"PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Official Organ Yugoslav Federation, S. P.--Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze - - GLASILO - - PROSVETNE MATICE J. S. Z. IT. — NO. 1517. M MNB«-tlM| Matur. Drrrmbrr «. IIMVT. a« tli* po' »NM« • I Ilira««, IIU HMtlrr ihr Ar« mf ( uairn* »f Marrh Iri lf»n». CHICAGO, ILL., 7. OKTOBRA (October 7), 1936. LETO — VOL. XXXI. ŠVINDLERSKI POLITIKI POTVARJAJO DEJSTVA •KOMUNISTIČNA NEVARNOST' NALAŠČ IZMIŠLJENA, DA SE Z NJO PRESLEPI VOLILCE Smotrena poteza za odvrnitev delavcev cd organiziranja v svoji uniji Reakcionarni politiki obeh strank slikajo "bav-bav", da zakrijejo res nujne probleme Fiasko nevtralnosti v španski civilni vojni Charles Pogorelec gre na agitacijo v vzhodne države NEMŠKI FAŠIZEM MARŠIRA! P1EDSEDNIKA Roosevelta jako jezi, ker republikanci, ra-dio-padre Coughlin, Al Smith in drugi "ekonomski roja-listi" vpijejo, da ga podpira komunistična stranka in moskovska tretja internacionala. Republikanski listi prevajaj3 stavke rz njenega glasila; s katerimi skušajo dokazati, da se n? le kominterna kot taka, ampak indirektno tudi sovjetska vlada prizadeva, da se "komunistu", oziroma napol komunistu Rooseveltu ohrani mandat v Beli hiš'. Naravno, kampanjski odbor demokratske stranke ž Roosevtltom vred se huduje radi tega. Na konvenciji newyor*ke , demokratske straivke dne 29. j noma k e razmere toliko zbolj-sept. je Roosevelt dejal, da je komunisti z revolu- fonja o komunistični podpori cionarr.o gonjo nikamor ne pri- S. Charles Pogorelec, gl. tajnik JSZ in Prosvetne matice, odpotuje dne 12. oktobra na »gitacijo v vzhodne države. Z delom prične v državi New York, nato obišče nazaj grede naselbine v Pennsylvaniji, od tu gre v Bridgeport in ostale naselbine v vzhodnem Ohiu, potem v Girard, Barberton in druge kraje, kolikor mu bo v treh i.li štirih tednih mogoče. ««piio. » katerim ga skušajo republikanci in drugi nasprotniki očrniti pred ljudstvom. Izjavil je, da njegovo delo jasno priča, "da se smotreno drži a-meriške forme vlade" in da ne podpira in ne zagovarja nobenega inozemskega izma. Izjavlja, da komunistične podpore noče. tudi ako bi mu jo ponujali, ni pa on kriv, če komunisti delajo s svojo kampanjo vtis, kakor da jim ni za drugega kot da se Landona porazi! Bepublikanci to kajpada izrabljajo z ugotovitvijo, Ha Landona ni mogoče poraziti Šli. Dalje je Roosevelt udaril republikance z ugotovitvijo, da kar se stališča o komunizmu tiče, ni med demokratsko in republikansko stranko nikake bistvene razlike, kajti obe sta proti njemu. Razlika pa je v taktiki — je dejal Roosevelt — kajti demokratska stranka se bori proti širjenju komunizma uspešno, dctfim republikanci le vpijejo in hujskajo proti njemu. Ch icago Tribune, ki je eden glavnih ameriških dnevnikov in v tej kampanji odločno- za Landona, v izdaji z dne 4. ok- NAŠI SHODI IN SESTANKI V tej številki na 1. strani je seznam shodov in sestankov, ki jih aranžirajo klubi JSZ ali pa direktno glavni urad zveze s sodelovanjem somišljenikov. Večino teh datumov je določil agitacijski odbor JSZ, toda odgovorov iz mnogih naselbin še ni, zato ta seznam ni povsem točen. V kolikor bodo datumi shodov spremenjeni, bo oznanjeno v prihodnjih številkah. Prva dva se vršita v Detroitu in v Girardu. Namen teh shodov je agitacija za socialistično listo, za JSZ, Prosvetno ♦ matico in naše publikacije. irugače kakor z Rooseveltovo ^bra na }- strani Priznava, da »mago, kajti Earl Browder gotovo ne bo prihodnji predsednik. Browderjevih deset tisoč članov ne more vplivati na izid volitev ne v eno ne v drugo Roosevelt je v tem govoru 8mer' trdi Pa- kakor Je njegova »lasal zlasti prejšnjo republi- navad?> da že to, ker komuni-kansko administracijo, češ, da stl vp!J*J°» "Landona se mora je s svojim pogubnim gospo- dokazuje, da srna- darstvom gnojila tla korrfuni-ltraj0 Roosevelta za stopnico v itični propagandi, dočim so se "komunizem". Rev. Coughlin pod njegovim vodstvom eko-| (Nadaljevanje na 3. strani.) Kompanijske unije "dezertirajo!" Jeklarske korporacije imajo s svojimi (kompanijskim) unijami slabo srečo, kajti mnoge so v celoti prestopile v industri-alno unijo jeklarskih delavcev, za katero vodi kampanjo pod vodstvom John L. X»ewisa, C. 1. O. Enotna akcija delavstva v Kataloniji za preobrat Katalonija je najbolj industrializirana provinca španske države in njeno ljudstvo najnaprednejše. Značilnost delavskega gibanja v Kataloniji pa LUIS COMPANYS, predsednik Katalonije. ^ v tem, da je povečini sindi-taliatično, prežeto z anarhističnimi nazori. V sedanji civilni v Španiji se je Kataloni-J* uspešno iznebila fašistične kontrarevolucije, 'kljub temu, da »o pretili njenemu glavnemu mestu Barceloni topovi s Hitlerjevih in Mussolinijevih vojnih ladij. Takoj v nričetku fašistične revolte je bila katalonska vlada reorganizirana v znamenju potrebe za enotno borbo delavskih sil proti fašizmu. Dne 30. septembra pa so vlado prevzele delavske struje popolnoma. Sklenila je izvesti socialni preobrat, v kolikor ji bo to mogoče, kajti velik del industrije in rudnikov v Kataloniji poseduje ameriški, angleški in nemški kapitalizem. V tej vladi so prvič v zgodovini zastopani tudi anarho-sindikalisti s tremi ministri, dasi so prejjod-ločno zavračali sodelovanje s kakršnokoli vlado. V prevzem odgovornosti z drugimi delavskimi strujami jih je primorala fašistična ofenziva. Dalje so v vladi dva socialista, štirje levičarski marksisti (pristaši Tro-ckijevih teorij), štirje levičarski republikanci in eden ne-strankar, ki je veščak v raznih tehničnih zadevah. Katalonska republika mobilizira zdaj 300,000 mož močno armado za skupen boj s španskimi vladnimi četami proti fašistični armadi. Luis Com p a ny s je ostal predsednik Katalonije. Matrico te slike pogodila organizacija Labor Chent for tke Kelicf and tke Liberation of Work*rs of Kurope. ........................Simpl, Praga. Poskus za mobiliziranje podpornih organizacij v prid jeklarske unije Konferenco sklicuje odbor treh. Akcijo začeli komunisti. C. I. O. odklonil plačati stroške Poseben odbor treh, v katerem so B. K. Gebert, J. Gasiu-nes, tajnik neke litvinske podporne organizacije, in Geo. VVitkovich, urednik "Napreja" v Pittsburvhu. so razposlali poziv na konferenco zastopnikov podpornih organizacij in posameznih podpornih ter kulturnih društev, ki se bo vršila 25. oktobra v Slovenskem domu v Pittsburghu. Za glavnega govornika je povabljen Phjlip Murrav. Namen sklicateljev je mobilizirati centralne podporne organizacije in posamezna društva v pomoč kampanji za organiziranje jeklarskih delavcev. Tako pravi proglas sklicateljev, ki navaja med drugim, da organizatori-čna kampanja med jeklarskimi delavci ni samo stvar unij, ampak prav tako stvar podpornih organizacij. Prvi sestanek so imeli v Pittsburghu dne 8. avgusta in proglas konstati-ra, da so zastopniki reprezan-tirali nad 300,000 članov. Šteli so kajpada članstvo vseh podpornih organizacij, pa če so o sestanku kaj vedele ali ne. Odbor apelira na društva, da naj prispevajo za kritje stroškov konference, ki bodo znašali baje kakih $150. j Na pisemskem papirju »o označene med drugimi sledeče podporne organizacije in zastopniki, kateri jih reprezenti-ra jo v tem odboru: H. B. Z., Butkovič; Srpski Narodni Sa-vez, Pekič; Kranjsko slovenska katoliška jednota, Deč-man, Jugoslovanska katoliška jednota, dr. ?VJ.-Arch. Poleg teh je zastopana v odboru velika komunistična podporna organizacija I. W. O. in nekaj drugih; federacijo SNPJ v zapadni Penili zastopata Horvat h in Barilar. Ampak resničen , ekzekutivni odbor tvorijo trije, ki so omenjeni v uvodu tega poročila. Vsekakor bi morale centrale, ki so zastopane, zlahka prispevati $150 za kritje stroškov, namreč če so faktično zastopane in rte samo na papirju. (Nadaljevanje na 5. strani.) Obli ube "delavskih prijateljev" malo pomenijo "Delavcem civilne svobod-ščine ne bodo zajamčene, dokler si ncosvoje politične moči v mestih in v državi," je dejal milwauški župan Hoan na socialističnem shodu v New Yorkti. Politična oblast v rokah posedujoč i h slojev služi posedujočim. Ko si jo vzamejo V aolioio 10. oktolira shod klubov št. 114 in US JSZ V DETROITU, MICH., 17153 JOHN Govornik FRANK ZAITZ in drugi. delavci in farmarji, bo služila njim. - Vsaka stavka • dokazuje, da je politična oblast, pa naj jo kontrolira demokratska ali republikanska stranka, vedno na strani izkoriščevalcev in proti izkoriščanim, Pennsvlvanski governer, ki je demokrat, je nedavno obljubil, da milica ne bo uporabljena proti stavkar-jem, do'kler bo on na čelu države. Delavci Berkshire Knitting kompanije v Readingu pa so imeli dne 1. oktobra, priliko spoznati, kako malo so vredne take obljube. Ko se jih je več tisoč zbralo pred tovarno, da protestirajo proti profesional- nim skebom in drugim provo-kacijam kompanijskih agentov, je navalila nanje državna policija (kozaki) in jih silomar razgnala. Okrog petdeset delavcev je obležalo ranjenih in en državni policaj. Skrajno_brutalna napram stavkarjem je "Mast v Californiji, kateri pomagajo tudi ta-kozvani vigilanti ali čuječniki. Mobilizirajo se iz vrst imovi-tejšega sloja. Bossi in slični "boljše plačani ljudje" pa so od družb prisiljeni vstopiti k "čuječnikom" in vršiti "patrio-tično dolžnost". Ta dolžnost obstoja v napadih na stavkar-je, v izganjanju unijskih organizatorjev, razbijati morajo li- nijske urade in vpiti, da varujejo red in mir in da branijo "amerikanizem", karkoli to je. V Arkansasu in v Floridi se vigilanti, deputiji in policaji poslužujejo v bojih proti unij-skim delavcem in organizatorjem linčarske "justice", in prav tako marsikateri drugi državi. Delavci, ki glasujejo za demokratsko in republikansko stranko, si torej sami spletajo bič, ki jih tepe. V industriji so za unijo a v politiki skebajo! Ni čudno, da jih policijske oblasti in gangsterji v službi kompanij tako svobodno tolčejo s količki in bikov-kami in vsipajo vanje solzavj-čne in druge strupene pline! ITALIJA IN NEMČIJA PODPIRATA FRANCOVO REVOLTO, NEGLEDE KAJ STORE DRUGE EVROPSKE DEŽELE Premier Blum za odvrnitev vojne nevarnosti. — Komunisti popustili v svojih zahtevah FRANCOSKI premier Leon Blum je s svojim predlogom za * nevtralnost evropskih dežel v španski vojni morda obvaroval—začasno vsaj—Evropo pred novo splošno krvavo tragedijo, v katero bi jo pahnila Mussolini in Hitler. Italija in Nemčija sta sprejeli predlog za nevtralnost z izjemnimi pogoji. Toda diktatorjem ni verjeti, vsaj ne takim, kakor sta Mussolini in Hitler. Zastopnik Španije je na zasedanju lige narodov predložil dokaze, da Nemčija in Italija kljub sprejemu nevtralnosti zalagata španske rebele z orožjem, strelji-vom, aeroplanf in z drugo vojaško robo. Ako bi uporniki ne dobivali te pomoči; bi bila revolta že davno zadušena, je izjavil predstavnik španske vlade. Poleg teh dveh fašističnih držav krši sporazum za nevtralnost v španski civilni vojni tudi Portugalska. Ta je očitno na strani rebelov in jim pomaga na kakršnekoli mogoče načine, razen z armado. Finančno in moralno pomoč Francovim mo-hamedanskim Murom in njegovi inozemski legiji, ki jo tvorijo propadli zločinski tipi iz raznih krajev Evrope, Amerike in Afrike, nudi tudi Vatikan, ker smatra, da bo fašistični general Franco v slučaju zmage restavriral staro moč cerkve, ki jo je posedovala v Španiji skozi stoletja. To ob enem pomeni, da ji bo vrnil tudi ogromna bogastva, ki SO od tega sveta. Cerkev v Španiji je namreč interesirana le v posvetno imovino. Komunistf v Franciji so skozi zadnje štiri tedne priredili precej demonstracij proti taki "nevtralnosti" in zahtevali, da ji Blum stori konec s tem, da priskoči na pomoč Caballerovi vladi v Madridu, ker je ustavna, demokratična in delavska. Kapitalistično časopisje po svetu je o teh zahtevah obširno poročalo. Delavske in liberalne revije so se radi njih spustile v (Nadaljevanje na 3. strani.) VAŽNA SPREMEMBA V UNUl KLOBUcARSKIH DELAVCEV V nedeljo 4. oktobra se je pričela v New Yorku izredna konvencija unije United Hat-ters, Cap and Millinery Work-ers. v kateri je tudi par tisoč Slovencev, večinoma ižensk, ki izdelujejo ženske klobuke. Do pred dvema letoma sta obstajali dve uniji, ki sta si bili marsikje v ljutem boju. Ena je bila močn.i med delavci v tovarnah za moške klobuke in kape, in druga za ženske klobuke in slamnike, toda ena kot druga unija se je skušala utrditi v o-bojih obratih. Temu bratomor- nemu boju se je storilo konec 1. 1034, ko sta se obe uniji združili v eno pod prej citiranim imenom, toda do te konvencije sta še vedno poslovale avtonomno; vsaka v področju svojega odbora. Delavci v tovarnah moških klobukov so se že izrekli za popolno združenje, delegati delavcev v tovarnah za ženske klobuke, pa sklenejo to sedaj, nakar se dne 7. oktobra prične skupna konvencija in delavci obeh strok klo-bučarskih obratov se združijo v celoto. ===== KAMPANJSKI SHODI JSZ Shodi in sestanki pod pokroviteljstvom JSZ se bodo vršili n« datume kot so tu navedeni, kjer je aranžma zanje že sklenjena, točni datumi za shode v drugih naselbinah pa bodo oznanjeni v prihodnji številki. Detroit, Mich., v soboto 10. oktobra. Govornik Frank Zaitz. Girard, Ohio, v nedeljo dne 11. okt. Fred A. Vider. Gowanda, New York, v sredo 14. oktobra. Charles Pogorelec. Little Falls, N. Y., v soboto 17. okt. Chas. Pogorelec. VVest Allis, Wis., v nedeljo 18. oktobra. Joško Oven. Forest City, Pa., dne 20. oktobra. Chas. Pogorelec. Nanticoke, Pa., dne 22. oktobra. Chas. Pogorelec. Johnstown, Pa., v nedeljo 25. oktobra. Ch. Pogorelec. Canonsburg, Pa., in druge naselbine v zapadni Penn-sylvaniji, shodi in sestanki od 28. oktobra do 3. novembra, vključivsi oba datUEQ£. Milvvaukee, Wis., dne 31. oktobra, ako bo mogoče aranžirati shod na ta dan. Točen datum bo sporočen pozneje. Govornika Donald J. Lotrich in Frank Zaitz. Springfield, 111., 31. oktobra ali 1. novembra. Filip Godina. La Salle, III., v nedeljo 1. novembra. Josko Oven. Bridgeport, in druge naselbine v vzhodnem Ohiu. Shodi in sestanki 4., 5. in 6. novembra. Chas. Pogorelec. Barberton, O., in okoliške naselbine, dne 7., 8. in 9. novembra. Chas. Pogorelec. V kolikor bodo datumi teh shodov spremenjeni, bo pravočasno sporočeno. Na člane in somišljenike apeliramo, da naj shode v svojih naselbinah dobro oglašajo in store vse v svoji moči, da bodo uspešni. proletarec LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ImUJ* Jugotlovantka Drlavtk« Titktovma prutb«, Chicago, M. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Z*dinjenih državah *» <-elo leto f3.00; za nol lai^ 1»..«; ta četrt teta $1.00. Inoaomatvo: aa calo leto $3.50; za pol lata $2.00. Val r«koptai in oeiati morajo biti v urada najpoznejt do pondeljka bon popoldne za priobčitev v ftttvllti tekočega UhJ*- PROLETAREC Soc. Gauer in Dietz imata dobre BARIT0NIST JOHN GREEN NASTOPI tzglede za izvolitev v zvezni kongres pRV|č pREB SLOVENSKO PUBLIKO Socialisti v VVisconsinu so se v letošnji volilni kampanji združili z drugimi farmarski-mi organizacijami in unijami krat poročano. VVUconsinski Pttbliahed «v«ry Wednesday by the VujroV,av Workmen'a Publtihin« Co., Inc. EstsfcHihed 1908. Bdi tor........i........v.........>----Frank ZaU*. Business Manager.................Charles Pogorefcc. Aasiatant Busineas Manager.............xohn Rak Jr. SVBSCRlPTlOSl RATRS: United States: One Year $3.00; Si* Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Coun*.ries, One Vear $3.50; Six Months $2.00. {»ROLET AR EC 2301 S. Lawndale Ave. Tolepkonat ROCKVVELL 2S«4. CHICAGO, ILL. "Kdor ni z nami, je proti nam!" Demokratska stranka ima v svojem glavnem kampanjskem uradu v Nevv Yorku slovenski oddelek, v katerem je šef Ivan Mladine«. V njegove™ področju delujejo Jerič v Chicagu, Drasler v Clevelandu itd. Naloga teh ljudi je volilce slovenske narodnosti prepričati, da je glasovanje za demokratske kandidate za ljudstvo Življenskega pomena. Tz nevvyorške-ga kampanjskega urada demokratska stranke dobivamo članke, kakor vsi drugi slovenski listi, in v enemu teh je rečeno med drugim: "Ne gre za to, da-li je kdo za Roosevelta in njegovo politiko ali pa za Landona in njegov politični program. Gre le zato, ali je kdo ZA Roosevelta ali PROTH Rooseveltu . . članek iz jugoslovanskega demokratskega kampanjskega urada torej jasno priča, da se "ne gre za program", ampak edino zato, če ste za ROOtfKVELTA ali pa PROTI Rooseveltu. Kajpada je članek zabeljen z dobrimi ocvirki, ki vlečejo, prav laku dobro pa do zabe!jonl enako mikavni »članki, katere pošilja republikanski kampanjski urad pod firmo "tujerodni državljani za Landona". V vsaki volilni kampanji se dogaja enako. Pred štirimi leti so rekli: "'Če glasujete za socialiste, je to glas za Hoovra." Zdaj pravijo: "Glas za katerokoli manjšinsko tttranko.je glas za Landona in proti Rooseveltu. - , Politiki na Wall Streetu vedo to — nekaterim se ta boj med republikanskimi in demokratskimi politiki celo gnjusl in izjavljajo, da jim je čisto vseeno, če bo predsednik spet Roosevelt, ali pa če zmaga Landon. > - Mogoče je, verjetno je, in iz dosedanjih skušenj je vidno, da je bil Roosevelt delavcem v govorih jako prijateljski. Toda kdo ne bi bil v taki krizi? Roosevelt vendar ve, da je prvi pogoj za izvlečenje dežele iz kaše naklonjenost ljudstva — predvsem tistih skupin, ki so organizirane. To, kar je za delavce storil, pa je manj kot malenkost, ako dane "dobrote" presojamo kot zavedni delavci, ne pa kot hlapci. socialisti so se odločili za ta korak, ker se nadejajo v zvezi h farmarju in unijami večjih uspehov. Pod označbo socialistične stranke bosta samo predsedniki kandidat Norman Thomas in Geo. A. Nelson, kandidat za podpredsednika. Pri /adniih primarnih volitvah sta bila nominirana za kandidata v zvezni kongres znana milvvauška socialista Paul Gauer in Carl P. Dietz. Prvi je kandidat v 4. in drugi v petem kongresnem okraju, ki vključujeta mesto Milvvaukee. Gauer je bil do prošlih občinskih volitev alderman in predsednik mestne zbornice, Carly P. Dietz pa je še alderman. Oba sta že dolgo let delavna v soc. stranki in v delavskem gibanju vobče. Sodeč po glasovih, ki sta jih dobila pri primarnih volitvah, imata oba jako močne izglede poraziti sedanja kongresnika, katera federacija in milvvauške unije, ki skupno s socialisti delujejo za izvolitev celotne progresiv-liste. . CARL P. DIETZ v Faimarsko-delavski progresivni federaciji, ki je sklenila nominirati svoje kandidate na listi progresivne stranke, ka-|in Gauerja je indorsirala far-kor je bilo v tem listu že več-1 marska-delavska progresivna PAUL GAUER Poleg teh dveh je bilo na se v kampanji resno trudita,] progresivni listi nominiranih da si ohranita sedeže. Dietza j precej socialistov v vviseonsin- sko zakonodajo in v razne druge urade. Peter Kokotovich za uspeh kampanjske prireditve kluba st. 1 v nedeljo 25. oktobra Chicago, III.—Na prošli seji oktobra v dvorani ČSPS glavni eksekutive JSZ v petek 2. ok- govornik. Dasi je-v Chicagu v tobra je Pet* r Kokotovich po- j ož jem krožku sodrugov več-ročal o svojih vtisih med Slo- krat nastopil tudi v pG*J*'dnjih venci in drugimi Jugoslovani v letih, ga na veliki socialistični Toroolu, Kanada, in o situaci ji prireditvi, kakor bo ta, že dol-z ozirom na socialistično giba- go nismo culi. Govoril bo o vonje med Srbi in Hrvati v De- lilni kampanji z ozirom na po-troitu ter med Srbi v Chicagu. ložaj v Zed. državah in v Kv-V. Kokotovič Je uposien pri ve- ropi, o kateri ima on strokov-liki družbi, katera ga pošilja1 njaško znanje in dober upo-iz mesta v mesto, da instalira gled v vse toke evropskega de-njene stroje. Prosti čas pa po- lavskega gibanja, rabi za obiske in agitacijo med Naši Rdeči sokoliči (Red rojaki, med katerimi išče pri- Falcons) bodo na tej prireditvi lik za nastope na »hodih in nedvomno razveselili s svojimi pred a vanj Th. ljubkimi nastopi slehernega u- Ko je čital. da klub št. 1 pri- deleženca. Uče se pridno in redi v nedeljo 25. oktobra ve- vsem v vzpodbudo, liko kampanjsko prireditev v Spored, ki sev prične ob 3. dvorani ČSPS, je obljubil sto- pop., (»tvori s pozdravnim na-riti s svo je strani kolikor bo | govorom Joško Oven, nakar mogel in ob enem izjavil, da j zapoje "Sava" Internacionalo bo klubu št. 20 predlagal, da in nekaj drugih pesmi. "Savin" naj proda v svojem delokrogu zborovodja je Jacob Muha in najmanj 50 vstopnic. njena pianistka pa Mary Ktbin Kristan sporoča iz me-1 Muha. sta Grand Haven, Mich., da se O ostalih točkah sporeda po-radevolje odzove našemu va- ročamo v podrobnostih v na-bilu. On bo torej v nedeljo 25.'slednjih številkah. — P. O. strokovne in industrialne unije v zed. državah (Konec.) Zadnja leta je tudi v ameri- Piie ANTON GARDEN so v kratkem času pridobile, kar so bile izgubile in še več. *k«>m (MavHk-m x>l>a«j.i • Vstajati ** Pov«m pihati drugačen veter. Stagna da kmalu je moral svoj delokrog razširiti. Iz vseh strani je bil namreč oblegan Apeli Podporne organizacije in kampanja za unijo jeklarskih delavcev V jeklarski industriji je vposlerih tisoče Jugoslovanov, med njimi največ Hrvatov. Slovenci so na drugem mestu. Tudi Srbi, Bolgari in Macedonci niso tujci v centrih železarskih obratov. Ni čudno, ako so se gotovi strategi med našimi prijatelji komunisti domislili, da je tu zanje prilika ustanoviti novo podružnico pod zavajalno firmo v njihovo korist. Imajo jih mnogo in različne, ki se večinoma vse izplačujejo v njihove namene. Ustanovitev odbora podpornih organizacij za organiziranje jeklarskih delavcev v unijo ni napačna ideja, čeprav so jo potisnili na površje komunisti. Navsezadnje je dolžnost delavskih podpornih organizacij pomagati članom ne samo v boleznih in njih sorodnikom v slučaju smrti, ampak na vseh poljih, kjer je mogoče kaj storiti v prid splošnega blagostanja. če bi sklicatelji o?.iroma ustanovitelji odbora podpornih organizacij za organiziranje jeklarskih delavcev prvotno rekih "Mi vam to predlagamo, pomagali vam bomo, vi pa prevzemite gmotno in moralno odgovornost/' pa bi bila stvar v redu. Na primer, KSKJ bi zastopali Zalar v Jolietu, Opeka v Waukeganu in Det man v Pittsburghu, vsi odgovorni odborniki, posebno Zalar in Oman. Prvi bi pomenil za unijo jeklarskih delavcev v Jolietu več kot najboljši najet organizator. Oman pa bi storil lahko veliko dobrega žanjo v Waukeganu. če bi zastopnikom KSKJ dodali »še Toneta Ordlno, bi izdatno pomagalo v Clevelandu. Ali so ti moižje in drugi v njihovem odboru pripravljeni pomagati Članom svoje jednote, da se organizirajo V uniji? če niso, se naj ugotovi, in ako je odbor, ki sklicuje konferenco, kos nalogi, bo to zlahka dognal. KSKJ ima izmed slovenskih podpornih organizacij v centrih železarske industrije največ članov. Veliko jih ima tudi JSKJ in na tretjem mestu je .SNPJ. Med Hrvati ima več kot prvertstvo Hrvatska bratska zajednica, Oman, Zalar, Grdina Itd. ae bi lahko izgovarjali, da so za unijo, ampak odvisni so od Zavarovalninskih komisarjev, katerim se bi ne hoteli zameriti. Toda mar niso skoro vse države, ▼ -katerih imajo naše jednote In aveze največ članstva, demokratske? Demokratska stranka zagotavlja, da je za delavce in farmarje, torej česa se bati? Tudi če bi bilo to res, je jasno, da podporne organizacije, ki jih sklicatelji omenjajo, ne brudo vrfrile kampanje za organiziranje jeklarskih delavcev. To nalogo v resnici vrši v svojem delokrogu le .HNPJ, ker ji tako določajo pravila, in pa SSPZ, ki je z ozirom na razredni boj sprejela na svoji prošli konvenciji delavsko razredno stališče. V koliko se bo na tem polju ona uveljavila, odvisi od njenih vodij in-urednika njenega glasila. ciji, \l je v unijskem gibanju nastala že več let pred krizo, je napravila konec NRA, ki je unijam dala novo življenje. O | vrgla med^taro ^ro an tem ni nobenega dvoma. Pod nove unije. V pravilnikih je bil pomoč v stavkah in pri širje-določen maksimalni delovnik nju unij. Namesto na Ameri-in minimalna plača za vsako ško delavsko federacijo so se industrijo. Na drugi strani je "Nestrankarska" delavska politika Odborniki unij, ki so organizirali "nestrankarski" delavski politični odbor za agitacijo v prid Roosevelt o ve kandidature In v korist drugih demokratskih kandidatov, ni in ne more biti "nestrankarski". Isto velja za sličen odbor, ki ga je organi-airal predsednik unije tesarjev v prid republikanske stranke. Posatneztiik ali organizacija, ki deluje za gotovo stranko, ni »estrankar, niti ne nad strankami, ampak pristaA in agitator •tranke, za katero deluje, pa če to prizna ali ne. / človek je sam sebi najhujši sovražnik. Hoovrovo administracijo so bile radi velike brezposelnosti, trganja plač in uničevanja vseh delavskih standardov tudi v organiziranih tovarnah, unije absolutno potisnjene ob steno. Od nekaterih močnih unij, predvsem rudanrke in tudi v oblačilni industriji, so ostala le še ogrodja nekdaj močnih organizacij. Ker je bila dežela absolutno na psu ob nastopu Roosevelto-ve administracije in ker je Hoover ni mogel postaviti na noge samo s subvenciranjem velebiznisa pod domnevo, da bo vladna pomoč biznisu končno pronicala tudi na dno, med delavske mase — ker Roosevelt ni mogel nadaljevati h Hoovrovo politiko, dežela pa je kričala proti vvallstreetskim izkoriščevalcem in bankroti-rancem dežele, je Rooseveltov "možganski trust" iznašel in dal deželi NRA, dokument poln kapitalističnih protislovij. Ker je bila v kongresu resna akcija za drastično znižanje delovnika na 30 ur — senat je že pred NRA sprejel Blackov osnutek — je bila v tem dokumentu dana delavstvu za ameriške razmere važna koncesija, slovita točka 7-A, ki je delavcem "garantirala" pravico do organizacije. Teorija te točke je bila, ako se tudi delavstvo organizira kakor je organiziran ves velebiznis, tedaj se bo latfje otepalo brezvestnega izkoriščanja, ker slednje škoduje tudi kapitalizmu. Ta živi ne samo od profitov, marveč tudi od kupne sile. In če slednje ni, tudi profitov ni. Kriza ie vsaj bolj dalekovidmim kapitalistom toliko odprla oči, da so spoznali to ekonomsko resnico. Tako je ameriško delavstvo s prihodom "nevv deala" dobilo svoj "Magna Charta". Prvič v zgodovini in sredi največje krl-ze se je zgodilo, da je kongres s predsednikom vred rekel, da ima delavstvo pravico do organizacije. Res — "revolucija". Temu so pritrdili tudi nekateri najmočnejši kapitalisti in pričeli sami organizirati delavstvo »v — kompanijskih unijah. Katere delavske unije so bile dovolj žilave in budne, titruatni zakon in velela male mu in velikemu bisni.su, naj doloma minimalne cene in odpravi "nepošteno" kom peticijo. V tem novem poglavju kapitalistične Amerike je vse vrve-lo. Milijoni delavcev so b*ili takoj dostopni do organizacije. Delavske unije so rasle skokoma, še bolj pa kompanijske. Medeni dnevi pa so kmalu minili za delavce, ker so hitro trčili ob "reformirani" kapitalizem. Močne unije so imele na strani vlado — več ali manj — nove in šibke unije pa so dobile klofuto tudi od predsednika. To je bil slučaj v avtni in tekstilni industriji. Največ je dobil od administracije John L. Levvis, ki je ponovno in v kratkem Času. zopet zgradil rudarsko unijo. No-botoM "v nedeljo" itd., ne pa samo dne tega in tega. THOMAS BO GOVORIL V CHICAGU V petek 10. oktobra bo v i je radio padre Coughlin, volil-Chicagu govoril soc. kandidat no agitacijo, ki dela čast nje-za predsednika Zed. držav mu in vsi socialistični stranki. Njegovi govori so stvarni in Norman Thomas. To bo edini kampanjski shod soc. stranke v tem mestu, na katerem bo govoril Thomas. polni žgoče kritike proti vsem, ki so odgovorni za razmere Vršil se bo | kakršne so in za-histerično politično gonjo, ki ne more prinesti ameriškemu ljudstvu nič dobrega. Naravno, da v takem morju zaslepljevanja, kakršno se je razlilo po Zed. državah, socialistična stranka ne more priti v ospredje, ker je njeno časopisje in organizacija šibka, dočim sovražniki ljudskih koristi razpolagajo z ogromnimi pro-pagandističnimi aparati in z milijoni dolarjev v kampanjskih fondih.! Toda socialisti imajo zavest, da so kljub svojemu malemu številu v pravem in da je njihov volilni program edini, ki bi res spremenil razmere na boljše in omogočil socialno sigurnost vsem, ki so odvisni od dela za preživljanje. Prej ali slej bo ljudstvo moralo seči po tem programu, NORMAN THOMAS v K ght Street gledišču na Osmi in VVabash ulicama. Pridne j kajt| kapitalistične stranke čr-se Ob X. zvečer. Vstopnice v paj0 jy njega po koščkih — pred prodaji so po 25c in pri blagajni 35c. Vstopnice za re- toliko, da vržejo delavcem neka) drobtin. Pridite v petek portunistična in reformistična, zervirane sedeže so po 40e. oktobra na shod vsi, da ču- toda Vv> ho široke delavske ma-# Norman Thomas vodi v le- jete govornika in misleca, ki se odtrgalo od kapitalističnih tošnji kampanjski zmedi, ki so ga je vredno poslušati. Vstop-strank in jih poslala na lastno jo ustvarili politiki kapitalisti- niče v predprodaji dobite pri P°t- čnih strank in demagogi, kakor , Proletarcu. SERAFIMOVIG ZELEZHA REKA ROMAN IZ CIVILNE VOJNE V SOVJETSKI RUSIJI Prevel ii ruščine za "Proletarca" ANGELO CERKVENIK (Nadalje vanje.) TOLOVAJ, KI MOftl SPANSKE DELAVCE srm Potem 80 zabeli zopet vsi hkratu govoriti, fcvahno in glasneje nego po navadi. Kakor da bi bili hoteli prevpiti, izbrisati neizbrisni pok smrtnega strela! Tudi harmonika se je ppet oglasila. "Vsi smo se rili skozi gozd proti tisti skali, fttili smo, da nas bo vse do poslednjega aoia vzel vrag. No. ne, smo rekli, ne more aim uspeti. Te strme stene ne bomo nikdar preplezali. Ne naprej ne bomo mogli ne nanj. Kakor hitro se bo zdanilo, nas bodo polotili drugega za drugim." "Kakor v mUnici!' se je nekdo zasmejal. MVsi smo si mislili: Vražji psi! Delajo se, ktkorda bi bili zaspali! Pri naslednjem koraku pa bodo izlili na nas točo svinca! Samo deset strelcev naj postavijo tam zgoraj, pa bodo oba polka pokosili. T^ako smo premišljevali, se vzpenjali navzgor, stopali drug drufemu na ramena in celo na glave." "Pa stari? Kožuh? Kje je bil?" "Z nami je bil. Ko smo se priplazili prav do vrha, smo vsi mislili, da se živ človek ne more več vzpeti čez strmino, ki je merila do roba še kašne štiri metre ter je stala pokončno kakor zid. Tedaj je izdrj stari s puške nekega vojaka bajonet, ga zapičii v neko raz-poklino v steni ter stopil nanj. Vsi smo storili isto... Kmalu smo se vzpeli do roba... MPri nas pa se je vsa stotnija potopila. Skakali so kakor zajci s kamna na kamen. Bik) je temno kakor v rogu. Zašli so ter se potopili vsi, do poslednjega. Čeprav so se še tako živahno pogovarjali, fcprav so ognji še tako prijetno plapolali, vendar Je nekaj poiniio vso temo l tieznoetiu ttpetostjo, nekaj, česar bi se bil vsakdo rad otresel, česar pa se nihče ni mogel otresti: duha, neznosnega duha po razkrajajočih se traplih. Mati Gorpinka je dejala: "Kaj pa je to?" Pokazala je s prstom v temo. Vsi so pogledali v pokazano smer. Tam, kjer se dviga gorovje, so plapolale, se premikale in pripogi-bile k tlom dimnate baklje. že znani glas se je oglasil iz teme: "To so naši ljudje, ki pobirajo skupaj z meščani mrliče. 2e ves dan pokopavajo iriide. Vii so umolknili. XXX. Sonce sije. Morje se iskri. Daleč zgoraj režejo modro nebo ostri robovi temnomodrih lira. Cesta se vije vedno više in više. Mestece v globini se beli; prav drobčkano »Je vidi ter vedno bolj in bolj izginja. Modri ttliv je s pomoli vred od obrežja ostro odre-un; kakor da je med moijem in pomoli s inačnikom in ravnilom zarisana črta. Zapu-fceni gruzinski parniki se vidijo kakor tenke, *nie črte. škoda, da jih nismo mogli vzeti s leboj! Sicer pa so vzeli zelo mnogo stvari s seboj, fcst tisoč topovskih nabojev in tristo tisoč mbojev za puške so naložili na vozove. Krami gruzinski konji vlečejo, napenjajoč oljna-točrno jermenje, po strmi cesti šestnajst gru-zinskih topov. Na gruzinskih vozovih je na-kupičeno vsakovrstno bojno orodje, poljski telefoni, šotori, bodeča žica, zdravila. Za temi vozovi vlečejo konji popolnoma nove sa-nitetske vozove. Vsega je bilo v izobilju. Samo nečesa ni: Kruha ni, sena ni! Lačni konji se potrpežljivo pomikajo in dajejo z glavami. Vojaki si pasove vedno tolj zožujejo, vendar pa jo veseli. Vsak vo-jak nosi po dvesto do tristo nabojev, živahno korakajo in dvigajo oblake prahu. Velike množice muh spremljajo kolono. V blešče-fem sončnem žaru se po taktu koraka raz-,e» vesela pesem: "Krčmarira lepa, mlada, vina nima, zganja ne ..." Vozovi, koleslji, najrazličnejša vozila neprenehoma škripajo, škripajo brez konca in Izmed rdečih, katunastih podzglavni-Pokukavajo omršavele otroške glavice. . P(> kraticah. ki vežejo cestne vijuge, se vi- JO brezkončne verige pešcev. Vsi so še ve-Jj® v starih, raztrganih capah, na glavah razcefrane kape in zmečkane klobuke, ^Kah palice. Ženske so bose in prav tako razcapane. Nikdo ne žene več živine; krave, konji in celo psi so kratko in malo izginili. Krezkončna, zvijajoča se kača, nenehno spreminjajoč barvo avojih brezštevilnih udov, se zopet plazi v gore proti pustim stenam, ob pobočjih, globelih, razpokah, plazi se proti gorskemu sedlu, odkoder bo zlezla navzdol v stepe, kjer bo našla kruha in krme, kjer jo čakajo prijatelji. "Korakamo v taktu, veta I o pojoč, žvižgamo fantje, trpljenj* je proč ..." Ali pa: "Tonador r boj, to re a flor ..." Nedosegljivi vrhovi se dotikajo nebeškega svoda. Mestece se je potopilo, potopilo se je v sinjino obrežja. Morje se dviguje nalik sinjemu zidu. Drevje, ki raste ob cesti, ga vedno bolj zakriva. Prah, vročina, muhe .. Okrog in okrog pa od ljudi zapuščeni gozdovi, v katerih prebivajo samo še živali. V mraku se je razlilo čez vso dolgo kolono turobna dtroško moledovanje: "Mati... jesti, piti...! Mati...!" Omršavele matere s počrnelimi, ptičje-drobnimi obrazi so £ vnetimi očmi, stegujoč tenke vratove, gledale cesto, ki se je v vijligah dvigala vedno više in više. Hitro so stopale ob vozovih. Otrokom niso odgovarjale. Kolona se je dvigala vedno više in više. Gozdovi so se redčili, naposled pa so popolnoma izginili. Vsenaokrog jih je obdajala skalnata puščava, preprežena z globelmi, razpokami, skalnatimi ploskvami. Vsak zvok, udarec konjskega kopita, škripanje voz — vse je z vseh strani odmevalo, naraščalo v bobnenje ter prekricalo človeške glasove. Vsak trenutek so morali spravljati s pota padle konje. Nepričakova n o j e žarina izginila. X vrhuncev je zapihal veter, nebo je posivelo. Neposredno nato se je ra/.grnila noč. Iz temnečega neba so se izlili potoki vode. Votle, ne dežja! Voda je divjala, prevračala ljudi in živino ter polnila temo z bobnečimi vrtinci. Voda je lila i/, vseh konce\ in krajev, iz oblakov, iz tal. z leve in desne. spredaj in sada j. Vodi je lila skozi cunje... Ljudje in živina so izgubili pravo smer in medsebojno zvezo. Vsak je capljal sam zase. Nihče ni vedel, ne kod ne kam. Marsikoga je voda odplavila .. . Krik . . . A kaj je pomagal spričo bobnečega pekla človeški krik? Voda je brbotala... Kakor da so se rušile gore! Nihče ni vedel, ali je še kateri sodrug in sotrpin ostal živ. Vsakdo je vedel samo za sebe samega. "Na pomoč!" "Jezus, Jezus, konec sveta!" Mislili so, da so zakričali, v resnici pa so njihove modre ustnice samo šepetale. Konji, ki jih je bobneča voda odnesla, so povlekli za seboj vozove v prepade, a ljudje niso nič opazili, marveč so mislili, da stopajo še vedno za vozovi. Otroci so se skrivali v premočene blazine in obleke ter so jokali: "Mati . . . mati . . . oče!" Menili so. da SO dišali svoje glasove, v res-nici pa so slišali zgolj bobnenje vode, ki jc z nevidnih sten strgala nevidno kamenje ter ga valila navzdol, slišali so samo tuljenje vetra, ki je spremljalo divjanje vode. Zdajci se je človeku zazdelo, da je nekdo, ki je v tem zblaznelem peklu gospodoval, nepričakovano odgrnil ogromno temno zaveso, nakar je neznosno ostro zatrepetal'* sleherna stvarca v bleščeči sinjini, vsaka stvarca, ki je bila do tega hipa zavita v ne-predorno temo noči. Skrivljena hrbtišča gorovja so rezala nebo, ki je bilo obžarjeno z bleščečo sinjino. Prav tako ostro so se od teme odražale ostro brušene skale, robovi prepadov, konjska ušesa. Svetloba je strahotno švigala na vse strani, v omamljujoči svetlobi so se videli vsi predmeti mrtvaško mirni, kar je na človeka še najbolj strahotno vplivalo. (Dalje prihodnjič.) Socializem nauk boja. ni nauk potrpljenja, temveč Z«morski baritonist JOHN GREEN .—Pevska zbora "Sava" in "Kari Marks".—Red Falcons.—Slovenski govornik ETBIN KRISTAN.— Jamska skica.—Socialistični kandidat za podpredsednika GEO. A. NELSON. — Muzikalne točke. toJE nekaj izmed točk sporeda, ki ga nos te cuia \a kampanjski prireditvi KLUBA ST. 1 J. S. Z. V CHICAGU »nedeljo 25. okt. ob 3. pop. v dvorani ČSPS Na tej »liki na levi je general Francisco f ranco in na detni njegov pilot. Franco je vrhovni poveljnik fašistične kontrarevolucije, kateri po-magajo Hitler, Mufttolini, papež in fašistična portugalska vlada. NABAVITE SI VSTOPNICE V PREDPRODAJI! V nedeljo 11. oktobra bo velik dan v South Chicagu Društvo Delavec št. 8 SNPJ bo imelo v nedeljo 11. oktobra v Hrvatskem domu v So. Chicagu slavje, na katerem bo glavna toka sporeda socialna drama "Rdeče rože". Vprizori jo dramski odsek kluba št. 1 Pozdravni govornik bo Fr. Ko-sich. predsednik društva. Med programom in na plesni zabavi v vrhnji dvorani bo igral John KoeheTarjev orkester. O pomenu tega slavja in o igri "Rdeče rože" bo govoril Filip Godina, upravnik Pro-svete. Med dejanji zaigra par komadov na piano harmoniko Jos. Kosich mlajši, v ostalem pa bo občinstvo sledilo pretresljivi socialni drami "Rdeče rože". Kar nas je v So. Chicagu, smo uverjeni, da bo slavnega delavskega in nekaj tudi drugega občinstva v dvorani toliko, kolikor ga bo mogoče stlačiti notri. Zatorej, br. Godina, glej, da boš avdijenci poudaril, naj ne dela šuma po nepotrebnem niti s kašljem, ako ga je mogoče zadržati. Nekateri v So. Chicagu smo predstavo "Rdečih rož" že videli, pa želimo, da bi jo enako mirno u-živali udeleženci prihodnjo nedeljo v Hrvatskem domu. Kakor ste čikažani in rojaki v sosednih naselbinah v India-ni že videli, smo izdali letak, ali lepak, pravzaprav plakat, ki je velik kakor polovica rjuhe. Velik je zares, vsak pravi — prevelik — ampak prav zato so ga ljudje gledali in tako je nam tudi ta način oglašanja izdatno pomagal. Čikaške goste — tiste, ki so bolj razvajeni, pa prosimo, naj ne grajajo, če jim ne bo vse po volji, ker tudi nam ni. Vemo pa, da skušamo storiti najboljše v prid društva in delavske izobrazbe. S tem je veliko tru-* da in štroAkov, zato smo hvaležni za sodelovanje vsem, ki so nam ga naklonili. CIan "Delavca". Zanimiv mladinski koncert in zabava Bridgeport. O. — Poletje je minulo, pikniki so v kraju in pričele so se prireditve v dvoranah. Tukaj imatno dramatično društvo, ki obeta več predstav to sezono. Nekaj bo za našo naselbino pa popolnoma novega. Naša mladina bo pod vodstvom V. Lisjaka priredila študentovski koncert s petjem in z igranjem na različne inštrumente. Naša tukaj rojena mladina se zanima za slovensko pesem in tudi za slovenski jezik, samo če jih kdo spodbuja in uči. Slovenski starši bi se lahko nekoliko holj pobrigali, da bi govorili s svojimi otroci tudi v slovenskem jeziku, pa kakšno pesem bi jih naučili. Nekateri to delajo, a moralo bi jih bili več. Ali ne bo to užitek, ko boste zopet slišali iz mladih grl lepe slovenske pesmi? Kakor j t; razvidno iz programa, bodo nastopili mladi dečki in deklice iz več bližnjih naselbin, :fff še iz Triadelphije in Elm Grove, VV. Va. Sodelovali bodo tudi Čehi, Poljaki in ame-rikanski fantje in dekleta, ki Italija in Nemčija podpirata Francovo revolto neglede na druge dežele (Nadaljevanje s 1. strani.) razpravo, večinoma z argumentom, čemu komunisti zahtevajo j od bunžvazne Francije v pomoč Španiji veliko več, kaktor pa si upajo vprašati od sovjetske Rusije? Na to dejstvo jih je opozoril tudi Blum in komunistične zahteve za intervencijo Francije v španskem konfliktu so ponehale. Blum je na krmilu francoske republike in ostane, dokler ga ne zavrže parlament, ali pa se mu pripeti kaka nezgoda. Francosko ljudstvo ni za vojno, ne za intervencijo. Preveč je trpelo v zadnji svetovni vojni, pa je danes pripravljeno prenesti marsikaj, samo da se izogne novemu klanju. Če mu bo to mogoče, je kajpada odvisno predvsem od Hitlerja in Mussolinija. Blum je svojim kritikom na levici dejal, da ni diktator, zato ni v njegovih rokah, če je Francija pripravljena začeti vojno v obrambo demokratične Španije ali ne. Komunisti so migljaj razumeli, kajti predno bo Francija mogla v tako vojno, mora postati skoz in skoz delavska, dočim je danes v nji bur-žvazlja s svojimi mogočnimi fašističnimi kombinacijami toliko jaka, da lahko zaneti vsak hip civilno vojno in se nanjo tudi pripravlja. Drugo dejstvo, ki ga v presojanju francoske vnanje politike moramo vpoštevati je, da bi bila Francija brez pomoči Anglije v vojni s Hitlerjem in Mussolinijem v naprej obsojena porazu. Na krmilu Velike Britanije pa je stranka torijev, ki sicer verjame v demokracijo, i>od'pogojem, da se i pod njenim okriljem varuje svetost privatne svojine in profita. Nihče v kapitalističnih krogih ne veruje, da bo sedanja španska vlada, če zmaga, služila kapitalizmu. Raditega je proti nji tudi mogočna Velika Britanija, ne sicer odkrito, ampak zvijačno, kar je svojstvo torijskih diplomatov. Angleškemu kapitalizmu je fašizem jako neljub, ker je navajen tradicije svobodnega razmahovanja. še veli'ko bolj pa so mu neljubi taki delavski režimi, ki so obvezani nadomestiti kapitalistično s socialističnim gospodarstvom. Zarati.tega uradna Anglija podzavestno podpira fašistično kontrarevolucijo v Španiji, četudi jo je strah ob pomisli, da se bo fašistična Španija prej ali slej zedinila z Nemčijo in Italijo ter drugimi fašističnimi sateliti proti Angliji, da jo spravijo s svetovnega odra in si razdele njeno dedščino. Iz civilne vojne v Španiji se lahko učimo, da je resnična nevtralnost nemogoča. V interesu Mussolinija, Hitlerja in papeža je, da zmagajo v Španiji fašisti. V interesu modernega kapitalizma bi bilo, da bi v Španiji ostala na krmilu demokratična buržvazna vlada. Ampak kapitalizem se vselej pridruži tisti skupini, pri kateri ima najmanj izgubiti. Zato je s fašiz- mom. \ , Ves liberalno misleči svet in vse delavsko gibanje neglede na stranke in struje pa izgubi, ako bo v Španiji poražena vlada, ki je na krmilu po volji ljudstva in je prišla na površje edino in popolnoma z demokratičnimi metodami. . _ ^ Reakcionarne sile v Španiji, Nemčija, Italija in Portugalska, in sploh dogodki po vsem svetu, pa so nam nauk, da smo danes RESNIČNO v z-godovinski periodi prehajanja iz starega socialnega sistema v uredbo, v kateri poganja socialistični gospodarski red svoje prve res močne mladike. "Komunistična nevarnost" nalašč izmišljena, da se z njo preslepi volilce m (Nadaljevanje s 1. strani.) je na shodu v Des Moinesu, Ia.. trdil, da komunistični predsedniški kandidat Brovvder "odprto agitira za Roosevelta". Komunistična kampanja je letos z delavskega stališča resnično žalostna. Tako oportuni-stične delavske stranke v tej deželi še ni bilo, kakor je danes komunistična. Samo da časopisje piše o nji in ji pripisuje moč in vpliv, ki ga nima, pa je njen štab nadvse zadovoljen. Ne samo predsednik Roosevelt, tudi LaFollette v VViscon-sinu in farmer-laboriti v Min-nesoti odklanjajo "komunistična" indorsiranja. Reakcionarno časopisje piše o tem na dolgo in široko in ustvarja "komunistični strah", komunisti pa si domišljajo, da so res politična sila, ne pa "bav-bav". Kar se tiče publicitete, si jo znajo dobiti, ker manevrirajo z oportunizmom. In če ne sami, pa se dobe bedaki, kakor sta župan mesta Terre Haute v Indiam in njegov policijski šef. ki sta mislila, da se bodo vse "ameriške institucije" zrušile, če bi v njunem mestu dovolila govoriti v radiu ali v dvorani komunističnemu predsedniškemu kandidatu. Zato sta ga zaprla n ga nato pognala iz mesta. S tem sta mu dala več publicitete, kakor pa si bi jo Brovvder mogel kupiti s pol milijona dolarjev. Republikanci, demokrati in tudi komunisti igrajo v tej kampanji slepe miši, zavedeni volilci pa mislijo, da se gre zares. Zaverovani so v igro, m pa ne more jo videti stranke, ki je pred njimi s pošteno agitacijo, in z res konstruktivnim programom. Kdor pa jo vidi, bo glasoval za Thomasa in Nelson a. so učenci glasbene šole "Excel-sior Music Studio". V nji se vsi skupno vežbajo. Za petje je šola prosta. Staršem, ki imajo otroke, katere veseli petje, priporočam, da jih pošljejo v to šolo. Za informacije pišite na Excelsior Music Studio, P. O. Box 792, Bridgeport, O. Starši ste vabljeni, da se u-deležite tega prvega koncerta in pripeljite tudi otroke s seboj, da bodo videli in slišali, kaj se da napraviti v tej kratki dobi šestih mesecev, odkar se je ustanovila šola, če je volja in korajža. Za ta koncert vlada veliko zanimanje, kar je razvidno iz tega, ker je, ko to pišem, že nad 100 vstopnic prodanih. Dobijo se pri Frank Matkotu, Bridgeport, Ohio, in Joe Snoju, Brookside, O. Cena je samo 25c. Koncert se vrši 31. oktobra ob 7:30 zvečer v Društveni dvorani na Boydsvillu, Stop 16. Program obsega 10 točk. Ko bo končan, sledi prosta zabava in ples. Slovenske točke bodo peli Margaret Mihelčič, Ann Wid-more, Ludvik Lapotnik, Sony Boy Primožič, Helen Mesoje-dick, Blaine, O.; George Možak, Ray Rebol, Margaret Snoy, Brookside, O.; Mary Ma-vere, Neffs, O.; Stanley, Joe Skoff, Dorothy Exner, Barton, O.; Fran Kosen, Pauline Novak, Eim Grove, W>Va.; John Frankovic, Blaine, O. Skupne pevske in godbene vaje se vrše vsa'k četrtek ob 8. zvečer v društveni dvorani na Boydsvillu. — Frank Matko. O razstavi Peruskovih slik v La Sallu La Salle, III. — Nad sedemdeset slik slovenskega sliikarja Peruška je bilo v petek, soboto in nedeljo, 25.-27. septembra v tukajšnjem ( Slov. domu. Dasi take prilike še nismo imeli in jo morda ne bomo, je bil poset bolj slab, čemur je bilo nekoliko krivo tudi slabo vreme. Prodanih je bilo enajst slik. Izmed večjih je kupil dve Slovenski dom in eno Fred Malgai. V času razstave je bil med nami tudi umetnik Perušek in njegova soproga. Udeležilo se je je tudi nekaj rojakov iz Chicaga ter par drugih iz vnanjih naselbin. — Poročevalec. Naročite knjige i* Proletar« čeve knjigarne. NAROČITE SI NAJNOVEJŠO KNJIGO LOUIS ADAMIČA: CRADLE OF LIFE (ZIBEL 2IVUKNJA) ( KXA S2..»0 V zalogi imamo tudi sledeče Adamičeve knjige: LAUGH1NG IN THE JUNGLE____$3.00 GRANDSONS............... 2.50 I)YNAM!TE ................ 2.00 KtVHGilll^A PHOIJ7I AIM A i 2301 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL. j; Pišite po cenik nase knjigarne! + ►»♦♦♦♦♦»»♦»•»♦♦♦♦t»♦♦♦♦♦»♦»♦»•♦»»»»»»••»» PROBLEM OBNOVITVE SOCIALISTIČNEGA GIBANJA V JUGGOSLAVIJI V LUČI DIFERENC IN RAZMER zastopniki vso pro-po- ker je ta po-! navijali in bili bi močan politi-kret majhen-in nima nikakega fini faktor v državi, bistvenega vpliva na notranjo i Drugič smo zamudili postati politiko v državi in to pred- res prava kmečko-delavska vsem radi tega ne, ker imamo stranka, ko nismo ob priliki pri nas nerešen notranje-poli- Jevtičevih volitev vkljub vse-tičen problem, ki stoji v ospra- i mu beograjskemu aparatu mo-d ju zariimanja vsega ljudstva, gli zbrati predpisano število Toda f zakaj hodimo ravno podpisov, ker se je mislilo, da mi okrog tega notranjega! bo že nekako šlo. Lista je bila vprašanja kot mačka okrog zavrnjena, takratno navduše-vrele kaše? Zakaj prevladuje i nje za našo stvar se je pa te-n. pr. pri Topaloviču v pogle- meljito poleglo., du na notranjo ureditev prin-( Danes stoji opozicija druga-cip neke samouprave? Lahko če napram režimu nego takrat, bi s pametno in prožno politiko j ona ni več pasivna, ona dela tudi mi prispevati k rešitvi no- pozitivno politiko. Ne more j tranje-političnih vprašanj, ki biti tedaj nič bolj pametno, ka-! so nesporno nujna in predpo- kor v vsej državi inicijativno i goj za soc. diferenciacijo. Do- delati na ustanovitvi združene kler ni rešeno hrvatsko vpraša- i opozicije, odpraviti vse zapre-nje ne more biti govora o kaki ke in na ta način po svoje pri-potencirani socialni diferenci-;opevati k ureditvi notranjih jaciji in večjem razmahu naše- sporov ga pokreta, zato smo vendar mi bolj kot kdorkoli interesi-; •rani na rešitvi tega spora in bi morali biti nosttelji Hporazu-1 ma. N imesto da smo si že dav-l no osvojili program opozicije, ki postavlja rešitev notranjepolitičnega spora v ospredje, smo vedno trdili, da je vse to za nas že rešeno, ljudske mase' so bile pa drugega mnen ja in j so šle mimo nas svoja pota, zato smo ostal r tudi temu primerno majhni in osamljeni in se od Vukovarja dalje nismo mogli povzpeti do pokreta, ki bi po svoji moči in po svoji intelektualni sili odgovarjal duhu časa. Dvakrat se nam je nudila prilika postati važen političen činitelj v državi. Tudi ta prilika je šla m:mo nas. Prvič, ko smo v svoji paragrafarski hipertrofiji prijavili stranko s programom za notranjega ministra avtoritativne države, ki bi bil preplašil se celo notranjega ministra velike in demokratske Anglije, da je izgledalo, kakor da ustvarjamo stranko za notranjega ministra in ne za delavski pokret. Pozabili smo, da živimo v izrednih prilikah in posnemati smo hoteli takrat še precej demokratična Evropo, med tem, ko bi bili morali vedeti, da režim dveh vidnih nasprotnikov ne prenese. Da smo takrat spretnejše postopali, bi dandanes | naši "Svoboda." Pise JOSIP OSLAK (Konec.) žave, tega namena nima. Na-! parlamentarni Dve veliki državi v Evropi s pake našega pokreta se z oni- obsežn^ točke dotirnega fašističnimi režimi, z izredno mi itos inozemstva ne morejo gram **iova in znova lahko ekspanzivno zunanjo politiko,] prispodabljati. prikrojeno na " sistem gotovih dejstev, zbirata danes v sredi Evrope svoje zaveznike po svetovnem nazoru pod parolo: za fašizem jn proti demokraciji. Kam se Bo tehtnica nagnila je pri vsej neodločnosti in konferenčni maniji demokratske diplomacije težko reči. Kakor je hvalevredno spo-znanje prijateljev v drugih državah, da je treba z vsemi sredstvi delati na rešitvi osnovnih tekovin, priborjenih v dolgoletnih borbah, tako izgleda, da se na drugi strani jugoslovanski socialisti iz vseh teh dogodkov nismo ničesar naučili. V Sloveniji je bil sklenjen sporazum z združeno opozicijo. Na Hrvaškem, kjer bi mogel tak sporazum pokretu edino koristiti, ustanavljajo Mačkovi pristaši svoje delavske organizacije ptoti nam. V Srbiji vidimo konsekventnega o-pozicionalca zemljoradnika Dragoljuba Jovanoviča tavati semtertje in nihče izmed naših ljudi se ne najde, ki bi dal pobudo za skupno politično akcijo delavcev s kmeti. Kot za Italijane v Livorno in za Avstrijce Linz, je bil Vukovar v isti meri usodepoln za naš pokret. Izglpda, da se od Vukovar^kega kongresa dalje ne moremo razviti v večje de-lavsko-kmečko gibanje in človek se ne more ubraniti vtisa, kakor da vlada ponekod prepričanje, da pač mora tako biti. Do danes nismo bili v stanu postaviti hrvaško vprašanje, v ospredje problemov. Zato je ostal naš pokret majhen, omejen na sindikalistične akcije, podoben otokom na Jadranskem morju. Po dveletnih stikih se je posrečilo ustvariti v Sloveniji politično konfederacijo z ostalo opozicijo in nikogar ni, ki bi temu nasprotoval. Istočasno pa moramo Čitati izjave hrvaških politikov, da o^ii tako konfederacijo z našim T jufžnimi prijatelji odklanjajo. -Zdi se nam več kakor nelojalno, prijavljati stranko v trenutku, ko vsa ostala opozicija, s katero smo navezali stike v najbolj industrijskem delu dr- CHICAGO V DEŽEVJU k. t Nelson na shodu v Clevelandu : T Cleveland, O. — Poleg drugih strank v Clevelandu se tudi socialistična trudi zanesti svojo propagando med širšo maso. V ta namen ie povabila več govornikov, da pouče ljudstvo o sedanjih problemih in o Ko jc lo je»en nastalo v Chicagu deievje, je v Botrih delih ine»ta nastala poplava, ker odvodni kanali mogli deževnice »prgti požirati. Na Sliki je del mesta pri Crand parku severno od Harrison Ave., »likan v caiov nalivov in popla\e. V ostalem pa Ckicago pozna povodnji. n« liti naše može v urade, v katere smo jih nominirali. Toda združiti moramo vsa svoje moči in delati kot še nikoli po-s prej, ako hočemo zmagati proti nasprotnim silam. Treba bo sklicati volilni shod, dobiti dobre govornike in storiti sploh vse kar je v naši moči, da zainteresiramo tudi tiste naše rojake, ki so .zdaj brezbrižni. Klub št. '.17 JSZ bo imel selo v četrtek 8. oktobra. Vabljeni ste nanjo vsi člani in simpati-čarji. S. Shostarich nam je obljubil, da bo predaval o far-mer labor progresivni federaciji in o fašistični revoluciji na španskem. Kdor ga je že čul govoriti, ve, da predmet dobro obdela, kadar se pripravi. Zato priporočam, da naj vsak član pripelje na to sejo vsaj enega prijatelja. Ako je udeležba dobra, ima članstvo veselje do dela, če pa je navzočih le par oseb, pa izgube še ti navdušenje in voljo prihajati na seje. racija in gostilna TA VELIKI. NOVI ABC PRALNIK S POPOLNO OPREMO SAMO $5950 samo 5 takoj onlalo va obroke z vniiin računom zn elektriko Avtomatična odtočna sesalka prihrani čas in delo Ta veliki , novi ABC pral-nik opremljen z avtomatično odtočno sesalko, vas stane samo $59.50. Oglejte si ga na izložbi v najbližnji električni trgovini. 332~Tfilrd StT Društvo plačuje Prav'tako vrši svojo nalogo I svoje nazore in taktiko svojih $100 poamrtnine in $8 na te- dramski, odsek klubov št. 114 strank. Socialistična stranka, den bolniške podpore. Piknika in 115, da ne bo za svojimi ki bi morala biti v ospredju naše društvo letos ni imelo, za-j prejšnjimi predstavami prav borbe za napredek, naj pa še- nič zaostajal.—Janko Zornik. pa po starih potih in navadah? _ . ___ — Ves svet je v vrtincu spre- Nova slovenska restav- minjanja in preobratov. Kapitalizem se je oklenil svojega zadnjega rešilnega čolna, faši-Chicago. — Mrs. A. Mladič, zma Vzeto vse to v obzir, veki je znana večini čikaških Slo- m0f ja za delavce ni druge re-vencev', je nedavno otvorlla na $\\nc pot i kakor da se čimbolj 1205 So. Western Ave. veliko združijo in to na podlagi mar-moderno restavracijo in gostil- ksističnih načel. 110: Pomagajo ji njeni otroci. Otvoritvena slavnost se je vršila koncem septembra. Prostor |e izredno čist in umetniško dekoriran. to priredi v korist svoje blagajne vinsko'trgatev, na katero vljudno vabimo vse rojake tu in v okolici. Torej na svidenje na zabavi in vinski trgatvi "Danice". — Anton Rednak. Shod in večerinka klubov št. 114 in 115 v Detroitu Detroit, Mich. — Socialisti-socia-j čna kluba št. 111 in 115 JSZ ter mladinski odsek prirede v soboto 10. oktobra (ne v nedeljo 11. okt., kakor je bilo pomotoma poročano), javen shod in večerinko v Slov. nar. domu na 17153 John R. Začne se ob fi. zvečer. Po shodu bo prosta zabava in ples. Glavni govornik bo Fr. Zaitz, urednik Proletarca. Imeli bomo tudi angleškega govornika iz Detroita. Na shod in večerinko bo vstopnina turno 25c. Nahajamo se v kritičnem času. Kapitalistične stranke Peter Benedict, socialistični kandidat za blagajnika Detroit, Mich. — Socialistična stranka v Michiganu je o-Stala zvesta narodni organizaciji in ne podpira kandidatov demokratske in republikanske stranke, pač pa je nominirala svoje, kakor zmerom. Socialistični kandidat za go-vernerja je John C. Monarch GEORC.E lističnem programu. Dne 26. sept. jc v Clevelandu v Citv klubu govoril župan mesta Milvvaukee, Daniel VV. Hoan. Na shodu, na katerem je predaval med drugim o gospodarstvu v velikih mestih, ga je poslušalo več prominentnih Clevelandčanov. V petek 9. oktobra ob 8. zvečer pa bo govoril v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Ave. George A. Nelson, socialistični kandidat za pod- oktobra ob 8. zvečer v Slov. predsednika Zed. držav. Ob nar (lomu na John R Udeleži tej priliki se vrši tudi mali se je tudi urednik Proletarca. Sklicana je predvsem radi te- mečejo blato druga na drugo. Rattle Creeka. Roy M. Ma-V taki dobi ie za nas še poseb- thews. posestnik prodajalne v no potrebno, da smo čimboljše poučeni o svoji stranki, o njeni taktiki in programu. Slovenski delavci v Detroitu, pridite vsi na to prireditev. Ves morebitni prebitek gre v kluhovo blagajno in v kampanjski sklad soc. stranke. Da pa bo večerinka čim popolnejša, je odbor preskrbel prave kranjske kuharice in kelnarce, da nam pripravijo razne dobrine, kot golaž, klobase, jetrca itd. a članstvo klubov št. 114 in 115 obveščam, da se vrši izredna soja obeh klubov v petek POSEBNOSTI ■»redno Te|ikj Por««lana»U tev. f°nil„,k_ ii.tejie M obrabo *BC ovijaj _ "»•tno "Ponko ''•t.1«* paril..' banket in cena za krožnik oziroma večerjo je samo 50c. člane klubov in somišljenike vabimo, da se tega banketa 11-deleže v obilnem številu. Nelson je po poklicu farmer in prejšnji poslanec v wiscon-[ sinski legislaturi, podpredsed- je nik zvefce farmarjev, sntrud- če ga, da razpravljamo in sklepamo. kako pospešiti in ojača-ti naše aktivnosti v klubih. Pridite gotovo! * Soc. pevski zbor "Svoboda" po poletnih tednih tudi pri-z \ a jami, kakor vsako leto. nik farmarskih strokovnih li- Vsi člani, ki še niso prišli, so stov, ustanovitel j raznih za- j vabljeni, da to store na prihod-drug in socialistični agitator., nji skušnji. Vaje se vrše vsak manj. « Ur. ABC Ts imUrttl and »t her nt ti, m tnmtuhmt htghtr prkt it fbarfd /•r R mtbtrt \n!d t>n dtfrrred paymtmit. COMMONWEALTH EDISON ELECTRIC<&SHOPS DOWNTOWN — 77 W. ADAMS STttfT-132 S. D€AMO*N STiKT Talaphon« RANdolph 1200, local 66 4834 S. Athland Ava. 3460 S. Stat« St. 4833 Irvlng Park Blvd. 3733 Milwook.a Av«. 2950 E. 92nd St. 4231 W. Mod ..on St. 11116 S. Michigan Ava. 852 W. 63rd St. 4562 Broodway f 8 O 8 S A l C O U S O N S O I V I N Socialist je postal v mladosti, kajti na svojih potovanjih je videl veliko bede in jo tudi sam okusil. Torej naj bo ta petek 9. oktobra dan vseh zavednih delavcev in delavk. Imeli bomo priliko seznaniti se s podpredsedniškim kandidatom socialistične stranke, po banketu pa se bo vršila prosta zabava. Oni, ki se banketa ne mislijo, udeležiti, naj pridejo govornika vseeno poslušati. Delavci in delavke, delujmo skupno, da nas ne pohodi fašizem, kakor se to doga ja v Evropi. Na svidenje!—John Krebel. Vinska trgatev društva "Danica" N. Braddock, Pa. — V naselbini Rankin imamo Sh^enci samostojno društvo "Danica", ustanovljeno leta 1915. Ima približno 60 članov. Večinoma so Slovenci iz Belokrajrne in Hrvati. Imamo svoj dom na petek, pozneje pa tudi ob nedeljah popoldne v Slov. nar. domu. da se jih lahko vsak u-deležuje. Vabimo tudi druge naše rojake pevce in pevke v Detroitu. da pristopijo k "Svobodi". V letošnji sezoni ima zbor v načrtu vprizoriti kar dve igri s petjem. Enkrat v novembru vprizori veseloigro "Detektiv Megla". Je zelo zanimiva. Prejeli smo jo nedavno i z Ljubljane iz založbe "Drama". Prihodnjo pomlad obhaja "Svoboda" 20-letnico obstanka, zato se zopet pripravlja na nekaj boljšega. Nanufrava vprizoriti spevoigro "Spominska plošča", ki jo ima v arhivu Prosvetna matica in je bila v Chicagu pred par leti igrana z velikim uspehom. "Svoboda" torej vztrajno deluje in skrbi, da naša glasba v Detroitu živ Vsi tisti pevci iu pevke, ki še niste prišli, odzovlte se, kajti z vajami pričnemo za obe igri hkrati. Vermontvillu, je kandidat soc. stranke za zveznega senatorja, Emanuel Seidler za državnega pravnika, Nahum Bur-nett za državnega pravnika in Evelvn Berglund za državno tajnico. Dalje ima soc. stranka kandidate v vse druge državne urade. Posegla je tudi v volilni boj v Wayne County, v kateri je i Detroit. Med socialističnimi kandidati v okrajne urade je tudi Peter Benedict. On je nominirali v urad okrajnega blagajnika. S. Benedict je vešč v trgovskih, finančnih in zem-ljiščnih poslih, zato se o njemu lahko reče, da je sposoben za tak urad. V soboto večer bo tu govoril na prireditvi kluba št. 115 in 115 s. Frank Zaitz, da damo kampanji med nami čimvečji zamah. — Poročevalec. V tr-h težkih časih potrebujejo delavci dobre voditelje, ki «o energični in vztrajni, da jih ne odpihne vsaka mala sapica. Zavedni delavci se bi morali truditi, da *e med seboj razumejo in da pridejo na čisto sami s sabo, kaj hočejo in kako doseči, kar zahtevajo. Harmonija med delavci je že sama na sebi agitatorična sila. Sodrugi v JSZ, naše naloge so težavne. Toda ničesar se ne smemo ustrašiti. I>e naprej z delom na podlagi socialističnih principov in delavske vzajemnosti. S tem bomo da^i dober vzgled sebi in drugim in le na ta način bomo lahko propagirali solidarnost delavstva vsega sveta. V soboto 10. oktobra priredita tukajšnja kluba JSZ in njih odseki večerinko in shod. Slovenski govornik bo Frank Zaitz. Vabljeni ste vsi na po-set te prireditve. Anton Jurca. (Zaključni del dopisa priobčimo prihodnjič.) Da ne zadremljemo popolnoma, skrbe republikanci in demokrati. Zadnje čase se v mestni zbornici prerekajo, ali more mesto obdržati policijsko konjenico, ali se jo naj odpravi. šef policije, ki je socialist, pravi, da konji policajem niso potrebni in pomenijo le nepotreben okrasek in izdatek. Lavv and Order liga in nestrankarski aldermani pa trdijo, da jih policija potrebuje. Ti možakarji so v zadmji volilni kampanji prošlo pomlad trdili, da so za znižanje davkov in mestnih izdatkov. Ko pa so prišli v večino, je bilo prvo, kar so storili, da so odobrili vsoto za vzdržavanje konj. Župan Hoan in prejšnja večina takega troška ni dovolila. Naš novi policijski šef se strinja s tem in pravi, da policaji laglje opravljajo svoj posel peš, kakor pa na konjih. Nestrankarski mestni možje hočejo pokazati svojo moč in so sklenili spraviti to vprašanje na referendum, neglede na stroške, ki jih s tem povzročijo. Mesto Milvvaukee bo imelo med drugimi torej tudi konjske kandidate. Delavci pa lahko zdaj premišljujejo, ako so storili prav, ker so izročili veČino v mestni zbornici takim ljudem. Socialisti ne bi nikoli tratili: denarja in časa s tako neumnostjo. Chriatina Podjavoršek. ie le r Težki problemi JSZ Detroit, Mich. — Kot star član soc. stranke opazujem vse to vretje in ne morem razumeli. !:;..; je n.irobe. da nekateri stari sodru.zi, >n:t?i boriteij., nima »o obstank i Orali so dino, porabili svoj prosti čas za delo med maso, vzpodbuja-1 li so nas, da le v organizaciji je moč, kajti posamezniki so kot čolnarji brez vesla. Vsi ti naši sodrugi so bili več ali manj šikaniram', bodisi s strani reakcije in klerikalcev, sedaj pa, če bi kapitulirali in rekli, da smo v napačni družbi, bi se nam nasprotniki lah»ko očitno rožali v obraz, češ, "pa smo le mi imeli prav!" Ali naj si stari sodrugi zdaj na vse to zamaše ušesa, da ne bi slišali, in zami-že, da ne bi videli? Ali je naše socialistično agi-tačfjsko delo končano? Ali smo naloge, katerih smo se lotili, dovršili? "Ne!" je moj odgovor, če je socialistična stranka spremenila taktiko, katera današnjemu času ni bila več prilagojena, tedaj moramo priznati, ako smo praktični, da spremembe so potrebne, fte ce-I lo stara reakcija spreminja Seja kluba, volitve in nekaj o vprašanju policijskih konj Milwaukee, Wi*. — Primarne volitve so za nami. Delavci smo lahko zadovoljni z njimi, kajti prodrli smo z nominirali jem naših kandidatov v skoro vse urade. Za kampanjo pri j primarnih volitvah je bilo jako j malo zanimanja, bodisi na naši strani ali na nasprotni. Republikanci in demokrati so imeli, par shodov, oglašali so jih | dnevno in dobili nanje okrog 20 do 30 poslušalcev. Prijela se nas je neka čudna brezbrižnost. Vzrok temu je najbrže razočaranje pri pomladanskih volitvah. Ampak zdaj je tu kampanja za nove volitve in bitka bo vroča. Delavci imaiqo lepo priliko izvo- Unije v Oaklandu si grade dom Unije v Oaklandu, Calif., si grade dom, ki bo stal 125.000 dolarjev. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK 99 PIIOSVETA Stana sa celo leto $6.00, ' pol leta #3.00 Ustanavljajte nova drufttva. Deset članov (le) je treba z* novo druitvo. Naslov ra list 1-xa tajnifttvo je; 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vaak dan raie narede od 9. zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOVRt: Al 3724 W. 26th Strc*t 1:30—3:30; 6:30—*:30 DaiiJ Tal. Crawford 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:80—6:00 p. m. Dailj Tal. Canal 1100 Wednesday and Sunday by •ppointments only Rotidanca Tal.t Crawford S440 If mo »niwfr — CaU Auatin 5700 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N, IIALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Te/. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. ANGELO CERKVENIK: "DVOJNIK" zgodba vojnega ujetnika Nadaljevanje.) tlela je bila prelepa dekle. Dunajčanka. Hlondinka, samo obrvi j* it^i^1" ogljenočrne. _Sedite, sestra! Seltra Hela je sedla. Itvolite. . Ponudil ji je cigarete. _ Hvala, gospod polkovnik; sai veste, da ne kadim. _ Mislil sem, tla ste se že poboljšali. Se vedno puritan-ka? Ste še vedno abstinent ka? 6e vedno. — Zakaj je neki gospod bog ustvaril vino? _ Če bi bil ljubi gospod bog »ploh kaj ustvaril, se ne-dvomr\o ne bi dal izrabljati kot dokazni materijal za vsako neumnost, ki jo ljudje trdijo! — Nimam rad ženskih Sokratov. _ Najbrže niti molkih ne! Nestrpni ste; radi bi zvedeli, čemu sem vas povabil? _ V nedeljo bi rad jahal v Levico. Vaša družba bi mi bila zelo prijetna! Saj radi jahate,I ™* .1: nn ' bl,e niti. — VI se smejete! T ' — Da, gospod polkovnik! — Pa zakaj? 4 — /akaj? No^ker imamo v bolnišnici — zločinca! Zopet se je zasmejala. Vrag naj vas razume! Vidite, ta tako zvani Berenini ni Berenini, marveč Franceschini. — Kdo? Franceschini? — I>a! Poglejte si ta album ! Odprl je album, ki je ležal na mizi, ter ii pokazal France-Kchiniievo sliko. — No, kaj pravite, kdo je to? — Prav imate, to je njegova slika! — Zdaj pa prečitajte besedilo! Spodaj v desnem kotu! V desnem kotu spodaj je bilo natančno popisano kje, kdaj in kako je Franceschini prebegnil v Italijo. Pozneje so bile vpisane pripombe novejšega datuma: številke raznih odlo- 1 Polkovnik Je stisnil gobe. I larnobtt poražena, nikakor pa j ferenc reorganizacija, tak i tla — Ta ženska! Takšne ie premagana. Vsak glas oddan smo lahko poslali delegata in nisem videl. Zaljubljena mora za njiju b6 protest lažiprosp> 1 fte je čez $12 v blagajni, prej1 biti! Drugače ne bi mogla bitHritetl in militarizmu, odnosnopa je bila v nji luknja. Točni tako trmasta. Le kdo JI roji po | proti priha jajočemu fašizmu, računi so vam razvidni Iz knji- | I glavi? Delavci nimajo vzroka biti ^e. Njena odpornost ga je za-1 hvaležni Rooseveltu. I)robtine,j dela, ranila je njegov ponos, ki jih pobirajo ipod bogatinov > I vero v neodoljlvost njegove1 mizo, Ae davno ne odtehtajo moškosti. Vsaka bi bila vesela, j ogromnih dobitkov, ki so jih če bi jo povabil na izlet! Sre- korporacije nagromadile pod Ol It IMH O* < I grovving right present at the čne so, ee jih sam ) pogleda, po naključju pogleda, nehote in le mimogrede. Ta pa! Vražja ženska! Polkovnik je. Jutri, po jutrišnjem že bo nemara general. Da bi ženska ne marala generala? Saj mora biti bla- njegovo administracijo — in kdo ve, če jutri tudi teh drob-tin n«» bo več. Ker so ta vprašanja vitalnega pomena tudi za slovensko delavstvo, je treba, da se z njimi natančneje spoznamo. Vs- zna! General! Ze sama bese- led tega sklicujeta detroitsku da, že sam zvok besede! Pa moč, e bi a t, denar! Ali se more F.y.loh civilist meriti z vojakom? Z generalom pa . . . Smešno, smešno! Hodil je od okna do okna, dirjal je po sobi, stiskal je pesti, preklinjal, besnel. Računskega podčastnika, ki je hotel stopiti v sobo, je neznansko nahrulil: — Poberite se! Izginite! Dalje prihodnjič.) Kampanjski shod klubov št. 114-115 JSZ Detroit, Mich. — Predsedni- kluba št. 114 in 116 JSZ (vzhodna in zapadna stran) v soboto dne 10. oktobra velik volilni shod'v Slovenskem narodnem domu na 17153 John R. st. Pričetek točno ob 7:30 zve-der. Po shodu se vrši prosta zabava in ples. Glavni govornik bo s. Frank Zaitz, urednik Proletarca in gl. odbornik S. N. P. J. Kdor pozna s. Zaitza, mi bo pripoznal, da je eden najboljših govornikov v slovenskem jeziku. V svojem dol- Zaradi važnosti, ki jo ima ta konferenca, sem povabil nanjo vse klube in društva pismeno, in to tudi oddaljene. Tu se je nedavno mudil Ktrank'n organizator s. John Monarch,"ki smo mu Sli na roko pri agitaciji in sklicevanju shodov. Dali smo mu tudt.gmo-tno oporo. Sodelujemo z angla-fkima kluboma v Martins Fer-ryju in VVheellingu v agitaciji za čimvečji uspeh shodov, na katerih bo govoril Norman Thomas. (Opomba poročevalca: Ti Shodi, ki so se vršili p) naši konferenci, so bili res uspešni. Govoril je tudi na dveh radio postajah, kot je s. Snov že poročal v posebnem dopisu.) Z društvom 562 SNPJ se je naš klub sporazumel za prireditev skupnega piknika, kar more biti le v korist obema organizacijama. Iz tega lahko razvidite, da goletnem boju za zatirane in smo aktivni, kolikor je v naših — Nevaren tič, a? tli ne? — Ne morem, gospod polkovnik, potrebna sem tukaj. — Zdi se mi„ da vam moja dru-žba ni prijetna? Polkovnik se je dvignil. Pil je visok in postaven, gladko obrit. Videti je bil še čil in mla-deniški. Nihče mu ne bi bil prisodil več nego kakšnih štiride-, . . . .... . m P- jih jc ime! žc s"mo tehe goe* to the museum with h r school tea; her on Saturday morning«. VVe'11 miss her; but »he pro- mises that she'll be back vvith um. * The htographies of Eufen* Victor Debs vvill be read and dUcuss«d. Several will be rea«ly for thi* comin* Saturday. Let um »ee who will have th/ he*» composition, neat writing, and aNo the most interesting cover. Kemember the.v will be displayetl~for our mothers and father* to exarnine. * How do you enjov reading the se-rial stol v "TIIK M ACIC SPEOTAC- LKS?" Hi re i^ the third installment: * THE MAGIC SPECTACLES (Trarialatcd from Ihe German) The poet obeyed and everything now seemed beautiful and good. He savv that the poor slaved and strug-gled but he thought: "That is good. Honest vvork i* a fine thing for their ouls." After this there vvas once more peace and order in the land for many >ear>». The poet became old and sick until one day he lay on his bed dying. revievved at our last moeting. Our : Kver.vthing began to grow dimmer former «ecretary received a letter i and dimmer before his eyes. With a from Tom, explaining in every detail meat effort he pulled off his glasses .'lil al>out his čase. One of our gui les. and at once he saw things as they Anne Beniger, read the letter, and , really vvere. He turned to the young every novv and then during the read- girl who had served him faithfully in intr, qu«stions vvould |>op up, and 1 his la-t ycars , stammering "The truly vve thought it vva* a splen Ii 1 discussion. It was »ma/.ing to h"ar that our Falcons knew so- much aSout Mooney's ca>»e. Yes, our group i Hj^mg. Twetity were 'list Falcon meetinic. We all thought that this wuh the most interesting meeting hi M yet. There v^ems ro much to be done, in these nie? aotumn days. * Much pen vvas re-tored f:>r a coun-cil fir«. Several suggestions wer»-given an again next year. * Tom Mooney'i Čase vvas read and mene vabili zaradi tega. Glavni argument republikan- predsodke proti socialistom. Sanje odložili na to konferenco, kajti gre za koristi našega Ne razumete! Ženske pa cev pr()ti sedanji administraci- Poleg Zaitza nastopi tudi izbo- gibanja v vsem vzhodnem O- a mi nt n ♦ .. i .. > m iiiii>\ ............. . ' * SCI ICli * (1 fill IV IIIIVI " < ««1 • _ • . ., A 4 1 • 1 u e najman potrebno. 2elH bi, petdeset. Obstal je pred llelo . ...1 . _ f 1 « 1 ,. , . da bi pazili nanj. Zelo ver);»t- ter se zagledal s svojimi tem- ' .. ... . . . , no je, da »e v stikih s svojimi nosivimi, malce mrzlimi ocnu .. ,: . ., ..... J . ' ...... 111 ljudmi. Ugotiviti moramo, s vanjo. Predirliivo Ji je gledal , , ... , ... naravnost v oči knm skuM »>r !i v dotikom Hške •• v I ' « •• Na drugi Hela pa ni' umaknila po- ,Ial.,e' *}katerimi častniki naj- strani se pa demekratje sklicu- I raJ*1 občuje, /d 1 se mi. da je je j() na takozvano prosperiteto ic trcilenjc denarja in pa ak- ren angrlpški govornik. Na is- eija za amendiranje ustave. Neki govornik je celo poudarjal. da sta ustava in vrhovno sodišče preprečila polom ame- fleda. Saj sem vam že nekateri- «>w|»,<>,n?™a okrt'vaL Ut(>KI,il I'-' w«l«njj» administracijo. V 01 pobegniti. svojih argumentih citirajo več krat povedala, gospod polkovnik! čemu bi venomer isto go-dla? Niti misliti si ne morem, — Ta bojazen pa res ni ute-, republikanskih predsednikov, meljena. Tako zdrav, da bi ki so v korist ljudstva pogazili da bi najino razmerje moglo | m°}f0,i tvo^ati Pobe^ ^ dolgo marsikatero točko ustave. De- bRi b za trohico drugačno neto je. — Reči hočete: razmerje med predstojnikom in podrejenim, ali ne? ne bo! mokratje trdijo, da spada u — Paziti moramo naTVj! Cel "tava v sedanji ohliki v do^o — Niste me napak razu- dvignila. Hotela je oditi, meli! 1— Povejte mi vendar en-jm° krat bolj otipljivo, zakaj se t > f>i dtlo kak«, urediti! konjske vprege, dočim jo smatralo republikanci za 4,nedo-takljivo narodno svetinjo.M Da bo slika še popolnejša, je p*i — Prosim vas, potrprte sa- stopil v politično areno tudi > .^e en trenutek! Nemara pa 1 racTiojcaihar "father" bi mogli kaj od njega zvedeti, bi ne bilo napak! — Razumem! je rekla in se P Tak > razmerje ne bi moglo spremeniti v intimnejše razmerje? — častnik ste, po poklicu ite častnik! — In? — Ne morem si misliti, da bi mi bil intimnejši prijatelj ihoSki, ki si je izbral takšen poklic. — Ta pa kar nekoliko rdeč-karsko diši! — Utegnete imeti prav! — Kako nai5 to umem? — Končajva, brezpomembno je, da bi se igrala slepe miši! — Počakajte še en trenu- lepe jesenske dneve imamo. Ježa v levico bi bila čudovita! Coughlin in s tem prevzel vlogo komiku, v tej satirični komediji. Ako popraskaš glavne karakterje — Gospod polkovnik, mo- to komedije, boš dobil pristno rala vam bom naposled ustreči iz vljudnosti in . . . — In? — ... ker sem podrejena .. — Ne, sestra, ne.... Zakaj ste lepi, zakaj neki ste mladi? Hela se je nasmehnila. — Vsi moramo biti enkrat mladi in vsi moramo nekoč postati stari. — Ne izmikajte se, sestra! Saj veste, da sem soliden. Vse bi dal. če bi . . . — Vse to je brez vsakršne- tek! Nekaj vam moram naro- ga pomena, gospod polkovnik! *iti. V bolnišnici imamo nevar- Moj OČ« .ie tramvajski v >znik nega zločinca. Hela se je morala nasmefi- na Dunaju. Priklonila se je ter odšla. Poskus mobiliziranja podpornih organizacij v prid jeklarske unije (Nadaljevanje s 1. strani.) govornosti in kontrole z dru-Sodelovanje vsake delavske gimi skupinami. To bo prejk v »kupine v vsakem resnem pri-. ne tudi vzrok, čemu ni prizadevanju za organiziranje I pravljen kriti stroškov konfe-delavcev v tej ali oni industri- renče, ki je sklicana v pittsbur-ji je potrebno in se ga od njih 'ški Slovenski dom. Levvisov od-tudi pri-čakuje. Vse, ki se te bor je poleg Američanov najel dotžnosti zavedajo, jo tudi vr- \ za organizatorje mnogo tuje- fe. večinoma vsaka v svojem delokrogu, med tvojim člankom in s pomočjo svojih gla-•il. Konferenca pa, kakorsna je »klicana v Pittsburgh, bi imela koralen uspeh le, če bodo podporne centrale v nji resnično zastopane in nato v kampanji Pr*v tako resnično pomagale. To pomeni, da bi one morale Prevzeti tudi vodstvo, ne pa Poioditi samo imena in Ae to morda le "neuradno". Odbor za industrialno orga- rodcev in tu rojene sinove tu-jerodcev, ako so zmožni več jezikov in so sposobni organizatorji. Med njimi je precej komunistov in drucrih bivših nasprotnikov John L. Lewisa. ki so pred leti agitiral i bodisi v komunistični uniji, ali pa organizirali "levo krilo" v uniji U. M. W. of A., da strmoglavijo njenega predsednika. Zdaj delujejo enotno, dasi I,e\vis izjavlja. da nima s komunisti kot takimi nikakršne zveze, kar je akacijo, kateremu načeljuje J. resnica. Vsi, ki delajo pod n je-L. Lev*is, pozdravlja vsako so- i govim vodstvom, se morajo dolovanje v kampanji za pri- ravnati po njegovih navodilih, dobitev jeklarskih delavcev v ali pa so odslovljeni, čim ng »- ttnijo, ako je dano z iskrenim namenom, ne želi pa deliti od- tovi, da izrabljajo njegovo za upanje. ameriško mešanico v obliki li beralno-konservatrvne, Ifašista-čno-kapitalistične mašine. Na drugi strani je pa, vsaj v državi Michigan, še dvanajst manjših političnih strank, ki vse trdijo, da imajo patent za ljudsko blagostanje. Med temi strankami ima najboljši in naj-iskrenejši program socialistična. Njen kandidat za pred-aednika Norman Thomas je prignan kot najspretnejil socialni teoretik Zed. držav. Thomas uživa vsled svojih zmožnosti velik utfled tudi med nasprotniki (uključiv.ši tiste, ki sede na fencu). Za podpredsednika je pa stranka imenovala George A. Nelsona, far-merja iz VVisconsina. Tudi on it; prominentna osebnost. Med farmarji uživa splošen ugled vsled akt ivnosti v njihovih organizacijah. Thomas in Nelson bosta sicer vsled Rooseveltove popu- krena vprašanja odgovori zajamčeni!—Publicijtki odbor. NAS PRECINKTNI "POLITIKANT" PRAVI: Naia stranka preskrbi ljudem delo, zaradi vaie f* pa j* že marsikak vas član izgubil. Snojevo pismo konferenci v Power Pointu Power Point, O. — Ob priliki konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice, ki se je vršila dne 30. avgusta, je poslal njen tajnik s. Joseph Snoy zborovalcem sledeče pismo, katerega je prečital s. Florian PiAek : "Cenjeni sodrugi in sodružice! Do-zadnje minute sem tipal, da bom mogel priti na to važno konferenco, ampak bolezen mi je prekrižala račun. Toda v duhu sem z vami in Upam, da bom spet z vami na prihodnji konferenci. Uverjen sem, da bodo zaključki, ki jih boste storili, dobri, kajti časi so resni in moramo skrbeti, da se bomo čim-trnejše organizirali in drug z drugim prijateljsko razumeli. Pojavi v stranki, ki so se dogodili zadnje čase, in nesoglasja na prošlem zboru JSZ, nas ne smejo vznemirjati ali nam jemati veselja do dela, kajti zavedati se moramo, da nikjer ne gre vse gladko. Socialistične zmage v letošnjih volitvah ne pričakujemo, pač pa se nadejamo, da se po volitvah strnejo skupaj razna delavske in farmarske organizacije za ustanovitev skupne stranke s socialističnim programom, da bomo šli v bodoče boje za izboljšanje življenskega stanja delavcev in farmarjev z združenimi močmi. Kajti naj se dogodi karkoli, druge reAitve za ljudstvo ni kot pre-uredba družbe na socialističnih principih. V ta namen ojačajmo klube Jugoslovanske soc. zveze, da bomo tudi m. močni in pripravljeni za velike naloge. Potrudimo se, da dobimo čimveč društev v Prosvetno matico, ker s tem koristimo kulturnemu delu med našim ljudstvom. Prihaja čas, ki nas pokliče v skupn » akcijo, tak čas pa potrebuje razumnih delavcev. Podpiraj mo torej to našo ustanovo, da bo svoje prosvetne aktivnosti čimbolj razširila. Kar se ti»če poročila o mojem delu v Konferenci od prejšnje do te seje, ga ni dosti, ker me je oviralo slabo zdravje. Vendar pa sem storil v prid kakršnekoli "delavske stvari, če sem le kaj mogel. Kot znano, je fzpadla prireditev na prejšnji konferenci zelo dobro, tistega prebitka je bilo $60.76. Od tega je dobil polovico naš klub št. 11 JSZ v Bridgeportu, polovico pa kon- hiu Co ie vam mogoče kai u-kreniti v tem oziru, nam bo jako ustreženo. Priporočamo, da da Konferenca oglas v Am. družinski koledar. ---------- Naš klub je pred tem vašim zborovanjem prispeval |5 v kampanjski sklad soc. stranke, skupno z vsoto, ki smo jo na-kolektali, pa $12, v agitaciisKi fond JSZ smo prispevali $5 in tudi nabrali smo nekaj. Tako, sodrugi, bomo delali naprej, kajti med nami ne sme biti prostora za poparjenost. Roosevelt, I>andon. I^emke in Coughlin nas ne bodo rešili. Izhod iz sedanjih ra;yner in ve^ne gospodarske negotovosti si bomo morali izvojevati sami in tak izhod si bomo mogli priboriti le s pomočjo organiziranja v stranki s socialističnimi principi. Danes je masa res še nezavedna, a kljub temu opažamo, da je že milijone ljudi, ki bi radi izhod, pa ga ne najdejo, in ga ne bodo, dokler se ne ločijo od kapitalističnih strank. To bodo gotovo storili. For our next jrathcring E. I>re-sher vvill call the meetiflg promptly glasses. Tak? off your glasbe*. Look —" Ani then he died. The girl vvent about for dayn, sad and tvoubled. She had not altogether underftood the words of the dying poet, She vvas afraid to do what he had said. Evcrybody else wore at ten o'clock. Your bulletin board ; vvithout taking them off. But vvill take uy> a lot of time. You hav> j,ometvhere in the back of her mind already cut out your clippings, an 1 ( was a]way« the thought, 4I wonder this time they vvill all !>e diseusse I. j how the worjd woujj iOGk without Also, a* us jal, we'll re h car se the 1 play. This time it vvill be dom- ju t Soon aftenvard the girl married a Falcon;! vvill be ret.pired fof play. ar :t sftou.d b^ on th« A!I 1 ghoemaker. VVhen her tirat cniiu 1,1 > bom she looked at his big shining ! eyis and remembering the poet'« vvords thought, "VVhat a pity to hide Mitli Oven is a real good pianist, j .uch beautiful clear eyes - behind She p!ayed the "International'", very goo«l for us sJlur our last meeting. We all sang it, several times. It ib just too granrly spectacles." But it vvas the lavv of the land and very soon the magician arrived vvith a pair of glasses to set on the nose of little Fritz. 0 Fi itz vvas a stranke child. He could not bear to wcar th» glasses and vvas always tryin^ to take them off. Hi3 mother pleaded vvith him. His father threat?red him. But as soon as he was alone he trie«! and tried to tear off the gjisses. By the time Fritz vvas a young man he had succeeded ih tearing off the glass«s for a few moments. He alvvavs remembered the feai*ul things he had seen. Hunger and want among the poor; gold, rplendor and injustice among the rich. Great sorrovv and anger avvoke in Fritz's heart. He thought and won-dered, and thought and wondered hovv this inequality and wrongness could hc rLghted. If only his com* rade? could see things as he had secit them! "The glasses," thought Fritz, "are vvhat blind them and keep them subdued. We must do away w«th the moči, ki jo dobivajo rebeli od Poglejmo v one evropske de- Hitlerja in Mussolinija pra-žele, v katerih ni fašizma, ka- vilna? ko je delavstvo na pohodu. Poglejmo junaško borbo delav-! predmet diskuzije na prihod-cev v Španiji! Bodimo ponosni, nji seji kluba št.^-v petek 23. da smo tudi mi člani velikega oktobra v Slovenskem delav-me-redu bo tudi nekaj za smeh in kratek čas. Vabljeni na prireditev "Slovenca" so tudi Jugoslovani v sosednih naselbinah. Na svidenje vam kliče — Mary Dolgan. • I ■ I" B ' BARETINCIC & SON t t t i i i ■ ii ■ ■ ■ ■ ■■ Tal 14TB POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. Our VVest Aliis comrades of braneh \'o. 1K0 .TFF are Hgfc| on the joh. Their campaign mass-meeting thst will be held Sonda/, October 18, vvill he addiessed by Josko Oven from Chicago, Paul Gauer, candidate for congress and Allen Busby, candidate for state senator, both of Milvvaukee. It vvill be held at the Labor Hali. Al! friends and sympathi7.er» are invited. The admission is free. THE SOURCE From the possessions vvhich have Vcomo private property, and which novv strangely enough, are regarded as the very foundation of good or-d« r, spri ng all the erimes, both of nyth nnd history.—"Richard VVagner. FENIT/S RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawnd. Je Ave. Chicago, III. T«l. Crawford 138J Prlatna in okuana domaČa jedila Can« smerna. Poitraiba taiaa. Milwaukce Leader 1 Največji smeriHti socialistični j dnevnik. — Naročnina! fft.OO i i ns leto, $3.00 rs pol leta, $1.60 zs tri mesece. ! Nailevt »40 W. Jnnaaa A»». MILWAUKEE, W1S. ■MM.........MMHi A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workera OFFICIAL ORGAN OF Yugo«lav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONWEALTH NO. 1517. PuhlUhed weekly at 2301 S. Lawndale Av«. CHICAGO, ILL., October 7, 1936. VOL. XXXI. CAPITALIST ON THEIR PARTIES DO NOT DIFFER STAND FOR DEMOCRACY As a Socialist I do not affirm that there are no difference« which can 'be irymboliicd by the n&mes "Roosevelt" and "Landon." I do affirm that neither, on the face of the record, and taking due account of the associates of both, stand* for true d*»mocracy. I affirm that the difference -betvveen them is not enough to keep us out of war or fascism in the hour of new disaster, any more than the difference be-tween VVilaon and Hughes in 1916 kept us out of war. I affirm that, in order .to see the contrast in terms almost of vriute and black between the tvro major parties, it is necessary to employ rose-colored glasses when looking »t the Democrats record. It is neceeaary to forget vvhat Democrats did, and left undone, in some of the codes, in dealing with unem-ployment, and in the ruthles»ly re-pressive tactics employed against labor In the general textile strike, and tho Colt Arms strike, to say nothing of the terrorism of the cotton country. Socialism will make it possible to ask and answer the question, How shall we produce and distribute what vre want and need?—not, Hovv shall vre produce and distribute that which •t*;'! a profit for priv«t*» own- By NORMAN THOMAS power plants and the like. It is a principle that should be extended. But mere public ovvnerrhip is not Socialism. If it exists to bolster up a class division of income it is state capitalism. Socialism requires that first we own the government, anl, vation our intention to guarantee We present plans to keep America out of war while we seek the max-imum posMble cooperation vvith our brethren in other lands to change the system which breeds vvar. VVe state vvithout qualification or reser- through it and con umers* coopera-tives, produce abundance for ali. In this society vre can control the rate of introduction of new machinery by our caj»acity to produce and d*u-tribute a-bundance and to" shorten hours. In no other society is this fea-sible. The Socialist Program Our platform sets forth immediate plans, some of which we wouW force on a capitalist government, even be- equal tights to Negroes, to extcnd and protect aH civil liberties, perhaps especially the right of vvorkers everywhere to organize. In this campaign I am in a some-vvhat different position from some of the gentlemen vvho vvill follovv me. Unlike Mr. Lemke, I head th«' ticket of a • denioc-ratically organized party vvhich has a ticket, not just candi-dates for President and Vice President. He himfcelf is a candidate for Congre*s, not on his povver. Qn th*graceful shacks ers of natural resources which they j »nd wh,ch V*5y hve- did nor. make and great machinery Years ago we proclaimed the prac-vvhich they do not operate? This ticability of crop insurance for far- private profit is derived from ex ... ploitation of labor of hand and brain, Sought out plans to protect vvorking and in the last analysis it must de- farm«* on their farm s and to suh-pend on relative scarcity of, con- stitute cooperative collect.ve. for the sumers' goods. This is inherent in visciou. system of plantat.on and the system. It cannot be ended by Corporation farming. Roosevelt'« state-regulated capital-----~~ ism, or by Landon's futile yearning to return to economic individi^alism, plus a protective system. The society that Socialists propoae means an extension of the family principle and of genuine democracy to the vvhole community of vvorkers vrlth hand and brain. Already, even in the unfavorable environnient of capitalism, public ovvnership and operation for use is a succens in the čase of schools, roads, vvater systems, Lehman. His own fight is against I^andon, and his campaign gives in-direct aid to Roosevelt, although for reasons and under conditions quite different from those stated by Hearst, in his effort falsely to at-tach a Socialist or communist lab^l to Mr. Roosevelt. JSF Vouth Conference in Chicago Nov. 14 A number of young eomrade«. »rd •ympathizer> kave already reaponded to participate in the first distriet JSF Youth Conference called for Saturday and Sun* day. November 14 and 15 in -Chicago. The conference include« the te^ritories of Illinois, Wisconsin, Indiana and Missouri. Similar meets will be held in the Ohito and Pe nn»y Ivania distriets. *All com-rad'-« and sympathisers interested in participatimf in these confer* ene« should write to John Rak, 2301 S. Lawnd»le Ave., Chicago. Let's have your suggeations and cooperation. Let'« rally the young folks to the»e conference« and build up oud y out h force« for un< derstanding and practical work on the political nnd educational field. ISSUES OF THE 1936 PRESIDENTIAL CAMPAIGN By DONALD J. LOTRICH (Th i* i* the third article h t/ Do- nald J. Lotrich on inguet of the J9J6 prenutcntial cani/mign.) s Corruption So many other vital problem« in American life have become so perti-nent during the past seven years and so much time and attention had to be given to remedy this tragic economic system, that the people have completely overlooked the greatest liability of the democratic and republican parties. And that lia. that l»<''1> 0# th.- t\vi> tnajor par- iiervic-. Tlwy go in to "take ali tke? ties have the blackest record in thieve*-y, crUri», Study Club menvbeif and itis Red Falcons organ- ■ | Why strain your throat for either ization ever s|»onsored, vvill be hel-1 . mers and today we present carefully Roosevelt or Landon? No matter Sunda.v, October 25, at CSPS Hali, vvhich one vvins, you'll keep on saw- j U26 H. IHth St. It vvill be a raily of Jugo«lav vvorkers for the Socialist Party's presidential campaign. The members of our branch have taken upon themselves to make this affair one of the largest vve have ever held. Their solicited cooperation and efforts vvill bring friend« and sympa-thizers from ali parts of the city to vvitnesa an excellent program an l hear speeches by prominent Socialists that befit a real campaign rally. Those of you that have not already done so, reserve the date Sunday, October 25, now an«l join our crovvd at th^ CSPS Hali. Get your tickets from our members for the advance priče of 35c. If there are none living in your distriet, vvrite to the office of Proletarec or call Rockvvell 2864 for admission tickets at the advance priče. Teli ycur friends about this rally ard have them join your atten-dance at our program. They vvill ap-preciaie it and enjoy the afternoon. What will the program be like? Our Sava songsters are going to ren-der several labor seleetions. They vvill give you an inkling of vvhat their concert vvill be like next month. The Red Falcons are ali enthusel about their part on the program. In addition to their short fkit entitled "The Nevv Deal", Elsie Krek and Jo-scphine Plut vvill entertain us vvith Sine? March. 1936, production has mereased slowly but steadily. Today our factories are turning out more goods than at any time since early 1930. We are producing almost one-tenth more than during the years 1923-25. Yet the number of unemployed ; shovvs »carcely any decline. The number of unemployed, because of ! technological advance and speed-up, continues in the neighborhood of 11 million. For most of these there is little or no hope of getting jobs again. Even ed 13 per cent fevver vvorkers than a decade before, though more vvas produced. and paid them only three-fourths as much in wages. In the meantime profits are soaring. This Jack of mass purchasing povver is ccttain to stop the vvheels of in-dustry soon again. Friday, October 16, Norman Thomas vri 11 speak at the Eighth Street Theatei, located at 8th Street and Wabash Ave. The meeting is being eponsored by the Socialist Party of if production rose to 1929 peaks, vve Cook County. This vvill be the only vvould stili have about eight million completely out of vvork. And if production rises to that level it vvill not be long before another erash comes, for ali the unhealthy factors of 1929 are present again. Once ag-ain production is running ved seats are 40c. Tickets are avail- far ahead of employment, vvith fac able from aH mem-bers and at the tory payrolls even farther behind. office of Proletarec. In July, 1936, our factories employ- THE SAD PART OF land oars s o i; a n The Republicans have adopted the slogan, "Vote for Landon and Land a Job." Be a fisherman and take a fisherman's chance. There is an old saying, "There are just as good fish in the »ea at ever vvere caught." If there vvere millions of jobs which only needed a good fisherman to land, Mr. Landon's slogan vvould be very good. But the sad part of it is that there are jobs novv only vvhen some private profiteer can dispoae of goods at a profit. But the tvvo main ways of disposing of goods at a profit are gone. Profiteers can no longer expot-f goods in exchange for foreign bonds. Because the foreigners cannot pay in gold and vve don't vvant their goods. Profiteers can no longer dispose of their profits by way of reinvestment bccause vve have too much idle plant and machinery novv. Voting for Landon vvill not make one job unless some profiteer can dispose of his goods at m profit. No matter hovv good a fisherman you are, if you fish in a rain barrel you vvill not land any fish. Maybe vvhat Candidate Landon means is, "Be a fish. Be a »ucker. Vote for me," Socialists vvould put you on the reel end of the fishing tackle and they vvould see that there are jobs to fish for. And there vvill be real jobs only vvhen we have a Socialist administration vvhich vvill buy and establish enough places of employment to guarantee everyone a job. But maybe you vvould rather serape along on $40 or more per month, making non-competing things like roads, play-grounds. svvimming pools and municipal buildings under a De-mocrat. If so, vote for Roosevelt and the alphabet CWA, WPA, PWA, or vvhat have you. If you think every person has as pood a right to a job producing the goods he needs for decent living as he has to other civil rights sueh as free speech, freedom of religion, etc., you must vote Socialist. Where is the freedom of speech and aetion without a job? Hovv can one pursue happiness vvithout a job or a pension? The possibility of abundance through more and better machines means that vve must guarantee nevv rights and the most important of these rights is the right to a job producing the goods you vvant. Only the Socialist program can and will guarantee jobs at useful labor or pensions to ali. The Milvvaukee Leader. Social Study Club Plans Party Nite for Oct. 30 Chicago, 111. The Social Stud.v Club of branch No. 1 JSF plans for a fine evening of entertainment for Friday, October 30, at the Slovene I^abor Center. There will be Tomboli games in progress ali evening vvith beautiful prizes avvarded to ali vvin-ners. No admission vvill be charged for this entertainment. Have your friends come along to our party at the Slovene Labor Center. The net proceeds vvill be contributed td* the sustaining fund of Proletarec. Re-freshments and good music vvill be plentiful.—A. R. most prominent Socialists. Etbin Kristan of Grand Haven, Michigan ha* been invited. VVe contemplate to ^iven the politicians 'of their domi etc. They should have the records of the Teapot Dome (million dollar) Scandal. reproduced regularly. They should knovv of the • Len Small thefts of over a million dollars an 1 be reminded of them. And the Sv/jit-zer $700,000 grab is recent enough to give them the chills. Ves, they rhould be told of the Zintaks' and the thousands of others vvho under the proteetorate of the democratic and republican parties robbed the Ameri-an citizens of countless millions of dollar;. Thievery and corruption is not only part of American politics. I have often said that the American Hig Business, vvhich is more crooked and corrupt than even the political machines vvhich they control, has have George A. the Party candidate for vice president. Josko Oven vvill be master of cere-monies. A speeial feature of the program vvill be John Green, baritone soloist. It vvill be his first appcarance before our p«ople and a. rare treat to the audienre. He vvill sing several seleetions vvhich alone vvill be vvorth the priče of your admission. Kari Marx, a Rohemian singing society vvill climax the program vvith a number of labor songs. In the evening there vvill -be dancing to the music furnish-ed by Ruddie Schwab's orchestra. John Rak. Geo. A. Nelson Speaks in Cleveland Friday George A. Nelson, Socialist Party candidate for vice president vvill speak in Clevland Friday, October 9, at the SJpvene National Home on St. Clair Ave. A banquet in his h:>n>r vvill ,be held at 6 p. m., that same evening. The priče per plate vvill be 50c. There vvill be no charge for those rot wi.-hing to participate in the banquet. In addition to Nelson, Erich Rix, organizer for the Gernian-American Leagu-f for Culture vvill speak. Mr. Rix spent tvvo vears in a Hitler con-ccntration camp for his activities it«lc,l thv inccstivc, syc, cvcn the blessings and their approval to steail so that Big Business can continue to manipulate at vvill. Socialists knovv that a corrupt ruling class needs its petty servants and vve also krow that the democrats ond republicans have served the legitimate corruption and thiev-ery of our rulers. Socialists have no affiliations and no secret vvorking agt et rm nts vvith our rulers. These rulers hate us because we can't be bought. Hence, Socialists can be trusted to frustrate the desires, the vvishes, the plans of this giant oeto-I>us of ours. Socialists are the only ones of the main j>arties vvho can go before the American voting public vvith a superb record of honesty and efficiency., Socialists have ruled in many cities in America and are rul-injr in many foreign lands vvithout a blemish, because Socialism, above everj^hing else, means honesty. We keep no corrupt members in our ranks. Dishoncst people disbar them- can while getting is good.' Race Prejudice Though the candidate« of the tvro old political parties profess their interest in cast record gives them True, the republicans, no it ipn't true either, that the republicans freed the black slaves. That honor M>es to Abraham Lincoln. The fortunate thing is that Lincoln wa« a radical and that he dared to set out on the toughest issue of hi« days squarely. Were he alive toda? our plutocrats vvould label him a Communist and probably jail him. On the race question the republicans shovv no more ' affection for the blacks than does the black democratic party. Republicans and democrats have opposed a Federal anti-lynching lavv so that the perpetrator« of thi« horrid erime vvould receiv« their Just due and so that iyncninft vvooild be stopped. Hovv dare do the democrats ask for the negro vote« when right and left democratic gov-ernors have permitted sueh atrocitie« in their state«. VVe Socialists and particular our leaders have not only been friend« of the colored people but vve have given them help In many of their activities to promote a better ezist-ance. Were the colored people avrare of vvhat changes they should make aH vvould come out for Thomas and Nelson.. As it is they are merely bsit for the tvvo old parties and are therefore kicked about just like a foot-ball. (More noxt vveek.) The Modem Vietv Teacher—What did George Wash-ington\ father say to him vvhen he cut dovvn the cherry tree? Tomraj—He gave him a lecture on forest conservation. D , . „ . against the Nazi regime. He vvi an accnrdian duet, Bobb.v Krek, a I ^^ ,u ^ t .u i mm l • t\ j speak on the activitie« of the vvork- recitation and Mitzi Oven and F ran- „_u» . , . , ., ers unuerground movement and the present situation in Germany. Come out and listen to the .speeches and get acqainted vvith the Socialist Party's candidate for vice president.—Committee. ces Saitz a piano seleetion. The Red Fklcons mean business and a real treat. Speeches! This j>art of the program vili be taken up some of the THE H0RN 0F PLENTY The Electoral College The title of this article does not nated before hand vvhat each man mean a "college." or an "institution" of higher learning. It is rather the expression or political phrase used in connection of a presidential eleetion. Many people believe that the.v vote foc the president direct!y. This as a matter of fact is not the čase. The people do not, and never did vote for the president directly. Their voting for the president has always been indireet. The "electoral college" consists of member.; vvho have been elected or chosen sometime prior to the presidential eleetion. Its members equal the nu Tiber of the House of Repre-sentatives plus the House of Senate. This electoral commission ha* the sole povver of eleeting the president. The men chois.?n for this electoral commission must hold no public office at the time they hold this position. In čase there is a tie in their voting. the Representatives of both Houses automatically receive the povver to elect the president. It has occured that a president re-ceiving the mi.vority number of votes from the people, vvas elected to pr»-sidency by the electoral commission. In 1872 the adoption of a general method ticket vvas established. This ticket designated the name of the man vvho ran for president, and also vvho ran for vice-president. Prior to this time the names vvere not desig- MASS-MEETING IN DETROIT OCT. 10 Detroit, Mich. In last vveeks issue of Proletarec the announcement vvas made that eomrade Frank Zaitz of Chicago vri 11 speak in Detroit Sunda.v, October 11. The correct date is Sa*urday, October 10. at the SND on 17153 John R. Branches 114 an 115 JSF. sponsoring the mass-meeting invite ali synipathizers and friends to attend. After the meeting there vvill be dancing and a general good time. The present day political trend« deserve the attention of every class concious vvorker. Come out and hear eomrade Zaitz anafy/.e the pre-sidentialj campaign and the events tsking plače in Kurope. Bring your friends along. Join us at our cam paign meeting Saturday, October 10. R. J. vvas running for. It vvas a čase, vvhere the man receiving the highest number of votes became president, and th»? man leceiving the second highest number of votes became vice-president. The first president running on the SocTilišT ticket vvas Eugene V. Debs. He ran four consecutive times, beginning in 1900. In 1920 he received a total of 919,799 votes. This wa« the highest number of votes he had ever received. In 1924, I^a Follette, then a candidate for president of the Indcpendent Progressive and-Socialist Party received nearly fiv« million votes. Norman Thomas ha« been our third candidate for president on the Socialist ticket. Thi« year vvill be his 3rd term of running on the presidential ticket His first term beginning in 1928. The electoral college has often been discussed by prominent men like Norman Thomas that it fhould be a.bolished. I believe that Thomas mentions this in one of his book«, entitled "America's Way Out," and in soma of the articles I have read. The "electoral college" is not fair to our American People, especislly as vve nre taught that vve are a Re-public based on the rule of Demo-cracy. This, trutbfully can't be called I)em<»cracy, as the people do not have the povver to vote .for the president directly. Is it any vvonder thst nevvspapers advocate openly thst Landon is »ure to be the next president. Naturall.v sueh being the čase, he probably vvi U be elected if the electoral commission is played in hi« favor. It is far easier to control s fevv members of the electoral commission than it is to control ali it« people and svvinjr them to their ideas. The f lectoral college is not fair to the intelligence of our American People, and it should be abolished. The people should be the ones to vote fer the president directly. They are in-telligent enough to do their ovvn thinkin?. Why have someone else do the voting for them? I can't see through it, can you? Loeite B. Jurtejr, Milwaukee, Wls- NOTE More English reports and Articles on Page 5.