar Navemik 4) Rupert Šiesernik e 5) ,6) Benedikt in Lambert Močilnik in Jurij Prevalnik, ki sta on in zgoraj imenovani Anton Plešivčnik bila po svojih ^ očetih cerkvena ključarja do 1624. leta. (Urbar sv. Uršule na Plešivcu - škofijski arhiv v Mariboru) Z izredno skrbjo je škof Tomaž Hren bodril in spremljal gradnjo cerkve na Uršlji gori. Odločal in odrejal, pregledoval račune, plačeval obrtnike z lastnim denarjem, odrejal praznične dneve. Skoraj deset let je z vso skrbjo spremljal in se je osebno srečeval z usodo cerkve svete Uršule na Uršlji gori -“sive Pleshiviz.” Skrben in varčen je bil in človek reda. Na tem sloni sožitje in razvoj. Cerkev na gori, ki je odprta na vse sUani, kaj hitro postane romarski kraj, da bi se verniki zbirali za vse večjo čast božjo. “Od tedaj je začela cerkev sv. Uršule razcvetati in rasti. Stekalo seje k njej iz vseh krajev in dežel romarjev število in množic iz pobožnosti.” Dalje pravi:” Sosedom in prizadetim naj duhovnik pravočasno v pridigi oznanijo, da se ta določeni dan zberejo in svojo obveznost plačajo in položijo. Pomnite Pankracijev! duhovniki, to je tisti, ki prihaja iz matične župnije cerkve sv. Pankracija v Slovenjem Gradcu in obhajajo Presveto Daritev Maše. Naj dobijo od cerkvenih klučarjev svojo mizo in zmerno hrano z eno merico vina k enem obroku... In naj vedo, da je treba iskati v tem življenju nagrado in plačilo samo pohebni živež, v prihodnem pa nagrado Pravičnim, ki naj jo njim podeli Gospod naš Jezus Kristus...” Uršljegorska cerkev sveti Uršuli in enajst tisočim devicam in mučenicam v čast pa stoji in vabi romarje in tudi turiste v dnevih, ki jih je že škof Tomaž Hren zapisal. Stoji naj in ohranja ime škofa Tomaža Hrena. □ Tone Sušnik Predstavljamo vam [P§@eiO(|qq3[Ii - Uhjl) Marjan se je rodil leta 1953 in se izučil za ključavničarja. Svojo sporno žilico je odkril že zelo zgodaj, saj se je že kot mladinec “podil” za žogo po igrišču. Nogomet mu je bil že takrat najljubši. V aktivno in resno igro nogometa se je vključil, ko je nastopal v nogometnem klubu Fužinar z Raven na Koroškem. Leta 1980 je branil barve takratne dravograjske Ojstrice, danes pa se z nogometom ukvarja le še rekreativno v domačem klubu “Odpisani” iz Libelič. V lovsko družino Libeliče se je včlanil leta 1987 in kar kmalu postal eden od najbolj aktivnih lovcev. Hitro je spoznal, da mu streljanje na glinaste golobe ne dela preglavic ter mu nudi sprostitev in veselje. Na veliko prireditvah, kjer so se lovci morali izkazati v tej veščini, je uspešno zatopal barve svoje lovske družine. Vključil se je v strelsko društvo “Iverica” iz Otiškcga vrha. Tudi tu je dosegal dobre rezultate, tako ekipno kot posamezno, saj je ekipa sodelovala v prvi slovenski ligi tega športa. Po razpadu strelskega društva ‘Iverica” je Marjan postal član strelskega društva Radlje ob Dravi. Društvo je dosegalo dobre rezultate in se že prvo leto svojega delovanja Marjan Pšeničnik uvrstilo v prvo slovensko ligo z dvema udarnima strelcema, izmed katerih je bil eden prav Marjan Pšeničnik. Postati član državne reprezentance ni tako lahko. Na vseh tekmovanjih za državno prvenstvo, ki trajajo skozi celo leto, moraš dosegati dobre rezultate. Ekipa strelskega društva Radlje je na državnem prvenstvu dosegla tretje mesto. Ker pa so vsi trije člani društva (posamezna ekipa namreč šteje tri člane) dosegli zelo visoko skupinsko normo, so si vsi priborili pravico nastopa v širšem izboru strelcev za državno reprezentanco. S seštevkom točk in uspehov v lanskem letu in letos v pomladnem delu so Marjanu omogočili, da za leto 1997 zastopa barve Slovenije. Na vprašanje, kaj mu ta dosežek pomeni, odgovarja: “Vsakemu športniku je zastopanje lastne države na mednarodnih tekmovanjih v ponos in hkrati izziv za doseganje še boljših rezultatov.1”. Kljub ponosu, da je državni reprezentant, meni, da bi država tudi v tem športu morala priskočiti na pomoč s finančnim delom, ne pa da tekmovalci stroške treninga in opreme nosijo sami. Le če tekmovalec doseže normo 117 golobov od 125, mu država za naslednjo tekmo krije vse stroške. Vendar Marjan pravi, da je ta norma tako visoka, da jo je izredno težko doseči. Povprečni dosežki na tekmovanjih so okrog 110 golobov. Kot reprezentantse ni udeležil tekmovanja za svetovni pokal v Nikoziji na Cipru. Delovne obveznosti mu tega niso dopuščale. Odločil pa se je za udeležbo na turnirju v Italiji, ki je bil enakega ranga.Predvidene tekme v letošnjem letu so še: dvoboj s Hrvaško, tekma za evropski pokal na Leškem, evropsko prvenstvo na Finskem in v primeru dosega norme je odprta pot tudi na svetovno prvenstvo v Limi (Peru). Marjan pravi, da je streljanje na glinaste golobe šport velikih nasprotij. Tekmovalec mora biti izredno zbran in skoncentriran ter izredno agresiven, saj se vse dogajanje odloča v desetinkah sekunde. Najbližje strelišče, ki ima pogoje za trening, je v Murski Soboti ali v Ilirski Bistrici, za uspešno sezono pa se potrebuje tudi do 8 tisoč kosov streliva, kar predstavlja za Marjana tudi velik finančni zalogaj. V upanju, da ga bodo podprli sponzorji, je razposlal nekaj prošenj na podjetja in ustanove na Koroškem.O Adrijan Zalesnik VEDEZEVANJE-TAROT 090 4489 © 090 4490 POGOVORI V STISKI - SVETOVANJE NUMEROLOGIJA SANJE 1 min - 156 SIT NON - STOP Merkant coni. d.o.o. Ronkova 4, Slovenj Gradec. 43 890 * POPRAm * /N PRDDAJAMP * m/v/m/r * # DOBJOZlATD * * /ZDRt ARA /CtJMČEl/ * Šport Odmevna mednarodna uspeha ravenskih odbojkarjev Maram) rana Odbojkaiji ravenskega Fužinaija, ki se marljivo pripravljajo za skorajšnji šiart v prvi državni ligi, ko se bodo v soboto, 27. septembra, v pn i tekmi prvenstva doma pomerili z Gradisom Maribor, so zabeležili izjemna uspeha na dveh mednarodnih turnirjih. Na dvodnevnem turnirju na Ravnah, kjer so nastopile štiri prvoligaške ekipe iz Avstrije in Slovenije, so odbojkarji Fužinarja zmagali pred Salzburgom, Pomgradom iz Murske Sobote in Aich / Dobom. V prvi tekmi tumitja so igralci treneija Branka Goloba sicer negativno presenetili, potem ko so po zmagi v pn'em nizu s 15;1, izgubili naslednja dva niza s Pomgradom s 13:15 in 11:15, toda v preostalih dveh tekmah so premagali obe avstrijski ekipi - Dobljane s 3:0 in Salzburg z 2:1. Na koncu tumiija so imele tri ekipe enako število točk, toda zaradi boljšega razmetja v nizih so zmago slavili Ravenčani. Teden dni pozneje so odbojkarji Fužinaija sodelovali na močnem mednarodnem turnirju v Salzburgu, kjer so med šestimi prvoligaškimi ekipami iz Nemčije, Avstrije in Slovenije osvojili izvrstno 2. mesto. V predtekmovanju so v svoji skupini najprej premagali Dachau iz Nemčije s 3:1 ter Innsbruck iz Avstrije s 3:2, v finalnem srečanju za 1. mesto pa so doživeli poraz z gostitelji turnirja, ekipo Salzburga s 3:0 (15:8,15:5 in 15:8). Uspeh Ravenčanov na tem uglednem turnirju je toliko večji, če dodamo, da so nastopili brez reprezentanta Gregorja Jerončiča ter Vlada Kotnika, oba sta rahlo poškodovana.O -im V Spominski teki Borisa Keršbaumerja v Mežici Letošnjih tekov v spomin na nekdanjega vsestranskega športnika Borisa Keršbaumerja v Mežici seje udeležilo natanko 170 tekačev in tekačic iz Slovenije in Avstrije, torej 14 več kot lansko leto. Prizadevni delavci tekaške sekcije Mežica so tudi tokrat vzorno pripravili, že dvanajstič po vrsti, memorialne Borisove teke, na standardnih progah-21 in 10 km ter za najmlajše na loooin2ooom. Absolutna zmagovalca v malem maratonu sta postala Ivan Golob s Ptuja in Jožica Šiftar iz Radencev. CM koroških tekmovalcev so v svojih starostnih kategorijah zmagali: Ivica Volič iz Dravograda, Jože Mori z Mute ter Ravenčana Mirko Krančan in Alojz Gologranc. Druga mesta so si pritekli Milan Zupanc iz Mislinje, Brane Breznikar iz Kotelj in Vilijem Blatnik iz Mežice, tretji pa je bil Tadej Blatnik med najmlajšimi tekači na 21 km. V teku na 10 km sta bila najhitrejša Brane Škoberne iz Celja in Jasna Zagrajšek iz Sevnice. Po posameznih kategorijah so se udeleženci iz naše koroške regije uvrstili na naslednja boljša mesta: Metod Zdovc (KAK Ravne) je zmagal med tekači od 16. do 29. leta starosti, Ravenčan Štefan Robač pa med veterani nad 6o let. Drago mesto si je v svoji skupini pritekla Mojca Breznikar iz Kotelj, Petji pa so bili Ravenčan Drago Laznik ter Prevaljčana Dejan Gutman in Katarina Pisnik Med najmlajšimi udeleženci tekov v Mežici so prva mesta osvojili: Marko Virtič iz Sevnice pred Nejcem Potočnikom iz Mežice in Darka Ravlan z Legna pri Slovenj Gradcu v teku na 1000 m ter Danijel Perme iz Radencev in Adrijana Virtič iz Sevnice v teku na 2000 m. V tej skupini je Nina Pisnik s Prevalj osvojila 3. mesto.Q -ivo ra MG d.o.o. Koroška 18, 2366 MUTA tel.: 0602 61 760 61 804 fax: 0602 61 760 URADNI PRODAJALEC IN SERVISER ZA VOZILA NISSAN IN SUZUKI ČE KUPIŠ VOZILO NISSAN, POTEM JE BILA TVOJA NALOŽBA ZAGOTOVO 100 % DOKAZI ZA TO: -vgrajena maximalna varnost -3 leta garancije (100.000 km) -zelo nizki stroški vzdrževanja - minimalna poraba -dolga uporabna doba - zelo kvaliteten servis ZA SPREJEMLJIVO CENO DOBIŠ PRI NISSANU ZELO VELIKO STANDARDNE OPREME NISSAN MIGRA 1.0 (55 KS) 3 VRATA 15.990 DEM 16 V motor 5 VRAT 16.500 DEM OPREMA: lx airback, bočne ojačitve, metal barva, antena, zvočniki, blokada motorja, zavorna luč OPREMA: lx airback, servo volan, el. stekla, centralno zaklepanje, el. ogledala, metal barva, bočne ojačitve, deljiva klop, blokada motorja, antena, zvočniki, filter za cvetni prah NISSAN PRIMERA 1,6 GX (100 KS) 4 vrata 29.400 DEM 5 vrat 29.900 DEM OPREMA: 2 x airbac, servo volan (ABS), klima, el. šipe, el. ogledala, bočne ojačitve, metal barva, zvočniki, antena, blokada motorja, filter prahu, centralno zaklepanje OSTALA NISSAN VOZILA: NISSAN PRIMERA 1,6 SLX NISSAN PRIMERA 2,0 SLX NISSAN MAXIMA 2,0 SLX NISSAN TE HRANO 2,4 NISSAN TERRANO 2,7 TO 33 400 DEM 38 400 DEM 51 200 DEM 54 200 DEM 57 300 DEM Šport §SXs)gM Piše: Ivo Mlakar MEMORIfIL LEONfi JGHR V okviru Jesenskih srečanj na Prevaljah je domači klub Korotan že sedmič pripravili kegljaško tekmovanje v spomin na Leona Juha, nekdanjega predsednika tega kluba. Tokrat seje tekmovanja udeležilo 42 kegljačev in keg-•javk, pretežno s področja koroške regije. Za osvojeni prvi mesti sta iz rok vodje tekmovanja Branka Sabljanja prejela lepa pokala član prvoligaške ekipe Elektrarne Dravograd Rajko Pod-Ojsteršek in kegljavka Korotana Majda Verbole. REZULTATI - moški (registrirani): 1. Rajko Podojsteršek 465 kegljev, 2. Silvo Belaj 453,3. Slavko Hanžekovič (vsi Elektrarna) 444 kegljev itd. Ženske (registrirane): 1. Majda Verbole (Korotan) 439 kegljev, 2. Darinka Verhovnik (Balmico) 432, 3. Erika Lesnik (Šoštanj) 425 kegljev itd. Med neregistriranimi tekmovalci sta bila najboljša domačina Branko Kaker s 430 keglji ter Iva Čepin s 357 keglji. KOROŠKA TRIATLONCA MORI IN PEČNIK USPEŠNA NA TUJEM Mlada koroška triatlonca Mitja Mori s Prevalj in Enih Pečnik z Raven, ki sta sicer člana ljubljanskega triatlon kluba “Energija”, sta pretekle dni dosegla na tekmovanjih v tujini lepe uvrstitve in se tako vse bolj prebijata v kakovosten evropski vrh. Najprej sta nastopila na tekmi evropskega pokala serije "prestiž'’ v Beogradu, kjer je Ravenčan Pečnik, nekdanji smučar kombinatorec Fužinar-ja in državni reprezentant, osvojil 8. mesto med 61 tekmovalci iz 13 držav. Mitja Mori je za njim zaostal le borih 10 sekund in pristal na še vedno odličnem 10. mestu. Absolutni zmagovalec tega olimpijskega triatlona, kjer so morali tekmovalci preplavati 1500 m, prekolesariti 40 km in preteči 10 km, je bil Vladimir Polikartenko iz Ukrajine. Naslednji nastop na tekmi evropskega pokala je Mitja opravil sam v Gradežu v Italiji, kjer se je v konkurenci 450 tek- movalcev in tekmovalk iz 7 držav uvrstil na odlično 19. mesto. Zmagal je češki triatlonec Martin Matula. Preteklo soboto pa sta oba koroška triatlonca nastopila še na tekmi za evropski pokal v Brnu na Češkem. Med 121 tekmovalci iz 16 držav je bil Mori 30., Pečnik pa 43. Težko preizkušnjo v tem kratkem triatlonu je tokrat dobil Novozelandec Watson Krecraik. NOGOMETNI VETERANI NA PREVALJAH V okviru Jesenskih srečanj je bil v soboto na Prevaljah tradicionalni nogomemi turnir veteranskih ekip. Med štirimi ekipami so zmagali veterani Pece iz Črne, ki so v finalnem srečanju ugnali domači Korotan s 4:3 po streljanju 11-metrovk, potem ko se je tekma v regularnem času končala z izidom 0:0. Rezultati: Korotan - Radlje 2:1, Peca -Vevče 3:1, tekma za 3. mesto: Radlje -Vevče 1:0 in tekma za 1. mesto: Peca -Korotan 4:3. ZUPANČEVA ZMAGALA V AVSTRIJI V kraju Wildon pri Grazu v Avstriji je bil v soboto močim mednarodni ulični tek, na katerem je nastopilo 295 tekačev in tekačic, ki so se preizkusili na 16 km dolgi progi. Izjemno uspešno so nastopili tekmovalci iz Slovenije. Pri moških je absolumi zmagovalec postal Kenijec Terefe Mekonen, drugi je bil najboljši slovenski maratonec, Ptujčan Mirko Vindiš, tretji pa Geza Grabar, član tekaške sekcije Radenske. Pri ženskah si je absolutno zmago pritekla Veronika Zupanc iz Slovenj Gradca, najboljša pa sta bila v svojih kategorijah tudi Rajko Zupančič iz Maribora (med tekači nad 50 let) ter Kazimira Lužnik iz Slovenj Gradca (med veterankami nad 60 let). LUKNERJEVI TURNIR V NOVI GORICI Prvi odprt namiznoteniški turnir za mladinke v Novi Gorici je prinesel zmagoslavje mladi Radeljčanki Špeli Lukner, sicer igralki Ptujske Petovie, ki letos prvič nastopa v mladinski konkurenci. Luknerjeva je v Finalnem dvoboju turnirja premagala igralko Fužinarja Interdiskonla Karmen Steblovnik z 2:0 v nizih. Čeprav na tekmovanju ni nastopila Radeljčanka Martina Safran, ki sodi med najboljše slovenske mlade igralke, je uspeh Lukneijeve izjemen. □ V Dravogradu zadovoljni s trenutno uvrstitvijo svojih nogometašev v II. ligi Pogled na prvenstveno lestvico po 6. krogu tekmovanja nam že jasno pove, kdo so ekipe, ki bodo v letošnji sezoni krojile drugoligaški vrh. Predvsem so to trenutno vodilni nogometaši Triglava TeleTV iz Kranja, pa mariborski Železničar, ki je doslej največje pozitivno presenečenje prvenstva, in seveda tretjeuvrščeni Koper, ki na splošno velja za najresnejšega kandidata za vrnitev v L slovensko ligo. Kaj pa Dravograjčani? Kaj lahko sploh dosežejo v ligi, ki je po mnenju strokovnjakov izjemno močna in dokaj izenačena, kar velja predvsem za trenutno 10 prvouvrščenih ekip v ligi. Po 6. igralnem dnevu so Dravograjčani uvrščeni na 7. mesto z 8 točkami, torej v zlati sredini, kar naj bi bil tudi končni cilj moštva, ki ga je tik pred prvenstvom znova prevzel domač trener Marjan Pušnik. Prišel je namesto Tonija Tomažiča s Prevalj, ki je v preteklem prvenstvu II. lige dosegel z dravograjskimi nogometaši izjemen uspeh z osvojitvijo 3. mesta. Seveda tega uspeha ne bo mogoče ponoviti, so mišljenja v vodstvu dravograjskega kluba. Ali pač? Ekipa je namreč pred štartom v letošnjo sezono doživela kar precej sprememb pri igralskem kadru. Iz kluba so odšli nekateri nosilci igre, kot Pranjič, Majcenovič, Kolar, Živanovič in še prej Damiš in Dobreva. Seveda so pri koroškem drugoligašu skušali te vrzeli zapolniti z novimi igral- V_______________________________'_________________________________________ ci in bili kar uspešni. V klub so pripeljali Voriha, Vahna in Daljeviča, v člansko vrsto pa pritegnili še nekaj mlajših nogometašev iz svojega pomladka. Izredno so hvaležni tudi prvoligaškim klubom Korotanu, velenjskemu Rudarju in celjskemu Publikumu, ki so jim odstopili igralce Boštjana Grizolda, Alena Mujanoviča ter Nenada Ulago, ki sedaj pri “zelenih” nastopajo na dvojno registracijo. Žal pa ti nogometaši ne trenirajo s “četo” trenerja Pušnika, tako da se to odraža na slabši uigranosti moštva. Kakorkoli že, v Dravogradu so s sedanjim izkupičkom točk v prvih šestih kolih zadovoljni. Kajti vedeti je treba, da so imeli od vseh ekip daleč najtežji razpored na štartu prvenstva. Srečali so se z domala vsemi papirnatimi favoriti in le spodrsljaja doma proti Kopru, ko so izgubili z 0:1 in zadnja tekma v Renčah proti Goriškim opekarnam, ko so igrali le neodločeno 2:2, sta jih stala še boljše trenutne uvrstitve. Drugače povedano, v Renčah so Dravograjčani načrtovali zmago, a sojo zapravili po vodstvu z 2:1 v drugem polčasu z dokaj slabo igro. To soboto se bo prvenstvo v II. ligi nadaljevalo. Nogometaši Dravograda bodo gostili izjemno neugodno ekipo Esotech Šmartno, ki je v prvenstvo sila slabo krenila, nato pa po prihodu novega trenerja Tonija Tomažiča s Prevalj v zadnjih treh tekmah zaigrala kot prerojena. IVO MLAKAR J Vlak v traktor 9. 9. 97 ob 13.45 se je v kraju Dolga Brda zgodila zelo huda prometna nezgoda, v kateri je izgubil življenje voznik traktorja P.D. iz občine Ravne-Prevalje. Traktorist je peljal traktor s priklopnikom - rotacijsko kosilnico, po krajevni cesti Dolga Brda -Lokovica. Na nezavarovanem železniškem prehodu je zapeljal na tire v trenutku, ko je iz smeri mejnega prehoda Holmec pripeljal motorni vlak. Prišlo je do hudega trčenja, voznik je zaradi ran umrl na kraju nezgode. Gmotna škoda znaša okoli milijonov tolarjev, promet na železniški progi pa je bil zaprt vse do 17,40 ure. Vlak v tovornjak Prava “umetnost”, če lahko nekoliko karikiram, pa je povzročiti prometno nesrečo na prehodu ceste preko železniške proge v Otiškem vrhu pri Dravogradu. Tod - gre namreč zgolj za industrijski tir - vlaki vozijo zelo poredko. Nezgoda, ki se je tukaj pripetila 28. 9. 97 ob 15.30, pa priča, da se na “železnico ne moreš nikoli zanesti”, čeprav seveda za to nesrečo niso krivi železničarji. Tega dne ob omenjeni uri je namreč voznik tovornega vozila D.U. iz občine Dravograd, kljub svetlobnemu signalu, ki je najavljal prihod vlaka, zapeljal na tire. Iz Dravograda pa je prav tedaj pripeljala lokomotiva in trčila v vozilo. Tokrat na srečo ni bil poškodovan nihče, gmotna škoda pa znaša okoli 800.000 tolarjev. Tovornjak je namreč po trčenju odbilo še v osebni avtomobil, ki stal na cesti ob železniškem prehodu. Ležal je na cesti In zdaj še k dingi prometni nezgodi, ki je terjala smrtno žrtev. Na magistralni cesti Dravograd -Slovenj Gradec se je v naselju Pameče 10. 9. ob 21.50 pripetila prometna nezgoda, v kateri je za njenimi posledicami umrl pešec V.P. iz občine Slovenj Gradec. Voznik osebnega avtomobila J.K. iz Slovenj Gradca je vozil od doma proti Dravogradu. V naselju Pameče je zapeljal na pešca, ki je z zgornjim Glosirana črna kronika Na Koroškem se ne primeri tako pogosto, da bi se zgodila kakšna nezgoda na železniških tirih. V minulih štrinajstih dneh pa se je to primerilo kar dvakrat. Pa tudi drugače je za to obdobje značilno večje število prometnih nezgod, od katerih sta se dve - žal - končali s smrtjo. delom telesa ležal na vozišču. Poškodbe pešca so bile tako hude, da je umrl na kraju nezgode. Avto na travnik Kar dve osebi pa sta se hudo poškodovali v prometni nezgodi, ki se je 7. 9. ob 18. uri pripetila na gozdni cesti, zunaj naselja Radelea. Voznica osebnega avtomobila A.K. iz občine Radlje ob Dravi je vozila po makadamski gozdni cesti z Radelce proti krajevni cesti Remšnik - Brezni vrh. V ostrem levem ovinku je zapeljala s ceste na strmo travnato pobočje. Na 2,5 metra visokem robu nad cesto je vozilo odskočilo in se preko strehe obrnilo ter ponovno obstalo na kolesih. Voznica in sopotnica V.T. iz občine Radlje sta bili z reševalnim vozilom odpeljani v bolnišnico Slovenj Gradec, kjer so ugotovili hude poškodbe in ju zadižali na zdravljenju. Prehitevanje v nezgodo Zunaj naselja Breg pri Mežici se je pripetila 26. 8. prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo poškodovala, tri pa lažje. Gmotna škoda znaša dobrih 900.000 tolarjev. Voznik osebenega avtomobila E.K. iz Žerjava je vozil iz Mežice proti Črni na Koroškem. Zunaj naselja Breg pri Mežici je dohitel voznika osebnega avtomobila, ki je prav tedaj zavijal v desno z regionalne ceste in je svoj namen tudi pravilno nakazal. Voznik E.K. je s svojim avtomobilom zato zapeljal na levi vozni pas in silovito trčil v nasproti vozeči avtomobil, ki ga je upravljala M.B. iz Mežice. Voznica jc bila pri tem hudo poškodovana, trk Na nezavarovanem prehodu čez želežniško progo se je smrtno ponesrečil voznik traktorja. Previdnost naj ne bo odveč. Foto: UNZ S. Gradec pa je bil tako močan, da so jo morali s posebnimi škarjami izrezati iz avtomobilske pločevine. Delo na višini Dokaj nenavadna - tokrat delovna -nezgoda se je 4. 9. okoli 10. ure pripetila v Črni na Koroškem. P. in I.K. sta na svoji stanovanjski hiši tega dne odstranjevala dotrajan dimnik. Okoli 10. ure je P. snel betonski obroč dimnika in ga privezal na vrv ter ga pričel spuščati z višine 4. metrov. Ker se je pokrov zataknil za odtočni žleb, je prosil ženo L, da se po lestvi povzpne do žleba in mu pomaga odmakniti zataknjen pokrov. Ko je žena prišla na višino 2,5 metra, se je pretrgala vrv, na kateri je visel pokrov in I. je izgubila ravnotežje ter padla z lestve na betonska tla. Pri tem se je hudo poškodovala in so jo odpeljali v slovenjgraško bolnišnico. Seno “požrlo” poslopje Zakonca E.in F. L. si bosta verjetno za vse življenje zapomnila letošnji 5. september in 16. uro. Prav tedaj je namreč prišlo do požara na njunem gospodarskem poslopju. Kljub hitremu posredovanju gasilcev je poslopje v celoti pogorelo. V njem pa še traktor, več kmetijskih strojev in orodja, 500 kilogramov ječmena, 300 kilogramov koruze, za okoli 15 kubičnih metrov rezanega lesa, okoli 20 ton lanskega in letošnjega sena in otave ter del ostrešja hleva. Gmotna škoda, ki je tako nastala, znaša kar okoli pet milijonov tolarjev. Po prvih ugotovitvah naj bi do požara prišlo zaradi samovžiga sena, ki je bilo spravljeno v gospodarskem poslopju. Kratek (ognjeni) stik Ostajam pri požarih. 30. 8. jc okoli polnoči v kraju Kozjak, v občini Mislinja, izbruhnil požar v zapuščeni stanovanjski hiši, last F.J. V poslopju je lastnik imel shranjene okoli tri tone sena, nekaj starejših oblačil in gospodinjskih strojev ter različno orodje. Kljub, tudi tokrat, hitremu posredovanju gasilcev je notranjost hiše v celoti pogorela in nastalo je za okoli tri milijone gmotne škode. Glosirana črna kronika Tokrat požara, po izsledkih policistov in kriminalistov UNZ Slovenj Gradec, ni povzročil samovžig sena, marveč naj bi do njega prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Pridržana V minulih dveh tednih sta se v policijskih bunkerjih do “rane zore” hladila dva prometna udeleženca. Dne 27. 8. 97 ob 4. jutranji uri so policisti PP Ravne do izstreznitve zadržali voznika osebnega avtomobil A.Z., ki potem, ko so ga prvič ustavili in mu zaradi vožnje pod vplivom alkohola prepovedali nadaljnjo vožnjo, tega ni upošteval in so ga policisti kratek čas zatem spet prijeli za volanom na cesti. Drugi “bunkeraš” pa je bil D.V. z Raven na Koroškem, ki so ga policisti Postaje prometne policije Slovenj Gradec ustavili dne 7. 9. 97 okoli polnoči zunaj naselja Muta, mu prepovedali nadaljnjo vožnjo in - zgodba je znana: voznik navodil policistov ne upošteva, se upira in prej ko prej konča v policijskem bunkerju. Resnična zgodba Za počasen prehod na po moje zasukano in zašpičeno črno kroniko si preberite tole zgodbo, ki - žal - ni ne izmišljena in ne glosirana, temveč se je vse zgodilo tako, kot bo zapisano. Ob zgodbici bi se skorajda lahko nasmihali, če ne bila - kot že rečeno -povsem resnična. Policisti se namreč v svojih zapisnikih in sporočilih za javnost še ne šalijo. One 7. 8. 97 okoli 18.00 ure je G.K., doma iz Selovca, z neregistriranim umtornim kolesom (za motokros) vozil po asfaltirani krajevni cesti v naselju Šentjanž pri Dravogradu. Med vožnjo je z motornim kolesom delal skoke in vozil po zadnjem kolesu. Kasneje pa je dodajal plin in se vrtel v krogu na parkirišču pred gostiščem Picerija pri postaji, prav tako v Šentjanžu pri Dravogradu. V istem gostišču je tudi izzival k pretepu in žalil gosta R.V., ki je prišel v gostilno skupaj z družino. Ker G.K. ni prenehal z izzivanjem, gaje lastnik gostišča odstranil iz lokala. Takoj zatem je G.K. ponovno vozil motorno kolo pred gostiščem in dodajal plin ter se z motornim kolesom vrtel v krogu. Ko je po klicu ogroženih občanov na kraj prišel policist PP Dravograd, je G.V. sunkovito odpeljal po nekdanji trasi železniške proge in se vrnil v naselje Šentjanž, kjer je ponovno povzročal močan hrup. Zatem je po zadnjem kolesu zapeljal proti policistoma PP Slovenj Gradec, ki sta ga poskušala ustaviti in mu preprečiti nadaljne kršitve. Policist M.K. mu je z dvignjeno roko dal znak, naj se ustavi, vendar se G.V. za znak policista ni zmenil in je z nezmanjšano hitrostjo po zadnjem kolesu namerno zapeljal proti policistoma. Ko je pripeljal v neposredno bližino policista, ki ga je ustavljal, ga je z zadnjim kolesom zadel v nogo, saj se policistu ni uspelo umakniti. G.V. je zatem odpeljal na bližnje avtobusno postajališče in potem po magistralni cesti naprej proti Dravogradu, kjer se je policistom skril. Izsedili so ga prihodnjega dne dopoldne. Policistu, ki gaje G.V. zadel z motorjem, so nudili zdravniško pomoč v bolnišnici v Slovenj Gradcu, kjer so ugotovili, da je bil na srečo le lažje ranjen. Zoper G.V. bo zaradi utemljenega suma storitve kazninega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi podana kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. Zaradi kršitve javnega reda in miru ter kršitev cestno prometnih predpisov pa je predlagan k sodniku za prekrške. Rambo na Viču Kratko policijsko (s)poročilo: “Dne 5. 9. 97 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Vič pri Dravogradu E.M. iz Zreč zasegli 500 malokaliber-skih nabojev znamke American Eagle (Ameriški orel - nepotreben prevod pisca, ki želi zgolj pokazati, da obvlada tudi angleščino, dasiravno piše koroško črno kroniko), ccal 22 mm long rifle (dolga puška - pisec se, kot kaže, svoji prevajalski žilici noče odreči - op. taistega pisca), za uvoz katerih E.M. (in ne pisec - op. pisca) ni imel dovoljenja za uvoz in jih ob vstopu v Slovenijo tudi ni prijavil policistom. Zoper E.M. bodo policisti napisali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške.” Kratek dodatek: iz povsem nezanesljivih virov blizu ministrstva za obrambo smo izvedeli, da naj bi bil E.M. v resnici zamaskirani Rambo Silvester, ki je naboje želel prenesti v bližnji avstrijski Gradec, kjer bi jih predal svojemu pajdašu, terminatorju Arnoldu. Če verjamete! Klik Oni dan so policisti PP Dravograd ob 3. uri odredili pridržanje zoper E.K. iz Črneč, ki je to noč s svojim osebnim avtomobilom med vzvratno vožnjo trčil v drog električne razsvetljave. Policisti so si kraj dogodka ogledali in ugotovili, daje voznik vozil pod vplivom alkohola. “Policisti pa včasih tudi ničesar ne razumejo,” (štekajo - že spet neumestna pripomba pisca) bi komentiral Rene, prijatelj mojega prijatelja “bifedžije” Mirana. “Stvar je kristalno čista in razumljiva celo meni, Francozu. Omenjeni revež, ki so ga policisti pridržali, je vendarle opravljal pomemben znastveni poskus. Slišal je bil namreč, da se ti, če se zaletiš v kan-delaber, takole klikš prižge žarnica! Pa je prizkusil, če se mu bo žarnica zasvetila tudi, ko se bo zaletel z avtomobilom. In poskus je uspel! Res se mu je pižgala luč - sicer rdeča in v rokah policista, a kaj bi tisto: luč je luč in poskus je uspel, konec zgodbe pa je pokazal, kako težko je pravzaprav življenje iznajditeljev, če jih svet ne razume. Jaz zato ne bom ničesar iznašel ali odkril. Grem pa že raje na značilno francosko jed: dunajski zrezek s pomffijem in fižolovo solato z bučnim oljemTO TJ. OPEI_-@- Avtohlša Kolmanič & Co. d. o. o. Krautberger Tel.: (0602) 73-660 [LQTÌMIMMQ Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisuje literarni natečaj za 19. srečanje avtotjev drugih narodov in narodnosti, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji in pišejo v svojem materinem jeziku. Avtorji lahko pošljejo poezijo (do 10 pesmi), prozo ali dramatiko (do 10 strani) do I. oktobra 1997 v treh izvodih na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Štefanova 5, 1000 Ljubljana, za 19. srečanje. Vsi prispevki morajo biti označeni s šifro, v posebni kuverti pa je treba poslati podatke o avtorju: Srečanje bo novembra 1997 v Mariboru. ZKOS aa&iLa ODKUPUJEMO DELNICE INVESTICIJSKIH SKLADOV, PETROL, GORENJE - PO NAJVIŠJIH CENAH. PRIDEMO NA DOM. TEL. 062/631-164,9-16 URE. Pisma, odmevi zlmiis&sMra m IL^SUKìaKI® V zvezi z nekaterimi (dez)informacijami in članki v medijih na temo stečaji in lastninjenje v koncernu Slovenske železarne sem kot posebni pooblaščenec SKEI Slovenije prepričan, da so vsi bivši in sedanji zaposleni v koncernu SŽ oziroma v bivših družbah na lokacijah železarn prikrajšani za svojo lastnino. Vsi postopki so bili izpeljani mimo zakonskih podlag, zato bom o tem seznanil inšpekcijo za delo in nadzorni svet SŽ, v primeru hujših kršitev pa tudi javnega tožilca. Navedel bom nekaj (za sedaj) najbolj perečih stvari. Direktor koncerna SŽ, gospod Umek, je prekoračil pooblastila in zahteval od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da se za zaposlene v SŽ upošteva splošna kolektivna pogodba. Vodilni zaposleni pa bi še kar naprej imeli plače po pogodbah, na čelu z direktorjem SŽ. Plače so po panožni kolektivni pogodbi javne, za plače po pogodbah o delu pa ni podatkov. Neverjetno je, da direktor koncerna SŽ niti ne ve, da so njegovi delavci plačani po panožni kolektivni pogodbi za kovinsko dejavnost. Do kdaj, pa naj sam ugotovi. Še več, vzel si je pooblastila in v teh težkih časih povečal davek koncerna od 1,2% na 2% od realizacije družb po lokacijah. Pred tem si je vzel koncern 1% od deleža dela, ki gaje ustvaril koncern. Kljub temu, da so zakoni o sanaciji, privatizaciji in lastninjenju v razpravi v parlamentu, je prišlo do stečajev Jeklolivarne na Ravnah, Plamena Kropa in do by pas firme v Štorah, kjer je zaposlen samo direktor, vsi ostali pa so še vedno v Metalu Ravne. Dolgoročno so delavci iz Metala in sodelavci iz Štor v negotovosti. Poudariti moram, da imajo zgoraj navedena podjetja dolgoletno tradicijo, katere pa gospod Umek očitno ne pozna. K vsemu temu so pripomogle tudi zgrešene investicije na vseh navedenih lokacijah, na katere pa so nekateri pozabili, prav tako na njihove sinergijske učinke. V tem kratkem času, v katerem je gospod Umek direktor Slovenskih železarn, nismo na nobeni lokaciji zasledili programa, ki bi reševal probleme presežnih delavcev in predčasnih upokojitev. Zato je Svobodni sindikat SKEI na Ravnah na obisku pri gospodu Ropu izpostavil problem financiranja logističnih centrov v SŽ. Z gospodom ministrom, sindikatom in direktorico logističnega centra, gospo Stresovo, smo se dogovorili, da gospa Stres pripravi finančni plan do konca leta 1997. Gospod minister je zadolžil državnega sekretarja, da skupaj z direktorico to realizira. V ta projekt so bili vključeni tudi vsi zaposleni na lokaciji, ki so podpisali pogodbo z logističnim centrom za predčasno upokojitev. posebni pooblaščenec sindikata SKEI Jože Kolar ©anmi- Gospod Slavko Bobovnik nam je pred časom v Tedniku prikazal nesrečni kraj koroških krajev, kako življenje izumira zaradi svinca. Nekoč šumeči gozdovi so danes podobni smrtni senci, ki kosi še to, kar je ostalo naravnega. Pogled na živino, kako trpi zaradi svinca v jetrih, nas je mnoge prizadel. Sprašujemo se, ali res ni več nikjer pravice, da se tako dogajanje prepreči. Smo postali država, ki želi propast? Kmet tam v Topli, Črni, Žerjavu in drugod pa želi živeti, izpolnjevati doto, ki jo je prejel od svojih prednikov. Kako prav bi bilo, da bi kdo od vodilnih kdaj stopil v skalnat hrib in spoznal znojno življenje tamkajšnjih ljudi. Ponosne gozdove so tamkajšnji kmetje leta in leta gojili, v gozdove napeljali ceste, daje lažji dostop. Zdaj pa želimo vse to tujcem prodati, češ - saj ni naše, je od tujih grofov, ljudi, ki nas niso poznali. Zdaj, ko vidijo, da imajo moč, bi nam radi to odvzeli. Zelo se motijo oni, ki jim to ponujajo, samo da bi postali evropski gospodje! Rad bi vsem izrekel Kajuhove besede: “Naš narod tukaj bo gospodoval - naš narod, naše slovensko pravo!” Te besede pesnik ni napisal le za čas boja za osvoboditev slovenskega naroda, temveč je nam vsem dal doto za naprej. Vedite, da se v naši Peci že prebuja pošten, pravičen, človekoljuben kralj Matjaž. Naj to ne bo le bajka za otroke, temeč iskana pravica za koroškega človeka. Kako dolgo bomo še dopuščali vse to? Lahko je reči, kar na ceste, rad bi pa, da kdo vpraša vodilne, kako živeti. Kako družino preživeti? Evropska unija nas ne bo hranila. Držimo skupaj, ne dajmo svojega! Koroška ne sme oveneti. Viktor Levovnik Namenila sem se, da napišem dogodivščino iz naselja Čečovje. Lansko leto je od neznano kod prišla v naš vrt mačka, ki smo jo hranili in je ostala stalno v našem vrtu. Skotila je pomladi mucka, kije odraščal in se razvil v lepega tigrčka. Sredi avgusta pa ga kar naenkrat ni bilo več pred hišo in mislili smo, da ga je povozil avto ali pa ga je kdo odnesel. Moj vnuk je začel s prijateljem iskati mucko in našel jo je pri deklicah, ki sojo odnesle. Vnuka sem vprašala, če jih je nabutal, ker so to storile. Pa mi je rekel: “Veš, babi, deklic se ne sme tepsti in zdaj je mucika zopet doma.” Zvečer pa na vratih nekdo pozvoni. Bila je deklica, ki je povedala, da je muco vzela, ker si jo je tako želela in ji je žal, da je to storila in se opravičuje. Z njo je bil tudi mali fantek, ki ji je pri dejanju pomagal. Tudi on se je opravičil. Z veseljem smo jima oprostili in se prijateljsko poslovili. Tako sem spoznala mile duše naših otrok. Mara Florjančič Za nas skavte oz. roverje in popotnice, ki se med letom srečujemo na tedenskih srečanjih, je pomenil poletni potovalni tabor višek našega druženja in dela. Tako smo se letos odločili, da raziščemo lepote Avstrije in naše Koroške. Pot nas je vodila od Podljubelja, preko Koprivne, Tarkla, Warcha, Kort in Globasnice nazaj v Slovenijo. Povzpeli smo se še na Peco, nato se spustili na Pikov vrh nad Črno na Koroškem ter se od tam odpravili do Mežice in zaključili na Brinjevi gori nad Prevaljami. Napornih, a lepih devet dni so oblikovale vsakodnevne aktualne teme, petje, smeh, postavljanje in pospravljanje šotorov, kopanje v jezeru, hrana, ki ni nikoli mogla potešiti našega velikega apetita ter naslov celotnega tabora: Prijatelj, rad te imam. Največji pečat pa je taboru dala skavtska maša, med katero smo imeli slovesnot obljube in vitezovanja. Skupaj smo preživeli lepe trenutke in spletli trdno prijateljsko vez. Hvala vsem sponzorjem, velikodušnim gostiteljem in vsem staršem, ki nas podpirajo na naši skavtski poti. Naj se poslovimo z našim pozdravom: SREČNO POT. Koroški klan Severni sij Horoskop Merx TGP Košenjak Dravograd vas vabi na VELIKO ZABAVNO PRIREDITEV V DRAVOGRADU od 1. do 5. oktobra 1997 na parkirišču PŠC Traberg PROGRAM PRIREDITEV: Sreda, 1.10.1997 19.30 OTVORITEV TRABERG FESTA - v šotoru 20.00 ZABAVA OB ZVOKIH ANSAMBLA GENERACIJA 69 gost večera: ADI SMOLAR - v šotoru, vstopnina 400 sit Četrtek, 2.10.1997 13.00 OTVORITEV POSLOVNIH PROSTOROV ZAVAROVALNICE TRIGLAV - v Traberg centru 16.00 MLADI ZA MLADE (OBČINSKE KARAOKE) - v šotoru 20.00 ZABAVA OB ZVOKIH ANSABMLA PIDŽI COUNTRY BAND - v šotoru, vstopnina 400 sit Petek, 3.10.1997 16.00 TEKMOVANJE V LOKOSTRELSTVU ZA POKAL TRABERG FESTA - na parkirišču PŠC Traberg 19.00 ZABAVA OB ZVOKIH ANSAMBLA NAGELJ IN VELIKA MODNA REVIJA JESENSKE KOLEKCIJA - v šotoru, vstopnina 400 sit Sobota, 4.10.1997 10.00 VELIKI ŠNOPS TURNIR - v šotoru 16.00 TEKMOVANJE V LOKOSTRELSTVU ZA POKAL TRABERG FESTA - na parkirnem prostoru PŠC Traberg 20.00 ZABAVA OB ZVOKIH ANSABMLA SLAKI - v šotoru, vstopnina 400 sit Nedelja, 5.10.1997 »9.00 VELIKI ŠAHOVSKI TURNIR ZA POKAL TRABERG FESTA - v šotoru IG-OO ZABAVA OB ZVOKIH ANSAMBLA ČUKI - v šotoru, vstopnina 400 sit 21.00 ZAKLJUČEK TRABERG FESTA IN PODELITEV POKALOV IN NAGRAD Za vas ob dnevih Traberg festa organiziramo tudi BOGAT SREČOLOV in možnost nakupa avtomobilov znamke DAEWOO. GENERALNI SPONZOR PRIREDITEV: OSKRBA d.d. DRAVOGRAD OSTALI SPONZORJI: Pivovrana Union Ljubljana Emona Merkur Ljubljana Emona obala Koper OMV Istrabenz Koper Pekarna Hlebček Mestarstvo Smolar Avtomaterial Žvikart Nova kreditna banka Maribor Pralnica Urška Koroški radio Sl. Gradec Zavarovalnica Triglav Zavarovalnica Maribor Žerjav Drago, zobozdravstvo Koroške Pekarne Dravograd Avto Peruš Fitnes studio MediAna Bramac Otiški vrh - d]® ©Sa 0®a /SiL OVEN: Nobenih večjih astroloških nasprotnikov nimate in to lahko izzove dva povsem YL-Z nasproma načina obvladovanja sebe in okolice: da boste bolj kot običajno pripravljeni sodelovati v skupinskih poslih ali pa, da si boste nasprotnike preprosto - izmislili. Za to, slednje, bi bilo škoda energije, zato sodelujte. Vsakdanje dolžnosti, prijateljstvo, skrb za svoje in tuje zdravje so vaša poudaijena področja. BIK: Preveč dajati in premalo dobiti ni vaš življenski moto, zato vam bo občasna energetska blokada iz nasprotenga znamenja prišla kar prav, da boste pustili, zlasti ljubezenskim zadevam, da se same odvijajo v pravo smer. Malo so celo začele ovirati vaše cvetoče področje: uveljavljanje v družbi in službi. Kot prijetni in vedri družabnik boste še naprej zaželjeni. DVOJČEK: Ljubeznivo in potrpežljivo ste se pripravljeni spoprijeti z vsakdanjimi opravili, tudi za zdravje boste skrbeli bolj kot običajno. Domače izzive boste sprejemali predvsem na dva načina: z majhnimi koraki boste premagovali dolgo odlagane dolžnosti in vrzeli v medsebojnih odnosih ali pa - nasprotno - ubežali v višje sfere, kjer hočete biti nedotakljivi. f^i) RAK: Nadaljuje se prijetno in razgibano obdobje brez večjih konflikotv, lahko bi vas '55 ' celo malo preveč uspavalo ali pa vas potegnilo v vrtinec zabav, ljubezenskih pustolovščin in intenzivnih partnerskih odnosov na poslovnem ali šolskem področju. Vaša poudaijena komunikatovnost in zvedavost naj vas hkrati varuje, da ne bo energija odtekala samo v eno smer. LEV: Pretiravanja in samopoveličevanja se lahko maščujejo - če ne drugače, se vas bo kdo pač izogibal in se bo za ponovno sodelovanje treba malo ponuditi. Res pa je, da vaše odnose z dragimi že nekaj časa izzivajo zvezde in ste morda zato kdaj preuranjeni. Največ energije ste ta čas pripravljeni vlagati v domače opravke in družinske odnose. Z denaijem naj bi šlo dobro. DEVICA: Čeprav to ni poudarjeno v vaši naravi, vas zadnje časa močno podžiga motiv, da bi se ob sleherni priložnosti malo pohvalili in se povzdignili nad druge. Prepričljivi sicer znate biti, vendar je samohvala le kratkoročna naložba, ki bo najbolj zaslepila prav vas. Vaš pogled na svet le delno osvetljuje probleme, zato dopustite možnost, da drugi vedo o tem celo kaj več. TEHTNICA: Zbiranje in razsipavanje bogastva bi vas ta čas verjetno najbolj veselila, če bi siju lahko privoščili. Predvsem pa poskrbite za ravnotežje v prihodkih in odhodkih, potem se bodo vaši družabni stiki in morda celo veseljačenja iztekli brez vidnejših posledic. Tudi z otroki boste lahko preživljali domiselne dneve, samota pa vas bo od vsega najbolj obremenjevala. /fjCN. ŠKORPIJON: Le redki Škorpioni boste tudi na zunaj pokazali, da znotraj vre... -“žrtve” boste zato mimogrede ujeli nepripravljene. Ni rečeno, da gre le za vroči ljubezenski lov..., ravno prav ste premišljeni, da bi si kot cilj poželenja lahko zastavili tudi kak poslovno ali prijateljsko zanimiv objekt. Če boste doma preveč zahtevni in muhasti, se vam lahko bleščeči dnevi malce zmračijo. STRELEC: Ambicioznost in tudi ponujene možnosti vam gorijo za petami, obenem pa vas življenje izziva s starimi problemi, ki jih je pač treba premleti in odvreči ali pa si jih mazohistično naprtiti ša za naprej. Naj vas možnosti družbenega vzpona ne očarajo preveč, zdaj je bolj pomembna globja notranja sprememba, da boste lahko poleteli brez odvečnih bremen. KOZOROG: Če kdaj, potem je zdaj vaše najbolj družabno obdobje v letu - ne mučite se z vprašanjem, koliko bo vse to stalo, saj se vam bodo ob dolgoročni naravnanosti na materialno pridobivanje stroški hitro povrnili. V družbi boste zaželjeni in prijetno sproščeni. Še posebej se vam bo prilegel kratek predah, če ste se zdaj v celoti posvetili študijskih dejavnostim. VODNAR: Osvajanje novih teritorijev za svoj lastni “jaz” je še vedno vaša astrološka naloga in medtem ste se naučili, da se lahko najbolj ustvaijalno in za vse koristno “širite" le tja, kjer je prostor za vas. Neobdelanih duhovnih vrtičkov ja na svetu nešteto in če ste zaslutili svojega, vam ga bodo zdaj pomagale zvezde uspešno zasesti - morda bo nastalo celo kaj več kot le - zmagoslavni užitek. RIBI: Morja se zdaj bolj zanašate na druge kot pa nase. Ta prijetna uspavanka pa ne more trajati v nedogled, ker bi bilo v tem primeru prebujanje boleče. Izkoristite raje popolno podporo Marsa in Venere, zlasti na poti h globjim znanjem in spoznanjem, in vprežite druge v svoje načrte. Z vzajemno podporo boste lahko naredili čudeže in se vam čez čas ne bo treba kesati. O /a\ * « prodajni center ATES Trg svobode 8, Ravne na Koroškem tel/fax (0602)23-251________ »m mmm GORENJE m Pralni stroj 904X 50.800,00 Pralni stroj 906X 59.500,00 Pralni stroj 909X 77.900,00 Sušilni stroj 900X 41.300,00 BTV Voyager 51 ttx 43.800,00 BTV ArtLine 63 ttx st 83.900,00 BTV ArtLine 71 ttx st 92.900,00 CANDY Pral.stroj ACTIVA126 Pral.stroj ACTIVA 100 Pom.stroj 250 Pom.stroj 470 Pom.stroj 470 S Pom.stroj 575 S NX Sušil.stroj C57 v * 107.800,00 94.950.00 70.800.00 92.500.00 99.200.00 109.700,00 44.800.00 SONY ■■■■ BTV SONY 55ttx m M1 64.800,00 BTV SONY 63 ttx stR1 111.600,00 BTV SONY 70 ttx st C1 150.800,00 GS SONY MHC RX 30 67.050,00 GS SONY MHC RX 70 76.950,00 GS SONY MHC 991 109.500,00 GS SONY MHC W55 92.900,00 » osebni računalniki » tiskalniki 15 čekoM M "9 »zvezki j? » torbe » pisala O » peresnice / »... » elektro material » keramika » časopisi » čistila » fotokopiranje » malogospodinj-ski aparati od najnižjih gotovinskih cen do največjega števila obrokov PC ATES SiC -----................................. Mestna občina Slovenj Gradec praznuje 19. septembra svoj drugi praznik. Z dejanji; v svoji preteklosti in sedanjosti, je bila vedno - poleg prizadevanj za oblikovanje bogatejšega bivalnega okolja - zapisana kulturi. To je bilo pravzaprav ves čas gonilo teh prizadevanj. Tako je postalo mesto Glasnik miru, kar označuje prizadevanja za oblikovanje takega bivalnega okolja svojih prebivalcev, ki blaži življenjske stiske in bogati življenje ter s širjenjem teh prizadevanj poskuša vplivati tudi na svojo bližnjo in daljnjo soseščino. Letošnje leto potrjujemo svoja mednarodna prizadevanja svojega poslanstva v mednarodni razstavi Umetnik in urbano okolje v naši Galeriji likovnih umetnosti. Čez šestdeset umetnikov iz** štiriindvajsetih mest vseh petih kontinentov sveta izpoveduje svoja prizadevanja za boljši svet. Tudi na drugih področjih postaja naše okolje prijaznejše. Uredili smo več kilometrov novih cest, nove parkirne površine, napeljali plin v mesto, izboljšali kvaliteto oskrbe z vodo, preuredili šolo v Pamečah, športna igrišča, komunalno uredili mestno jedro, pridobili nova stanovanja in poslovne prostore, izdelali nove turistične prospekte in promocijske materiale za prezentacijo kulturnih spomenikov..., in še in še bi lahko našteval. Vsako leto postaja življenje v mestu in naših vaseh ter na podeželju živahnejše, Vse več ljudi se vključuje v ta prizadevanja, za kar se jim iskreno zahvaljujem. To omogočajo tudi pogoji kljub ■ fj ||kroničnemu pomanjkanju finančnih sredstev na vseh področjih. | W** ' > Tako kot vedno, tudi tokrat praznik spremljajo prireditve, ki bodo popestrile zadnje dneve letošnjega poletja. Praznik ni namenjen razkazovanju, kaj vse smo letos postorili in kaj nismo, pa je vseeno priložnost za bolj kritično misel in pohvalo tistih, ki so se trudili kaj dodati vrednotam, ki nas bogatijo. Ob prazniku čestitam vsem občanom, z željo, da bi živeli bogato, brez večjih problemov in bili uspešni pri oblikovanju bogatejšega jutri. t JANEZ KOMLJANEC župan I Studijska knjižnica DZ 05 PREPIH 1997 070(497.12) 3002345,16 OQ0§© jjyki'djjjjy Spoštovani! Koroški tednik prinaša obilo novic o življenju in delu slovenske Koroške. Pokriva območje desetih občin (od Hude luknje do Libelič in od Ožbalta do Koprivne) kjer živi skoraj 80.000 ljudi. Z njim smo Korošci dobili svoj že dolgo pričakovani informativni tednik. Za vse oglaševalce pa je KOROŠKI TEDNIK zanimiv kot medij z največjim dosegom na Koroškem in je primeren za vse vrste oglasnih sporočil. Prijazen pozdrav *vr -. -y - . S - Radile •* Muta ob Dravi Vuzenica - / - - Dravograd r-;- ■ j’ff. -r; Ravne- .Prevalje Pddvelka - Ribnica ■ju/ -*•-rS- _*•* ■*' ~ __ . z' ■ ^ -<• /. -■ ; ' w Mežica ■•'jr v , * V • •>. * j ----- ' Črn« na Koroškem . , it'-'vK.'“s" :' -i v- Slovenj Gradec lUlieiimn '4t' r Mislinja 4. preberite - naročite telefon: 0602/43-143 Ki v- ^ 'j. ■” -J J