S KMEČKIH DOMAČIJ V HRASTOVIJAH IZ DOBE OKOLI 1300
Milko Kos
Hrastovlje so vas v severni I&tri. V zadnjih letih so zaslovele po
freskah, s katerimi je poslikana notranjščina cerkvice, ki je tik ob vasi
postavljena sredi utrdbenega obzidja. Cerkvica je starejša od obzidja.
Njen nastanek je še iz romanske dobe, najkasneje iz konca 13. stoletja.
Mlajše so freske; končane so bile leta 1490.^
O Hrastovljah pa imamo še fm spomenik, ki ni tako znamenit kot
freske v vaški cerkvici. Je blizu 200 let starejša listina, po vsebini, po
moji vednosti edina te vrste iz sorazmerno rane dobe v arhivalnem
gradivu slovenske zemlje. Večji del njenega besedila sem v slovenskem
prevodu objavil v 3. letniku Jadranskega ikoledarja (Zagreb-Ljubljana
1937), str. 62—63, kratek regest o njeni vsebini pa je bil objavljen v
Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko 9 (1899), 204. Menim, da je
tekst vreden, da mimo samega prevoda spregovorim nekoliko več o njem.
Okoli leta 1300 ali mogoče nekoliko kasneje je bil v latinskem jeziku
napisan na pergament tekst te listine, ki jo danes hrani Državni arhiv
SR Slovenije. Listina nima datuma. Po paleografskih kriterijih jo dati-
ram v omenjeno razdobje.
Povod, da je bila listina napisana, je bil krajevni spor, nastal med
kmeti v vasi Hrastovlje, ki so bili podložni nekemu gospodu Pucilinu, in
kmeti iz sosednjega Kubeda, ki so spadali pod koprsko mestno občino.
Ljudje iz Kubeda so napadli tiste iz Hrastovelj in jih pošteno izropali.
Kaj vse so odnesli, nam govori naša listina. Naštevanje v-sega tega, vrh
tega pa podatki, ki so s tem v zvezi, ne morejo biti brez zanimanja za
etnografa in morejo razložiti nekatere etnografske posebnosti severne
Istre okoli leta 1300 ali kmalu potem.
Hrastovlje (Chrastovlach) so bile po podatkih naše listine vaška
občina (comunitas). Na čelu ji je bil gastald (gastaldio), ki ga moremo
primerjati s tem, kar je drugod na Slovenskem vaški načelnik, imenovan
župan. Vas je imela tudi svojega biriča (preco), ki je bil sodni organ
nižje vrste. Med predmeti, ki so bili Hrastovcem odneseni, se omenja
tudi velik občinski meč (malleus comunitatis, maliens magnus), vreden
' Iz novejše literature o cerkvici in njenih freskah: Marijan Z a d n i k a r ,
Romanska arhitektura na Slovenskem (1959)), 256—260, in istega avtorja: Hra-
stovlje (Spomeniški vodniki, zv. 2, 1961).
103
Milko Kos
40 denarjev. Menim, da je ta pripadal občini ali županu-gastaldu kot
simbol pri izvrševanju sodstva.
Zemlja je bila porazdeljena na kmetije, ki so jih individualno
obdelovali kmetje (rustici). Vrh tega je obstajala še «renjska zemlja.
Na to kaže podatek, da je med uničenim blagom bilo do 50 vocz požga-
nega občinskega sena (comunitatis fenum). Nekaj vina je imel v vasi
gospod Pucilin, ki so mu Hrastovlje pripadale kot zemljiškemu gospodu
(vinum domini). Dvajset orn vina je ob napadu ljudi iz Kubeda izgubila
bratovščina (vinum fratemitatis), kar kaže, da je takrat že bila v vasi
cerkev.
Podatki naše listine se nanašajo na obleko, pridelke, domače živali,
orodje in posodje Hrastovcev. So pa iz listine razvidni tudi podatki o
denarju in merah, ki so bile v Hrastovljah v obtoku in uporabi.
Hrastovci so svoj lan in volno tkali doma. Naša listina omenja okoli
20 bračev (na današnjo mero preračunano je to okoli 13 metrov 80 cm)
lanene in volnene tkanine (filateriuni lineum et de lana), vzete enemu
hrastovskih kmetov. Iz te so krojili svoja srajcam podobna ženska in
moška oblačila (camisie mulieres, camisa viri, tunica). Te »srajce« so
vrhnje oblačilo z rokavi, ki prepasano sega spodaj čez kolena. Na hra-
stovskih freskah so v njem upodobljeni Adam pri delu in kmetici (Zad-
nikar, Hrastovlje, slika med str. 32/33 in slike 65, 66, 67, 68, 72). Ena
poglavitnih skupnih potez — glede obleke — ki jih sledimo v tem delu
Istre, je dolga ženska srajca, scela krojena.^ — Od obleke se omenja še
plašč (pallium) in nogavice (calcze). Nogavice bi utegnile biti take, kot
jih imata na hrastovskih freskah moža iz spremstva svetih treh kraljev,
ali pa mož, ki obrezuje trte (Zadnikar, Hrastovlje, slika 59, 72, 75).
Od žitnih vrst se omenjajo pšenica (frumentum), rž (sillago), ječmen
(scandela) in proso (milleum). Razne vrste žita pomešane so mešanica
(minustura), žito sploh je pa »blava«. Od moke (farina) se izrecno navaja
pšenična moka (farina triticea). Sodeč po navedenih količinah in merah
bi dejali, da je bil v primerjavi z drugimi žiti pridelek pšenice manjši,
zaikaj ta se računa po navadi le na manjše mere (misina, modiolum, le en
star). Je pa na podlagi podatkov o količini od\'^etega žita pa tudi dru-
gih pridelkov in živine težko reči, koliko je posamezna kmetija pride-
lala in koliko živine je imela, saj sta mogli biti količina in vsebina od-
vzetega odvisni od raznih okolnosti in naključja. Ponekod je bil kmetu
vzet le en star žita (okoli 80 litrov) ali pa še manj, največ pa pri treh
kmetih 12, 16 in 20 starov žita (okoli 960, 1280 in 1600 litrov žita).
Nikjer se ne omenja oves, kar bi kazalo, da v Hrastovljah niso imeli
kaj prida konj, ki se med odvzetim blagom tudi sicer ne omenjajo.
Od stročnic se navajajo v manjših množinah bob (faba), grah (bisa)
in grašica (penicium). Konoplja je bila pomembna za izdelavo konop-
nine (canapium). Od sadnih vrst in drevja se omenjajo orehi (nuces),
2 M. Lož ar v Narodopisju Slovencev, 2, 168.
104
s kmečkih domačij v Hrastovljah iz dobe okoli IšOO
hruške (pira), predvsem pa fige (ficus). Vinogradništvu je šla znatna
vloga; zelo pogosto omenjanje vina kaže na to. Množina posameznim
hrastovskih kmetom vzetega vina je različna, največkrat ga je bilo od
2 do 7 orn, enemu kmetu je bilo vzetih 40, dvema pa po 50 orn vina.
Zemljiškemu gospodu je bilo vzetih 30, cerkveni bratovščini pa 20 orn
vina. Razširjena je bila gojitev oljkovih dreves; od sadeža so pridobivali
olje (oleum). Navajajo se tudi izkoreninjena figova in oljkova drevesa
(ficulnea, oliva, oliveta). Njiva nasploh je »ager«. Na travnikih so pri-
dobivali seno (fenum).
Razvita je bila živinoreja. Od živalskih produktov se omenjata meso
(carnes) in sir (caseus). Sodeč po' množini podatkov so gojili ovce in pra-
šiče bolj kot pa goved. Zlasti ovčereja je bila (kot še v polpreteklem
času) glavna živinorejska panoga v teh krajih. Omenjajo se ovce (oves),
manj jagnjeta (aiigni) in enkrat 14 koz (capra). Posameznikom je bilo
po številu vzetih od dveh do 40 ovac. Pogosta je tudi omemba prašičev
(porci) in svinj (sues), od teh so taki enoletne starosti (porci, sues unius
anni), pitani prašiči (porci nutrica), breja svinja (sus plena) in velike
svinje (magne sues). Od goveje živine se navajajo voli (boves) in krave
(vace); teh živali je bilo posamezniku vzetih od ene do treh. Le po en-
krat se navaja vzeto tele (vitullus) in oslica (asina).
Od perutnine so naštete kokoši (galine) in dvakrat gosi (anseres).
Kokoši, po številu od ene do deset, so bile vzete skoraj vsakemu kmetu,
kar bi kazalo na znatno kokošerejo.
Za etnografa je pomembno navajanje raznega orodja in posodja.
Dvakrat se navaja železo za oranje (ferra ad arandum, ferra aratrea),
kar je bilo pač del ornega orodja. Verjetno je bil to lemež. Imamo po-
ročilo z ozemlja socerbskega gospostva, ki ni daleč od Hrastovelj. da so
tamkaj pri »starem plugu« železni lemež kupovali." Tudi podatek v
naši listini, da je bila vrednost železa za oranje 40 denarjev (ferra ad
arandum Valencia XL denarios) bi govoril za železen del, ki so ga v
Hrastovljah kupovali k sicer doma izdelanemu lesenemu ornemu orodju.
Plug, ki je upodobljen na freski cerkve v Hrastovljah (Zadnikar, Hra-
stovlje, slika 67) in o katerem velja mnenje, da je bil ves iz lesa, je mogel
glede na podatek v naši listini imeti tudi kak del iz železa.*
Mimo ornega orodja se kot orodje za obdelavo zemlje navaja motika
(fossarium, fossorium). Na freski v Hrastovljah jo vihti Adam (Zadnikar,
Hrastovlje, si. 43). Srpi (falces) so bili potrebni za žetev.
Med orodjem, potrebnim pri hiši, se omenjajo v naši listini še: voz
(currus), sveder (terrebellum), škarje (forfex), žaga (ali kosa ?, sera),
rešeto (capisterium) in strugalnik (?, dildoria).
Vino so hranili v raznih posodah (vas) in sodih (dolium). Omenjajo
se tudi košare (cista) in vreče (saccus). Predvsem za vodo namenjena
^ S. V i 1 f a n , K obdelavi polja v slovenski Istri, Slovenski etnograf X
(1957), 64
^ A. Baš, Hrastovski plug, Slovenski etnograf 14 (1961i), 54.
105
Milko Kos
posoda je bila idrija (ydria). Za fige, oljke, moko in bob je brenta. Na
freskah v Hrastovljah glej brento z grozdjem (v Zadnikarjevih Hrastov-
ljah na sliki med str. 48/49 in slika 66) in košare (na slikah 65, 66 in 74).
Sklede (saltella), vreči (olla) in čaše (peccarium) spadajo v nadaljnji
inventar kmečkega doma. »Olla« je vrč z ročaji, mogoče tak, kakršen
je upodobljen na freskah v hrastovski cerkvici (Zadnikar, Hrastovlje,
slika med str. 32/33 in slike 19, 43 in 45).
Končno še nekaj o merah in denarju, ki jih omenja naša listina. Star
(starium) je bil mera za žito, moko, grašico, bob, grah, orehe in fige.
Obči beneški star je meril 83,3172 litrov. Povprečno moremo na star ra-
čunati okoli 80 litrov. Orna (urna) je bila mera za vino, pa tudi za olje.
Nanjo je šla v raznih krajih različna količina, od 160 do 85 litrov na
orno. Olje so tudi tehtali na funte; beneška tako imenovana >libra
grossa« je merila 476,69 gramov. Votle mere manjšega obsega so: »mi-
sina« (ali »metreta) in »modiolum« za žito, moko, grašico, fige, hruške
in orehe. V Fnrlaniji je bila »mezina« v 16. stoletju četrti del stara, obse-
gala je torej okoli 20 litrov.
Tkanine so merili na brač (brachium). Dolžinska mera za »braz«,
vklesana v drugi polovici 15. stoletja v steber, ki danes stoji na Tartini-
jevem trgu v Piranu, meri 69 cm. Okoli te številke se giblje mera za brač,
po kateri so merili sukno v furlanskih krajih (okoli 67 do 69 om).^
Računali so okoli leta 1300 v Hrastovljah največ na marko denarjev
(marcha denariorum) in na funte denarjev (libra denariorum). Oboje je
le števna enota, ne resničen novec. Četrti del marke je četrtnjak (ferto).
Resničen novec so denarji (denarii) ali solidi. Na eno marko je šlo 160 de-
narjev ali solidov.
Imena hrastovskih kmetov, urejen po skupinah:
Domača slovenska imena. Dedoha (Dedocha) — Ordina (Geapdina)
Ivan (Ivan) — Jak (Jac) — Juriha (Juricha) — Jurislav (Jurislavus) —
Kolisa (Colissa) — Kresec (Cioseç, Creseç) — Malha (Malcha) — Piçigoy,
tudi Çugoy — Sobeslav (Sobuslaus, Sobuslav) — Stojan (Stoyan) —
Svetka (Svetcha, Swetcha) — Svobodin (Sobodinus) — Vlček (Welçech,
Welcecon) — Vik (Welç, Welooho, Welçoho) — Vlkona (Velchon, Wol-
chona) — Zaka (Zacha) — Zlobec (Slobeç, Slobiç).
Krščanska imena. Laurencius (v vasi sta bila dva Lovrenca, zato
ima eden priimek »Vecnic«, drugi je »frater Cresec«) — Martinus —
Mingonus — Mingus (iz Dominicus) — Petrus.
Romansko ime: Rapaldus oziroma Ripaldus.
Ime po obrti: Cerdo (čevljar).
* O merah : S. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s po-
sebnim ozirom na ljubljansko mero (16.—19. stoletje). Zgodovinski časopis 8
(1954), passim. — G. Perusini,  Vita di popolo in Friuli (1961), 240 dalje.
106
s kmečkih domačij v Hrastovljah iz dobe okoli 1300
Zusammenfassung
INVENTARE DER BAUERNGÜTER IN HRASTOVLJE
AUS DER ZEIT UM 1300
Den Gegenstand des Beitrages bildet die Analyse einer im Staatsarchive in
Ljubljana auf bero ahrten Urkunde, die nach paläograpischen Kriterien in die
Zeit um 1300 oder in eine nicht viel spätere anzusetzen märe. Inhaltlich enthält
sie eine Aufzählung dessen mas sich Leute aus dem Dorf e Kubed im nordmest-
lichen Istrien im benachbarten Dorfe Hrastovlje mit Gemalt angeeignet hatten.
Hrastovlje mar eine Dorfgemeinde (comunitas) mit einem Gastalden als
Dorfvorsteher an der Spitze. Diesem mag als Symbol seiner richterlichen Ge-
roalt ein grosser Gemeindedegen (malleus comunitatis, malleus magnus) gedient
haben, der auch unter den geraubten Gegenständen aufgezählt wird. Die Dorf-
gemeinde bestand aus Bauerngütern und der Dorfmark; 50 Wägen gelegentlich
des Überfalles der Gemeinde gehörenden oerbrannten Heus (comunitatis fenum)
weisen auf letztere hin. Der Bruderschaft gehörender Wein (vinum fraternitatis)
zeigt, dass damals in Hrastovlje bereits eine Kirche stand.
Der grösste Teil der Angaben bezieht sich auf Kleidungsstücke, Feldpro-
dukte, Haustiere, Werkzeuge und Gefässe.
Kleidungsstücke. Zu Hause gewobene Lein- und Wolltücher. Hemdartige
Kleidungsstücke für Frauen und Männer (camisie mulier es, camisia viri, tunica).
Mäntel (pallium). Strümpfe (calcze).
Feldprodukte. Weizen (frumentum). Roggen (sillago). Gerste (scandela).
Hirse (milleum). Gemischtes Korn (mistura). Weizenmehl (farina triticea). Boh-
nen (faba). Erbsen (bisa). Wicke (penicium). Hans (canapium).
Obstarten und Obstbäume: Feigen (ficus), Nüsse (nuces), Birnen (pira).
Grosse Mengen geraubten Weins und Öls weisen auf entwickelten Wein- und
Olbau. Es werden auch gewaltsam entwurzelte Feigen- und Ölbäume erwähnt
(ficulnea, oliva, oliveta).
Haustiere. Schaf- und Schweinezucht, weniger Rindviehzucht. Daraufhin
weisen Angaben über zahlreiche weggenommene Schafe (oves), Lämmer (angni),
Ziegen (caprae), Schweine (porci) und Säue (sues). Rindoieh: Ochsen (boves),
Kühe (vace), Kalb (vitullus). Sehr viele Hühner.
Werkzeug. Eisen zum Pflügen (ferra ad arandum, ferra aratrea); wohl die
eiserne Pflugschar, die zum hölzernen Pfulg gekauft wurde. Haue (fossarium),
Sichel (falx), Wagen (currus), Bohrer (terrebellum), Schere (forfex), Säge
oder Sense (sera), Sieb (capisterium), Daubenhobel? (doldorium).
Gefässe. Behälter und Fässer (vas, dolium) für Wein. Körbe (cista) und
Säcke (saccus). Ydria, hauptsächlich für Wasser bestimmtes Gefäss. Brenta für
Feigen, Oliven, Mehl und Bohnen. Schüssel (saltella), Krüge (olla) und Becher
(peccarium).
Masse und Münze. Starium (rund 80 Liter) für Korn, Mehl, Wicke, Bohnen,
Erbsen, Nüsse und Feigen. Urna für Wein und Öl. Pfund (libra) für Öl. Hohl-
masse kleineren Umfanges: misina, metreta, modiolum, für Korn, Mehl, Wicke,
Feigen, Birnen und Nüsse. Brachium (rund 68 cm), Längenmass für Tücher.
— Rechnungsmünze: marcha denariorum und libra denariorum. Faktische
Münze: denarii und solidi.
Die Namen der Bauern von Hrastovlje um 1300 sind zum überwiegenden
Teil slawisch, nur wenige sind christlichen oder romanischen Ursprunges.
Viele der in der Urkunde ermähnten Gegenstände werden mit solchen auf
den Fresken der Kirche in Hrastovlje abgebildeten (vollendet 1490) verglichen
(hemdartige Kleidungsstücke, Strümpfe, Pflug. Haue, Krüge).
107